Gospodarske in negospodarske investicije
Porast proračunskih izdatkov za negospodarske investicije je prav tako občuten. To vidimo lz na-sledmjega pregleda, ki kaže Skupne negospodarske investici-Je, fjnansirane iz sredstev ljud-skih republik in ljudskih odtoo-rov, ne glede na instrumente finansiranja.
krajinskega in porečkega, pasiv-ni in sprejemajo dotacije, pa bi zato morali bolj računati na razvoj svoje lastne proizvodnje.
ZA   KAJ   OKRAJI   TROSlJO PRORACUNSKA SREDSTVA
Anketa, ki jo je izvršil odbor 2a proračun, je ugotoviia, da so
1953           1954             Indeks
(v  milijonih   dinarjev)
Kakor vidimo, so zlasti hitro porastle kulturno-sociaine inve-Bticije in tiste investicije, ki jih vlagamo v okviru dejavnosti državnih organov, ki se pre-težno finansirajo iz proračuna. Te investicije so bile v letu 1954 dvakrat večje kakor pa v letu 1953. Za leto 1955 za sedaj še Bimamo  podatkov.
So akraji, ki v letih 1953 m 1954 niso imeli skoraj nika-k.ršnih gospodaiskih investdclj, ali pa so bile nepomemtme, znatna sredstva iz proračuna pa Ko vlagali v negospodarske in-vesticlje. Stanje investicij v ne-ikaj okrajih Srbije daje takšnole
6liko:            G«epo«.    Negospod.
tme okraja    invest.    investicije
(vmiliJ.X   (vmilij.).
Kaikor vidite, okraji se prl Investiranju nlso orientirall na ¦to, da bi vlagali sredstva v kre-pdtev protovodnje (zlasti so ma-Jo vlagali v kmeitiijstvo.) To je bilo toliko bolj potrebno, ker A»  VJi   omenjeni   okraji,   razen
posamezni okraji, neupoštevajoč naše realne možnosti in potre-be trošili proračunska sredstva za manj važne, dostikrat nepo-trebne objekte. Naj navedemo nekaj primerov:
V   vršačkem okraju,  ki  spre-j«ma lctno 74 miJijonov dinarjev dotacij, so postavili izven mesta bife s teraso, ki pa je nerenta-bilen  in  dela  samo ob sobotah in nedeljah. Za zgraditev umet-nega Jezera so potrošili 1B mi-Ujonov   dinarjev,   potrefcna    bo Pa Le večja  vsota, da ga  bodo dokončno   dovršili.    Zgradili   so tudi veliik stadion, ki ni postav-ljen na  ugodnem  mestu, zaradi česar ga ne morejo med letom zadosli   izkoristiti,    za   njegovo vzdrževanje   pa   trošljo    znalne vsote.
V   Cačkn so  zgradall  nov ho-tel s 300 posteljamit. Tako veii-kega hotela ne bodo  mogU  po-polnama  izkoriščati  in   naroesto da  bj prinašal  dohodke,  ga   bo moral ljudski odbor okraja do-tiratl š« s pet do Sest milijoni dinarjev na  leto.
V    deževskem   okraju    (Novi Pazar)   so  Po  vojni  zgradili  28 Sol,  v  ljubiško-trnavskem   (Ca. čak)   18 in v takovskem  (Gor-nji  Milanovac)  15 šol.
Nl    dvoma,   da    Je   potrebno graditi šole, bolnišnjce, dispan-
2erje in druge druibene instl-tucije, ker so za take objekte Velike potrebe, ali drugo je ¦^prašanje, s kakšnim tempom lahko gradimo šole- Zdi se nani, dia je 28 novih šol v deževskem okraju za ta okraj, ki sprejema dotacije, preveč, kijub temu, da je očitno, da so temu okraju šole  potrebne.
Za sedaj ne moremo dati po-polnejše strukture potroška pro-računskih sredstev po okrajih. Iz rezultatov, ki jih je dala an-keta, pa lahko sklepamo, da najved teh sredstev, razen dr-žavne uprave, trošijo za pro-sveto in kulturo, zdravje in so-ciano skrbstvo. Nekateri izmed teh izdatkov so neopravičeni, kar vidimo iz gornjih podatkov o investicijah iz proračuna, mnogi so sicer opravičeni, pre-Segajo pa naše realne možnosti.
PLACEVANJE DAVKOV IN PROHACUN
Mnogi okraji, ki sprejemajo dotacije, se ne trudijo dovolj, da bi zagotovili potrebna sred-stva bodisi z doslednejšo izter-javo davkov, bodisi kako dru-gafie. Nasprotno, najpogostejii pojav je ta, da prav tis-li okraji, kj sprejemajo dotacije, puščajo padjetjem v«4 dobička, kakor bolj razviti okraji, da so v takih okrajih davčne stopnje blažje in podobno.
Podobno stanje k tudi glede na obdavčenje kmetov. To vi-dimo lz naslednjega pregleda, ki daje sliko skupnih dohodkov kmetov v vsej državi, v pri-merjavl z vsoto plačanega davka:
Leto     dohodek     davek
1992        217.024      22.881
1953    310.071         26.705
1954    306.046         27.659
1955    404.734         30.000
Iz teh nekoliko podatkov vi-dimo, da  so dohodki  kmetov v
primerja-vi z letom 1953 porastli mnogo hitreje, kakor pa vpla-čevanje davka. To pomeni, da so davčne stopnje za kmete bile v letu 1955 blago odmerjene glede na njihove celotne dohod-ke. To velja zlasti za nekatere okraje, ki prejemajo dotacije. Naj  navedemo  nekaj  primerov:
Sremsko-mitjroviški okraj, ki sprejema dotacije, je ob dolo-čanju stopnje dopolnilnega dav-ka osta) pri minimalnih stop-njah, ponekod celo izp&d mini-malnih. Ce bi bH določil malo višje stopnje davka, bi imel na razpolago okrog 40 milijonov dinarjev več, kar bi mu zado-stovalo, da bj se odpovedal do-tacijam, ki znašajo 34 milijonov dinarjev.
Vršački   in   gračaniškl    okraj
sla prav tako v letu 1955 dolo-čila nižje in srednje stopnje, jablaniški, topliški in še neka-teri drugi pa skoraj jzključno srednje itd. Vsi ti okraji spre-jemajo dotacije. Ce bl doloiili večje stopnje, bi brez dv(jma lahko znatno zmanjšali dotacije, ali pa se jim p&polnoma odpo-vedali.
Pripominjamo, da smo pri pri-kazovanju konkretnih primerov o proračunski potrožnji v po-sameznih okrajih uporabili po-datke samo 12 Srbije, ker smo samo iz te republike imeli le poriatke L.ahko rečemo P'-, da je podobno stanje tudi v drugih r&publikah tako v pogledu pro-računske potrošnje kakor v po-gledu zagotovitve proračunskih sredstev.