»D. številka.
I Ljubljani, i soboto ZZ. juoijo 1918.
Ll. leto.
LOTIM
.Slovenski Narod" voli* po pottl:
za Avsuo-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej pol leta    * n četrt leta    m m na mesec   M »
K 40— . 20-. 10'-. 3-50
celo leto naprej .... K 45 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 50* —
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo). KnaHova ulica AL 5, talalon sL 85.
likali vuk dan a?aftar iamatal a«doli« ta prazni*«.
Inserati le računajo po porabljenem prostoru in sicer  1 mm visok, ter 54 mm Urok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Nori naročniki saj pošlje ji) naročnioo vej as   fJV" po nakaznic!. "W Na samo pismene asročbe brez poslatre denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna11 falafoa it. ai.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj t . . . . K 36— I četrt leta
36— I 18— I
na mesec
9--3.-
Posameina Številka velja 20 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica AL 5 (v I. nadstr. levo', telefon si. 34
NASE URADNO POROClt U.
Dunaj, 21. junija. (Korcsp. urad.) Sovražnik je nadaljeval svoja prizadevanja, da bi nam zopet iztrgal zapadno Piave izvojevane uspehe. tud] včeraj z nezmanjšano ljutostjo. Njegove žrtve so bile zopet zaman. Vsi navali so se zlomili ob neomajnem odporu naših Junaških čet. Do posebne sile se je stopnjevalo borenje na kraški visoki planoti Montella, kjer se je ob v naglici napravljenih okopih divizije fml. Ludvika Goigingeria razbil pri napadu val za valom. Povsodi je stal v spopadu mož proti možu. Na frontni širini dveh kilometrov je stisnil sovražnik skupaj napadalne Čete, močne S polkov, da bi omajal okop naših vrlih čet. Močna obraba sil je prisilila Italijane, da so metali v bitko rezerve na rezerve. Poleg velikih krvavih izgub narašča tudi njegova izguba na vjetnikih. Tako je bilo predzadnji bojni dan samo na Montellu vjetih 3200 mož, med temi jih je vjel 2000 ogrski imanterijski polk št. 139. Ogrski armadni polki, avstrijski strelci in ogrski honved so v teh vročih, dan in noč trajajočih bojih kot napadalci kakor tudi kot odbijalci priložili svoji slavni zgodovini nov časten list. Na ostali fronti je vladal včeraj artiljerijski boj. — Šef general, štaba.
Italijanska protiofenzi-v a. Iz vojaškega razmotri varna 21. junija: Italijanska protiofenziva se je pričela včeraj s polno silo. Dočim so po v bojih prejšnjih dni divizije tretje ita: lijanske armade zaman trudile, da bi nas pregnale z zapadnega piav.-kega brega, izvajajo sedanji naval že strate-pične rezerve, ki jih je združil general Diaz na prostoru okoli Podove y ma-neversko armado. Ugotovilo ?e je. da doslej napada okoli 20 divizij. Bitka potoka v stilu soških bojev. Najbrže poteče še nekaj dni. predno se izčrpa napadalna sila italijanske rezervne armade. Radi ogromnih izgub se čuti italijansko armadno vodstvo že danes primorano, da odteguje čete gor=ki fronti in napravi j a ž njimi nove rezerve. Angleško - francosko armadno vodstvo je baje sklenilo, da pošlje francoske, angleške in ameriške sile v It jo. dočim na Francoskem se nahajajoč italijanske divizije ostanejo tam. Francoske in angleške čete so sicer tudi že dospele na italijanska tla zadnje dni, ali najbrže gre le za nadomestitev na gorski fronti na obeh straneh Brente stoječega angleško - francoskega zbora, ki je vsled našega sunka 15. t. m. izgubil nad tretjino svojega moštva. -7 Iz vojnoporočevalskega stana 21. junija: Besni boji na jugozapadni fronii. požirajo v vedno novih navalih z vseh strani pripeljane mase italijanskih rezerv, dosegajo, kakor se vidi, svoj vi; šek povsodi tam, kjer so naši dosedanji uspehi napravili grozečo vrzel v italijanske obrambne črte. Ali kakor doslej povsodi, so se tudi včeraj in predvčerajšnjem končali z najtežjimi izgubami s popolnim neuspehom vsi šunki in prizadevanja sovražnika, ki so bili izvršeni z brezobzirnim metanjem čet v boj. Ne na južnem krilu naše fronte ob Piavi stoječe čete si niso pustile iztrgati niti pedi že zavojevač tal ne polki, ki se bore pod vodstvom generalnega polkovnika nadvojvode Josipa na Montellu, to so polki mnogo preizkušene divizije fml. Goigingeria, ki junaško držijo z železno pestjo zasedene višine tega gorovja ob najte?' vemenskih in bojnih razmerah v pozicijah, za silo zgrajenih. Na frontnem prostoru samo 2 kilometrov širine pognati v boj istočasno v gosto masiranih formacijah pod koncentričnim učinkom dalekosežnih sovražnih baterij, to se pravi, staviti vse na eno karto in da mora vrednost izbojevanega uspeha opravičiti porabo sil: dokaz za to, kako bolestno občuti italijansko armadno vodstvo ta neuspeh in svoje dosedanje izgube, ki se poznajo ne toliko na izgubljenem ozemlju, kolikor na ogromni vporabi bojne eneržije, materijala in rezerv. Deloma v zračnih bojih, deloma z zemlje je bilo včeraj sestreljenih 5 sovražnih letal.       .,
Iz raznih poročil. »Berlmer Tageblatt< Doroča z italijanske fronte, da hočeio Italijani, Angleži in Francozi izvesti močan ofenzivni sunek ob Brenti in so zbrali v to svrho znatno število čet. >Times< poročajo, da se avstrijski sunek razvija in da je P0*0" žaj ob Piavi resen, toda ni se bati, da bi se ponovili dogodki, ki so 6e izvršili ob Soči. >Matin< meni, da je pričakovati velikih bojev na 15 km širokem pasu
rotiofenzlva.
Pisano - San Andrea. Milanski listi poročajo, da je bila asiaška planota zadnjo mesece ogromna bojna delavnica, najboljše čete delujejo noč in dan, da zgradijo nove prometne ceste v Susran-
sko dolino. Tudi Francozi obžaljuieio neprijeten   sunek   AVumove armade.
Diaz je prijel do spoznala, da morajo italijanske čete sedai pred vsem ščititi
Mestre.
Italijani ob Piavi. Piavska
črta meri od Nervese do izliva 55 kilometrov. Naše čete stojv? na širini 40 km že na zapadnem bregu. Italijani so se mogli obdržati samo na črti komaj 15 km. na jugu ob Fossalti, na severu
med Maserado in C anđelu na desnom bregu.    Italijansko    uradno poročilo
pravi, da so bili dosedanji poskusi med Maserado in Candelu prekoračiti reko brezuspešni. Piava ima tam vse polno vodnih žil. ki so ob normalnih razmerah ločene med seboj po otokih, sedaj pa je vse preplavljeno in je torej pre koračenje širokega vodovja na tem mestu skrajno težavno. Treba pa udariti na Montellu in zavoje vati črto Sovilla-Bavaria, na južnem vznožju Montello-vega gorovja in z naraščajočim pritiskom s Suseganskega mostu bi bilo mogoče morda že v kratkem zopet začeti forcirati reko na tem odseku.
Italijansko poročilo o prehodu čez Piavo. >Secolo« označa prehod čez Piavo za eno najže-nijalneiših podjetij vojne zgodovine. Neprodirna oblačna stena se je bila posrečila tako popolno, da ni imela italijanska artiljerija nikakega strelnega cilja. Ko se ie umetna megla razpršila, so bili Avstrijci že na svojih mostiščih, tako da se je morala italijanska infan-terija in artiljerija v stotinah vdati.
O možnosti velike pomorske bitke. Italijanski mornariški minister admiral Del Bono je na vprašanje sotrudnika rimske >Epoce<, ali misli na možnost velike pomorske bitke, odgovoril, da smatra pomorsko bitko v Adriji za nemogočo, istotako v Severnem morju, čenrav bi bila aliirancem všeč: na ne odgovarja interesom sovražnikov.
Francoske Izgube na italijanski fronti. Iz vojnih poročil: Radi jako velikih izgub, katere je utrpel francoski kontingent na italijanski fronti, so se Francozi dne 18. junija že v mnogo manjši meri udeležili protinapadov, kakor pa prvi bojni dan. Francoski dopisniki napovedujejo na 15 km dolgem pasu Ciano-Andrea jako besno nadaljevanje boja. V komentarjih priznavajo, da ni nikakega znamenja, da bi se morda avstro - ogrski sunek ustavil.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
20. j u n i j a. Na Montellu in vzdolž Piave traja bitka besno in brez presledka. Včeraj zvečer smo zavrnili sovražnika severno železnjce hriba Belluna in smo vso njegovo napadalno fronto prisilili, da se je umaknila proti severo - vzhodnem izrastku Montella, pri čemur smo zajeli 1226 mož in številne strojne puške. Vzdolž Piave je bil boj, ki ga je bil sovražnik z odločnostjo in so ga naši prestali z veliko žilavostjo in hrabrostjo, ljut v prvih vrstah. Sovražniku, ki je popoldne včerajšnjega dne vrgel na napad sveže številne čete, se je bilo spočetka posrečilo, da je pridobil nekaj ozemlja na fronti pri Zensonu. Bil pa je hitro ustavljen in nato so ga naše takoj nrihi- • tele čete prisilile, da se je umaknil. Našim I četam se je posrečilo, da so z energičnimi delnimi napadi močno reducirali bojni odsek zapadno San Done. 513 vjetnikov ie ostalo v naših rokah. Češko - slovaški oddelki so potrdili plemenita načela svobode in neodvisnosti, za katera se bore na naši strani, na hraber način s prvim krvnim tri-butom. Jako delavni pri zasledovaniu in obrambi v zraku nad našimi črtami kakor tudi pri opazovanju, drzni pri bombardiranju In napadih s strojnicami iz nizke višine, so podpirali bitko naši letalci, aliiranl in hi-droplani neprestano In učinkovito. 14 sovražnih aparatov Jc bilo sestreljenih. Eden naših letalcev se nI več vrnil. Na vsej fronti so delovali opazovalni zrakoplovi jako koristno in pogumno. Na asiaški visoki planoti so vzeli francoski oddelki z uspešnim nenadnim napadom sovražniku nekal pozicij na Perticl in Penarju in vjeli 102 moža. Naše čete so zavojevale znova hrib Costa-lunga in vjele 100 mož. Sovražni napadi na hribu Corno so bili zavrnjeni. ANGLEŠKO URADNO POROČILO Z ITALIJANSKE FRONTE.
19. i u n I j a. Na angleškem odseku le položaj neizpremenlen. Naša artiljerija je streljala in Izvajala tudi nenadne napade. Sovrana artiljerija nI delovala. Skupno število z naše stran! vplenjenih topov znaša 7. Ob piavskl fronti težki boji. ali sovražnik Je včeraj, ako Je soloh napredoval, dosegel Te malo uspehov. Reka je preplavljena. Številne sovražne mostove je odnesla.
Nastavljena past.
Od badenske avdijence sem se vrši proti našemu naroda velikopotezna ofenziva vseh zakletih sovragov našega ljudstva. Od takrat se zaganjajo v nas vedno nove kolone obrekovalcev, denuncijante v, provokaterjev in špicljev, obtožujejo, zbirajo »materijal«, grozijo in strašilo in skušajo za vsako ceno zanesti zmešnjavo v naše narodne vrste. Opraviti imamo s pravcato zaroto, ki deluje z vsemi sredstvi, da bi nas zopet pritisnila k tlom, nas vklenila v stare okove in nam povrh še vtisnila pečat sramote.
Kdo je pokrovitelj in organizator te zarote, o tem ne bodemo razpravljali danes. Vidimo pa, kako se od časa do časa pokažejo v javnost razni izvršujoči njeni člani: poznamo Orniga, slišali smo Egerja, čitamo divje izbruhe v vsenem-škem časopisju, vemo marsikaj o »delovanju« kranjskega deželnega predsednika grofa Attemsa (mnogo več, nego si gospod grof mislih, razkrinkan je Susteršič s svojimi služabniki. Tej za-rotniški družbi je dobrodošla vsaka prilika, da splete proti našemu narodu novo intrigo, mu nastavi zavratho past. To je protiofenziva pokvarjenih elementov proti maj« niški deklaraciji.
V tej protiofenzivi sta grof Barbo in dr. Lampe pripravila nov »glavni udarec«. Pred dobrimi 14 dnevi je neki italijanski ali francoski letalec raztrosil nad Ljubljano »jugoslovanske letake«. Policija jih je skrbao zbirala in shranila in senzacija je v par dneh vto-nila v morje drugih dogodkov. Raztro-sati letake v sovražnem ozemlju, je v vojni pri avijatikih priljubljeno, pa že precej obrabljeno propagandistično sredstvo, kateremu pametni ljudje že davno ne pripisujejo nobenega pomena več. To ve celo ljubljanska policija, ki se nikakor ni ešofirala, da bi radovedneži ne smeli prečitati. kakšno pošto ie prinesel italijanski letalec s svojim »manifesta jugoslavo«. Niti grof Barbo, niti dr. Lampć se nista razburjala.^ Še le č e z 14 d n i je v služabnikih Šusteršiča in Volksratov zavrela patrijotična duša in dne 19. t. m. opoldne je Lampć v mrzlični naglici sklical nujno sejo deželnega odbora ter predložil rezolucijo, ki prekipeva ogorčenja in obsodbe. Možati nastop deželnega odbornika drja Trillerja je razkrinkal Barbo-Lampetov naklep: njegov predlog, da se v rezoluciji nedvoumno povdari zahteva našega naroda po uresničenju majniške deklaracije, je bil — odklonjen.
Kdor bi še dvomil, za kaj gre, ta si je sedaj na jasnem. Naklep je skovan po tisti stari metodi izza začetka vojne,
r       _ Ravno ta-
ko sta špekulirala Lampe in Barbo, povsem v duhu svojega velikega mojstra. Proklinjala bodeva emigrante in veleizdajnik tisti, ki se nama ne pridruži!
Resolucija deželnega odbora je pravi kabinetni vzor tistega formalne-g a patrijotizma, ki je bil nekdaj tako visoko v ceni in kateremu se zdi. da ie storil vse. če druge obsoja, voha za veleizdaialci in »sumljive elemente« o vaja. Kaj je narod v svojih dejanjih in v svojih političnih Činih dokazal, to je take vrste patrijotom postranska stvar.
Kakšna predrznost preizkušati pa-trijotizem našega ljudstva s šusteršičev-skim Gott strafe Trumbić! In kakšna naivnost pričakovati, da se bodo zavedne slovenske občine vjele v to past in da bodo pod vodstvom grofa Barba in monsignora Lampćta hitele sprejemat* rezolucijo, iz katere sta ta dva gospoda s pomočjo Pegana in Zajca izbrisala vsako sled majniške deklaracije!
Naši ljudje se bodo vprašali, kako pride grof Barbo k protestu, ki konec-no njega nič ne briga? AH so jugoslovanski letaki naslovljeni tudi nanj in na njegove Kočevarje? Zakaj torej kranjski protest, če se že hoče protestirati? V naših narodnih vprašanjih odklanjamo vsako ingerenco nemške gospode in vsako inicijativo deželnega odbora, ki Je po svoji večini le slepo orodje največjega Škodljivca našega naroda, drja. Šusteršiča.
Izvrševalni odbor Narodno - napredne stranke je nad vse jasno označil« kar sta skuhala Lampi in Barbo:
šusteršičevsko - nemško nacijonalna izjava ni nič druzega, nego poskus zlorabiti patrijotizem prebivalstva v protinarodne svrhe.
Ta poskus se ne bo obnesel. Slovensko ljudstvo je zrelo, vidi nastavljeno past — in se ne da vjeti.
Dragi bratje Jugoslovani!
Na jubilejne slavnosti čeSkega »Narodnega gledališča« ste poslali v zlato slovansko Prago toliko svojih najboljših sinov, kolikor jih naša stara prestolica že dolgo ni imela priliko pozdraviti v svoji sredi. Proslavili ste z nami naš narodni praznik, prisrčno in bratovsko in v teh zgodovinskih dneh smo se zopet združili v sveti prisegi med seboj tako tesno in nerazdružljivo, da bo ta dogodek ostal za večne čase vklesan v kamenite anale našega češko-slovan-skega naroda. Vaši zastopniki so prinesli s seboj v matičko Prago nešteto srčnih in navdušenih pozdravov od vseh strani Vaše prostrane domovine, in ti pozdravi so našli v naših čeških srcih bratovski odmev; Vaši časopisi so prinesli ob tej priliki toliko krasnih in temeljitih člankov, da smo čutili, da v teh slavnostnih dneh bije z nami tisoče in tisoče bratskih src Vašega naroda.
Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu izmed Vas, ki ste dospeli med nas na naše slavlje, in vsem Vam, ki ste se nas doma spominjali in naših skupnih slavnostnih dni. Pozdravljamo Vas v Vaši lepi domovini, se Vam toplo za-hvabujemo za vse, kar nas je tako tesno združilo v teh nepozabljivih dneh: za Vašo bratovsko ljubezen, za vse izraze Vašega zaupanja do nas, za Vaše pozdrave in govore, za obljubljene prisege, da je naš boj Vaš boj in da hočemo zvesto, srčno in nerazdružljivo stati
v tem boju za čast in svobodo naše lepe domovine in da hočemo sčasoma popolnoma premagati vse zapreke, ki so nas delile v škodo nam in tujcem na korist. Verujemo, dragi bratje, trdno v Vašo prisego, ki ste nam 30 prisegli: za to smo prepričani, da premoremo skupno vse ovire, ki nam jih naš skupni nasprotnik stavi na našo pot navzgor. Danes vemo mi in Vi, in globoko verujemo, da naš čas ni več daleč in da gotovo dosežemo svoj cilj.
Praha, 10. junija 1918.
Češki Narodni Svet.
Češka Zveza u Parlamentu.
Slavnostni odbor za proslavo »Narodnega gledališča« 1868—1918.
Deželni poslanec dr. Ivan Tavčar:
Že zopet nezadovoljen Kranjec!
Najbolj nesimpatični so nam ljudje, ki žive v dobrih razmerah, ki pa vedno zdihujejo, da so berači; ki nosijo vsak mesec dohodke svojih podjetij v Kranjsko hranilnico, očitno pa jokajo, da niti toliko ne pridobivajo, da bi bili v stanu pokrivati cesarske davke; ki so vsak dan manje siti, ki pa ko jim ravno prepelice na misel hodijo, javkajo, da so lačni!
Tem ljudem prištevamo naše kranjske Nemce in predvsem njihove voditelje. Predale svojega neskromnega želodca so do vrha napolnili, in če bi jim c. kr. pošta dostavila kak petki-logramski paket, bili bi v silni stiski, kam ga spraviti! Vzlic temu pa zahajajo ti voditelji prav pridno v tujino: časih se oprijemljejo škricev Seidler-jevega fraka, časih pa se prikažejo kot bela vrana na kakem nemškem »volks-tagu« ter pojejo pesem o »trpljenju alpskih Nemcev«! Dobro, kogar vesele taki politični izleti, naj se mu privoščijo! Mi nimamo nič proti temu, da roma Pammer v Baden, dr. Eger pa k »volkstagu« na Dunaj. Ta gospoda ima sicer vedno pri rokah izgovor: saj tudi
vi lazite v Prago! Je res, ali mi smo v resnici zatirani, nas tlači pest avstrijske birokracije — o taki in enaki birokraciji je že Hamlet napravljal primerne opazke! — dočim smete vi do ušes odpirati čeljusti, tiči nam na ustih pečat tik pečata! Mi smo resnično bolni, vi pa se hlinite, da ste bolni, pa ste bolj zdravi, nego je zdrava riba v vodi. To je razloček med vami in nami!
Ali vendar nočemo kratiti dr. Egru pravice, zahajati na nemške »volksta-ge«. Če išče vodstvo kranjskega nem-štva za svoje domišljave bolezni zdravila v dunajskem rotovžu — bodisi v »Volkshalle«, bodisi v »Rathauskeller-ju« — je to njegova stvar. Mi pa imamo zopet pravico zahtevati, da dotični govorniki, kadar nastopajo izven domačih mej, nikdar ne pozabljajo, da žive v deželi, ki je skoraj docela slovenska, in da predvsem ne pozabljajo, d a j c z a n j e veliko  večja dobrota, nego
za avtohtono slovensko prebivalstvo, da se ne kal! tista prizanesljiv os t, ki jo morata kazati soseda, če sta navezana na selišče eden tik drugega. Ta prizanesljivost, oziroma ta tolerantnost, ki se je za silo vzdrževala zadnja leta, je za kranjske Nemce gotovo največje vrednosti, tako da bi jih moral najprimitivnejši takt voditi do tega, da opuščajo vse, kar bi moglo kaliti in motit! razmere med Slovenci In kranjskim ne m š t v o m. Proti temu taktu se je gospod dr. Eger, ne s svojo udeležbo, temveč 9 svojim govorom na dunajskem »volkstagu«, grdo pregrešil. In to nas je napotilo, da se moramo na tem mestu pečati z njegovo osebo.
Na kakem nemškem »volkstagu«, posebno na takem, kakor ga je v stanu skupaj spraviti naš Dunaj, je lahko govoriti, najlažje pa o Slovencih, katerih dunajsko prebivalstvo prav čisto nič ne pozna, na vsak način niti toliko ne, kot kako zamorsko pleme v Centralni Afriki. V tem oziru je nemška, posebno še dunajska površnost, nekaj znamenitega. Zatorej smo prepričani, da jo dr. Eger o nas Slovencih lahko tam pripovedoval najbolj krvave reči in dunajski možakarji so mu vse do pičice ver-jeli!
Ko bo minila vojska in ko se bo nemški narod morda vendarle zavedel svoje dostojnosti, prišel bo do spo-znanja, da mu služi tisto vohunstvo po veleizdajstvili, katera izkorišča za svoje politične nakane, v neposebno Čast, Kar danes vidimo pri teh slabotnih potomcih Goetheja in Schillerja, to je že bolezen, in sicer nalezljiva bolezen, kf se širi po celi Avstriji, v kolikor je nemška. Človek bi mislil, da to nem-štvo nima drugega poklica, kakor vtikati svoj nos v vsako krtovo luknjo ter vohati, če ne tiči v njej kako slovansko veleizdaistvo. Uprav videti je, kako od veselja trepetajo naši Nemci, če iztak-nejo kake nove sledove, da morejo kričati o novih veleizdajstvih! Nam se vh di to početfe malenkostno in tudi povsem nevtemeljeno, ker bi bila AvstrU ja že davno strta v prah, če bi v njej v resnici tičalo toliko veleizdajstva, ka-: kor trdijo Nemci. Na to »veleizdajstvo«-padajo kakor muhe na med, nanj gredo kakor zajci na mlado zelje. Pričetkom so se redili ti politični kunci s pašo, kf so jo dobivali po čeških njivah, sedaj pa so se priplazili tudi na jug, in mislijo, da jih bo redila jugoslovanska! njiva!
Kakor smo izvedeli, se jc nek Pe-rathoner, ki je menda župan v Bolca-nu. tako daleč spozabil, da je javno trdil, da je vsled veleizdajstva Slovencev poginilo na tisoče in tisoče Nemcev. Ali Perathoner je starec, ki hrani prejkotne zadnje ostanke pameti v svoji peti, in mu tore!, ker smo senilnost! nasproti vedno prizanesljivi, odpuščamo infamno blatenje slovenskega naroda, blatenje neštevilnih grobov, v katerih leže oobiti naši sinovi! Tudi govori za Perathonerja, da pripada k avstrijskemu nemškemu plemenu, katero o duši našega naroda niti toliko ne ve, kolikor ve novorojeno dete o Kantovi filozofiji!
Vse kaj drugega pa je, če nastopi5 dr. Eger, torej mož, ki se je rodjj med nami. ki je od naše dežele vzel in vzdrževal svoje Življenje in od katerega se mora pričakovati, da nožna razmere, ki vladajo med Slovenci. On tudi dobro ve, da takozvano slovensko »veleiz-dajstvo« ni ničesar drugega, kakor reklama gotovih političnih krogov, ki bf razpadlo ograjo okrog zapuščenega svoiega vrtca radi z Živo barvo pre-vlekli. Dr. Eger pa tudi dobro ve, da je pri tem škoda za — barvo. — Pripoveduje se sedai. da je dr. Eger na dunajskem »volkstagu« nastooil s slovenskim veleizdajstvom ter mlatil ta prazni snop toliko Časa, da ie bilo že vladnemu zastopniku preveč, tako da mu
Se zagrozil z od vzet jem besede. Obžalujemo prav iz srca, da se je voditelj kranjskih Nemcev tako daleč spozabil, da je pljuval na deželo, ki ga je rodila, in na rod, ki ga je redil. Take reči se ne morejo pozabiti, orožja proti njim pa nimamo; edino, kar nam ostane, je protest, katerega s tem zapišemo!
Le mimogrede bodi Se omenjeno, da je gospod dr. Eger izviren bil samo takrat, ko je napadal slovensko vojaštvo, da pa je v drugem posvetil se malo hvaležni nalogi, da je posnemal graškega župana, ki je svojčas izustil r.espametnost: -Oesterreich \vird deutseh sein oder es wird nicht sein!« Tudi dr. Eger je dunajski svoj govor končal s to ničvredno frazo. Mož, ki drugače resno in pravilno misli — vsaj kot takega smo ga spoznali v zasebnem občevanju — je tukaj pregledal, da velja omenjeni izrek, če naj je izpeljan od zadnje posledice tudi glede Kranjske. Glede naše dežele, ako logično mislimo, bi veljal torej izrek: :>Krain wird deutseh sein oder es wird nicht sein!« — Radovedni smo, s kakimi sredstvi naj bi se taki nemški uspehi pri nas dosegli! Vzemimo, da postane gospod dr. Eger deželni predsednik na Kranjskem. Recimo, da postane Wolf ministrski predsednik na Dunaju, potem ni izključeno, da se res preseli dr. Eger v vladno palačo ob Bleiweisovi cesti. Vladal bi pa po na--čelu: Kram muss deutseh sein! Da bi vse javne urade zasedel s pristnimi Nemci, to se mu mogoče posreči; da bi pa spravil vse občinske zastopa, da bi spravil deželni zbor in vse občinske zavode v nemške roke, to bi na bila že preklicano težka naloga: da bi ponem-oil naše srednješolstvo, ki je že sedaj kolikor mogoče nemško, bi se morda še tudi dalo doseči: da bi pa naši duhovniški uradi in naše ljudske šole postale nemške, tako da bi po cerkvah donele samo nemške pridige, po šolah pa samo nemške besede, to je pa nedosegljivo!
Gospod dr. £ger nam bo odpustil, č*e Javno izrečemo, da ie njegov nemški princip, po katerem naj bi postala cela Avstrija nemška in potemtakem tudi naša ljubljena slovenska pokrajina, povsem nemška rastlinica, Id je pognala na tako skalnatih tleh, da ne bo rastla, in naj ji dan za dnevom priliva sode najmočnejše gnojnice. To je, kar smo hoteli povedati!
Politični položaj,
Dunaj. 21. junija.
Poljaki nocoj niso končali svojega posvetovanja. Skoraj nedvomno pa je. da bodo vztrajali pri krakovskih sklepih. Razpoloženje se je v gotovih poljskih krofih še poostrilo, ker je sedaj postalo jasno, da so bile svoječasne obljube grofa Czernina glede HoImŠčine prazne besede. Nemčija je brestlitovsko nogodbo že ratificirala in v Kijevu so bili pogodbeni dokumenti že izmenjani. -S tem je ustvarjen glede Holmščine fait accompli in ostalo ie pri prvotni brest-lirovski določbi: vsa Holmščina pripada Ukrajini. Izključeno je, da bi monarhija skušala podreti, kar je Nemčija že priznala za definitivno stanje. Kdor se spominja burje, ki je nastala med Poljaki radi Bresta Litovskega, bo lahko prevdaril, kakšno je .pravo razpoloženje poljskih poslancev.
Velepomembno je, da je Poljski klub izvolil danes za predsednika poslanca Tertila. člana poljske ljudske stranke, ki se je udeležil praških slav-nosti. V današnji seji Poljskega kluba so poskusili konservativni politiki doseči sledeči kompromis. Vlada naj izjavi, da bo glede gališkega vprašanja postopala v sporazumu s Poljskim klubom. Poljski klub pa za to dovoli Seidlerju proračunski provizorij in kreditna pooblastila. Ta kompromisna formula pa nima nobenih izgledov že radi tega ne, ker .se Seidler glede Galicije noče vezati in •je pripravljen le priznati, da se bo razdelitev Galicije izvršila ustavnim po-!tom, t .i. s posebno predlogo v parlamentu.
Kako naivno presojajo Nemci položaj v poljskih vrstah, izhaja iz dejstva, fda so poslali Poljakom pismo, v katerem jih ponovno vabijo kot zaveznike, :toda pod pogojem, da bodo Poljaki krep-iko sodelovali pri pobijanju »državi so-i.vražnih in nevarnih mahinacij ter načrtov Čehov in Jugoslovanov«. Celo j stari germanofil. bivši minister Korv-jtowski. je nemškim odposlancem tWaldnerju in Teuflu povedal, da to pi-'smo nikakor ne more tvoriti podlage za nadaljna pogajanja med Nemci in Poljaki in novi načelnik Poljskega kluba poslanec Tertil jima je izjavil, da se Pollaki ne spuščajo v nobene zarote proti j Cehom in Jugoslovanom in da ne odnehajo od opozicije proti ^Seidler ju. Nemci so seveda silno razočarani in i razjarjeni godejo zvečer v vseh kotih svojo staro pesem: »Pa parlamenta ne bo!«
Nemci trdijo, da bo parlamenta konec, ako ostanejo Poljaki pri krakovskih sklepih. Računajo na to, da ima ^Seidler jako trdno zaslombo pri kroni. 'Pravilnejše bi bilo reči, da jo je do naj-Izadnjega časa res imel. da se pa cesar nahaja sedaj na bojišču in se še le jutri jvrne. Politične odločitve pa padajo vča-isih v par dneh in urah in kar je bilo 'yčerai, ni vedno tudi jutri.
Situacija se je v zadnjih dneh silno .spremenila in računi, da bo krona dr-rzala Seidlerja proti ljudstvu, so — : nemški računi.
Ceterum censeo: sedanji režim se podira in nič ga ne more rešiti. Morda fbo Seidler še jutri — ali bo tudi po-Sotrajsniem?
PLENARNA SEJA KOLA POLJSKEGA.
Dunaj, 21. junija (zvečer.) Poljski klub se je sestal danes k plenarni seji, v kateri je poslujoči načelnikov namestnik grof Bavvorovvski izjavil, da se mora danes pred politično debato izvršiti volitev predsednika Poljskega kluba. Vsled tega se je seja prekinila, da označijo stranke svoje stališče. Popoldne se jc seja zopet otvorila ter je dobil od 46 oddanih glasov poslanec Tertil 32 glasov in je torej izvoljen za predsednika Kola poljskega. Plenarno zborovanje se je nato bavilo s političnimi zadevami, zlasti s krakovsko resolucijo ter traja ob 7. zvečer Še vedno. Do odločitve danes najbrže ne bo prišlo ter bo sklepal klub najbrže o svojem stališču šele v jutrišnji seji. Danes se zatrjuje, da bodo Poljaki najbrže odobrili krakovsko resolucijo.
GOSPOSK4   ZBORNICA ZAHTEVA PARLAMENT.
Dunaj, 21. junija. (K. ur.) »Deutsch-
bohmisehe Korrespondenz poroča: V današnji scii ustavne stranke gosposke zbornice so se izrekli vsi zastopniki ustavne stranke gosposke zbornice za takojšnje sklicanje državnega zbora. Zlasti se je naglašalo, da ukazuje sklicanje državnega zbora vprašanje pre-hr.-ne in iinanc.
TrtousRo zalefle Trstu.
V »Slov. Narodu« od 15. junija 1913 se je ugotovilo, da prihaja 30% blaga, ki je namenjeno za tržaški pomorski promet, iz slovenskih pokrajin, oziroma iz Primorja, ter ostalih 70r/c iz dežel severno od naše domovine. Ako bi bil Trst navezan samo na blago, ki mu ga mora zalagati naša domovina, bi izgubil svojo pozicijo kot svetovno pomorsko pristanišče. Tržaška luka je tedaj odvisna od blaga, ki pride iz severnih dežel. Ako bi nemška industrija odtegnila dovoz in izvoz ter ga dirigirala čez kako luko severnega morja, recimo čez Hamburg, bi bila usoda tržaške luke zapečatena.
Vendar, ako se vpošteva geografi-čno lego, se pride do zaključka, da si bo Trst v vsakem slučaju ohranil velik del prometa s severnimi deželami.
V geografičnem oziru konkurira s Trstom (ako se Reka izloči) razven pristanišč na severnem morju, samo Ge-nua. To pristanišče pa bi prišlo v pošte v samo za pomorski promet z zapadnim obrežjem Italije ter z vsemi pristanišči Sredozemskega morja, ki leže zapadno od Italije. Blago, ki gre v te kraje, oziroma ki pride iz teh krajev, bi lahko šlo namesto čez Trst tudi čez Cenuo.
Luke ob severnem morju bi lahko izpodrinile Trst glede prometa z Anglijo, Dansko, Norveško. Švedsko, z zapadnim obrežjem Francije in Afrike ter z Ameriko. Vendar bi mogel Trst tudi s temi lukami. akoravno bi se jih političnim potom protežiralo, za nekatere vrste blaga uspešno konkurirati. Premog n. pr., ki prihaja iz Anglije, se mora uvažati po morju preko Trsta, ker drugače bi bil transport tako drag, da bi se ne izplačal. Tudi manj vreden les. katerega izvažamo v velikih mno-žinh na daljni zapad, bi moral iti preko naše luke, ker je to najceneja pot.
Trst je nadalje naravni trgovski emporij za pomorsko trgovino vseh avstrijskih dežel, iz-vzemši Bukovine in vzhodne Galicije, s Črno goro, Albanijo, Grško, italijanskim vzhodnim obrežjem, nadalje obrežjem Sedozemskega morja vzhodno od Italije ter s celim daljnim Vztokom.
Recimo, da bi avstrijsko-nemška industrija sklenila, da je treba obrniti pomorski promet preko kake druge luke n. pr. čez Hamburg, Genuo itd. S politično agitacijo, z moralnim vplivom, železniškimi tarifi itd. bi se mogel en del blaga, ki je šel v predvojskinem času preko naše luke, obrniti čez Hamburg ali Genuo. Posebno blago, ki je razmeroma lahko in dragoceno, bi se moglo upotiti po tem novem umetno ustvarjenem potu; blago pa. ki se uvaža ali izvaža v velikih množinah, kakor n. pr. premog, rude, železo, les, bom-baževina itd., pri katerih igrajo transportni stroški veliko, včasih odločilno vlogo, se mora instradirati po oni poti, ki je najboljši kup. Za pomorski uvoz in izvoz takega blaga je Trst naravna luka in naj si bodo politične težnje še tako protivne, bode moralo iti tako blago tudi v bodoče po isti poti kakor do sedaj. Kolikor je mogoče ceniti, bi se zmanjšal izvoz vsled tega za okroglo 13% ter uvoz za 30%. — Leta 1913. se je izvozilo preko tržaške luke 1*14 milijonov ton ter uvozilo 2*3 miftlonov ton; skupen promet je znašal tedaj 3*44 milijonov ton. Vsled eksportne politike, ki bi bila Trstu nasprotna, bi padel izvoz — kolikor se more ceniti — na 1 milijon, uvoz na 1*6 milijonov ter skupni promet na 2*6 milijonov ton, to je okroglo za eno četrtino dosedanj.e-ga prometa.
Ako bi avstrijske dežele, ki leže severno od naše domovine, hotele na vse pretege protežirati kako drugo luko, bi na vsak način ostale naši luki približno tri četrtine sedanjega pomorskega prometa. Vsled naravnih gospodarskih zakonov, ni le naša domovina, ampak tudi ostale avstrijske pokrajine na severu daleč preko Dunaja, primorane poslužiti se Trsta kot pomorske luke. Iz gospodarskega stališča bi mu mogla edinole Reka odvzeti del teh tričetrtin, ki so mu po naravnih gospodarskih zakonih zagotovljene. — S tem sicer ni še rečeno, dn bo znašal pomorski promet tržaške luke pod vsemi pogoji 2*6 milijonov ton, kajti mogoče je, da se uvozna in izvoz-
ne potrebe  njenega  zaledja absotuno
zmanjšajo; v tem slučaju bi se seveda tudi tržaški promet sorazmeroma skrčil.
Dr. tatalei poklon liju ML
Dr. Turna je že dobil italijansko priznanje za svojo izjavo o Trstu, da je Trst že nad dva tisoč let narodno latinsko - italijanski, da je prišel pod Avstrijo kot avtonomno in svobodno mesto, da sta narodna neodvisnost in pravica samoo d ločevanja tržaškega mesta neoporečna. Dr. Puecher, jeden najveijavnejših italijanskih socijalnih demokratov, je napisal v »Lavoratoru« 18. t. m. precej dolg članek »Praga e i popoli oppressis v nekak odgovor na že znani dr. Tumov članek glede Prage in Jugoslavije, v katerem je novo samo to, da se prav globoko klanja dr. Turni. Sicer imajo italijanski socijalno-demokratični voditelji o drju Turni sodbo, ki je precej jednaka slovenski, ali v sedanjem razgovoru o bodočnosti Trsta so pa prav potrebovali neke izjave, ki bi jim bila po godu. In prinesel jim jo je dr.Tuma. Zato je razumljivo, da ga je bilo treba lepo pohvaliti. To nalogo je prevzel dr. Puecher in napisal je v »Lavoratoru«, da se k ot socijalist in kot Italijan z vso svojo dušo z a h v a Ij u j e drju Turni za njegovo pogumno in plemenito izjavo glede Trsta, kateremu priznava v nasprotju z absurdnimi in pre-potentnimi zahtevami izvest-nih slovenskih nacijonalistov, italijan-stvo, in da je neoporečna narodna neodvisnost tržaškega mesta in njegova pravica samoodločbe.
Na drugi strani iste številke »La-voratora^- čitamo članek na naslov dr, \Vilfana, kako si italijanski soc. demokrati e predstavljajo svojo pravico samoodločbe v Trstu in upravo bodočega Trsta.
Tam izvajajo: Mi nočemo, da bi bilo tržaško pristanišče izključno pristanišče Jugoslavije. Mi hočemo, da naj bo naše pristanišče prosto torišče za vse narode, trgovski emporij, ki hoče živeti v skupnem sporazumu in pošteni harmoniji z vsemi. Naša svobodna politična eksistenca noče biti ovira ne opravičenim aspiracijam Slovanov, ne opravičenim aspiracijam Nemcev, to vse pa, kar zadeva njihovo trgovino, njihov promet, njihov gospodarski razvi t e k. Mi hočemo, da naj bo nase pristanišče prosto za vse in vsako plodonosno udejstvovanjc, ne da bi se s tem najmanj odrekli svoji pravici do sv ob od ne politične eksistence. Pravijo v članku, da govore popolnoma jasno in odkritosrčno. Mi odgovarjamo: prav je tako. Le odkritosrčno in jasno na eni in drugi strani. Na temelju odkritosrčnosti in jasnosti je mogoč smotren razgovor, ki dovede do veljavnega dogovora ali pa do odkritega boja.
Članek v »Lavoratoru« piše nadalje o mejah Jugoslavije to-Ie: Meje Jugoslavije morejo dospeti do tja, do koder segajo teritoriji, na katerih prebiva slovansko prebivalstvo izključno ali pretežno: torej ne do Trsta, ne prav do teritorijev izključno ali pretežno italijanskih v naših deželah. Hočemo, da se zajamči manjšinam miren gospodarski in kulturni razvoj kakor večinam. Pravijo, da tako govore in tako bodo govorili, dokler bo obstojala nevarnost, da bo slovenski nacionalizem skušal vtelesiti Jugoslaviji Italijane teh dežel.
Sedaj pa pazimo, kaj pravi članek v »Lavoratoru« dalje: Nacionalizem preprečuje mirno in pravično rešitev narodnih problemov. Nacionalizem pomeni podjarmi j en je manjšine, negacijo pravic narodom različne narodnosti.
Članki v »Lavoratoru«, ki se gibljejo o praških slavnostih in o Jugoslaviji so polni »nacionalizma« in finega razlikovanja med pojmoma ^narodno« in »narodnostno«. Vse pa z določenim namenom: kazati Jugoslovane in Čehe za krute zatiralce manjšin v zahtevanih svojih bodočih državah in svoje namene glede samoodločbe obdati s sijajem najlepše pravičnosti. Ali v »Lavoratoru« so se pokazali v pravi luči. V isti sapi, ko se zgražajo nad nacionalizmom, so sami skrajno nacionalistični, to -je po njihovi razlagi, zatiralsko navdahnjeni napram manjšinam. V bodočem Trstu hočejo gospodovati oni sami, samo Italijani. Drugim bo mogoč gospodarski razvoj, svobodna politična eksistenca je rezervirana Italijanom. Ali ni to udej-stvovanje najhujšega nacionalizma?
Mi, gospodje socijalisti, pa smo drugega srca. Mi pa priznavamo Trstu v Jugoslaviji popoln gospodarski in politični razvoj. Mi nočemo Italijanov omejiti samo na trgovski pult, ampak jim priznati tudi politične pravice. Manjšinam vse pravice! V tem geslu tiči razlika med našim in italijanskim uaziranjem glede bodočega Trsta.   V »Lavoratoru« razvito na-
==l Spominjajte se 1= političnih preganiancev
Prispevke pošiljajte na
drja V. Smiitika, pisarna dr. S. Trillarja, 8o4aa ulic« it. 2.
ziranje mora izzvati na naši strani odločno nasprotstvo — samo drja Turno radi odstopimo »italijanskemu Trstu«.
Gr. Dunaj, 19. junija.
Izobraževanje učiteljstva je bilo doslej urejeno v splošnem ljudsko-šol-skem zakonu od 14. maja 1869, deloma spremenjenem 1. 18S3. Po dolgotrajnih posvetih je zdaj vlada predložila državnemu zboru načrt »zakona o izobrazbi učiteljev in usposobijenju za poučevanje na splošnih ljudskih šolah in meščanskih šolahe.
Evo glavnih novotarij!
Študijska doba se razširi na 5 let. Kdor hoče vstopiti, mora dovršiti 15. leto. Vladna naredba lahko podaljša učno dobo, v tem slučaju zadostuje do-vršitev 14. leta.
Razširjenje študijske dobe je največja prememba, ki jo prinaša zakon. Na Nemškem traja odgoja učiteljev 6 let in jo dovrše najprej z 20. letom, v Avstriji dovrše že z 19. letom. Podaljšanje se utemeljuje s pomnoženo učno tvarino. Da se takoj sedaj ne podaljša učna doba še bolj, se opravičuje z različnostjo kulturnega stanja raznih dežel, ki se v mnogem morajo zadovoljevati še s hitrejšo pomočjo. Vlada lahko dobo še podaljša, kadar se ji bo zdelo pogoji dani, a v. tem slučaju ne pojde pod dovršeno 14. leto kot pogoj za vstop.
V enem razredu sme biti največ 35 učiteljiščnikov, le izjemoma se sme dovoljevati frekvenco do 40.
Vsprejemni pogoji ostanejo večinoma nespremenjeni. Učna tvarina se razširi na to, da se ima učiti razun učnega jezika še drug jezik, somatologija in higiena postaneta samostojen predmet za se.
Nov obligatni predmet je za moške pouk v ročnih spretnostih, za ženske razun ročnih del tudi pouk v kuhanju in gospodinjstvu.
Splošni smoter je izobrazba, kakor jo dobe dovršeni srednješolci, seveda s primesjo tega, kar zahteva poklic.
Poleg praktičnega vežbanja v vad-nici, se more učiteljiščnike vežbati tudi na splošnih ljudskih šolah, zlasti z ne-izbranim materijalom. Na učiteljiščih se mora seznaniti gojenec tudi s poukom za slepe, gluhoneme, jecljajoče in druge otroke s hibami, pa tudi z ustrojem vrtcev, naprav za oskrbo mladine, zlasti izprijene.
Mature se ne more ponavljati več nego dvakrat.
Učno osobje sestoji iz ravnatelja, glavnih učiteljev (število ne bo več omejeno), učiteljev za glasbo in telovadbo, vadničnih in pomožnih učiteljev, kateheti so na enaki stopnji z glavnimi učitelji.
Glavni učitelj lahko postane po triletni učni praksi: 1. kdor je usposobljen sploh za srednje šole in izkaže uspešno dovršen pedagoški seminar, ali 2. kdor je položil izpit za glavnega učitelja. K temu izpitu se dopušča take učitelje, ki imajo meščanskošolski izpit in kasneje vsaj štiri semestre predavanj in vaj v dotični stroki ali pa seminarskega obiska na modroslovni fakulti (kot izredni slušatelji). V to svrho dobe učitelji lahko dopust, a vlada lahko stavi pogoj, da morajo suplenta sami plačati.
Vadnični učitelj lahko postane učitelj s sposobnostnim izpitom po petletni posebno dobri praksi in po vsaj enoletnem uspešno dovršenem pedagoško - metodičnem kurzu.
Uvajajo se novi predpisi za zasebna učiteljišča, ki naj postanejo Čim bolj podobna javnim učiteljiščem. Za prestopke predpisov se uvajajo tudi denarne kazni. Še posebnim pogojem se mora podvreči zasebna učiteljišča, ki jim ministrstvo da pravico javnosti.
Absolventi učiteljišč naj se pred položitvijo sposobnostnega izpita le izjemoma in samo mimogrede uporabljajo na enorazrednicah.
Za položitev sposobnostnega izpita za meščanske šole treba razun triletne prakse tudi dovršitev enoletnega tečaja za meščanske učitelje. Komisije bodo odslej izbrane iz še »višjih« glav.
Prav neprijeten lahko postane novi § 40: »Učitelji s sposobnostnim izpitom, ki se izkažejo nezadostnim, se od deželnega šolskega sveta lahko prisilijo, da polože ta Izpit še enkrat. Če se izkaže tam in po zopetni ponovitvi nezadosten uspeh, je staro spričevalo zapadlo in odvisi od deželnega šolskega sveta, ali hoče dovoliti zopetno službeno uporabo kot provizorične moči ali odstranitev iz učiteljstva.« Ta paragraf zadene gotovo na velik odpor, ker lahko povzroči usodne zlorabe.
Definitivni šolski vodje (nadučite-Iji, ravnatelji) morejo postati le oni, ki so položili poseben j izpit za vodje . Torej še en izpit! Tam bodo rešetali pedagoško - metodično znanje učitelja, in ali pozna šolske predpise, mladinsko oskrbno šolstvo itd.
Tretji odstavek načrta obsega nekaj novih naprav za nadaljno izobraževanje učiteljev. Odslei bode lahko v vsakem okraju po več kakor ena učiteljska knjižnica. Učiteljske konference za obravnavanje pedagoških in upravnih vprašanj in vpeljavo mladih učiteljev so odslej vsak mesec obligatne na dvo- In višjerazrednicah. Deželni Šolski svet učiteljem lahko predpiše obisk kurzov. V večjih mestih se ustanove stalni pedagoško - metodični kurzi in poleg njih še posebni zavodi (učiteljske akademije) za eksperimentalne študiie v pedagogiki In metodiki.
Zakon stopi v veljavo a šolskim letom po razglasitvi a učni minister, za
posamezne dežele lahko podaljša termin veljavnosti za največ 8 let.
Resumirajmo: Podaljšanje učne dobe na učiteljiščih je dobra misel. Vendar bo izvedba nekaj časa nemočna, ker bo po vojni učiteljev še boli manjkalo nego prej. Regulirati treba najprej razmerje plač, potem šele bo poklic privabil toliko ljudi, da bo možno od njih veliko zahtevati. Vse druge novotarije so uprav neznatne.
Naše učiteljstvo naj bi se bavilo s kritiko načrta, da poslancem da pravočasno navodilo glede postopanja,
lasje mi Imajstiia delavstvom.
Dunaj, 21. junija.
»Arbeitcr - Zeitung« poroča: V sredo zvečer se je sestal socijalno - demokratični strankarski zbor ter je sklenil poslati odposlanstvo k vladi. V to svrho so se zbrali v ministrskem predsedstvu ob 10. zvečer ministrski predsednik, notranji minister, finančni minister, minister za socijalno skrb, železniški minister in prehranjeval, minister. Od strankarskega vodstva so bili prišli poslanci Rcnner. Domes, Eldcrsch in Tomschik. Posvetovanja so se tikala splošne prehranjevalne krize, zakona o vojnih dajatvah in mezdnih zahtev delavcev vojne industrije, železničarjev, vojaških in civilnih državnih delavcev vseh kategorij. Posvetovanja so trajala do 1. ponoči in niso prišla do zaključka. Posl. Domes je izročil spomenico delavskih zvez, ki naj tvori podlago za nadaljna pogajanja. V Četrtek so se pogajanja s posameznimi ministrstvi in podjetniki nadaljevala. Domes je izročil omenjeno spomenico državni zveri industrijalcev. Poslanec Forstncr je uvedel pogajanja glede izboljšanja položaja državnih delavcev, podrejenih finančnemu ministrstvu. Poslanec dr. Renner se je zglasil pri ministrskem predsedniku in ministru za socijalno skrb ter je zahteval pospešitev pogajanj. Poslanec Domes se je posvetoval z zastopniki industrije o zahtevah delavstva. Dne 21. junija so šli poslanci Renner, Domes in Sever k vojnemu ministru in istočasno je odšlo odposlanstvo v imenu strankarskega vodstva k zunanjemu ministru grofu Bttrianu. Pogajanja z vlado so zelo otežkočena vsled istočasne politične krize v ministrstvu Seidler. Danes zvečer se bo dognalo, v koliko so imele zahteve delavcev uspeh.
Zunanji minister grof Burian je izjavil napram odposlanstvu dunajskega delavskega sveta, da se zaveda velikega pomena prehranjevalnega vprašanja, na katero obrača svojo popolno pozornost in skrb. Trudi se, da se pospešijo pogajanja z Nemčijo o medsebojni preskrbi z živili. Z naše strani se je storilo vse, da bi dobili od svojega zaveznika podporo, ki naj bi nam omogočila vzdržati v tem težkem, a na srečo samo še kratkem času do nove žetve. Kar se tiče vprašanja miru, se naša politika ni prav nič izpremenilu. Slej kot prej ne nameravamo vojne podaljšati niti za dan. Če bi bili naši sovražniki pripravljeni za pogajanja, bi videli, da nočemo skleniti za obe stranki časten mir. Tudi pri nas živi Želja po skrčenju izdatkov in bremen za ob-orožanje in po zmanjšanju nevarnosti bodočih vojn. Ničesar ne bi opustili, kar bi moglo le kolikor toliko dati upanja na bodoča mirovna pogajanja. Da ne zamudimo primernega trenutka, za to zasledujemo skrbno razvoj razpoloženja v sovražnih deželah. Dokler pa naši sovražniki, kakor ravno sedaj niso pripravljeni pričeti z resnimi pogajanji, smo prisiljeni se braniti in se moramo izogibati vsemu, kar bi utegnili naši sovražniki smatrati kot znak slabosti in kar bi jih spodbudilo, da podaljšajo vojno. Vlada si je popolnoma svesta. kako težke žrtve so prinesle domovini široke ljudske mase in kakšne žrtve ic prinašajo, če ostane tudi v bodočnosti požrtvovalnost prebivalstva enakovredna hrabrosti naše armade, potem je upati, da bomo v kratkem dosegli vsem skupni cilj Častnega in trajnega miru.
Dunaj, 21. junija. Prehranjevalni urad je odredil, da se razda prihodnji teden 150 vagonov sladkorja iz Ukrajine kot izredna dobava vsled težkih prehranjevalnih razmer dunajske-m u prebivalstvu. Na glavo pride SA kg sladkorja.
Dunaj, 21. junija. Včeraj je prišlo odposlanstvo dunajskih industrijalcev v prehranjevalni urad, da opozori na grozeče razpoloženje v delavskih krogih zaradi skrajšanja množine kruha, Sekcijski šef dr. L6wenfeld - Russ jc izjavil, da bo prehranjevalni urad storil vse, kar je v njegovih močeh, da olajša delavstvu položaj. Odposlanstvo krščansko - socijalnega delavstva, ki je zahtevalo izboljšanje prehrane za municijske in državne delavce, je dobilo od ministrskega predsednika zagotovilo, da se bo po možnosti ugodilo vsem zahtevam delavcev.
Dunaj, 21. junija. Skrčeuje količine kruha je dalo pekarijam povod, da so skrčile svoje obratovanje. Celo večje pekarije bodo samo dvakrat na teden pekle. Vsled tega bo mnogo pekov brez dela. Namerava se predlagati, da naj dobe za ta čas, ko ne bodo imeli dela, podpore od ministrstva za socijalno skrb.
Dunaj, 21. junija. Stavkarsko gibanje je nekoliko prenehalo ter se domneva, da se bo v ponedeljek delo po tovarnah zopet pričelo. Tudi iz provincije poročajo, da stavkarsko gibanje ponehava. _
'JsttmBMEmlBm
1753
4239
140. stev.
„SLOVENSKI NAROD*, dne 22. junija 1918
Stran 3
Dva dementija.
V »Slovenskem Narodu« z dne 8. t. m. smo razkrinkali najnovejše dejanje drja Susteršiča ter smo ga obdolžili, da je na neko visoko mesto denunciral moštvo in rezervne častnike slovenske čete, katerim dr. Šusteršič očita, da zastrupljajo »nepokvarjene elemente« med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. V svojem pismu priporoča dr. Šusteršič gotove ukrepe proti dotični četi.
Pričakovali smo, da se bo dr. Šu-steršič oglasil z ljutim dementijem, nismo pa pričakovali, da se bo t a k o slabo izgovarjal. Prvič nam je odgovoril v >Resnici« z dne 15. junija takole: »Ta vest nosi že sama na sebi znak lažnji-vosti. ker kdaj se je slišalo, da bi se vojaški krogi o vojaških zadevah informirali pri civilistih. Dr. Šusteršič pač nima nobenega stika z vojaštvom na fronti. Za to so drugi faktorji poklicani.« V »Resnici« z dne 22. junija pa ponavlja dr. Šusteršič: »Se enkrat povdarjamo: do pičice zlagano. Pismo drja Susteršiča, na katero se sklicuje »Slovenski Narod«, obstoja samo v lažnjivi kovač -nici »Narodne tiskarne«.«
Ta dva dementija sta prav nerodno izbegavanje. Mi nismo trdili, da bi se vojaški krogi o vojaških zadevah bili informirali pri civilistu dr. Šusteršiču. Narobe, mi smo trdili, da je civilist dr. Šusteršič iz lastne inicijative in ne da bi ga bil kdo vprašal, denunciral slovenske vojake. Ali ima dr. Šusteršič stike z vojaštvom na fronti, ne vemo; če hoče s tem, da te stike negira, reci, da ni mogel o razpoloženju tega vojaštva nikogar informirati, se bori proti trditvi, ki je mi nimo izrekli. Šusteršič je v svojem pismu denunciral namreč vojaštvo v zaledju, in da kar naravnost in točno povemo, vojaštvo 2. gorskega strelskega polka v Ljubljani, ki je bil sedaj prestavljen v Enns. Napram Šusteršičevi debelo tiskani »do pičice zlagano« postavljamo mi svoj kategorični: do pičice resnično« in pristavljamo, da je bilo Susteršičevo pismo odposlano meseca maja ter od gotovih krogov prav spretno izrabljeno, busteršič je zahteval odstranitev 2. gorskega strelskega polka iz Ljubljane!
Šusteršič poživlja državne oblasti, da se spravijo nad nas, ker smo razkrili njegovo nezaslišano lopovstvo. Bilo bi res nad vse sijajno, da bi državna oblast nastopila kot zaščitnica njegove slabe vesti.
Napram Susteršičevim dementijem ponavljamo svojo obtožbo: Šusteršič je denunciral slovensko vojaštvo.
Iz seje tolna odbora Mm.
O seji dež. odbora kraniskeera. ki se je vršila 19. junija smo prejeli sledeče službeno poročilo:
Navzoči: Kot predsednik deželni odbornik mserr. dr. Evgen Lampe, kot prisedniki deželni odborniki: jzrof Barbo, dr. Vladislav Pegan, dr. Kari Triller in dr. Ivan Zajec.
Predsednik konstatuje sklepčnost, otvori sejo in predlaga sledečo resolucijo :
Deželni odbor kranjski, kot ustavni zastopnik dežele, zavrača z največjo ogorčenostjo nizkotni poizkus vele-izdajalca dr. Ante Trumbića in njegovih sodrugov, zavesti prebivalstvo naše dežele v veleizdaistvo in odklanja zlasti nesramno podtikanje, kakor izdajalsko in vojsko podaljšujoče početje jugoslovanskih uskokov našlo kakoršnokoli oporo v poltenem, cesarju zvestem prebivalstvu kranjske vojvodine.
Prebivalstvo kranjske dežele želi. ila se čimpreje povrne mir in išče svojo srečno bodočnost sleikoprej edino pod žezlom pretakne habsburško - korenske dinastije. S tistimi pa. ki so v najhujšem času zbežali iz domovine, da spletkarijo s sovražniki na-šega cesarstva in podaljšujejo vojsko, noče kranjska dežela nobenega stika in so jih z ogorčenjem otresa kot največjih škodljivcev naroda.
Ta resolucija je bila spreieta z Vsemi glasovi razen deželnega odbornika dr. Trilleria.
Resolucija se pošlje vsem občinskim zastopom kranjske dežele. Zupani se pozovejo, da takoj sklieejo sejo, v kateri predlože resolucijo v sklepanje in o tem sklepu poročajo tekom 14 dni deželnemu odboru.
Dravinjske doki ade za učitelj stv o. Ker je država pripravljena dati deželam 50% nredmern za izplačilo % državnemu zboru predloženega zneska za draginisko doklado učiteljem, se načrtu od c. kr. naučnega ministrstva predlaganega sklepa pritrdi, da je mogoče učiteljstvu vsaj 'v.tem obsegu ustreči še pred ustavno rešitvijo predloženega zakona.
Letna poročila na državnih srednjih šol.ah kranjskih. Na predlog referenta dr. Pega-na se sklene storiti pri pristojnih šolskih oblasteh potrebne korake in uporabi ves vpliv,da se na državnih srednjih šolah kranjskih, ki po razmerju učencev veliajo kot slovenske, izdajajo letna poročila v slovenskem jeziku.
Vpogled v deželne k lige po deželnih poslancih. Deželni odbornik dr. Triller predlaga v imenu kluba narodno - naprednih poslancev in novoustanovljenega kluba deželnih poslancev S. L. S., da se mešani komisiji deželnozborskih klubov da vpogled v' deželno knjigovodstvo. Predsednik msgr. dr. Lampe odgovori, da te to protiustavno ffl in da spadajo vloge deželnozborskih klubov v delokrog ored-sedstva deželnega zbora, ne pa deželnega odbora.
Službeno poročilo o seji deželnega odbora, ki se je vršila 15. t. m. se glasi:
Navzoči: Kot predsednik deželni odbornik msgr. dr. Evgen Lampe, pn-
sedniki deželni ^dboraiki: drVladi- TrancoSKa m maQ2 slavPegan, dr. ^^^imS^^^^ P.esnfcp*
Draginjske    doklade za
dež. uslužbence in v pokoje n c e. Deželnim aktivnim uslužbencem in vpokojencem se dovolijo draginjske doklade v dosedanji izmeri do 31. decembra 1918.
Preparatorjem deželnega muzeja se imenuje Aiktor Her-fort in uvrsti v kategorijo podurad-nikov.
Deželna zveza za tujski promet in turistiko. V glavni odbor Deželne zveze za tujski promet m turistiko na Kranjskem se imenujejo gg.: dež. odbornik dr. Kari Triller, dr. Janko Benedik, okr. zdravnik na Bledu; Mihael Cerne, hotelir na Bledu; Irančišek Ž van, župnik v Boh. Bistrici; Anton Golf, župnik v Srednji vasi v Bohinju: Ivan Piber, župnik in dež poslanec v Gorjah; Jožef Lavtižar, ge-rent v Kranjski gori; Andrej Krajec, župnik v Kranjski gori; Andrej Perko, jamski nadzornik v Postoini; Avguštin Zajec, gostilničar v Šiški; dr. Vladislav Pegan, dež. odbornik v Ljubljani; Henrik Lindtner, dež. rač. ravnatelj v Ljubljani; Avgust Malv, župan v Beli-peči; Franc Peter ca, predsednik st. dr. >Lnion<; Anton Maver, c. kr. dež. šol. nadzornik v p. in J. Hedžet, hotelir v Ljubljani.
Jakoba p 1. Schelleuburga u s tanovno mesto na c. kr. Tere-zijanski akademiji se podeli Hermanu bar. Kechbaehu.
ObOina Št. J o š t — sprememba imena. Zahteva občine št. Jošt po izpremembi imena se odkloni, ker ni nobene nujne potrebe za to, da se staro in vkoreninjeno ime odpravi. Ako bi deželna vlada kljub temu zahtevi ugodila, ugovarja deželni odbor proti temu, da bi so občina po novi označbi razen >Besnica< imenovala tudi : Fessnitz<, ker tega imena ljudstvo ne pozna in je povsem neopravičeno uvajati take krajevne označbe, ki p nikdo ne želi.
Za obiskovalce navtične ^ole oziroma akademije v Kotoru ali Bakru se s pridržkom naknadne pritrditve deželnega zbora napravi pet ustanov v letnem znesku po 1000 K.
Iz slovanskem sveta.
Slika iz Zagreba: »Večeri so divni, topli, južni . . . Luna mi prisije na okno in v sobo. Za oglom v Ilici zaigra na vrtu hrv. »gudlački orkestar«. Po krasnih zvokih italijanskih arij zadoni okoli 11. zvečer mogočno pesem »Hej Slovani« in z njo se združi sokolska koračnica, pa »U boj«, nato »Kde domov moj « (najburnejše ploskanje), »Naprej zastava Slave«, »Lepa naša«, slovaška himna, »Slovenac, Srb, Hrvatvse to končno izzveni zopet v močnih akordih »Hej Slovani« . . . Noben večer ne morem iti prej spat, dokler ne slišim teh melodij. Mirna lepa noč in po tem miru se razlega glasba. Že radi tega mi bo težko zapustiti Zagreb.
V Vinkovcih v Slavoniji, ki smo jih radi nacionalnega gibanja že opetovano imenovali, je profesorski zbor v družbi z gimnazijsko mladino dne 12. junija priredil koncert, ki ga je vodil prof. J. Bervar. Zapeli so »Morje adri-jansko«, prof. Poljugan je zapel »Dekliško tožbo« itd.
V Češki smotri »Cest a«, ki jo naročniki ustavljenih »Narodnih Listov« dobivajo v nadomestilo, je v prevodu priobčen komad IV. dejanja Vojnovi-čeve drame »Imperatix«, ki dosle cela radi cenzure ni mogla iziti (le deli so izšli po hrvatskih listih). Drama igra v nedoločenem času in kraju. Glavna oseba je vladarica velike države, ki so ji ubili moža in sina, pa vendar noče neprijatelju napovedati vojne. Proti nje volji pa njen kancelar državo zaplete v pustolovsko vojno in kraljica, ki je hotela oditi na otok pozabljivosti, tragično konča. V drami se nam kažejo obrisi nove revolucije sveta. Vso dramo prevede v češčino Jan Hudec.
»Padec carske vlade« se imenuje ruska knjiga, ki je izšla na spomlad 1. 1917., brž po prvi ruski revoluciji, napisal jo je ruski pesnik Vladimir G. Korolenko kot »razlago preprostim ljudem o dogodkih na Ruskem«, baje na pobudo P. Miljukova. Knjiga je do letošnje pomladi dosegla naklado dVt milijona. V kratkem izide češki prevod.
Sedanji notranji minister vitez G a y e r je iz Moravske (iz Olomuš-kega). Že po svojih rodbinskih zvezah se je priučil dobro češčine. Dolga leta je bil šef centralne državne policije na Dunaju, ki je za politične procese češke, jugoslovanske in italijanske dajala materijal iz vseh avstro-ogrskih dežel in iz Švice. »Upamo, da ta češčina Gaverjeva ne bo izmed čeških politikov nikomur imponirala«, pravi »Češka Straž«.
Čehi snujejo načrte za posebno češko gledališče na Dunaju; seveda okrajni odbori dunajski že proti temu protestirajo.
»Slovansko lipo« v Pragi straži vojaška straža. Cesarsko namestništvo in vojaški komando v Pragi nista niti s praško policijo zadovoljna: policijski ravnatelj je doMl dopust: izjavil je, da mu sedaj ne preostale nič drugega nego da se na »Slovanski lipi« obesi.
Slovaško literarno življenje se giblje. »Založniško društvo« v Sv. Martinu bo zdaj nadaljevalo z izdajanjem zbranih spisov Vajanskega in Kukuči-na. Društvo »Lipa« je sklenilo izdajati spise pisateljic Vansove, Šoltesove, Po-djavorinske (Terezija Vansova, r. 1857, je napisala mnogo belestrike In je od 1. 1900. urejala ženski list »Dennico«. Helena Šoltesova, r. 1857. je avtorica obsežnih romanov. Ljudmila Podjavo-rinska pravzaprav Riznerjeva piše verze In novele ter prevaja iz jugoslovanske literature.) Hviezdoslav prireja nov zvezek svojih pesmi. Pripravlja se francoska in madžarska antologija iz
Eden izmed prvakov češke medicine prof. dr. Ladislav Svllaba je obhajal te dni svojo petdesetletnico.
»Osrednje društvo čeških Žen«, čigar delovanje je policija pred poldrugim mesecem ustavila, je prejelo obvestilo, da sme zopet začeti delovati, a dodan je bil oster ukor in opomin, da se društvo razpusti, če bi se zopet mešato v politiko.
Shod poljskih knjigarjev se bo vršil dne 4. in 5. avgusta v Lublinu, in sicer na pobudo »Zveze poljskih knjigarjev« v Varšavi, ki je v to svrho stopila v stike z gremijem knjigarjev v Kra-kovu in v Lvovu ter z »Zvezo veliko-poljskih knjigarjev« v Poznanju. Istodobno bo tam razstava knjig, ki so izšle tekom vojne.
Dne 4. junija se je vršil skupen večer nemško-poljski v Berolinu in sicer na vabilo društva > D e u t s c h - p o 1-nische G e s e 11 s c h a f t«, a prišel ni noben poljski poslanec razen kneza Radzi\villa. Nam se ta shod zdi ravno tak kakor če bi Ornig v Ptuju zbral Stajercijance.
--^-
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 21. julija. (Koresp. urad.)
Zapadno bojišče. A r m a d n a skupina prestolonaslednika R u p r e h t a. Sovražnik je nadaljeval na tej fronti ljute izvidne sunke. BiH so povsodi zavrnjeni. Severo - vzhodno Merrisa in južno Alberta so se angleški delni napadi krvavo izjalovili. — A r m a d n a skupina nemškega prestolonaslednika. Krajevni napadi Francozov jugo - zapadno Novona, Amerikancev severo - zapadno Chateau - Thlerrvia so se ponesrečili. Francozi in Amerikanci so utrpeli pri tem težke izgube. V naših rokah je ostalo nekaj vjetnikov. Jugo - zapadno Rehnsa smo vjeli nekaj Italijanov. Velike, razločno vidne lazaretne naprave v dolini Vesle med Pruillym in Monti-gnijem, katere so rabili poprej Francozi, so bile v zadnjem času dvakrat cilj sovražnih napadov z bombami. — von Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO,
Berolin, 21. junija. (Kor. urad.) Z bojnih front ničesar novega.
Amsterdam, 20. junija. Glasom poročil »Ha vaša« pričakujejo vojaški kritiki pariških listov novo nemško ofenzivo, ki se bo baje pričela pri Chateau - Thierrvju.
Rotterdam. 21. junija. Angleški poročevalci, ki so bili v Parizu, ne zanikajo več, da se je prebivalstv aglavnega mesta polastila panika. Za enkrat beže iz mesta samo premožnejši ljudje. Predmestja, v katerih so živeli bogataši, so popolnoma izmrta. Ob hišah leže vreče, napolnjene s peskom, .da ščitijo prebivalce, ki se zatekajo pred obstreljevanjem v kleti.
Rame vo»tia vesti.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 20. junija. Artiljerijski boji menjajoče se sile na palestinski fronti. Z uspešnim artiljeriiskim ognjem smo obstreljevali sovražna taborišča zapadno od Jordana. Naši letalci so iznova napadli vstaško taborišče jugovzhodno od Tafila. Sicer ničesar pomembnega. »
Potopljen transport.
Pariz. 20. junija. (K. u.) Transportni parnik »Santa Anna*. ki se Je peljal v convoiju iz Biserte v Malto ter Je imel na krovu vojake in domače delavce. Je bil 11. junija, ne da bi bili videli kakega sovražnika, torpediran in potopljen. Od 2150 oseb na krovu je bilo 1513 oseb rešenih.
Pred Helgolandom. London, 20. junija. (Koresp. ur.) Ad-miraliteta poroča: Dne 19. junija zjutraj je med izvidno vožnjo v severnem delu Hel-golandskega zaliva več nemških hidropla-nov naDadlo angleško brodovje. Sovražnik ni zadel, pač pa je bil zbit en sovražni hi-droplan in je bil nato na morju razdejan.
JAPONSKA  PROTI  NEMCI JI.
Haag, 21. junija. »Times« poročajo iz Tokija, da so tamošnji borzni kurzl močno padli zaradi vesti o skorajšnjem sklicanju parlamenta, ki naj sklene, da naj Japonska stori vse, kar sploh more proti nemškim prizadevanjem.
KRIZA FRANCOSKEGA KABINETA?
Koln, 21. junija. »Kolnische Zeitung« pravi, da je glasom poročil iz Pariza izbruhnila popolna kriza v Clemenceauovem kabinetu. Renaudel pravi baje. da namerava Clemenceau sprejeti Brianda v kabinet. Nato hoče odgoditi parlament. Omeniti je, da londonski listi že poročaio, da sta Briand in Barthou sestavila koalicijsko ministrstvo, iz česar se da sklepati, da Clemen-ceaua v tem ministrstvu ne bo. Pričakovati je torej njegovega padca že v najkrajšem času.
Angleško brodovje po vojni.
London, 20. junija. (Koresp. urad.) Poročilo od trgovskega urada leta 1916 imenovane komisije, ki je imela namen, preiskati stališče plovstva in plovstvene industrije po vojni ter naj bi bila v varstvo tega stališča izdala svoje predloge, zahteva praktično kaznovanje sovražnika za njegove zločine na morju. Nadalje zahteva komisija, da naj sovražniki koncem vojne prepuste ves svoj ladijski prostor zaveznikom, naj leže potem tudi sovražne ladie v sovražnih ali nevtralnih pristaniščih. Tudi naj preide ves sovražni ladijski prostor, ki so ga zavezniki med vojno zaplenili, v posest entente. Kakor hitro bo demobilizacija končana, naj se vse sovražne ladje proda-do najvišjim ponudnikom entcntnlm državljanom, nevtralcev in sovražnikov pa k tej dražbi ni pripustiti. V kupne pogodbe Je sprejeti pogoj, ki prepoveduje zopet prodajo ladij sovražniku. Kar se tiče gradbe ladij in prodaje sovražnim lastnikom, pravi komisija, da je treba oritisniti .na nevtralce, da pri gradbi ali prodaji ladij nemškim po-
JLjfttfDikam postopajo posebno mrite ta
po posebno utesnujočih predpisih. Če bi sovražnik izdal kake odredbe glede porabe sovražnih podanikov v važnih industrijah, naj se enake odredbe izdado v ententnih državah glede nemških nastavljencev, zlasti pri ladjedelnicah.
Cesar na fronti.
(Kor. ur.) Na bojišču, 20. junija.
Njegovo Veličanstvo cesar Karel Je odšel pred par dnevi k pripravam ofenzive proti Italiji na jugozapadno bojišče. Tega potovanja na ironto se udeležuje tudi ield-maršal nadvojvoda Friderik s svojim pobočnikom polkovnikom generalštabnega zbora Heinzem. V spremstvu cesarja so poleg običajnega spremstva šef generalnega štaba baron Arz in ces. nemški vojaški pooblaščenec pri c. in kr. armadnem vrhovnem poveljništvu kraljevsko - pruski generalmajor von Cramon. Na bojišču se je pridružil pozneje tudi namestnik šefa generalnega štaba generalmajor baron VValdstatten najvišjemu vojnemu gospodu. Cesar si je ogledal armadne skupine in vsa armadna poveljništva.nekaj zbornih povelj-ništev in številne čete, med njimi tudi formacije, ki so se vežbale. Druga poveljni-štva je obiskal po naročilu najvišjega vojnega gospoda fm. nadvojvoda Friderik, ki je prišel najprej do vojnega pasa, da prinese čimveč četam, ki jih vladar ni mogel videti, cesarski pozdrav ter se prepriča o njih pripravljenosti fn skozlnskoz izbomem duhu.
Vladar se je razgovarjal poglavitno z višjimi voditelji ter so razgovori trajali pogosto globoko v noč. Pri tem Njegovo Veličanstvo ni poznalo nobene utrujenosti, ne gladu, ne žeje, če Je sedel z armadnimi voditelji pred kartami, sprejemal njih poročila o izbornih uspehih v začetku našega naDada, se z vojaškimi pomočniki posvetoval ter dajal navodila za bodoče operacije. Enkrat so se vršila taka posvetovanja na letovišču nekega patricija v bližini Pfave, drugič ob prašni cesti v stražnici kake etapne postojanke. Vladar se Je mudil v gorovju naših tirolskih Alp In v italijanski ravnini, da na terenu samem študira razmere. Na benečanskem bojišču je obiskal cesar tudi ranjenega generala konjenice kneza Schonburga. Na fronti je izvedel cesar tudi o poškodbi, ki jo je vtrpel njegov brat nadvojvoda Maks pri zavzetju Dosso Alto. 30Ietni vladarski Jubilej cesarja Viljema se je tudi pri cesarju Karlu na bojišču priprosto in lepo praznoval. Pri večerji je spregovoril cesar napitnico svojemu ljubemu prijatelju in zvestemu zavezniku cesarju Viliemu ter je trčil z nemškim vojaškim pooblaščencem generalmajorjem von Cramonom.
Pri ogledovanju gradbe železnice iz Landecka v iVtals se je peljal cesar pri Martinsbrucku in Taufersu tudi ob švicarski meji. Na mostu preko Inna pri Martinsbrucku je vladarja pozdravil poveljnik švicarske postojanke za varstvo meje. neki poročnik, s katerim se je cesar razgovarjal o njegovi lepi domovini. Švicarski častnik ni bil malo presenečen, ko je nozneje slišal, da je bil govoril s cesarjem Karlom. Mislil je, da govori z nekim polkovnikom. Cesar je obiskal tudi sloviti benediktinski samostan Marienberg.
Kjerkoli se ie cesar na Tirolskem pokazal, mu je cesarju zvesto prebivalstvo prirejalo nadvse prisrčen sprejem. Tudi nastop prebivalstva na Benečanskem je treba pohvaliti. Dočim govoričijo naši sovražniki na svojih zborovariih vedno o obupnih klicih Italijanov v od nas zasedenih pokrajinah, more vsak obiskovalec Re-nečanskega konstatirati, da se prebivalstvo pod avstro - ogrsko upravo dobro počuti. Tu vladaioče urejene razmere, skrb vo-iaških oblasti tudi za civilno prebivalstvo. Je napravilo očividno tudi na to globok vrisk. Civilno nrebivalstvo nastona naoram avstro - ogrskim vojakom s spoštovanjem, zaupanjem in odkritosrčnostjo.
Cehi na Ruskem.
Moskva, 18. junija. (Kor. ur.) Vrhovni poveljnik operacij proti Ceho - Slovakom je odredil, da je osebe, ki se udeležujejo v frontnih pokrajinah, zlasti pa pri Simbirsku, protirevolucijonarne gonje. aretirati in usmrtiti. Enako je postopati proti onim osebam, ki skušajo kljub prepovedi, voziti se po Volgi in v pokrajini Samara. Poroča se, da so Čeho - Slovaki z obstreljevanjem poškodovali Samaro ter da so z nasiljem nastopali proti Rdečim gardam in upravnim gardam. Dutovljevi oddelki se udeležujejo organizacije Bele garde. Zdi se, da protirevolucijonarji ne nameravajo držati mesta, ker izpraznjujejo vse zaloge.
Haag, 21. junija. Kakor poročajo »Times«, ima Ljenin še vedno težkoče s češko - slovaškimi četami, ki jih cenijo na 150.000 mož. Od teh je 60.000 v donskem in kubanskem ozemlju, ostalih 90.000 pa Je v Sibiriji. Gibanje v donskem ozemlju je zelo vznemirljivo. Vstaši so začeli prodirati proti Caricinu. V Čeljabinsku so se polastili arzenala in postajališča.
Moskva, 20. junija. (Koresp, urad) Vstaja Čehov in Slovakov traja ter otežko-ča zvezo na sibirskih železnicah In preskrbo industrijskih središč z živili. Položaj v Pensi je resen, ker je mesto v oblasti vstašev, ki imaio tudi oklopne avtomobile in artiljerijo. Med sovje#niml četami in Čehi ter Slovaki se je razvil resen boj. Z vseh strani se pošiljajo ojačenja na ogrožene točke. Sedaj so Čehi in Slovaki gospodarji mesta Čeljabinsk In zvez.
UKRAJINSKO - RUSKA POGAJANJA.
Kijev, 20. junija. (Kof. urad.) Zadnje seje ukrajinsko - ruskih mirovnih pogajanj so se bavile z mejnim vprašanjem. Ukrajinci so zahtevali, da se prizna polotok Krim kot del ukrajinske države. Rusi pa so predlagali kot kompromis, da naj prebivalstvo potom referenda samo odloča. Izme-njalna komisija za blago se bavi z vprašanjem dobave žita in premoga Veliki Rusij! proti tkaninam in olju. Zastopnik donske vlade je izročil ukrajinskemu zunanjemu ministru neki protest. V ukrajinsko - ruski predpogodbi so sprejete za prehod obojestranskih državljanov preko meje tudi take točke, ki leže na teritoriju samostojne donske republike. Donska vlada protestira zaradi tega kršenja njene suverenosti, ker Je še v vojnem stanju z Rdečo gardo, ki so jo sovjetove vlade poslale ob Don.
Kijev, 20. juniia. (Koresp. urad.)* Glasom brzojavke iz Odese se sporoča, da se Je krimski kabinet sestavil tako - le: Sul-kevič predsedstvo In vojna, knez Golicin poljedelstvo, bivši ravnatelj moskovske banke »Unionc grof Tatišev finance, bivši veleposlanik v Carigradu čarikov zunanje, kapitan Gendre mornarica.
Politične vek«.
= Sestava »Narodnega sveta«. V
pojasnilo na razna vprašanja in dopise pojasnjujemo, da je med JDS. in SLS. dogovorjen kiju:, po katerem pripade JDS. brez tržaškega in istrskega ozemlja 10 članov v tej korporaciji. Stvar strankinega izvrševalnega odbora pa je, kako porazdeliti mandate. Ker bo »Narodni svet« stalno v delu in bo imel pogosto seje. zahteva korist stvari, da so člani »Narod, sveta« tam, kjer ima ta korporacija svoi sedež (Ljubljana). Gotovo bo praktično najlažje in najuspešnejše delo, če oddaljene pokrajine prenesejo svoje mandate na osebe, ki se dela lahko udeležijo. »Narodni svet« bo itak za različne potrebe organizira. odseke po vseh pokrajinah,, v katerih sc bo osredotočevalo podrobno delo. — Pripravljani odbor JDS.
= Ustanovitev krajevne organizacije JDS. Kamnik sc vrsi jutri, v nedeljo 23. t. m. ob pol 4. popoldne v čital-niški dvorani Društvenega doma v Kamniku. Spored: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. O programu in organizacijskem redu JDS. 3. Sprejemanje članov in članic. 4. Volitev odbora 5. Poročilo v ustanovitvi JDS. 29. in 3u. junija t. 1. 6. Raznoterosti. — Z ozirom na važne čase in na potrebno smotreno poglobitev političnega dela v Kamniku in njegovi okolici vabi pripravljalni odbor na številno udeležbo.
= Ustanovitev krajevne organizacije JDS. za Slovensko Bistrico i n o k o 1 i c o se vrši 26. t. m. ob 7. zvečer v hotelu »Avstrija«.
= Šusteršič na begu. Dr. Šusteršič je poslal vsem krajskim občinam posebno okrožnico, v kateri izjavlja, da odlaga častno občanstvo vseh občin brez izjeme, češ, da občinski sklepi, t katerimi brišejo narodne občine ime deželnega glavarja iz imenika častnih občanov, vsebujejo neumestno demonstracijo zoper dostojanstvo deželnega glavarja, česar on — dr. Šusteršič — ne more in nc sme dopuščati!
= Dr. Koroščeva slika nevarna mornarici. Prav čedne so dopisnice s sliko drja Korošca, načelnika Jugoslovanskega kluba. Ali ako dospe taka dopisnica v roko mornariške oblasti, pozove predse naslovljenca in mu zagrozi s preiskavo, oziroma je bilo v zadnjem času že uvedenih nekaj preiskav proti mornarjem, ki so dobili dopisnice s sliko drja Korošca. Zagrozijo mornarju tudi, da bodo preganjali odpošiljate-jja. — Kar se tiče časopisov, smo že poročali, da je prepovedano veliko število slovanskih listov, po večini čeških in jugoslovanskih. Kakor čujemo sedaj, je eznačenih 60 slovanskih listov za take, katerih se ne more priporočiti mornarjem. Med zabranjenimi časopisi so skoraj vsi slovenski, izvemši seveda »Resnico«.
= Kaj smejo govoriti nemški učitelji Koroško učiteljsko društvo je imelo pretekli mesec v Št. Vidu svoje zborovanje, na katerem so razpravljali o svojih raznih stanovskih zadevah. Končno je bil govor tudi o VIII. vojnem posojilu. Izjavili so: »Mi smo mnenja, da nismo dolžni prinašati novih žrtev te! državi, ki nas pušča, da v bedi propadamo.« Kaj bi se zgodilo, ako bi tako govorili slovenski učitelji na kakem svojem zborovanju. Vlada na Krani-skem n. pr. bi takoj razpustila vsa učiteljska društva in vitez Kaltenegger bi dal zapreti vse slovenske učitelje.
= Nemška realna gimnazija v Opatiji. Iz Opatije poročajo nemškim listom: Kar se ni doseglo z dolgoletnim delom v miru, to nam je dala vojna: nemško realno gimnazijo v Opatiji. V januarju 1917. se je pričel redni šolski pouk in že drugo Šolsko leto je obiskovalo 26 učencev prvi razred, 25 dragi in 21 za višje razrede prirejene tečaje. katerih spričevalo dobe državno veljavnost. Učenci so bili: Iz Opatije 27, iz Voloskcga 12, iz Lovrana 7, z Reke 5. iz drugih istrskih krajev 18, iz tujine 3. — Tako se brigajo Nemci za nemško šolstvo v Primorju in vlada jim seveda gre pri tem pridno na roko. Slovenci v Trstu nimajo nobene slovenske šole. in vlada tudi ne kaže volje, otvoriti jim kako srednjo šolo, ako pa Nemec le usta odpre in zahteva nemške šole v Primorju, pa se nemudoma poskrbi, da se otvorijo in se nemški želji do pičice ustreže. Nemci imajo v Opatiji tudi posebno društvo za vzdrževanje nemške gimnazije v Opatiji, katero nabira prispevke. Kakor čuiemo. so sedaj Nemci pridno na delu, da se nemška gimnazija v Opatiji obdrži, in deželni šolski nadzornik Kauer bo gotovo storil vse, da se nemška zahteva uresniči. Jugoslovani se moramo s podvojeno silo boriti proti nemškim učnim zavodom v Primorju, ki niso druzega, nego sredstva germanizacije.
— Praškj nadškof proti češkim duhovnikom. 815 čeških duhovnikov je podpisalo protest proti znanemu govoru opata Helmerja v gosposki zbornici, ki je nesramno žalil češki narod, in poslalo deputacijo nadškofu grofu Huynu. da mu osebno izroči protest. Nemški nadškof pa ni hotel sprejeti odposlanstva, marveč ga je odpravil k svojemu tajniku. Odposlanci so dalje časa konfe-rirali s tajnikom, končno iim je poslal nadškof poročilo, da je preveč utrujen in da ne more dovoliti nikake nadaljne avdijence, protest pa da bo že prebral. Odposlanci so vzeli to na znanje z obžalovanjem in odšli.
sss Propaganda proti Avstriji. B e -rolin, 21. junija. (Kor. ur.) »Vossische Ztg.« poroča iz Lausanna: Razširjanje ententne propagande proti Avstro-Ogr-ski osvetljuje poročilo »Central News«, glasom katerega se je nedavno na kongresu tlačenih narodov v Rimu sporo-
Sanja proti Avstro-Ogrski in da ga bo-|do financirali Amerika in gotovi intere-[senti na Angleškem. Sklenjeno je bilo, !da se pošljejo vsi slovanski podaniki ■donavske monarhije iz Amerike, Angli-ije in drugih ententnih držav cim prej na [Francosko in Italijo, da se ustanove ftam slovanski polki. Da se verolom-'stvo teh čet še bolj naglasi, naj se pograbijo te čete izključno proti Avstro-Ogrski.
= Grof Batthvanv o Jugoslovanih ,in o Nemčiji. Povodom indemnitetne de-|bate v ogrskem državnem zboru je med vdrugimi govoril tudi poslanec grof Teodor Batthyany. O jugoslovanskem fvprašanju se je izjavil tako-Ie: Rešitev tega vprašanja tvori poseben problem, 'ki se je treba prav podrobno pečati ž njim in ki pri njem nima Nemčija prav nič govoriti vmes. Da rešimo to vprašanje — je rekel govornik — moramo •pokazati ljubezen do naših jugoslovanskih posestrim, vendar pa obenem respektirati ogrsko državnost. S srednjeevropskim problemom, o katerem ogrskim listom ne dovoljujejo pisati, medtem ko so nemški Časopisi nabiti člankov o poglobljeni u zveze, nima jugoslovansko vprašanje nič skupnega. Grof Batthvanv se obrača na to proti »srednjeevropskim stremljenjem« in proti Ti-szi, Wekerlu in Szterenvu, ki zastopajo to skupnost interesov. Srednja Evropa bi pomenila, da bi velika Nemčija pogoltnila majhno Ogrsko. Za dokaz se sklicuje na »nemški sistem« in navaja za primero slučaj Bohm-Errnolli, kateri spretni general in politik (!) si je v Ukrajini pridobil mnogo simpatij. Nemcem to ni ugajalo, izsilili so njegovo x>dpoklicanje. kot močnejši sami, vzeli v roke vodstvo agend v Ukrajini in jim ^postavili na čelo nemškega generala Eichhorna.
= »Das tiichtigste Volk der Erde.« ^Nemški cesar je poslal na brzojavno čestitko državnega kanclerja k njegovi vladarski SOletnici odgovor, v katerem povdarja, da nosi težko vojno breme v zavesti, da stoji na čelu na j vrle j š e g a naroda na svetu. O toliko zaničevanem pruskem militarizmu .pravi, da je dal nemškemu meču in nemškemu narodu moč, da zmaga in da prinese zmaga tak mir. ki bo za jamčil nemško življenje.
= Francoska in mir. Ženeva, 21. junija. Clemenceaujev korespondenčni urad je izdal navodilo, da je prenehati s pisanjem o mirovnih možnostih. Cle-mencau upa, da bo na ta način ustavil razkroj vladne večine.
= Kdaj bo ententa zmagala. »Munchen - Augsburger Abendzeitung« poroča iz Haaga: V »Dailv News« pri-'znava Gardiner, da je vojaška odločitev za entento postala daleko ležeča spekulacija in da je treba napeti vse sile, da se vsaj zabrani odločitev v zmi-slu sovražnikov. Ako se ta odločitev 'zabrani, je vojna dobljena, ako tudi nismo izbojevali nobene odločilne bitke. Zakaj Nemčija izgubi vojno, ako nas ne more premagati z orožjem. Mi pa vojno dobimo, ako moremo preprečiti tak udarec.
= WHson in Avstrija. »Journal de Geneve« prinaša večji članek o diplomaciji predsednika WiIsona z ozirom na Rusijo, Avstrijo in Mehiko. Glede Avstrije pravi: »Kar se tiče Avstrije, je ■v obeh kontinentih javna tajnost, da :predsednik Wilson ne odobrava pri-občenja pisma cesarja Karla. Predsednik meni, da se vojna ne sme podaljšati niti za eno uro preveč in da za slavo Združenih držav ni necbhod.io potrebno, da mora poraziti ameriška vojska ^avstro - ogrske čete na zapadni fronti. Kjer so premenljive diplomatske metode, jih predsednik vedno upotreblja na vojaške metode. — Predsednik, ki le pravi demokrat in protivnik vsake inozemske intervencije, je menil,   da se kakor Rusija tudi Avstro - Ogrska regenerira sama od sebe. Upal je, da bo rtudi cesar Karel hotel in mogel preobraziti svoje cesarstvo v konferenco slobodnih in enakih narodov. Zakaj se je prevaril? Mi tega še ne vemo, ker •se vladarju ni dalo časa niti prilike, da poda dokaze. — No, politika je oportu-jnizem, umetnost evolucije.    Komaj je ;bilo cesarjevo pismo obelodanjeno brez '.njegovega privoljenja kakor tudi brez privoljenja drugih glavnih interesentov, ,-se je on (Wilson) prilagodil novim raz-•meram. Versailleska revolucija v prilog Jnarodov Avstro - Ogrske  se izrecno 'sklicuje na izjavo ameriške vlade. Ako Se tudi v eni ali drugi izjavi nekaj raz-iličnih nians, pa so edine v gradaciji in Lv metodi.    Pripravljenost predsednika ptemetii na pravem umevanju državnikov, kombinirati prava narodov z ravnotežjem v Evropi.    Oni dve ideji, ako jih približamo, zahtevata formalni ob-;stoj federativne zveze narodov Avstro-iOgrske, osvobojenih   nemškega varu-jštva. Nihče še ne ve, kako se bo dalo Inavezati iznova raztrgane vezi. Predsednik Wilson pa je mož, ki bi mogel to izpolniti, in mnogo ljudi tudi v zavezniških glavnih mestih računa glede tega nanj.
= Balfourov govor. Amsterdam. 21. junija. (Kor. urad.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Londona, je Bal-jfour v včerajšnji seji poslanske zbornice •v svojem govoru med drugim rekel, da iželi vsakdo skorajšnji častni konec vojne. Nikdo ne želi nadaljevati vojne za-,radi katerihkoli podrejenih motivov. ;Nemčija stremi po svetovnem gospodstvu s tako trdovratnostjo, da to zatern-nuje celo Napoleonove načrte. Casti-hlepnost vsega vladajočega razreda v Nemčiji je šla od nekdaj za svetovnim !gospodstvom, ki naj bi se doseglo potom ■vojen in skrajne brezbrižnosti napram grozotam vojne.
= Bolgari in Nemci. Povodom 30-tietnice vladanja nemškega cesarja Viljema prinaša »Deutsche Balkan Zei-iz Djeresa. Nikoie Georgijeva iz
Zofije Članek, v katerem čitamo med drugim: »Bolgarija ni ostala neudele-žena v svetovni vojni. V imenu svojega svetega ideala nacijonalne enote se je vrglo bolgarsko ljudstvo pod vodstvom Nemčije v valove tega gigantskega boja in nad dve leti in pol se že bore sinovi Bolgarije hrabro ramo ob rami s pogumnimi sinovi velike Nemčije. Skupni boj veže oba naroda tako srčno, tako trdno, tako neločljivo, da nikake intrige, pa naj pridejo od koderkoli, ne morejo čisto nič vplivati na njune skupne odnošaje, ki so nastali iz obojestranskega zaupanja, iz skupnosti prizadevanja in najvišjih interesov. Za bolgarski narod je Nemčija najdragocenejša opora. Z absolutno gotovostjo upa na to, da bo dobila pri svojem velikem zavezniku mogočno in polno podporo za uresničenje svojega narodnega ideala. To zaupanje se sveti v dusi Bolgarov in jim daje impuls za nadaljevanje velikega boja do končne zmage«
Z Goriškega.
20. junija. L9i8.
S posebnim odlokom te pritegni io ministrstvo za notranje zadeve marca t. 1. tudi ožje vojno ozemlje v begunsko oskrbo. S tem se je raztegnila akcija za podeljevanje obleko in obuvala tudi na našo deželo. Svoj čas se je govorilo, da so goriška glavarstva v tem pogledu že napravila svoje korake. Toda bojimo se. da so se dotične vloge založile. Cas hiti in kmalu pride zima. Mnogo naših beguncev sploh v dobilo obleke. Po nekaterih taboriščih (Bruck) so tolažili odhajajoča begunce tem, da se pošlje obleka za njimi v domovino. Tako tolažilo je bilo sicer zelo po ceni. a ljudem m 1 i Lo pomagano. Kako naj si pomagajo ; ep;unci ? > odpadom begunske podpore nimajo denarja niti za naipotrel improvizacijo, kaj še le kako obleko, i'omanjka-nje gorke obleke se bo Letos tomboli ob-Curilo, ker nimajo nali begunci pri svojih hišah ne oken, ne vrat, nekateri sploh nimajo strehe nad sabo. Nujna pomoč v tem ozira bi bila na mestu, saj so naši begunci največji reveži daleč okrog. Brez sredstev 60 izpostavljeni velikemu pomanjkanju, brez obleke in obuvala pa raznim vremenskim nepriUkam. ki so tem občuinejše, rim bolj so njihovi domovi porušeni in raz-djani in čim manjša je aprovizacija.
Da so poljske tatvine v na-=i deželi na dnevnem oziroma nočnem redu, smo že večkrat pribili v javnosti. Srake, ki izvršujejo svoje delo. niso izbirčne. Čebula, češenj, sadje tudi zeleno in nezrelo, krompir komaj posajen, vse jim pride prav. Od naših ljudi. I: delajo cel dan na polju, se ne more zahtevati, da bi žrtvovali še noči in varovati svoje imetje. Kdaj naj si pa naberejo svežih moC-i za novo naporno delo? Oblasti, od prve do zadnje, bi rade pomagale. Ljudje se jim v resnici smilijo. Toda one zahtevajo vendar-le preveč od naših ljudi, one ne zahtevajo nič manj in nie več kakor to, da jim da kmet kar le možno natančne podatke glede kraja in časa ratvine, števila tatov in pristojno četo itd. sploh tako točne podatke, da treba kar roke iztegni? in zagrabiti krivca. Če bi kmet vedel, kdaj in kje se pojavijo tatovi, bi jih gotovo čakal: če bi jih bilo dosti, bi previdno molčal v svojem skrivališču, če bi bil pa en sam tat, bi si kmet pa tudi znal sam pomagati brez natančnih podatkov. Največji nedostatek je pač ta; da hodijo tatovi navadno nenapovedani okrog po noči in da ne puščajo nikjer ne svojih posetnic. niti kakih drugi ij dokumentov, ki bi pričali o njihovi identiteti.
V romantični Rožni doli-n i v Gorici se na haja blizu mestne periferije posestvo nemškega # barona. Ker je stala vila blizu fronte, je seveda silno trpela vsled sovražnih izstrelkov. Vojaki popravljajo na vse preteke to vilo, da se bo gospod s svojima dvema hčerama lahko čimpreje naselil v njej. Pri drugih kmečkih hišah ne gre delp tako hitro izpod rok. To je suho dejstvo. Sicer nam ni ravno treba tako poudarjati, da je to dejstvo suho, kni; vse. kar je na Goriškem, je sedal suho, in če je kaj debelega v naši deželi, je to laž, debela laž.
V goriško bolnišnico so pripeljali posestnika iz Bilj. Ni se ranil s kako ročno granato, tudi naša aprovizacija ga ni spravila v bolnišnico. Glavni vzrok je bil namreč tale: Revež si je hotel nekaj popraviti doma in je šel na stavbeno ekspozituro v Prvačino. Tu so mu rekli, da spadajo Bilje pod stavbeno ekspozituro v Gorici. Ubogal iih je. Ko je prišel v Gorico, so ga poslali v Prvačino, češ, da spadajo Bilje pod ekspozituro v Prvačini Šel je zopet v Prvačino. vrnil se zopet v Gorico, kjer so ga poslali v Prvačino, cd koder je romal zopet v Gorico. Osemkrat je napravil pot, dokler se mu ni zmešalo. Občina Bilje še dandanes ne ve, kam spada. Iz goriške ekspoziture pošiljajo Biljence v Prvačino, češ tam je njihova prava ekspozitura, vkljub temu pa popravlja opekarno italijanskega poslanika, Karla Scanci-anija v Biljah ekspozitura v Gorici in ne ona v Prvačini, ki bi morala biti pač prva v to poklicana po izjavi soriške ekspoziture same. Za druge domače opekarne se ne zmeni ne prvaška, ne goriška ekspozitura. Tak dirindaj vlada v tem oziru med obema ekspoziturama, da postane celo bralec te notice vrtoglav, zato jo pa zaključimo, ker mnogo prostora ni v goriških bolnišnicah.
Nekatere občine v goriški okolici nimajo še svoje učilnice. Pred približno enim mesecem smo nas veto vali, naj bi postavil okrajni šolski svet v takih krajih in v ta namen primerne barake. Ljudstvo se ie po večini že vrnilo domov. Bivše šolsko poslopje je sicer porušeno, toda baraka bi je lahko takoj nadomestila. To bi bila najpametnejša rešitev našega šolskega vprašanja v goriški okolici, kajti pouk ne sme poznaii nobene vrzeli, že tako trpi naša mladina pod neugodnimi razmerami. Kaj smo pa slišali ?! Okrajni eolski svet je baje odredil ia
take kraje, kjer ni šolskega poslopja,
— pouk na prostem. Komur je znano, da zmoti otroka celo brenčeča muha v šoli, si lahko predstavlja uspehe takega pouka na prostem, kjer lahko opazujejo otroci vsak trenutek hrošče, metulje, leteče muhe in muhe naših oblasti. Kam naj pa piše učitelj v prosti nara vi? Na meglo? Pouk na prostem se bi lahko vršil, ako abstrahiramo od vsakega motenja šolskega pouka, še par tednov. Kaj pa^ če je dež? Kaj pa po zimi? Na vsak način bi se moral ustanoviti po zimi potovalni oziroma letalni pouk, ua se učitelji in učenci vsaj malo Offrejeio. Ne. ne, barake so v tem oziru edina rešitev!
Dopis iz Celja.
(Od našega poročevalca.)
Celje. 21. iuniia.
Iz celjske okolice smo sprejeli sledeči dopis: Sedaj se mi je zgodilo že drugič, da je prišel moj fant. ki služi pri 87. pešpolku v Celin, in da je prišlo obenem ž njim še več fantov od tona polka, pa so vam privlekli s seboj Štajerca , in sicer tokrat ono številko, v kateri pretakajo Orniffovci krokodilove solze za Linhartom. Vprašam fante, odkod imajo to ne.-nago. Pri koinpa-iiijah so nam jih delili, cele kupe fo jih dobili iz bataljonske pisarne za razdeliti, še v >befe!u£ ie bilo — pravijo —, da kompanije dobijo Štajerca^: v bataljonski pisarni za razdelitev. >Tako< — sem dejal in udaril v sveti jezi po mizi
— »sedaj pri nadomestnem 'bataljonu res nimajo drugega opravila več, ko delati reklamo za to umazano nesnago; V9% vseh naših fantov in mož pri 87. pešpolku Vam pljuje na to cunjo, ker so prezavedni, da bi se sploh dotakni:i tako umazane cape.«*: In če bi Vam jih Ornig na tisoče vsakikrat poslal zastonj, še s tem gospodje, ki vedrite in oblačite pri nadomestnem bataljonu, niste upravičeni, v s i 1 j e v a M tak list našim ljudem. Rekli hote: saj ni nobeden priseljen, da ga vzame! Lepa beseda, gospodje, a koliko vredna v očigled dejanskim razmeram, v očigled temu, da so častniki ori polku po večini Nemci, pod*;.. Iniki — razun par Častrih izjem — pa po večini neodloč-neži — iz strahu pred višjimi?! In v takih razmerjih naj navaden vojak bo
— junak, da se izpostavi šikanam?! Kdo to more zahtevati?! In s tem računate in na tak način ravno hočete vsiliti ljudem pri polku :->štajercijan-stvoc! Gospodje Ska-llitzkv in drugi pri poveljstvu namestnega bataljona si pač v bodoče dobro premislite, še enkrat sesti Ornigu na limauice in delati reklamo za njegovo ginočo štajerčijansko zvezdo, ker bomo sicer primorani, posvetiti z bengalično lučjo v tozadevne razmere pri namestnem bataljonu. Agitacije proti celemu našemu narodu s strani poveljstva našega polka ne trpimo — in če se vse na glavo postavi!
Shodi. Dne 23. junija ob 3. uri se vrši pri Brinovcu na Vranskem dne 30. junija ob 3. uri popoldne pa pri Nendlu v S t. J u r j u ob južni žel. velik manife^tacijski shod. Govori povsod poslanec dr. Korošec.
V Ljutomeru je rainoli mesec ravnatelj Robič slavil 25 let, kar je prevzel tamkaj vodstvo slovenske ljudske šole.
Um r I i e 18. t. m. v Celju mizar-ki mojster in trgovec s pohištvom Martin Urschko v 73. letu starosti.
Gornjeg rajsko kočo so naznani zlikovci popolnoma oropali. Odnesli so vse koce, prevlako žimnic in vso posodo. Poškodovali so tudi omaro za posodo.
Licenciran je bikov za gor-njegrajski okraj se je vršilo 13. t. m. na Ljubnem. Prignanih ie bilo 35 bikov. Daril se je razdelilo v zneska 500 K.
Obdarovanje konj v letu 1918. v slovenskih okrajih na Štajerskem se vrši: v Ljutomeru 2. julija (svota vseh daril 6000 K), v Središču 3. julija (1200 K), v Radgoni 4. julija (1700 K), v JBt. Lenartu v Slov. Gor. 6. julija (1700 K), v Brežicah 9. julija (210!) K), v Žalcu 10. julija (1100 K), v Velenju 11. julija (800 K), v Šmarju 12. julija (900 K) in v Konjicah 13. julija (1200 K).
M. piireiran), sotrednikoni is pri-
sv.Oftlflittl
Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za sirote, kot akcijski odbor Sred. Zem. Odbora v Zagrebu pošilja zaeno z Družbo sv. Cirila in Metoda za Istru ter akademično omladino narodu poziv, da se letos proslavi narodni praznik z nabiranjem v korist gladne dece.
V tem oklicu pravi odbor med drugim: »Odgovornost za vsako naše dete, ki umre od glada ali njegovih posledic naj pade na dušo onim, ki so zakrivili ta pomor, pa tudi onega, ki bi si lahko utrgal od svojih ust, pa tega noče storiti.
Na dan 5. julija dokažimo, da je v našem srcu dovolj mesta za vso našo široko domovino in za vse njeno trpljenje. Ujedinimo se v ljubavi in požrtvovalnosti!«
Temu pozivu se pridružuje tudi »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« ter vabi s tem svoje podružnice, so-trudnike in prijatelje, da na praznik blagovestnikov sv. Cirila in Metoda dne 5. julija vsak po svoji moči položi dar za gladno deco, za boljšo bodočnost našega plemena in naše domovine.
Nabrane vsote naj se odpošljejo neposredno začetkoma imenovanemu odboru slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za sirote v Zagrebu.
Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« ▼ Ljubljani.
dne 21. junija 1918.
Andrej Senekovičl. r. prvom estntK.
Aleks. Hudoveruik L r.
Književnici za našu djecu.
Slovenački, Hrvatski i Srpski književnici!
Već četiri godine proživljuje narod naš časove najteže kušnje i najvećih žrtava.
Rat ovaj prijeti da nas iskopa.
Krv našo teče, a glad i oskudica potkapavaju temelje naše budućnosti, piju zadnju snagu i onim najmladjim, na kojima svijet ostaje.
Prepanuta tom crnom perspektivom i osviještena sedašnjošću digla se je sva naša javnost kao jedan čovjek, da se spase bar ono, što se spasti dade »da se spasu djeca«.
Griješni i zle sreće podnesimo sadašnjost, kako najbolje možemo, ali spasimo budućnost, da ne ostane zazor na nama i kletva budućih koljena.
Književnici, koji živu u Zagrebu, sastavili su odbor, u kom su zastupana sva literarna društva i listovi i kome ie zadaća da uredi jedan zajednički almanah svih hrvatskih, srpskih in slo-venačkih književnika.
Svrha je tome almanahu:
Prvo: da donese što veći prihod za spašavanje naše djece i da se u što većem broju raširi po kućama našim.
Drugo: da najbiranijim radovima naših književnika i kulturnih radenika pruži narodu jedno djelo, koje će mu udanašnjim vremenima biti utjehom i okrepom, a ujedno spomenik za daleke naraštaje, kakove smo brige brinuli cko spašavanja uzdanice narodne.
Redakcioni odbor počet će u najskorije vrijeme svoj rad, pa se pozivaju svi književnici srpski, hrvatski i slovenački, da se što većim brojem i Što biranijim radovima odazovu ovome pozivu i ispune tako maleni dio velike dužnosti, koja leži na svima.
Nije ovo glas molbe nego jecaj hiljade i hiljade žena naših, što nemaju čime da utješe gladnih očiju djece svoje.
I ko će se ovome jecaju moći oglušiti?
Rukopisi neka se šalju na: Tajništvo Matice Hrvatske, Zagreb, Matičina ulica 2, najkasnije do 1. rujna 1918,
Ljuba Babić Gjalskl. Ivo Vojnović. Vladimir Mažurani*. Zofka Kveder - Demetrović, Tugomir Alaupović, Vladimir Ćorović, Juraj Demetrović. Dragutin M. Domjanić, Joza Ivakić, Dragutin Prohaska, Ferdo Rožic, Ljubo Wiesner.
M I7 primani dežel.
V primorski državni zdravstveni službi. Zdravstveni provizorični koncipist pri primorski politični upravi dr. Josip Vola v ž e k je imenovan za definitivnega zdravstvenega koncipista.
Iz primorske davčne službe. Za davčne upravitelje so imenovani oficijali Adolf Slabanja, Enej marki Obizzi in Lovro Ca-nevari, za davčne oficijale asistenti Alojzij Štrekelj, Adalbert Bayer in Juri! Bartolom*.
Poziv pobeglim goriškim mestnim uradnikom. Vladni komisar v Gorici conte Dandini poziva goriške mestne uradnike Henrika pl. Battistiga, Klementa Furlanija, Petra Devetaga. Marija Genuizzija in Josipa Vida, da se imajo zglasiti 20. julija t. I. ob 10. uri dopoldne v uradu magistratnega predsedstva, sicer bodo v smislu § 37. službene pragmatike odpuščeni iz službe. Omenjenih uradnikov seveda ne bo na magistrat, ker se nahajajo v Italiji.
Predsedstvo slovenske stavbene zadruge »Svol Dom« v Gorici vabi vse zadružnike na razgovor v Gorico in sicer na dan 4. julija 191$ popoldne ob 3. uri v nrostorih hotela Jelen.
»Čevljarska zadruga« Iz Mirna na Goriškem, sedaj* v Vrbovcu v zgornji Savinjski dolini, je že začela s predpripravami za preselitev svoje tovarne v Miren. Postavila je v Mirnu že več barak in je tudi posredovala, da so si razni, k naselbini spadajoči begunci oskrbeli pri svojih domovih barake. Delavcev ima zadruga sedaj okoli 120.
Zaplemba premoženja. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplembo premoŽenja Leopolda Vuka, rojenega 1. 1SS5. v Vrtojbi pri Gorici, kmetovalca, in Frana G o r k i č a. rojenega leta 1883. kmetovalca iz Vrtojbe, ker sta osumljena pobega k sovražniku.
Smrt med begunci. V deželni bolnici v Ljubljani je umrl Andrej P a v š i č. posestnik In bivši občinski tainik v Avčah na Primorskem.
Umrla je v vojaški bolnici v Vipavi učitelhca Olga S ! e j k o Iz Tolmina.
Ukradene cerkvene reči. Med Ljubljano in Št. Petrom na Krasu Je bilo iz železniškega voza ukradenih več reči, k! so last cerkve v Nabrežini, tako mašne srajce, cerkveno perilo, sveče, mašni Dlašči in drugo. Kdor bi prišel na kako sled. naj naznani žuonemu uradu v Nabrežini.
lahko kažemo na to kakšne obupne težkoče in nevarnosti te vojne so že premagane za nami. — Večno ogrožanje Evrope, gigantska Rusija je poražena in odmaknjena od našega sosedstva, Romunska jt sklenila slab račun, Ifall-fanskl lzprehod na Dunaj st le lasukai v nasprotno smer. To nam povzdiguje zaupanje Čez vse skrbi vsakdanjosti, to nas mora bodriti, da Še kratek Čas na darujemo sroie napore, da povsod doživimo zmagoslavje domovine, ki odstrani vse zunanje in notranje težkoče. Poimamo s a torej s podpisovanjem 8. vo -nega posojila!
Dnevne vesti.
— Naš gorski strelski polk odide v torek Iz Ljubllane v Enns na Gornjem Avstrijskem. Enns je malo mesto, kakih 5000 prebivalcev, v okrajnem glavarstvu lin-škem, 280 m nad morjem, ob državni železnici Dunaj - Line. Enns je staro mesto, v bližini je bil rimski Laureacum. V mestu je artiljerijska vojašnica in pivovarna. L. 1905. je divjal tod bojni vihar med Francozi in Avstrijci. Po odhodu naših fantov dobimo v Ljubljano cesarske strelce iz Tirolske. Potem bo imela slovenska Ljubljana samo madžarsko in nemško vojaštvo. Našim fantom želimo vse najboljše med tsjd in skorajšnjo vrnitev.
— Za praporščaka v rezervi je bil imenovan kadetni aspirant Gvido Debela!: iz Ljubljane.
— Zrakoplovi in 8. vojno posojilo. Kakor se nam poroča, bodo od 22. t. m. dalje metali na črti Celovec - Kranj-Ljubljana - Celje - Celovec letalci letake v svrho propagande 8. vojnega posodila.
— Promocija. Dne 21 junija ie bil
v slavnostni dvorani dunajskega vse-učelišea promoviran doktorjem prava pravni praktikant tukajšnjega deželnega sodišča in porotnik pp. št. 17. .To6ip Stuller. sedaj v Dupljah na Gorenjskem, čestitamo!
— Prijave za ustanovno zborovanje JDS (stanovanje, prehrana, koncert) naj bodo poslane pripravljalnemu odboru JDS najkasneje do vštevši 24. t. m. Poznejšim prijavam se bo ustreglo le neobvezno in po možnosti.
— Odborova seja »Slovenske Matice«
bo v ponedeljek, dne 24. Junija ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo iz gospodarskega odseka. ?. Poročilo iz leposlovnega odseka. 3. Poročilo Iz narodopisnega odseka. 4. Slučajnosti.
— »Glasbena Matica«. Šolski izpiti gojencev >Glasbene Matice« ob sklepu šolskega leta 1917/18 se vrše v dneh: ponedeljek, torek, sredo in četrtek; 24.. 25.. 26. in 27. junija vsaki dan v času od 4. ure popoldne do polosme ure zvečer v šolski dvorani >Glasbene Matice* v II. nadstropju društvene hiše v Vegovi ulici 7. po sledečem sporedu. 1. dan — gojenci g. Prof. Josipa Vedrala in g. prof. Josipa Pavcica. U. dan — gojenci gdč. Stanislave Hajkovo in gdč. Marte Dolejševe. III. dan — gojenci gdč. Jare Chlumecke. gdč. Klotil-de Praprotnikove in gdč. Dane kobler-jeve. IV. dan — gojenci g. Vaclava Tulacha in gdč. Silve Obrekaneve. — V petek. 28. junija se sklene šolsko leto 1917/18 in se gojencem izročijo šolska naznanila.
— V koncertu »Glasbene Matice-v soboto. 29. junija (na dan Sv. Petra in Pavla) na čast slovenskim gostom bodo sodelovali slovenska odlična koncertna pevka gospa Pavla L o v 6 e t o-v a. gdč. Dana Koblerjeva, slovenska klavirska virtuozinia iz LJubljane: in moški in ženski zbor >Glas-bene Matice*.
— II. in ni. javna produkcija >Glasbene Matice« dne 18. in 20. t. m. sta kar najbolje uspeli. Klavirske točke proizvajane od g. Jurraana, g. Skr-binca in Gabriča so povsem ugajale. Posebne pa je omeniti še glasbeni ta' lent gdč. Zarnikove. Na klavirju, kakor na gostih je sigurna, lepo prednasai if» bo v doglednem času gotovo de napredovala. Gdč. Milka Poženelova in Lid-vina Poženelova. učenki g. Vedrala sta vse točke na goslih eksaktno proizvajali. Gdč. Milka Maroltova je zax igrala na pamet težki skladni Bortkie-vvieza >Po dežju« in Mob8kowskega >Scherzetto«. Znana nam je že iz prejšnjih produkcij kot izborna pianistka z najboljšo tehniko. — Posebna pohvala gre pa gojencem šole g. ravnatelja Hu-bada. G. M. Pirhova ima prijetno zveneč sopran, ki se prav lepo razvije v višini. Njen pianissimo je mehak, topel in lep v prehodih. V duettu >Carostre-lec« z gdč. Počivalnikovo ie bila pač premalo temperamentna, pianist pa je ubral prehitri tempo. G. Pavel De-bevc ima bogat materijal, sočnat in postane po pridnem šolanju izboren, uporaben baritonist. Pri prvi točki je 1 i i opažati nekoliko hripavosti, katera pa se je izgubila v drugem nastopu. »Poj-dem na prejo« je zapel ljubko in s čustvom in žel za to mnogo priznanja. Gdč. Helena Mlinar je začetnica in^ ie v tem kratkem času pridobila obsežen in močan sopran. — Gospa Cenka dr. Cepudrova je znana že iz koncertov >Glasbene Matice«. Njen alt ie obsežen, doneč in krasen v višjih legah. — Kot zaključek III. produkcije ie nastopil cvet naših malčkov, mladinski zbor, pod vodstvom gdč. Jelice Sadarjeve. Disciplina in pazljivost na taktirko in eksaktno proizvajanje posameznih pesmic nas je presenetilo. Pesmice so zvenele Cisto, spojene v lepo niansiranje, in je vse to gotovo najboljša priprava za poznejši odstop v zbor »Glasbene Matice«. Gdč. Sadarjevi, koja ie prejela v znak hvaležnosti za trud šopek cvetja, pa iskreno čestitamo na uspehu.
— Gledališki večer priredi g. Jos. Povhe, bivši član in režiser slov. dež. gledišča v torek, dne 25. iunija t. 1. v dvorani hotela >Union« ob 8. uri zvečer v prid vdovam in sirotam padlih c. kr. gor. strelskega polka št. 2. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: ga. Ota-halova, koloraturka; ga Peršlova, al-tistka; gdč. Potočnikova spremljevalka na klavirju; gdč. Vera Danilova, igralka; ter gdč. Mira Danilova, igralka in gg.: Danilo, igralec. Kovač, tenorist; Debevec, bariton. Spored: Saint Saens: Arija iz opere Samson in Dalila poje ga. Peršlova, Hollander: Severni brzo-vlak poje g. Povh&, Verdi: Arija iz opere >Aida« poje g. Kovač, Verdi: Duet iz opere >Troubadur« pojeta ga. Peršlova in g. Kovač. Meverbeer: Arija Paga iz opere Hugenotti, poje ga. Otahalova, Verdi: Arija grofa Lune iz opere >Troubadur« poje g. Debevec. Terzet iz opere >Troubadur« pojo ga. Otahalova, ga. Peršlova in g. Kovač. Dell' Accua: »Lastovica« poje ga. Otahalova, Stolz: Gospodična pred nebeškimi vratmi« poje g. Povhž, Danilo: »Vražja divizija« burleska v enem dejanju igrajo gdč. Vera Danilova, gdč. Mira Danilova in g. Danilo. Predoroda-ia vstopnic v trafiki ge. Dolenčevo v Prešernovi ulici. Začetek točno ob S, uri zvečer. Ker se vrši ta večer v prid našim sirotam pričakujemo, kar nai« Obilnejšo udeležbe.       w* ■
^574
UO. štev.
^SLOVENSKI NAROD4« dne 22. junija 1918
Stran 5.
— Na c. kr. državni obrtni Šoli v Ljubljani se vrši vpisovanje izključno le v jeseni in sicer v dneh 14. in 15
septembra. Olvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. višja stavbna šola 2. vis.ia mehanično tehnična šola, S. strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo, 4. ženska, obrtna šola, 5. javna risarska in raodelirska šola. Le. vstop v višjo šolo je treba absolvi-rati spodnjo gimnazijo ali realko, izjemoma zadošča tudi meščanska ali pa osemrazreana ljudska šola. Za druge oddelke je podlaga ljudska šola. Ostali oddelki zavoda: Delovodska šola mehanično tehnične smeri in za elektrotehniko pišemo 19. junija, ni še vinarja specijalni tečaji ostanejo zaradi vojnih razmer tudi v prihodnjem šolskem letu zaprti. — Vsa podrobna pojasnila .-e dobe pri ravnateljstvu.
— Zavod za tehniško razlskavanje se ustanovi na Dunaju, kakor je to odredil ce-?ar Karel z lastnoročnim pismom ministru rlomannu.
— X. redni občni zbor kreditnega društva Mestne hranilnice   ljubljanske je
bil dne 17. junija v hranilnični posvetovalnici. Vodil ga je društveni predsednik gosp. Fr. Ks. Stare Iz poslovnega poročila je razvidno, da je štelo društvo koncem leta 243 članov, od katerih je bilo v razmerju dolžnikov le 159 z izrabljenim kreditom 590.559 K 08 vin. Društveni varnostni zaklad znaša 185.157 K in rezervni zaklad -L756 K 63 vin., čistega dobička je bilo 16.604 K 49 vin. Poslovni promet je znašal v 1282 postavkah 4,022.288 K 66 vin. Ker je računsko - pregledavalna komisija našla poslovne knjige in računski zaključek v pcpoJnem redu. predlagala se je njej in odboru odveza. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor soglasno znova gg.r Al. Accetto, Eog. Fvanchetti, Al. Lenček, Fr. Ks. Stare, Peter Stepič, Mih. VVeiss, za namestnika gg. K. A. Kregar in Simon Praprotnik, v računsko - preglcdovalno komisijo gg. Jos. Jakopič, Franc Klemene in Rajko Luck-mann, za namestnika pa g. Oroslav Dolenc. Po zahvali vsem merodajnim činiteljem se je zaključilo zborovanje. — Pri nato vršeči <? odborovi seji je bil izvoljen za predsednika društva znova gosp. Fr. Ks. Stare, za podpredsednika pa goso. Eng. Fran-c h e 11 i.
— Društvo vpokojenega učiteljstva na Kranjskem. Po preteku treh let se je vršil dne 12. junija zopet enkrat občni zbor -Društva vpokojenega učiteljstva na Kranjskem«. Po kratkem nagovoru predsednika je poročal tajnik, da šteje društvo sedaj 66 pravih in 2 podporna člana: da je vložilo na deželni odbor prošnjo za 25odstotno dravinjsko dokiado onim vpokojencem, ki je še nimajo: za priznanje stanarine in zvišanje pokojnine; za pošiljanje mesečne pokojnine po pošti na dom, kar le ostalo vse glas vpijočega v puščavi! Iz blagajnikove:a poročila smo povzeli, da ima društvo poleg 1367 K 99 vin. dohodkov in 811 K 64 vin. stroškov prebitka 556 K 35 vin., h kateremu je prispevala »Kmetijska posojilnica^ vsako leto po 100 K. vi kar ji bodi tudi tem potom izrečena najlepša zahvala. Novi odbor se je sestavil tako - le: predsednik K. Fngelman. podpredsednih J. Benedek. tajnik D. Judnič. blagajnik S. Punčuh, odborniki: J. Cenčič. 1. Gantar. A. Javoršek: F. Kavčič in F. Klinar pa pregledovaJca računov. Ker se društvo trudi in prizadeva, po svojih skromnih močeh zbolišati žalostno stanje vpokojencev in zapuščenih učiteljskih vdov in sirot, tudi število članov narašča, tako da utegne doseči v kratkem stotino. •
— Učiteljska beda. Z dežele nam pišejo: Do dna du>e mora vsakogar oresuniti >obupni klic iz učiteljskih vrst-e v 132. štev. ^Slov. Narodac Samo gospoda, ki nakazuje učiteljske prejemke, obstoia hladna: kajti do danes, ko pišemo 19. junija, na še vinarja nakazanega draginiskih doklnd za t. 1.! Ob čem naj živi ubog?« učiteljska para v tej strašni draginji, ko mu tudi mnogi nehvaležni kmet zapira svoje srce ter
živila rajši prodaja njim, ki mu jih daleč preplačajo. Pa tudi, če dobi učitelj kako malenkost, mu jo zasolijo nezaslišano visoko.   Znan mi je slučaj, da bolan učiteljski penzionist niti mleka ne more dobifi v vasi, da si ga je plačeval po 70 v liicr. Slučajno sem posetil te dni učiteljico, ki je izpite napravila z odliko, a je še provizorna,   tMvO da ima mesečne plače celih 6t> K GG v. Pokazala mi je na krožniku z v eke (zabele), kat ero je plačala -10 K. (reci in pj ; _ štirideset kron), da-si je ie bilo iavalj-ne 1 kg! Torej jej ostane ta mesec 26 K 66 v in s tem zneskom izhajaj sama in svojci, katere preživlja, ves mesec! Če m to skandal, ne vem,   kaj bi bilo še skandalozno. Draginjo provzrof-aio tudi nemalokrat tujci, ki se vgpje^dijo no naših krajih ter plačujejo v* škodo domačinom nezaslišane cene. Tako mi je te dni neka Nemka, čostnikova soproga (kraj in ime na razpolago!) pravila to-le: :>Jaz sicer ne trpim glada, a plačevati moram nezaslišane   cene za zmla. — Tako moram plačati za kilogram slanine 50 K. za kg moke 12 za 1 mleka 1 K in povrhu moram   dr* i i se milac ... In taki oderuhi še prosti okoli hodijo in ne   plačajo nobene globe. Uboga branjevka pa, ki piv ceno za par vinarjev, mora v zapor ter plačati visoko globo. Difficile est satiram non seribere! — Piscu >Obupnega khcav, kakor drugim njegovim tovarišem pa svetujem, da otroke posije domov in solo zapre, kajti lačen in strgan človek ne more   opravljati težavnega učiteljskega po^la! — L u e i 1 i u s.
— Preselitev urada za begunce. Uradni prostori c. kr. okrajnega   glavarstva v
Ljubljani, odd. skrb za vojne begunce, se nahajajo od 26. junija dalje v poslopju c. kr. finančnega ravnateljstva. Cesarja Jožefa trg št. 1, II. nadstropje, soba št. 14. — Radi preselitve |e urad dne 24. in 25, junija za stranke zaprt.
%     — Omejitev prevzemanja zavitkov za
Crnovice je razveljavljena.
— Umrla je na Semmeringu v cvetoči dobi 19 let gdč. Edeltrauta K r i s p e r, hčerka veletržca Hansa KrisDcrja. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 4. iz pokopališke cerkve pri Sv. Krištofu v rodbinsko grobnico. Preostalim naše sožalje!
Tvrdka Sever 5: Urbanič, trgovina s semeni v Ljubljani, nas prosi, da konstatiramo, da ni  identična s tvrdko  Sever čc
Komp. in torej ni v nikaki zvez i z notico priobčeno v št. 136 -Slovenskega Naroda«.
Umrl je gosp. Ludvik C u n d e r, posestnik in gostilničar v Mali vasi >pri ruskem carju-, star 36 let. Pogreb bo jutri popoldne ob 6.
Poroka. Z Gorenjskega nam pišejo: Dne 16. junija se je poročil g. Franc Šuštar š i č, gostilničar in posestnik iz Primskovega. z gdč. Marico G a š p e r 1 i n iz Šenčurja pri Kranju. Bilo srečno! Čestitamo!
Frlsehaufov dom na Okrešlju je od 16. junija oskrbovan, kakor po navadi. Kruh in meso naj turisti s seboj prinesejo.
Požar. V vasi Okrog pri Čatežu v litijskem okraju je v torek, one 18. junija vpepelil požar trem posestnikom vsa poslopja. Enemu so zgorele štiri, drugemu pa osmero glav živine in nekaj prašičev. Slednja je vdova. Mož jej je pred kratkim umrl, sin je padel na bojišču. Ko je pričelo goreti, ni bilo nikogar doma, vse je bilo na travnikih. Rešiti ni mogla prav ničesar, ne živine, ne orodja, ne obleke. Ostalo jej je samo golo zidovje, prazne roke in šestero majhnih otrok. Res, vsega pomilovanja vredna družina. Skoro ob istem času je pogorelo na drugem koncu fare nekemu manjšemu posestniku domovje in dva prašiča. V obeh slučajih so zažgali — otroci.
K slapom v Ruški Vintgar! Iz Maribora nam pišejo: Kdor hoče videti Ruški Vintgar v polni divje - romantični lepoti, ima zdaj najlepšo priliko. Vsled obilega deževja zadnjih dni so zelo narasli ne le slapi ob glavni strugi gorskega potoka Lobnice, marveč tudi oni, ki vpadajo v stru-
go ob obeh strmih pobočjih Pohorja. Za vse slučaje se priporoča vzeti seboj tudi dežni plašč in seveda dobro obuvalo. Dohod k slapom ali iz Ruške koče in na Ruše, oziroma — če se izlet opravi le mimogrede do velikega slapa Snmik, dalje na Smol-nik in Oklopni Vrh, ali pa obratno, dohod iz Ruš čez slape ali na Ruško kočo aii čez Smolnik na Oklopni Vrh. Zadnja pot je seveda težavnejša, ker gre v zgornjem delu precej strmo, a zato pa je zanimiveja, ker se tesni in slapi od zdolaj navzgor lepše in izraziteje vidijo, kakor v nasorotni smeri.
Občinski predstojnik' Jurij AČko obsojen. Iz Maribora nam poroča dopisnik: Dne 18. t. m. sta se morala zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim sodiščem okrož. sodnije 44!etm posestnik in občinski predstojnik Jurij Ačko ter 17 letni pastir Ferdinand Borko, oba iz Osla pri Slov. Bistrici radi zločina po § 153. kaz. zak., Ačko še posebej radi prestopka orožnega patenta. V času od 23. do 26. aprila se je vršila potom komisije okr. glavarstva Maribor rekvizicija žita in krompirja v omenjeni občini. Komisijo je vodil davčni upravitelj J. Kahler s še tremi drugimi udeleženci. Kakor znano, so vsi ti pri Ačkotu prenočevali. Le ta je v razburjenosti nad skrajno trdim postopanjem napadel komisijo. Občani so se mu bili tudi pritožili, da se jim je odvzelo celo jajca in posušeno sadje, k čemur vpokojeni davčni upravitelj Kahler kot načelnik rekvizicijske komisije ni imel ne pooblastila, ne pravice. Pri onem nočnem napadu je bil, kakor se je sedaj zvedelo. Kahler le lahko ranjen, kajti revolver se, kot znane, ni spro/il. Sodišče je prisodilo Juriju Ačkotu osem mesecev, Borkotu pa tri mesece ječe. Soudeleženi vojaški ubežnik Janžič bode sojen pred vojnim sodiščem. — Tako je končana afera, ki j? svoj čas po Knhlcrjevi zaslt:c:i vzbudila prnti nam toliko prahu, češ, da je povod »der Koroschetzhetze«, dasi se je pozneje izkazalo, da je Ačko -Nemcem prijazen Slovenec «, torej S t a j e r c i j a n c c. Sicer pa: V celi zadevi pač ne gre toliko za politiko, kakor pn za dejstvo, da je vse kmečko prebivalstvo nad večnimi, skrajno ojstrimi dajatvami do skrajnosti razburjeno. Wieder\vehl - Kahler, ali Fonnin-Osel, to je dvoje vzgledov, da nikar loka prenaoeti.
Zdravniki pozor! V nekem zelo lepem kraju na Spodnjem štajerskem je izpraznjeno izvanredno dobro mesto praktičnega zdravnika. Natančnejša pojasnila da na za-htevanie pismeno dr. Anton Schwab, t. č. tajnik slov. zdravniškega društva v Celju.
Izvrstno veseloigro s filmsko lepotico Heddo Vernon v glavni vlogi uprizori jutri v nedeljo in v ponedeljek ?>Kino - Central« v deželnem gledališču. — Več današnji in-serat. 3081
Krošniarska knjižica se je izgubila ali na Poleniskem v Radečah, Krškem ali Sevnici na Štajerskem. Izgubitelj prosi, naj se pošlje knjižica, ki je zanj velike vrednosti, drugemu pa ne more nič koristiti, na naše upravništvo proti povračilu stroškov.
Zgubil se ie bel lovski pes z rjavimi lisoioi in odrezanim repom, ki naj se proti visoki nagradi vrne na naslov: Franc Lunder. Selo 31. Moste pri Ljubljani. (B044)
Kokoš se |e zatekla. Dobi se na Ahac-Ijevi cesti 10.
AprovizacOa.
~-£ Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 21. junija 1918. Ljubljani preti največja nevarnost, da ne bo dobila nobene moke več. Vse kaže, da bo mestna aprovizacija primorana peko kruha ponolnoma ustaviti. Aprovizacija ima danes za peko kruha na razpolago 7 vagonov moke. Avizi-rartih je še 6 vagonov, kar bi zadostovalo za 14 dni. Kakor zatrjujejo dobavna mesta za moko. niti malo ni pričakovati, da bi bilo pozneje upati še kaj mo-
ke. Ravnatelj podružnice žitnopromet-nega zavoda v Ljubljani bo sicer osebno interveniral pri centralnih oblastih na Dunaju, vendar je uspeh posredovanja dvomljiv. Mestna aprovizacija opozarja že danes na grozečo katastrofo. Mestni župan opozori urad za ljudsko prehrano na Dunaju telegrahčno na preteče pomanjkanje in zahteva, da se dobave krušne moke nikakor ne ustavijo. Čimoprometni zavod mora Ljubljani že sedaj zagotoviti nadomestilo, ako bi vendarle zmanjkalo krušne moke. Prosi se za ješprenj in kašo. Na grozečo nevarnost se opozori tudi c. kr. vlado v Ljubljani. Ce krnila in drugega ne bo, mora dobiti ljubljansko mesto v nadomestilo zadostne množine mesa. Kompetentne oblasti opozarja mestna aprovizacija na pretečo nevarnost za to, da ne bo, ko izbruhne katastrofa, izgovor, da se ni od strani mestne občine ob pravem času vse potrebno storilo. Aprovi-zacijski odsek tudi sklene pridobiti za slučaj največje potrebe, večjo množino krompiria. Ne ve se pa, če bo v danih razmerah nakup mogoč.
4- Meso na zelene izkaznice B št. 1101 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso po znižani ceni v nedeljo dne 23. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: Od pol 7. do 7. št. 1-101 do 1600, od 7. do pol S. št. 1601 do 1800. od pol 8. do 8. št. 1801 do 2000. od 8. do pol 9. št. 2001 do 2200. od pol 9. do 9. št. 2201 do konca.
-f-   Telečje  meso za težko bolne.
Mestni aprovizaciji je prijavljenih do sedai do 500 oseb, katerih težke bolezni so potrdile stranke z zdravniškimi spričevali. Za vse te osebe jemljejo stranke redno teden za tednom telečje meso. Do zdaj še ni niti ena javila, da bi bil kdo od težko bolnih umrl ali se pozdravil. Ker se bo vršila, v kratkem revizija, opozarjamo vse stranke v njih lastnem interesu; naj nemudoma javijo tiste, ki so umrli ali ki so ozdraveli.
-|- Svinjsko meso. Mestna aprovizacija bo prodajala sveže svinjsko meso jutri v nedeljo dne 23. t. m. od 9. do 10. ure dopoldne in v ponedeljek dne 24. t. in. od 7. do 9. ure dopoldne, obakrat v cerkvi sv. Jožefa. Kilogram stane 16 kron.
f Zabela na rumene izkaznice C.
Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo zabelo v ponedeljek, dne 24. junija, v torek, dne 25. junija, v sredo, dne 26. junija in v četrtek, dne 27. junija pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: V ponedeljek, dne 24. junija dopoldne od 8. do 9. Št. 1—100, od 9. do 10. št. 101—200, od 10. do 11. št. 201—300; popoldne od y-i2. do V23. št. 301—400, od Vi3. do Vi4. št. 401—500, od V24. do Vs5. št. 501—600, od V25. do V26. št. 601—700. — V torek, dne 25. junija, dopoldne od 8. do 9. št. 701—800, od 9. do 10. št. 801 do 900,, od 10. do 11. št. 901—1000; popoldne Vz2. do V.3. št. 1001—1100, od »Aa do HA št. 1101—1200, od V* 4. do %5. št. Vs6. št. 1301—1400. — V sredo, dne 26. junija dopoldne od 9. do 9. št. 1401—1500, od 9. do I(T. št. 1501—1600, od 10. do 11. št. 1601—1700; popoldne od Vi2. do V'z3. št. 1701—1800, od do Vi4. št. 1801—1900, od V.4. do V25. St. 1901—2000, od V*5. do tt& št. 2001 do 2100. — V četrtek, dne 27. junija dopoldne od 8. do 9. št. 2101—2200, od 9. do 10. št. 2201—2300, od 10. do 11. št. 2301—2400; popoldne od V*2. do ViS. št. 2401—2500, od V*3. do £4. št. 2501
do 2600, od V«4. do Vi5. št. 2601—2700, od V*5. do V26. št. 2701 do konca. —
Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane 2 kroni. Poleg izkaznice ubežne. akcjje prinesite s seboj tudi nakazila za mast. — Za C pride na vrsto skupina B.
f Kis za III. in IV. uradniško skupino. Stranke III. in IV. uradniške skupine prejmejo kis v ponedeljek, dne 24. junija dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: Stranke III. skupine pridejo na vrsto od 8. do 9. in stranke IV. skupine od 9. do 10. Strank dobe za vsako osebo Vt litra kisa. Liter stane 1 krono.
Prosveta.
— Ivo Vojno vir o Praši ln o Čehih. Dne 17. t. m. se je knez Ivo Vojno-vić vrnil iz Pragre v Zagreb. Na vpra-
;e o njegovem >izgonu< iz Prage ye odgovoril uredniku >Novosti<: >Prav-
rav to ni bil izgon, temroc > vljuden nasvet, da naj grem.   Vprašal sem tistega \iradnika: >Zakaj ravno mene. ki sem HveJ Bkronmo v krogu prijateljev, uživajoč vae »-are velikega slovanskc-in ni e.to ve nenadkriljive dramatske,   rauzikalične   in obratovalne umetnosti?« Iz odgovora sem razbral, da gre tu za navaden izgovor, da me odpravijo pred predstavami napovedane ^Dubrovačke   Trilogije«   v korist liubiianskeira gledališča  in pa da ob-: enem na kak način dirnejo v češko občutljivost. Izmislili so si nalašč nekako anonimno >političr»o ovadbo«,    češ, da' sem v neki zaključeni privatni družbi govoril politične govore. Komaj si morete misliti presenečenje in indignacijo: liste družbe, najodličnejse v  Pragi, ki je bila priča o la:>.niivosti te denuncijacije, in ki se niti v sanjah ne da misliti, da bi kdorkoli iz te družbe mogel ovaditi svojega gosta! Manjkalo je samo .še tega povoda, da se vidi, kaj stori češko srce. kadar kdo vani dirne. Dokazi ljubavi in spoštovanja proti VaSe-j mu pesniku so nadkrilili vse dosedanje] v soareji solistov Narodnega Divadla* ob mojem odhodu v prekrasnih kruhovih prostorih v >Louvru«. — Ena duša»-eno srce, ena misel! Zadnji gromki po-' zdrav je bil zopet oni že klasični moji izrek: >Povejte Važim, da nas še ni od-' nesel čert (vrag)!« In v resnici >čert<? ne odnese tega špartanskega naroda, ki i je pripravljen vsak čas umreti za do-* m o vino!   To ni fraza,   nego odločba, storjena z železno volio, o kateri niti! več ne govore, ker je prešla v kri vsa-i kega čeha. Odtod ta edinstvenost misli in dela, — odtod ta stoični mir tudi ob najmučnejSem trpljenju.   Mislim, da vsej monarhiji ni kraja,   kler bi prestali več glada kakor v Pragi.   Pa nj; videti   pritoževania.   Trpe, ker vsahf otrok ve, zakaj trne.   Ah,   verujte rni' ni je sigurnejega In iačjega zdravljeni a z železom za oslaVelost krvi in volle,-nego je nekoliko tednov bivanja v Pran gi. Pomislite samo to: Ves mesec gvo-J jega bivanja nisem čul niti eno nemškel besede od vseh nebrotnib clanor prav £ke družbe, s katerimi sem se spoznal,-da ne govorim o ogromni masi naroda,' ki nemški niti ne sna. Sedaj pa pomV slite na nas in na naše razmere . « .<
»Frane - Jožef ova« grenčica učinku le hitro razkrajajoče, odvaja bres bolečin, zanesljivo čisti sokove in ugodno vpliva na prebavilno silo želodca in Črevesa. (2016)
1:
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in rfsk »Narodne tiskarne«
mm
Brez pcssbnega obvestila.
V najgloblji, neizmerni žalosti naznanjata Rana in Misi Srispar v svojem in v imenu svojih otrok Ericha c. in kr. nadporočnika v drag. polku štv. 5 sedaj v vojni in Hose pretužno vest, da je njih hčerka oziroma sestra
srčnoljubljena
Zahvala.
v torek, dne 18. t. m. ob 3A8. uro zjutraj, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v cvetoči dobi 19 let na Semmeringu nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 23. junija ob 4. uri popoldne iz pokopališke cerkve pri sv. Krištofu v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. 3093
Prosimo tihega sožalja-
V Ljubijanlf dne 21. junija 1918.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom smrti naše nepozabne tete, gospodične
Katarina SSariha
p&sestnice
kakor tudi za Časteče spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem ^deležnikom sploh našo najiskrenejšo zahvalo.
ČRNOMELJ, dne 22. junija 1918. 3099
Žalujoči ostali.
za posušene cvete od rož plačujemo najboljše cene
Gudrun- u. MSrathon-Falirlli, Th. Hiratli,
%0F~ Gradec, Prankergasse 24. "M
3011
Zalivala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prezgodnje nenadomestne izgube našega predobrega, nad vse ljubljenega sopioga oziroma očeta, starega o-četa, brata, svaka in strica, gospoda
Janeia Vagaja,
c. fer. poštnega nadkontrolorja v p.,
izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se blagovolili udeležiti pogreba rajnika, osobito preč. duhovščini, gg. državnim in zasebnim uradnikom, nadalje zastopnikom raznih zavodov in družb ter sploh vsem prijateljem, znancem in sorodnikom pokojnega.
¥ LJubljani, dne 21. junija 1918. 3098
Žalujoč! ostali.
Vsaka dama naj čita
mojo vel eza ni m ivo navodilo o
Btodgrncin negoTanlu grudi j.
Iskušen svet pri vp a tU o s ti   ln pomanj« kanju bufnostl- — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressbnrg Ogrsko
Schanzstrasse  2. odd. 41.
r
Pravkar iz3!o
Dr. Aloli Zalokar:
O ljudskem zdravju.
Cena 3*00 K, s pol*rs ino vred 4 K*
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ulica 6.
»Zalokarjeva brušura je namenjena vsakomur, ki mu je na srcu sreča in bodočnost Jugoslavije«. <„£lov. Narod*'.)
»Pisana je tako, da jo bere§, bereš in zopet bereš in razmišljaš«.
(»Jugoslovan".)
»a?
91
k ^Nekoj veselih ur u „Kino Central"
BV* v deželnem gledalištu.
Nedelja 23. ob pol 11., 3., pol 5., 8., pol 8. In O. zvečer. Ponedeljek 24. junija ob 4., pol 6., 7. In 9. zvečeri
Krepost Suzane.
Izvrstna velika veseloigra. V glavni vlogi Heda Vernon. WKW~ Hi za mladino. "M
SV Od torka do četrtka ~aja?
slavna MARIJA CARMI
v drami t
3080
S9T Umetniška jahalka. jjar
Otročki voziček ln
steklena stena sa kupi. Ponudbe na Alojzij Cer ar, trgovec, Lukovica.
dva voza, oprava in sedlo radi odpotovanja naprodaj. Naslov pri upravništvu »Slov. Naroda«. 3107
Preda se dobro ohranjeno
moško kol
Kobilica,
Poizve se: Gostilna pri „Zvazdi" štev. 22 v Šiški. 3090
kupi v Vsaki — množini — (Schleuderho-nig) Bernar-doFriedrach Trst. via Alsardi 493.
Hesemelilotfcnasoiis,
če mogoče z uporabo kuhjnje za samostojno Žensko, najraje v Šiški za takoj ali pozneje. Ponudbe v Spod. Šiško, Bresorlč, Kavškova c. 272 III. 3029
ONinski t
z večletno prakso išče službe, naj-raiše na deželi. Ponudbe pod „tajnik 3054" na upravn. „S!oven. Naroda".
Zamenj
dobro ohranjeno moško kolo iz predvojnega materijala za mast iu moko, eventualno se tudi proda. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. — 3094
■ ■ e dva ali štiri osemte-Udenske prešiće dobre
I i ri I i i 11 Pasmei nadalje eno II III E mo!l'° kravo teren
II al U1111 mali dvokolesni ročni
■ T voziček. Ponudbe na poštni predal štev. 127, Izubijana.
Prodasta se
2 prelil
zaradi pomanjkanja prostora. — Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« — 3058
Kontori
ee ee
zmožna obeh  deželnih jezikov v govoru in pisavi se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši.— Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3106
Prevzame se dobro upeljana
na prometnem kraju Ljubljane. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. — 3103
Sapi se dobro obran jenE iaiaek
za enega konja. Ponudbe na upravn. »Sloven. Naroda« pod: „Voz 3105".
(efT Več dobro iztirjenih m
intimni piiif
se takoj sprejme na stalno delo. — Plača po paru 7—9 K. Hrana preskrbljena. J. Kos, Zagorje ob Savi 126.
Proda se hiša
s vrtom in dvema hektaroma polja.
V hiši je gostilna s koncesijo tudi za žganje, ki se tudi odda. — Več pove: Peter Žerovuik v Samniku, Velika ulica štev. 13. 2909
se iščeta 2 nemeblov nI sobi} če
mogoče v bližini glavne pošte. — Prijazne ponudbe na: „Poštu! predal 47", Llubljana. 3063
Delavce li delavko
sprejme takoj v službo strojilna tovarna Samsa A Co v Ljubljani, ESetel kova ulica 4. Zglaševanje od 4—5 popoldne. 2203
RW" Uče so majbno "^f
STANOVANJE
obstoječe iz ene sobe in kuhinje. — Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3096
Oddata sodok,er za,oge
vsaseiajsa *pw v vsaki množini
krasna, sproti svete rezana A gamfl gani £ aa različnih vrst na SOn^ftS vrru Prejšnjega-Wmmwmmwmm Frohlichovega posestva na Dunajski cesti. Dobi se že dovolj paradižnikovih in diugih ze-lenjadnih sadik, vse po nizkih cenah.
ie pokesate se,
ako svoje kontiolne blagajnice, ki je znabiti ne potrebujete, ne prodaste nobenemu prekupcu, nego na tvornico samo.  Pojasnila o zopetnem nakupu
vsak čas rri National Registrier-'-'essen - Sesellsshatt Dunaj Vf, IVlariahiiiersirasse 57-59 —2792
a eesnje,
©¥Hlce ter
letošnje eobe.
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko Josipa Val, Ljubljana.
Besi se fcsmplctns dobro
otroška posteljica.
Ponudbe na upravništvo .Slov. Nar" pod: »Otresla posteljica 3000".
Vsako jutro dam liter
svetega mleka v zameno za platno ali nove perilo. Ponudbe pod „mle-fco 1021" na uprav. »Slov. Naroda«.
Stanovanje
oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se samonja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se samenia hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod .(Stanovanje in zamena 840'.
Žeailev!
Naobražen trgovec in obitnik z lastnim premoŽenjem želi znanja z nau-braženo gospodično, 24—26 let s aro, brezhibne preteklosti, z nekaj premoženjem, katera bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva. — Le res'ie ponudbe pod geslom .Dušica 3091* na upravništvo »Sloven Naroda«. — Tajnost strogo jamčena
ge
7aloge v
Angeiju
rdečinonaobrazu, ideč nos,ogrce, pri-5če,gube in ohlapno kožo, vse napake polti odpravi zajam, staropreiskušena
Or. A. PJXA pasta Pompadour.
Popolnoma neškodliivo. Poizkušnja K 150, veliki lonček K 4 —. Dr. A. Riza biserno mleko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 5*—-. Diskretno razpošilja Dr. A. Ris. kosm. preparati. Dunaj IX., Laklerergasso
Ljubljani: dro?. A. Kane, drog. »Adriia«, v Mariboru : Lekarni varhu«, »Pri Mariji pomočnici« in drog. VVolfram, v Trstu: parfumerija Andreuzzi, Korso 5. 2231
rodBja posestvo. 1
Proda se prostovoljno na leoem in zdravem mestu, 4 klm. od Lnf-ziaske ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov nliv, 5 oralov vrta in sadovnjaka, 4 oralo travni« 'z. 7 oralov vinograda, 180 oralov lose, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gosrodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Srlijo Ribič obč. tajnik v Netretiču pri Karlovca,
Hrvaško. 1656
LSKi INVENTAR,
ki je prav malo rabljen, še kakor nov, opremljenih 70 sob z vsemi pritiklinami, istotam obširen restavracijski ln kuhinjski inventar, je takoj na prodaj. Interesenti z Goriškega imajo prednost. — Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda- pod: „Koroška it. 15 3065".
i iiiiiiriitf iiiiiii:! ti liti tiiiiiiiiiiriiiiiiit iiiintiiM tii tiiitfif •liiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiifiifitiHitiiiiiiitiifiil
VuEkoviteva
Vužkovićeva  «POZOR! ____
Kubaka¥3^ nadomestilo
MILKA"
99
MIMCA-SOPUUN" snežno beli lug
LSCA" Kristal vanilin- sladkor „MII.KA" prašek za peko.
q«r., plment, Itlfitčki, caJE, milo sa brijanje.
ff
Dišave, pooer, paprika, cimet čisti janeš, kocke za Juho in golaž, ruski
toiletno milo, keksi in vsa drugo kolpnilalna roba dobi se edino po najnižjih dnevnih cenah pri solidni in znani tvrd ki
S8F GJORGJE VUCKOVIC
Prva zagrebika i m po rt na in eksportne egenturno komisijonalna trgovina in tovarne „MH.KA" preisvo* dov s skladiščem na debelo
--^-^   ZAGREB, Nikolićeva 9. =-
Zahtevajte cenike!        1161        Dokler Jo zaloga!
kar potrebuje
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RANT, Kraui- 2633
Proda se par sto litrov več I
smS slivo vka9
35clo močne ter 10 hektov
vina (cvička!
Ponudbe je poslati pod „Cviček 36" na uprav. »Šloven. Naroda«. — 3108
J.Komatic
prodajalec strojev
IjuMJana, Gradišče št. 11.
priporoča znano tovarno „WELS1A" katera izdeluje izvrstne brzopariine bofle« vseh velikosti obenem tudi za kuhanje iffaaja. — Priporočam tudi decimalno tehtnice od 50 kg. do 300 kg* — Priporočam tudi patentirane čistilnice sa ilto v velikosti od 6—8, od 8—9 in od 9—12 mrež. do dogovora in cenike. 3104
rzavi
rodbini
kar io iziti
jamll
3102
^©Irsooosoiilno zavarovanje
iiske življenske in tne zavarovalnice
Generalno zastopstvo
v Gradcu, Radetzkystrasse IO, II. nad.
Neobvezno!
Katero premijo plačam....................letno za vojnoposojilno zavarovanje K..............na_letno dobo ali z enkratno premijo?
Rojen sem dne ______________________.............................................--------
Naslov:................................................................................................................................
g*y Izrežite in pošljite na zgorajinji naslovi
SENO
v senožetih se bo prodajalo die 23. (unija ob 3. popoldne. Upe štev. f. (Barje) — 3062 Vladimir Perniii. -aam
KONTORBST
z daljšo prakso, vojaščine prost, vešč slov., nem., brv. ter italijanske k cres-oondence, knjigovodstva, stenografije (slov. in nem.) ter strojepisja, želi primernega mesta sa tako) ali pozneje, Cenj. ponudbe na upravništvo Sloven. Naroda« pod „Kontorist 250 2970".
Sukancev
(CVIRNOV) nadomestek ::
v 50 metrskih zvitkih, št. IO, 12 in 16
vieslerenitnl debelosti me. K12-50
"ošiiia po povzetju ADOLF ELEIN, Sadim^esla, VI, Munk£csy-ut. 29.
večja množina, se proda. Eupi^o so prasni modi od mosta ln trina. —
G. STELZER, 294
SSTVVETZSISOORF pri GRAOSU.
NOVOObSJE'PaRJE
1 kg belega puha (Staub) . . K45.— 1 kg belega puljenega I. vrsta K 26.— 1 »     » »      D.   » K17.—
1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10,—
1   » » II.   a     K   7 —
1 a sivega puha (Staub). . • K26.— 1 a sivega puljenega .... K 7.50 Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več. I. HALDEK, Praga - Smtchov, ~W1 Kinskeho tf. 1. :-.026
eno- ali večnadstropno,  porabno za pisarne in stanovanja, sposobno za prezidavo.
UnF* kupi *1SS
neki zavod. Cenj. ponudbe — posredovalci izključeni — se pros'* ob natančni navedbi naslova, cene in morebitnih prodajnih pogojev na upravn. »Slov. Naroda« pod: ,.Zavod 3071".
§0f lite se izurjena
KONTORISTINJA
ki ima obenem veselje do trgovine, za na deželo proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. — Ponudbe se prosijo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „ftterllko 161.283 3030".
Proda se
tRGOVINA
salon damskih klobukov.
Plaćat? je takoj. Ponudbe red „klobuk 12 2900"  na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
SiST Kupi se
nekai njivami in travniki na Kranjskem ali Sp. Štajerskem. Cena 20.000.— K do 2)0*0— K. Posredovalci dobe nagrado. Ponudbe na uprav. .Slov. Naroda« pod: „Posestvo 1918 2994".
■eV* Pravi
resu meci
kupuje v vsaki množini in prosi za ponudbe z navedbo cene 3070
3ey Pav el Šega "*^H
Gradec, Grazbashguia 30.
Kiapnjem umetno
zobovfe
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodaii posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska  ulica 10. 1458
Karel £inhart
urar
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 7.
Zaloga vseh vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinjskih ur, budilk.
Niklfaste vo"ne ure, ure v zapestnicah s radiierim kazalnikom ali brez nJega, zaloga srebrnih in nikljastih nr' MOme ga" po najnižjih cenah. 131 Popravila se izvršujejo najbolje.
Prodala se na debelo m no drobno
3101
nas cikorija, kavni in čajni nadome stok, paradižniki in kis.
Trgovina M. D6rfel, Ljubljana,
SSp- Mestni trg Stev. 12. -anj |
[Lepota je sreča!
Po dolgoletnem raziskavaniu na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica te-, kom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zasloni pojasnila.  Pišite takoj  na: L. Decker, Dunaj   56, Predal 19.,
oddelek 36. 1129
E 139/17-10
Dražbeni oklic.
Dna 8. julija 1918 dop. ob pol 12. uri vršila se bo v Moj« sireni £tv. SO drsSba zemljiSca vi. itv. 87 kal. obe. Dovje obstoječega iz hiše Stv. 20 v Mojstrani, 2 iag, travnika in gozdov.
Cenilna vrednost in najmanjši ponudek. pod katerim se ne prodaje, znala 22.197 K 16 h.
Prodaja vršila se bo po parcelah.
Na zemljišču zavarovanim upnikom pridrži se njih zastavna pravica brez ozira na doseženo skupilo.
Dražbeni pogoji in listine tičoč se zdraženega zemljišča vpogledati se morejo pri podpisanem sodišču mej uradnimi urami.
C. k. okrajno sodiSce v Kranjski gori odd. II.
dne 8. junija 1918. 3040
r
Slovenska trgovska Sola v Ljubljani,
Kongresni trg it. 2,
m pravico Javnosti vsled odloka o. kr. ministrstva za bogoča&tje in nauk z dne 20. avg. 1911, *t. 28.837.
Naznanilo.
Vpisovanje za iolsko leto 1918.19. se vrli 28., 29. in 30. junija od 10. do 12. ure dopol.
Na deški trgovski Soli se sprejemajo:
v pripravljalni razred učenci, ki so dopolnili 13. leto starosti alt ga bodo še tekom solarnega leta dopolnili;
v I. letnik učenci, ki so: a) dopolnili 14. leto starosti ali ga bodo še tekem solarnega leta dopolnili in so b) z 'vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole ali pa popolno meščansko šolo ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjo.
Ne dekliški trgovski soli se sprejemajo:
v I. trgovski letnik učenke, ki so: a) dopolnile 14. leto starost: aH ga bodo dopolnile še tekom solarnega leta in so b) dovršile meščansko šolo ali pa 8. razred ljudske šole.
Vstopnina je 5 K, prispevek k učilom 10 K. 3087
K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vpisuje se tudi lahko pismenim potom.
Vsa nadalma pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. V Ljubljani, 8. junija 1V13.
Ravnateljstvo.
IStem SAMOKOLIUCO.
Ponudbe naj se pošljejo na Kaaleljo, Orlove nllee 6. 3063
Spretne šivilje
se sprejmete takoj proti dobri plači Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3025
prva in druga košnia, se vzame tako) v zakup. Ponudbe Poljanska e. 99.
Tesarje ln mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme AKTOM STEINER, LJnbliana, Jeraaova ulica it 11. 175
Kupim
večjo množino
— konjskega ■ena. detelje ln alaaie. ffieV Cena po dogovoru. KoSenina, c. kr. poštni hlevar, Kolodvorska nI. si. 6, Ljubljana. 3034
Proda se v Spodnji tiski bUzo kolodvora
hiša z vrtom.
Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Nar.c pod Jtelszniika postaja 30X8"
Eno ali dve sobi
odnosno lokal« v sredini mesta, če mogoče blizo pošte, za pisarno, se lice. — Ponudbe na ..postal predel stav. 91 1039«.
Išče se sobarice
srednje starosti za tujske sobe. Znati mora nekoliko šivati. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Narod«. — 3077
Išče so pridao ln poiteao n
za vsa navadna domača dela. — Hrana in stanova-nje v hiši, plača po dogovoru. Vpraša se pri gospodu Josipu Kergmanu v Ljubllanl, Poljanske c. ŠL 87. 3036
dekle
Kupi se
Ponudbe pod »dober 3007" na upr. »Sloven. Nar.«
KnilgotršM pomočnlK,
z nekaj prakse, splošno izobražen, ki bi reflektiral na samostojno vodstvo, naj pošlje svoj naslov na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro ..] doenost 3087".
Živila dam
za 2 ali 4 nove plašte za kolesa
iz predvojnega blaga. — Naslov pove upravništvo „Sloven. Naroda". — 3032
Kdor ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
2 sob s priradki, naj ponudi pod „HOSTOHAR" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
lajr Prodam ~ej|
5 BREJIH OVAC
40 -55 klg. težkih. Cena po dogovoru. Jožef Koiir v Gojzdu p. TrlU, Gorenjsko. 3052
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. KuSlan, Kranj, Gor. Istotam se sprejme trgovski učenec.
za slovenske igralce s 15. avgustom t. 1. In manjša stanovanja s 1. avgustom t I. Ponudbe na Slovenski gledališki konzorcij v Ljubljani.
Kontorlsttnjaln ::blagajnlčarka
se sprejmeta pri A. Zaofcl sinovi« LJubljana. — Ozira ac samo na iz-vežbani moči. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plaće samo pismeno. 3067
Vžigalnike
na bencin m
komad S 4.— in K S.— ima v zalogi P. S. HAISSR, L|ubijaaa, seleabur-jjova ulica itev. S. 2818
mm j| Strjen špirit na
bsAAIIAAbI esetl v posebnih JIMIIII111 I I dozah dobiva se BVJ lUllll I "a drobno in delil 111 * belo v trgovini ■ I S. Kavčič, LJab-
H I ljaa a, Sv. Plorljana ulica 17. mm Vsebina ene doze odgovarja približno 3 4 I. denatuiiraneea Spi-t;ta! — Cena sa 1 dose K 3-10 brci stojala ln K 3-50 s stojalom (liin-der). — Trgovci dobijo popust IMS
1
33
26
66
16
5
i
■
i
■
anska kreditna banka v Ljubljani
in njene podružnice v Splitu. Celovcu« Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju
kot oficijelno subskrlpcljsko mesto
sprejemajo prijave na ————————
aifsirijsko ifojno posojilo
a 91.54°
HT po originalnih pogojih i
L Mu presto 5VI« amort. držav, posojilo_____
II. davila Dfosfe 5 Vlo oMHihi držav. zaUaMa. a 95.50 )0
Tiskovine za prijavo in pojasnila so strankam brezplačno.
na razpolago pri naših blagajnah. 6
Lepa stavbišča v Ljubljani za rodbinske hiše 25 parcel na 4 lepih cestah s kanalom, vodo in razsvetljavo se proda najraje vse skupaj Vprašanja pod: nWer!steigerosg W. T. 71.9" rta naslov HaKsensioin Ss Votjier A. {*.. Bnnaf L, Schulerstrasse 11. 2798
w v& e
kraste, srbečico, grinte In drage kožne bolezni odpravi hitro In sigurno Paratpl, domače mazilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože škatljica K 3.—. Oboie se dobi prot, vpcsiatvi zneska od Paratol-Werkc Anoiheker Ulmer, v Budimpešti Yil»24. Rozsa uSca 21.
Fnmvdnl ie sredstvo za po-llttu1]lol mlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brado za (rafal temno pobarva. 1 steklenica s post. v;?d K 3 25
g je nfeati veda, ki živo paM bleda lita. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45.
Haslov za caročiSa:
Jan. EKi-imA
Brno štev. 639, Moravsko.
onsc
r**::''ECNA PREVEŠA
zdravniško oriporočena ^Varuje pred otišča-niem, dobro vsesava, nije, komodna in Drak-tična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komrlet, na garnitura K 12*— 18-—, na leta trpežna K 24 — 30, najfinejša pa K 3S.— in S 42*— Porto 95 vinarjev. V vaaStvo Žensk ismtvetni aparat 4*> 45«— H. Pošiljate v diskretna. — Hi.rrijen. b!ae^. trgovina SI. Pcfokv Đunai, VI. SliegsncjassG 15. 1199
Za izdelovale cr.cpefiiaOl aparatov, protez, banđaž i. t. d. so priporoča
Stanislav Poalkror
JLlnblfaaa, Sv. Petra csf. 7.
Islofafeo se prevzemale vsa v to stroko spadajoča popravila po zmernih cenah
SsSjam&en usgseEh.
Tisoče zahvalnih pisem na ogled.
n
rsi
dobite ob rabi med.
'232
8r. jL ftixa krem? za prst ŠSS?*±Z*2%£g
nrpeh.   Rabi sc zunanje   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Foizkusna pušica K 5*—, velika   pušica, zadostna za uspeh K "10—.  Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos.  dr. A.  Diz preparati, Dnasj IX., Lokierergasse 6 E.
Zaloge v Ljubljani: drog. Kane in „Adrija". Zalaga v Mariboru: fekar. Schutzsngel, Kar. pcm. in parf. Holfran.
V Tntu: Parf. ftndreuzzl, Corso 3.
hvaležnih odjemalcev potrjujejo, da nolčevalec korenin B3A-3ALZAM v 3 dnevih brez bolečin odstrani knria očesa« bradavico, roženo kožo.
Uspeh jamčen. Cena oK3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. $«OBOR3$L °3strani jf^IOES'1 pri najbolj trdo-jHVavpwm vratnpm zobobolu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust. Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid ..XIE33". Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Wi&?%s>?n?%£$ ^-145 se popolnoma iztrebijo a ^v-.^aafcj Z&'f&t c podeanjo smrtjo. Ce
ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K. 3 škatljice 9 K. — Stenice, uši. bolhe, ščurke uniči radikalno z zaleco vred VpTH3E2IACi. Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, ggsar prašek proti serčesn zraven 2 K. — 3069
Jili,ii|i!,ii§,L....
In Izdelava in razpošiljanje presku-13 šeno radikalno učini-ujočih uni-čevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zoner podgano in miš! K 5— Proti tokar |em in Ščurkom K 4.50. Tinktura zoper stenice K 2.— Uničevalec mo!;ev K 2.— PraseZi zoper mrčes K 1.50 in 3 K. aaz^Jhovalec k temu K 1.20. Tinktura zoper človeške n5i K 1.20, za živinske usi K 1*50. Fra-aek zoner ost v obleki in perilu K 2.—. Tinktura zoper pasle bolne K 1*20. — Prašek proti perutninskim ušesa K 2.— Tinktura zoper mrčes na drevju in selenisili (rastlinske škodljivce"! K 3— Pošilja se po povzetju. — Zsvcd za unlčevanie mrčesa RB. Jnnker, Zaureb 15, Pe-trlcfska ulica 3. 2179
■"■=»: gvE?_Ras
II illMllalll 11      l'l'i I
Kupujem zmedene
Štefan Sirmoli9
fjnbliaea, 7©9 črančo št. 3.
POZORI Zaradi vpoklicaafa v vojaško službovanje {e lokal odsrt s smo za prodalo blaga in sicer vsaki dan samo od S. do pol 1. in v cedelto od 6. do It« ure dop.
Moj univerzalni ročni mlin je izborno pripraven za mletje maka, dišav, sladkorja, kave, ovsenega riža, orehov, pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze, riža itd. Ta mali mlin se je med vojno izvrstno obnesel in se lahko rabi za vsako mletev za debelo in fino mletje. — Teža okoli 1 kg. 3074
KosiiasS starce 8C 2#r-
Odpošilja se z Dunaja proti vpcsiatvi zneska. — Generalno zastopstvo
Mbk B8hnel, Dama! IV..
Mar^s?&?encts*as5e 27 rt Abt. S*. 17. jgfggr Pro3peht zaslon?. ^ETG
SVSROafilJE Hi
c. kr. Af/STR. mm m mom m sirote
Z^VAROVALNe 9ĐĐELSK,
dež. pos!oi?ainica v U'JOUfiNl, FranHevo nabr. 1,
sprejema 2737
na temelju pogodbenega dOCOVOra s c. kr. priv. 2ivljens!:o zavarovalnico avsir. ?enšks na Dunaju
zammmmB m VIII. volno pesalfio
pod neugodnejšimi pogoj?.
Tako zavarovanje olajša vsakomer znjetje VIIT. vojnega rosojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. —"Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjin izdanj.
Pojasnila dajejo naše o krajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, K*3čew/si, Kranjv, Krškem« tirsjl, LEublJani <*ra^^etro ^abrežje 1 I), Logatcu, Pesfo|nš, R9rlev!;ici in ftudcffsve-ni ?n na Si pooblaSSeni^
aaaropftlkt.
i!
II
iiiiiitiiiiiiitm numiiiiiiiiiM
i II
i 11^
I p   Inj(^zogin3lnimpapirj8m#dn^2oroejeno^ ^ 5
Tii.ciiimmiTI ' i
Ill!llttll1!!lil!l
S^?oime se
Pri gradntl nove tvornice ob kolodvoru v Trtfeu se sprejiuo
zidarj. m tesarji.
Plača se na uro K 1-40-17U. Težaki imajo na uro K 080 do K 1*20. Ženske na uro od K 0*60 db K 070. Cezure po dogovoru. Za dobro prehrano, ki stane na dan K 4.— do K 5.— je skrb-Ijeno. Tudi brezplačno stanovanje. — Več rove p Žamor, Vrhovćeva al. št. 3 v Ljubljani ali naravnost na stavbišču. 3008
Špecerijske stroke, boljša moč. Plača po dogovoru; hrana in stanovanje v hiši, pri tvrdki 3061
it 8643.
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano naznanja podpisani mestni magistrat, da so proračuni mestne obCine za Čas od I. julija 1918 do 30. junija 1919, in sicer:
8. amortizačiiega zaklada mestnega
loterijskega posojila, 9, mestne elektrarne,
10. mestne plinarne,
11. mestnega pogrebnega zavoda,
12. mestne zastavljalnice, in
13. mestne priprege
1. mestnega zaklada,
2. ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske imovine,
4. ustanovnega zaklada, Bl mestne pehotne vojašnice,
6. mestne klavnice,
7. mestnega vodovoda,
dogotovljeni ter so občanom starisafst dni, t. j. od 20. junija do 3. julija 1918, v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled.
O ugovorih, ki bi bili glede proračunov pravočasno prijavljeni, bo razsojal občinski svet. C092
esfffti magisii^a-š ljubljanski*
dne 13. junija 1918.
W»RS€XXgK5«X!XX XXXXXK'^!3K^
HBSSr-"—'"T:-~~- IfflBiS
m Rsril poRianIkanja blaga islB
w zaprem svojo
dne I* jalija ter prosim cenj. dame, da naročene in v popravilo dane slamnike do 1. lallfa prsvzai&eio.
o   n a
inka Horvat, mooisma,
Stari trs št. 21.
SJi
pt-:-
X X X
X X X
■ I
K X
Me knar§Se obtek z raznimi vomml barvami!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blacru neškodljivo barvo za obleke .»infiernaciona.1'
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsskemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
Pl3 saSttsvo sCovensi^o siavccSito.
Ji m^i aw—mr ■ >■ i 'i«ncM»aawwMaawaawa—t———»m
savejev................K 50.—
5 jO savojev.......po K 35.— sa 183 sav.
15Q3 savojev.......po K 40.— sa 100 say.
^ Tvrdka
Oražem in Jančar
v Lj&2bBiani9 Breg it 6»
se priporoča slavnemu občinstvu
za stavbna in pohištvena
pleskarska dela. 2516
Delo se Isvriuje ie s dobrim pravim blagom.
G. kr. DcieK a posredovalnica sa tielo vojnim lnvr.lliOTn v LlaM]aaf H6e
Zahteva se primerna sploSna in pisar* nib!:a izobrazba, poznanje razmer na delavniškem trgi in na gospodarskem rolju; znznje obeh deželnih jezikov. Plača po dogovoru. — Vojni invalidi imajo prednost. Prošnje je vložiti do koncem junija 1.1. pri podpisanem ku-ratoriju. — Knratoril c. lsr. def elne posredovalnice za delo vofalm In-v?lldom (na državni obrtni šoli.) V LJnblii nI, dne 11. junija 1918. 2912
A
Sorejme se iakol pod
veiođnlml poro: i
išliiik
mešane stroke. Ravnotam se sprejme tudi dobro 1 tur i ena
KONTORIfTINJA
proti primerni plači.  —   Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod , Veletrgovina Ž9791-.
'^ST  Nadi originalni
rodni dr obilni milni
s preddrobilnikom. z regulacijo za lino mlet is in grobo drobljenje vsakega sadeža z izmenljivimi specialno trje-irimi stanovitnimi mlevnimi ploščami,
prelirNaJo vse druge izdelke. $W Ze vsak mlin se jamči.
Poštnine prosto pošilja 2984
Rudolf Cotič, Vrhnika.
■HgšjT" Sa vsakega trgovca vetih zaslužek!
Delniška glavnica in rezervni fondi
g-  K 103,000.000.—
Model I z zamašnjakom poprijemal-cem, lijem in ročico, K 180.—
Model II s polžem (namesto poprije-malca) lijem in zamašnjakom K120.—
Model III z ročnim zamašnjakom brez polža. K 95.-
Poštnine prosto ako se pošlje denar naprej (pri povzetju se zaračuna poštnina) pošilja raspefievalnlca kmetijskih strojev 2761
OastavTlntner. Dnnaf, in 150 697 Nenllng^asse 11. Iščejo se zastopniki.
Stanje deri. vlo? na hran. knjižice 31. okt. 1917
H       K 2M,8S1,388-—. ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. Vega! ItVp flJ-S?. Mra KSta (f bili JflHOBi fiHIEfali"). Ustanovljeni 1264. - 33 podružnic
Najkulantnejše izvrševanje Oorsnlh naroćll na vseh tuzemskih in inozemskiti mestih — Izplačevanje ku-
Ronov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje devia, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stran ke. — Opravilisčo c kr. razr. loleriio Brezplačna revizija izžre-, banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Isplaella In nakazila v Ameriko in is Amerika In pasveti o vseh v bančno stroka spodajočiH transakcijah vaokalor braaplacno. BeV^Brsolavke: Prometna banka Llnhljana. — Telelon stav. 41
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-kortnt z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko <lviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vraAaoctnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročii. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. ^4 UsTtmena In plamena pojasnil
Stanje vlog koncem novembra 1917 ca. S 209,707.065-70.
ha industrijalna banka
Glavnica K 40,000.000'—
Stritarjeva ulica št 9.
Podružnica v Ljubljani
Financiranje vojaških dobav,   ti      ::  Kredite za aprovizačne nakupe.
Vsakovrstne bančne transakcije. Srečke c. kr. avstr. razredne loterije. Nakazila vojnim ujetnikom.
Kekse, piškote,
otročje piškote, slaHkorčke, režnje Adria kakao i. t. d. priporoča na drobno in debelo O. Barbo, LJubljana, Mestni trg 13. — Istotam oddajo se } tudi prazni zaboii. 3017
za otroške steklenice
«.-,    ' . •v . -
Cena 1 kom. K 3.— 4   „ „10.—
Po povzetju pošilja
Postfach 56. 3053
i nabitki za čevlje,
ahtevani predmet, v velik po konkurenčni ceni, nud trgovcem v prodajo
I. SELJAK, UUBUANA.-«]
Naročile vzorčno pošiljatev.    100 zavitkov K 135.
pleteni in likorsKi raolster
Ljubljana. Rimska cesta št 16.
se priporoča   cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča <3ela. Jamčim da  delam  samo s pristnim firnežem.
Solidna in točna postrežba«
i—-Unir—-tr«. —
vseh vrst za urade društva, trgovce itd
ONU M.
graver in izdelova-
telj kančukovih štampilij
LJUBLJflIU. Dvorski trg itn. 1.
Spi Int
L
09* 25. ftolsko leto. *W Dunajski staroronom. najodSičnejil
pedalu! dekliški penzlonat
B. Freylerja naslednica 2521
osna izomika, nadaljevalni tečaji, licej, glasbena, jezikovna Šola, pouk
_ v obdelovamu vrta. Izvrstna prehrana.
ct*nat. Potintornat. Ekaternat.
Počitniški dom graščina „Rimski vrelec", Koroiko. r- Dunaj !., Kolourratring &t. 9 (na uglu Schwarzenberaplatz).~SSjSj Govorilne ure od 11*1 in od 2-5. :i Telefon 8250. it Prospekti.
@s klavirjev
F. Jurasek
Ljubljana, Wolfova ul. 12. tmr Edini ~mm
specijalist
izvršuje vsa popravila te stroke.
TSBSBmmmmm
Es^n^is le domač izdelek! to |a
Emona
Dobiva se vseh prodajalnah!
8 vinarjev
(za poštno dopisnico)
Vas stane moj katalog, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj.
Prva tovarna ur
JAN
9
c I. kr. dvorni založnik v Mostu
(Brflx) žt. 1957 (Češko). Nikljaste ali jeklene aaker-ure K 3ev—, 28.—, 30.—, bela kovina (gloria srebro) gol-din ali jeklo remont, z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, 60.—, Budilke K 16.—, 18.—, 20.—. 3 letno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj. 736
Modni salon
Priporoma za
i
slamnike m
m\m klobuke in čepice |
I       i-     yi      t        najnowej*8h oblik ■
Židovska ulica scev. 3. za dame in deklice 1
Popravila se ■pralemajo.'
Dvorski trg 1, Ljubljana.
Žalni klobuki vedno t zalogL
©eni mlin za žito.
Gorica — Ljubljana Stolna ul. št. 2-4. Kari trg štev. 26.1
MBainiHa^l^ifalF
&   i stare jmernatikn. i m
Šivalni in pisbM stroji,
Električne iepoe svetilke. Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Moj originalni roćnl mila sa lito z
masivnim hrastovim ali Železnim okro-vjem, preddrobilnikom in polžem, izboren 2a debelo drobljenje aH fino mletje vsake vrste 2ita, preprosto pa stanovitno izvršen, z izmenljivimi mlev-nimi ploščami iz trjenega materijala in rri največji porabi skoro nepokonćljiv. Model 4 z ročico za mali obrat, teža 7 kg, & 100.-. Model 5 z ročnim zamašnjakom za večji obrat, okoli 12 kg, K 120.—. Rezervne mlevne plošče K 14.— par. Masivna lesena ali železna stojala s predalom K 80.— posebej. — Razpošilja se z Dunaja proti vpašiljatvi K 20.— naprej, ostanek po povzetju, gf Generalno zastopstvo
ftax Bohnel, Dunaj VI.,
Hargarstenstrasse 27, Abt P17
K5T Za preprodajalce.
Prospekti zastonj. 3075
Srbečico, hraste, iišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SKABA-FORM"- mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3— veliki K        porcija za rodbino K. 12*—.
S= Dr. E. Flesch's Kronen-fipoiheke AH, Raab Ogrsko. = Zaloga za Ljubljano in okolico: Lafzarna „prl tlatem jelenu",
Ljubljana, Marijin trg. _880
W Pozor na varstveno znamko „32ABAF0RM" "
i
Naslov za pisma
Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo edino najboljše šivalne stroje tvrdke:
Jos. Peteline, ^n3< *p^-<
poleg frančiškanskega mostu, lovo,
3a hiša ob vodi. Največja in edina zaloga šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
V zalogi igle, olje, ter deli za razne stroje.  ,„ „,„ Km„ncIJ.1
Dostavite? stroiev tabo!!    Pouk t vezenju brezplačen I
Tvrdka Josip Reich, parna barvarna in kemična Čistilnica, prosi vljudno svoje častite odjemalce, da naj Čimprej poSfjejo po predmete, ki so jih izročili za barvanje ali čiščenje dO konca aprila ISIS. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči, tvrdka samo 3 mesece za te predmete, sz Cemene odjemalce prosimo torej, da ne pride pozneje do neljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadalj-nega puščanja teh predmetov pri tvrdki, — da čimprej vzamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prineseno v barvanje ali čiščenje in do imenovanega dne in ni bilo prevzeto, ne dam nobene odškodnine, ako bi se blago pogrešalo ali ko bi bilo vsled požara uničeno. :: Obenem si usoja podpisana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to. da se ii je posrečilo z velikimi težavami dobiti barvila aa barvanje oblek iz svile, volne, bombaZovine In platna in sicer za razparane in nerazparane obleke tako, da more tekom 2—3 tednov po kar najnižjih cenah barvati po Želji črno, modro, rujavo, zeleno itd. Podpisana tvrdka se priporoča cenjenemu občinstvu kar najbolje in upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarne. 2376
Josip Keichj LJyfeS|aria-
Parna barvarna in kemična čistilnica wr Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. "»! Podružnica: Selenbyrgova ulica štev. 3
Mimi Sark, Ljubljana
Notel „pri Malitu", soba 25., 26.
u ——— BI. nadstropje. ■
' ■ ■ ■
Vedno zadnie novosti
dunajskih snodeiove
Popravila se okusno in točno izvršujejo«
Žalni Klobuki vecir.o v zalogi.
«4
ffl
s sladkorjem in cikorijo mešana, nadomestuje vsako in najboljšo pravo kavo. Odpošilja se v vsaki množini v krasnih zavitkih po
1 s in V4 kg.
v vsaki množini in količini ter pralni nrašek „ADBIA". va-nilijin sladkor ter vse ostalo
špecerijsko in kolonijalno blago
večino v zalosri.
Zahtevate cenik. ~fM
Filip Sibsniii, izdelki „fiDRiA", Zagreb.
Kdor si hoće nabaviti ema<llrano posod^e, na] se obrne na tvrdko pismeno ali osobno; o rodu'e se bresplačno. — &sg&* S 1. j ulitem začne poslovat! podružnica v Lfnbljani
Slovenska tvrdka. mg
posestvo
pri farni cerkvi, obstoječe iz njiv, travnika, vinograda in lesa za dom. Posestvo je pripravno za trgovino ali kako drugo obrt Cena zelo zmerna. Kje, se izve na upr. „Slov. Nar." 3G47
Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (čekane) predpražnike,
slamnate solne priporočim
gosp. trgovcem za obila naročila
FRAN (ERAR,
tovarna slamnikov v Stobu
posta Dom tale pri LJubljani.
Ji
in toaletne predmete; en gro s: krtače, preveze za brke, vode za usta, zobe in lase, zobno kremo, pudre in parfume itd.
Rudolf Bodenmuller,
Ljubljana, Stari trg št. 8.
1U n
E
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo, modne predmete, športne klobuke in steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
llubljaiia, Stari trg t. Lastna klin,
2652 Fine
otroške oblekce
ii in krstne oprava, h
JOS. ROJINA
modni atelje za gospode
= LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaškemuradniške
=UNIF0RME=
po meri v najkrajšem času.
Kupujem:
les sn fame od 12 cm naprej na mt
mehak okrogel les, smrekovo lubje > lansko in le-creslo / tosnje
kostanjev les \ A , A hrastov lea   )od 10 cm naPreJ
Prosim ponudbe s skrajnim! cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745
Vinko Vabič, Žalec, 8
Spodnje Štajersko,
Kuiantno poslovanje. TakoiSnje plačilo proti duplikatom.
olllnlca llubljanske okolice v Ljubljani.
obrestuje hranilne vioge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
54
4
°/o
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881.
9434
4978
NE