V Ljubljani, 15. februarja 1908.
Dvanajsti letnik, številka 1.
Bogu na čast,
GASILEC
bližnjemu na pomoč!
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, 1 •< strani 18 K
80 h, 1 4 strani 9 K 40 h, 1 8 strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust.
Gasilci!
Leta 1908. obhaja naš milostni vladar šestdesetletnico svoje vlade. Ker ni v inteneijah prirejati hrupnih veselic, teni lepše pa napravljati dobrodelne ustanove, je sklenil zvezni gasilski odbor ustanoviti „Cesarja Franca Jožefa 1. jubilejno ustanovo“ za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote.
Da se to omogoči, je treba denarnih pomočkov. Podpisani odbor se obrača zaraditega do Vas, gasilci, da kaj prispevate v ta namen po svoji moči in nabirate tudi pri svojih prijateljih denarne prispevke. Tovariši načelniki, pojasnite blagi namen: „Gasilci za gasilce“, bodi Vam geslo! Nabirajte prispevke; vsak najmanjši dar se sprejme s hvaležnostjo, da se uresniči ta ustanovitev po reku „kamen do kamna palača.“ Delujmo po geslu: Z združenimi močmi. Nabrani denar je pošiljati naravnost zveznemu blagajniku tovarišu Fr. Ks. Trošt-u na Igu pod Ljubljano; ta bode vlagal denar v hranilnico in potrjeval pošiljatve v „Gasilcu“. Torej tovariši: „Na delo!“	Na	pomoč!
Zvezni obor.
Sanke za brizgalno.
(Sistem Smekal.)
V	zadnji zimi, ko je bilo posebno v nekaterih krajih toliko snega, je bilo pri nastalih požarih silno težko, pripeljati brizgalno do požarišča; potrebovali so v to trojno pri-
Ta nedostatek je dal povod tvorničarjem, da so začeli izdelovati sanke za brizgalnice, pri kojih pa ni treba snemati vozu koles raz osi. Snemanje in natikanje brizgalne na sanke traja komaj eno minuto. Koristna je naprava še posebno tam, kjer ni pravega pota ne za voz ne za sani, nego je večkrat ob južnem vremenu del pota kopnega, a del pa za-
prego in zamudili so veliko dragega časa. Ali ne samo v	sneženega. Podoba nam kaže take sanke iz tvornice R. A.
hribovitih krajih in po deželi, celo v mestih, kjer odkidavajo	Smekal v Smichovu pri Pragi. Sanke sestoje iz lesenih dr-
sneg, je ta precejšnja ovira.	salic z dvojnatim spojnim nategom iz železa, s krivimi vili-
G A S I I. E C
cami, da se pripne nanje vozno oje Dalje imajo dva glavna ležaka za brizgo, ki se primerno vzdigata višje ali spuščata nižje, kakršna so pač kolesa večja ali manjša Razdalja obeh drsalic se ravna po razdalji koles Dvokolno snemalno brizgo se dvigne na ležaka v teku ene minute ter z varnostno jeglico pritrdi. Sančice same so tako lahke in pripravne, da ne delajo težave pri drsanju tudi na kopnem. Sanke veljajo po velikosti in izdelavi od 150 do 200 K
Zimski čas v gasilstvu.
Nahajamo se v zimskem času in ta je gasilstvu velik nasprotnik. Ali nam voda zamrzne po studencih, vodnjakih, rekah in potokih in tako nam delovanje vstavi, ali pa zamrznejo pri gasitvi cevi ali stroj in nam kljubuje tako ali tako. Navodilo, kako imamo v zimskem času ravnati s stroji, ako nam zamrznejo, bo dragi gasilec našel v »Gasilcu« in naj ga posebno sedaj v zimskem času pridno prebira in si zapomni, kar bo čital, pa sem prepričan, da se bo marsikatera nezgoda odvrnila pri gašenju. Zima je tudi jako občutljiva za Gßie kraje, kjer nimajo vode, razsaja burja in trga ter odkriva strehe brez pardona. Mnogokrat so morali gasilci v takih krajih pomagati sosedom, ko jim je burja trgala in metala streho ter delala škodo brez usmiljenja.
Gasilec mora biti v zimskem času vedno pripravljen in tudi vse gasilsko orodje mora biti vedno v redu in za vsako delo sposobno.
V zimskem času kurijo ljudje v pečeh, pa tudi na odprtih ognjiščih ter redkokje posebno pazijo na ogenj. Na odprtih ognjiščih se ogenj ali premalo pogasi ali pa pusti, da tli čez noč, in prav tako v pečeh. Večina ognjišč pri bolj siromašnih Stanovnikih so izpostavljena prepihu in ko nastane v noči burja, zanese tleče iskre v dimnik ali pa v streho in požar nastane, ne da bi si mogel nesrečnež prav tolmačiti, kako je nastal ogenj. Opažamo, da ljudje mnogo večerov prebijejo pri gretju in puste navadno ogenj brez skrbi na ognjišču ali pa v peči. Dolžnost gospodov županov je, da vsaj enkrat na leto pregledajo vsa poslopja v svoji občini, in sicer v zimskem času. K pregledovanju naj se vzame vselej seboj razen dimnikarja, če isti ni član gasilnega društva, tudi izurjenega gasilca, ki bo vedel nasvetovati, kako bi se dalo ogniti preteči nesreči in na temelju pregleda izdati od strani občine nalog dotičniku, kako ima svoje stanovanje dimnike, peči uravnati in paziti na ogenj, da ne bo nevarnosti Da ne bodo pa take zapovedi ostale samo na papirju, je dolžnost gospoda župana ali njegovega odposlanca, da se prepriča, je li njegov ukaz izvršil ali ne. S takimi zanikr-neži ima se, če ne ugode odloku, ravnati ne glede na osebo, zakaj ako preprečimo eno nesrečo, preprečimo gotovo večje nesreče vse vasi, katera bi utegnila zaradi enega malomar-neža zapasti prahu in pepelu.
V zimskem času je treba tedaj od strani županstva pa tudi od strani načelništva gasilnega društva veliko pažnje in dobro bi bilo, da se oba gospoda načelnika glede varnostnih naprav v občini sporazumeta. Mnogo je seveda občin, katere gasilnemu društvu nasprotujejo in tam seve ni mogoče priti do sporazuma med obema. Tam, kjer obstoji od strani občine taka mržnja do društva, naj načelnik gasilnega društva svojemu županu naznanja potrebe v občini pismeno in če bi se iste ne uvaževale, naj prijavi dotičnega župana pred-stoječi oblasti, da s tem svojo odgovornost glede varnosti proti ognju odkloni! Ako višja oblast ne bo storila potrebnih odredeb, je pa kljub temu načelnik gasilnega društva svojo dolžnost opravil in krivnja bo zadela potem županstvo, ki je sovražno gasilnemu društvu.
Mnogokrat pa župan sam odločuje in nasprotuje gasilskim odredbam in potrebam ; v takem primeru načelnik gasilnega društva stori najbolje, če že obstoji mržnja med njim in županstvom, da takoj skliče odborovo sejo, ter razpravlja o svojih nasvetih in predlogih, in naj tak sejni zapisnik takoj odpošlje na c. kr. okrajno glavarstvo, da ono potrebno ukrene in napravi red v občini! Tukaj ni izgovora, da ni poinočkov ali denarja. Jaz mislim, da na Kranjskem ni občine, ki ne bi mogla vsako leto dovoliti za gasilstvo 100
do 200 kron podpore! Take podpore bi morale biti stalne in tudi višje oblasti bi morale delati na to, da se ta postavka pri letnih računih, ki se vrše začetkom leta v občinah brez vsakega ugovora postavijo med »gasilne potrebščine«. To je za občino tako majhen letni izdatek, da bi moral vsak župan delati na to samobsebi in uvrstiti občinskemu odboru ta izdatek kot neobhodno potreben vsako leto med potrebščine.
Ako odbor pomisli na zimski čas, da je mogoče gasilno društvo moralo na pomoč in koliko škode je imelo vsled mraza na ceveh in oblekah ter drugih predmetih, ki se ali polomijo ali pa zgore, cevi popokajo itd., bo uvidel, da bo njegova podpora v taki sili dobra ter ako ne bo mogel izplačati je takoj, imelo bo društvo na temelju te potrebščine, ki je odobrena, pri vsakem trgovcu kredit in si tako pokvarjene cevi, orodje ali obleko moglo takoj naročiti in se zopet preskrbeti za potrebno pomoč.
Kolike blogodati je v občini sporazumno delovanje, ni potrebno naglašati in upajmo, da se to dožene povsod, kjer postoje gasilna društva. Složno delovanje in skrb za blagor občine in gospodarskega napredka bo gotovo poboljšalo stanje vseh malih in velikih gospodarjev, posebno pa, ako se bosta skrbela občina in gasilstvo v popolni meri in po potrebi za svoje vaščane, ki bodo sigurno pripoznali dobro in potrebno delo!
V	novem letu, ki smo ga s to številko nastopili, želimo tedaj vsem gasilnim društvom, da bi cvetela in se množila in ne bi bila primorana z nedostatnimi pomočki boriti se z ognjem in da bi se med njimi in občinami doseglo v vsakem oziru sporazumljenje, v to ime: — Na pomoč!
Iz prakse za prakso.
V	vojni je bojevanje drugačno nego pri manevrih, v praksi se pokaže vsak slučaj drugačen nego v teoriji. To ne velja nikjer tako kakor pri gasilstvu. Resen slučaj nas pouči več nego dvajset vaj; zato ne smemo nikdar zamuditi prilike, da iz dogodkov doznamo pravilnost, izvedemo v praksi izboljšanje in organizacijo. V septembru preteklega leta, kažeta nam dva velika požara pravilnost trditve; pri obeh je bilo več ljudi v nevarnosti, da celo ob življenje.
Požar paromlina v Rabi in požar v Moabi imata, dasi krajevno oddaljena, čudovito sličnost.
Pri požaru v Rabu je bilo treba reševati ljudi s pomočjo skakalnega prta, ali pokazalo se je, da so bili skakalni prti v tako škandaloznem stanju, da jih ni bilo mogoče rabiti s pridom. Ubogi ljudje so bili »resno« s skakalnimi prti rešeni. Možtvo je bilo neizurjeno in nepristopno, ljudje v gorečih poslopjih seve iz uma, so skakali drug vrh drugega, da je bil pogled na vse to grozovit. Tak dogodek je dal misliti v večjih društvih, in pričeli so obračati pozornost na skakalne prte, ki so jih izpremenili iz čveterostranskih v osemstranske, in res so ljudi v družili, ne v požarnih slučajih, reševali iz višjih nadstropji, pri čemer je šlo vse pravilno, kakor pri drugem orodju. Toda prej kot je bilo misliti, je imelo n. pr. berlinsko gasilno društvo priliko prebiti trdo izkušnjo. V neki gosto obljudeni hiši je nastal požar, ki je bil najpogubonosnejši v zadnjih letih. Dejstvo, ki so ga strokovnjaki že često razpravljali, o katerem naj se otroci v šoli in dorasli na drug način opozore, na katero naj bi se v hišnem redu strogo pazilo, je prišlo tu največ v poštev. »Pogubonosno odpiranje vrat in oken v slučaju požara.« Kakor že večkrat, bil je tudi tukaj prepih vzrok velike nezgode; nastopil je dim in sikajoči plameni, ki imajo vedno strašne nasledke so švigali v strah vseh gasilcev. Ogenj bi se niti ne bil razširil, bil bi ostal omejen na sobo, če bi bil imel rokodelec, ki je požar zapazil, toliko zavesti, da bi bil vrata za seboj zaprl. V zmešnjavi je začel kričati, drugi stanovalci pa so iz radovednosti odpirali vrata in okna in zaradi-tega je nastal prepih in v nekaj trenutkih so se pokazale zle posledice. Časnikarstvo bi res imelo zasluge, ako bi poročalo o takih slučajih oziroma tupatam priobčevalo pouke, kako je treba ravnati ob takih nesrečah. Rešilna akcija s skakal-
nimi prti se je izjalovila, zakaj, vse osebe, ki so bile tako rešene, so bile kolikortoliko poškodovane in več jih je bilo treba prenesti v bolnico. Skakalni prti so bili brezdvomno dobri, možtvo izurjeno in je zastavilo vse svoje moči. Pomisliti je pa naslednje: Za držanje enega skakalnega prta je treba 20 do 24 mož, torej treh prtov 60 do 70 mož na mestu, ali izurjenih mož ni bilo dovelj pri rokah, pomagali so nevešči. Razumemo toraj, da niso mogli vzdržati prta ter se ustavljati silnemu pritisku, ki je nastal pri skoku oseb iz višjega nadstropja. To je bil vzrok, da se ni dalo izogniti poškodbam Ali se ni moglo drugače urediti rešilno akcijo in uporabiti drugo orodje? Imamo li kakšno tako pripravo? Skakalni prt ni več uporabljiv, to orodje ni na svojem mestu, tudi če bi imeli dovelj možtva na razpolago in na pripravnem prostoru; izkušnja uči, da je ta nerabna priprava uporabna mogoče le še za skok iz prvega nadstropja, sicer pa ne.
Priprava, katero moremo brez nevarnosti rabiti, ki jo rabimo z neko gotovostjo, ne boječ se poškodbe, je drsalni prt. Drsalni prt je 3 m široka naprava iz jadrnega platna, s prečnimi jermeni opremljenimi drogovi, da se z njimi nasloni in pritrdi na okno nadstropja, iz katerega je treba rešiti ljudi ali reči. Spodaj se isti drži in pot vravnuje ter došle predmete vzdiguje; v to je potrebno čvetero izurjenih mož, a drže ga lahko pomagači izmed gledalcev. Smer poti se lahko uravna poljubno in drsata se lahko vštricno dve osebi ali celo v enakomernih presledkih več oseb, v slednjem slučaju je le paziti, da dva gasilca došlece precej vzdigujeta iz prta Reševance se tildi kar proti njihovi volji polaga na prt, da zdrsnejo brez najmanjše nevarnosti na tla. Drsalni prt se pa uporabi celo kot skakalni prt prav brez vse nevarnosti, ako je isti zopet v drugem nadstropju, lahko kdo iz tretjega nadstropja vanj skoči, saj ima drsalo 3 metre širine in ni strahu, da bi mu izpodletelo vstran. Pri vajah večjih gasilnih društev je prav umestna uporaba drsalnega prta, želeti je pa, da imajo večja društva to vajo gotovo ob raznih zborovanjih, kjer imajo došli gasilci priliko, da si to koristno orodje ogledajo in tudi sami poizkusijo. I. K
Novice.
Podpore gasilnim društvom. Za leto 1907. so sprejela od deželnega odbora podporo iz stražno-gasilnega zaklada nastopna prostovoljna gasilna društva. A. Zvezina gasilna društva: Ljubljana: 800 K; po 200 K: Bohinjska Bela, Bled, Cerklje (Dolenjsko), Dobračeva, Dravlje, Kamnagorica, Kamnik, Kostanjevica, Kropa, Ledine, Ljubno, Mirnapeč, Moravče, Pijavagorica, Postojna, Ribno, Rudolfovo, Sora, Stob, Stu-deno, Zgornja Šiška, Škofja Loka, Škofljica, Tomišelj, Trzin, Vače, Valtavas, Velka Loka, Vinica, Vodice, Vrhnika in Zabnica; po v 175 K: Gameljni, Godovič, Predoslje, Ribnica, Rovte, Smartno-Tacen in Štefanjavas; po 150 K: Bizavik, Breznica, Dobrepolje, Dolsko, Duplje, Gorje, Horjul, Ježica, Kranjskagora, Gornji Logatec, Mokronog, Motnik, Pirniče, Planina, Polhovgradec, Razdrto, Semič, Sodražica, Srednjavas v Bohinju, Stara Loka, Stražiše, Studenec, Sv. Križ p. Kostanjevici, Št. Peter pri Rudolfovem, Št. Rupert, Vižmarje in Verbljene; po 100 K: Koroška Bela, Bloke, Borovnica, Crnivrh, Dol, Dolenjavas pri Ribnici, Hotederšica, Hrušica, Krka, Leše, Dolenji Logatec, Mengeš, Moste, Mošnje, Orehovica, Poljane, Radovljica, Slavina, Sorica, Sv. Gregor, Št. Jernej, Št. Jurij pri Grosupljem, Št. Vid nad Ljubljano, Spodnja Šiška, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Trata, Trebnje, Tržič, Verd, Vič-Glince, Železniki in Žiri; po 75 K: Brezovica, Cerknica, Črnomelj, Leskovec, Lukovica, Radeče, Senožeče, Št. Vid pri Vipavi in Žuženberk. Skupno: 16,450 K. — B. Nemška gasilna društva: po 200 K: Maverl in Zdihovo; po 170 K: Knežjalipa in Spodnjilog; po 150 K: Poljanice in Belapeč; po 140 K: Kočevje, Onek, Mozelj in Reintal; po 100 K: Starilog, Hrib in Oni potok; po 80 K: Svetli potok, Stara cerkev, Merovec, Koprivnik in Nemška loka. Skupno: 2300 K. V stražno-gasilni zaklad so vplačale zavarovalnice, oziroma zavarovanci: 1.) »Slavija* 4050 K 55 h, 2.) »Graška vzajemna« 3450 K 96 h, 3.) »Vzajemna v Ljubljani« 2054 K 51 h, 4.) »Assicurazioni Generali« 1895 K 85 h, 5.) »Phönix«
1841 K 93 h, 6.) »Riunione adriatica« 1314 K 44 h, 7.) »Donau« 1057 K 20 h, 8.) »Franco-Hongroisse« 758 K 19 h, 9.) »Dunajska« 747 K 48 h, 10) »Zavarovalnica za papirno industrijo« 453 K 94 h, 11.) »North Britisch« 448 K 04 h, 12.) »Fongiere« 341 K 36 h, 13.) »Concordia« 282 K 43 h, 14) »Zavarovalna za tovarne, rudnike in stroje« 204 K 76 h, 15.) »Industrijska zveza« 163 K 75 h, 16.) »Delniška proti nezgodam* 49 K 01 h, 17.) »Splošna domovinska« 6 K 94 h, 18) »Lipska« 2 K 48 h, 19.) »Moravsko-šlezijska« 1 K 15 h, 20.) »Zavarovalna za sladkorno industrijo« 68 h, 21.) »Koroška deželna« C 5 h, 22.) »Gornjeavstrijska deželna« 26 h, 23) »Nižjeavstrijska deželna 14 h. Skupaj 19126 K 70 h.
Cesarja Franc Jožefa I. jubilejna ustanova za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote. I. izkaz daril. Načelnik Franc Doberlet, Ljubljana, 50 K; c. kr. priv. graška vzajemna zavarovalnica 500 K; tovariš Josip Tratar, Mokronog, 15 K; Gasilci: v Horjulu 12 K, v Tacenu 10 K, v Gameljnih 10 K, v Pirničah 10 K — skupaj 607 K.
Za prispevke v namen »Jubilejne ustanove«. Obrnili smo se pismeno na vse na Kranjskem poslujoče zavarovalnice. Do sedaj se nam je prva odzvala in sicer že 26. decembra 1907. graška vzajemna zavarovalnica, in sicer z znatno podporo 500 K. Dve zavarovalnici sta nam kratko-malo odrekli vsako podporo, ena je bila pa tako prijazna, da je odstopila našo prošnjo deželnemu odboru v rešitev, (kakor, da bi zvezni odbor ne vedel sam za deželni odbor). Svoječasno bomo imenoma naveli vse zavarovalnice, ki sploh gasilstvo tudi v tej važni zadevi podpirajo, gasilci pa naj sami izrečejo sodbo in spoznajo svoje prijatelje natančneje.
Gasilno društvo v Šent Vidu nad Ljubljano 31. decembra 1907. Občni zbor gasilnega društva je bil danes mnogobrojno obiskan, Društvo je imelo 45 članov med letom je 5 članov izstopilo 11 jih je pa pristopilo. Požara v domači občini ni bilo nobenega Odbor je imel šest sej in vaj je bilo med letom deset Domača veselica je donesla 152 K čistega dohodka, gasilci so se pa udeležili tudi več zunanjih gasilskih slavnosti. Dohodkov je bilo 400 K 85 h stroškov 295 K 90 h, preostanek 104 K 95 h se je porabil v plačilo dolga. Sklenilo se je, da si društvo zida spomladi 1908 novo shrambo za gasilno orodje, skupno s kmetijskim društvom. Kmetijsko društvo ima že nad eno leto tri konjske sile močan bencinski motor na štirih kolesih za rezanje slame in mlatilnico za prevaževanje od hiše do hiše. K temu motorju bodemo napravili »Diaphragma-brizgalno, tako da bomo ob požaru lahko gasili z bencinmotorjevo brizgalno. Ker ima kmetijsko društvo bencinski motor, nas bo veljala ta naprava le 300 do 400 K. S tem se bo olajšalo trudapolno delo pri brizgalni, motor nam že nad eno leto pri kmetijskih strojih jako točno in dobro deluje, upamo da bo pridno gonil tudi brizgalno.
Gasilno društvo v Sodražici je imelo dne 19. t. m. svoj redni občni zbor. Zborovalo je društvo v velikemu veselju. ker je dobilo prav ta dan krasen nov voz za moštvo. Voz je jako praktično napravljen; kolarsko delo je izvršil g. Ivan Koplan iz Sodražice, kovaško pa g. Jakob Kljun iz Gorenjevasi, tudi barvanje in tapeciranje je jako krasno, izvršil ga je g. Engele iz Kočevja. Vsem zgoraj navedenim mojstrom bodi na tem mestu izrečena v imenu društva zahvala ter se ti mojstri priporočajo drugim društvom za napravo sličnega voza, ki je trpežen in pa prav praktičen.
Gasilski koledar za prestopno leto 1908 je izšel koncem decembra, cena mu je lično vezanemu samo 50 h. Vsebina: Kalendarij. — Poziv za jubilejno ustanovo. — Kolajna za 25-letno službovanje. — Imenik vseh zveznih gasilnih društev z letnico ustanovitve. — Dolžnosti zveznih gasilnih društev. — Deset zapovedi gasilca. — Krpanje konopnih cevi. — Priporočljiva naznanila. — Zapisnik za vaje. Nekaj listov papirja za beležke. Cisti dohodek koledarja je namenjen »Jubilejni ustanovi« za ponesrečene gasilce. Koledar se naroča pri zveznem tajniku ali pa pri tvrdki M. Gerber v Ljubljani, Kongresni trg. Gasilci sezite pridno po koristni knjižici, oso-bito ker je čisti dohodek v tako blag namen, v prid gasilcem. Načelnikom polagamo na srce, da pospešijo v svojem krogu naročitve.
GASILEC
Gasilno društvo v Gameljnih ima na prodaj prav dobro ohranjeno motovilo za cevi. Navije se do 150 m cevi, a društvo ga proda, ker si mora nabaviti večje motovilo. Pojasnila daje načelnik Franc Lavtižar v Šmartnem pod Šmarno goro, p bt. Vid nad Ljubljano.
Nova gasilna društva se snujejo v občinah Devica Marija v Polji in Dobličah
Brizgalna in čelade so naprodaj pri Ljubljanskem gasilnem društvu .
Načrte kakor za merjenje pogorelih hiš, prenaredba starih hiš, zlasti za gasilarne in tudi stroškovnike izdeluje po ni/.ki ceni tovariš L. Stricel ml. Dopisnica zadostuje.
Sukno in platno za gasilske uniforme v veliki izberi in razni kakovosti ima tvrdka Feliks 1'rbanc v Ljubljani. Pošilja vzorce s cenovnikom in plačilnimi pogoji brezplačno.
Rokavice in kravate za gasilce ima v zalogi tovariš Anton Leutgeb v Ljubljani. Tovariši, naša dolžnost bodi, da podpiramo zaslužnega gasilca. Cene so nizke.
Začetkom tega leta razposlali smo vsem gasilnem društvom razne tiskovine, da jih izpolnijo, in obenim tudi poštne položnice, da pošljejo udnino za 1. 1908. Društva, ki se še niso odzvala, prosimo, da store to čim preje. Društva, katerim smo poslali vsled naročila „koledar“, prosimo, da poravnajo račune, po priloženi položnici, saj moramo tudi mi vse točno plačati v liskami in pri knjigovezu.
Na pomoč!
Zvezino vodstvo.
Poslano*)
Gospod Hans Kurial, lastnik tvornicc za telovadno in gasilno orodje in izdelovatelj lestev v Gradcu, Wienerstrasse 198., podaja pod naslovom »Auszug aus dem General-Preiskurant « 14 kv.irtstrani ohsi-zajoči ilustrirani cenovnik, ki ima na strani 12. podobe in opise motovil za	cevi in voz in	na prilogi	podobe in opise vozov za možtvo.
Te podobe	so povse	reprodukcije mojega ilustrovanega cenov-
nika st 1. iz I. 1903. na strani 60 do 63 obsezajoče izvirno slike mojih izdelkov št. 650, 651, 651 K, 654, 652, 653, 655, 496, 497, 608 in 599 in opis je dobesedni ponatisk mojih številk. Te podobe se nahajajo tudi v mojih čmovnikih 1904, 1905, 1906 in 1907.
Po izpovedbi strokovnjakov so se te podobe posnele fotogra-fičnim potom; g. Kurial je celo pridržal napise »1. Zug-Linz« in »St. Gallen«, ki so na vozeh, ki jih izdelujem sam. Razloček je najti le v ccnah, ker so cene g. Kimala višje za 10 do 35° o nego moje. Nisem svojih cenovmkov, ki me mnogo stanejo napravil za to, da bi škrupu-lozni konkurenci olajšal kupčijo in se zavarujem kar najstrožje proti taki zlorabi svojih razglasov.
Prepuščam	svojim p.	n. naročnikom to negalantno ravnanje	g.
Kuriala, da si sami stvorijo	sodbo kakor vsak pošten konkurent
Konrad Rosenbauer,
tvornica gasilske oprave v Linču.
Slavnim gasilnim društvom naznanjam, da izide moj novi cenovnik meseca svečana 1908, ki ga bom vsakemu društvu doposlal. V njem bo dobiti mnogo novosti posebno opozarjam na Koebe patentno snemalko »Triumph«, ki jo specialno izdelujem sam Strojna delavnica Rosenbauer in Kneitschel izdelala je v kratkem času 38 takih brizgalen in napravila pri mnogih starih ta novi ustroj. Opozarjam, da sem gasilnim društvom vselej na razpolago z raznimi navodili in pozvtdbami Društva, ki ne bi morda prejela mojega cenovnika, naj mi naznanijo, da jim ga takoj pošjem poštnine prosto.
Konrad Rosenbauer.
*) Za vsebino je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor veleva
zakon.
Y -V N
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljsinu, Sv. Petra ccsta <>.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 3
Ceniki gratis in franko.
Äp
mm
fSJi®«
»*
*5
£
I. gornje - avstrijska naprava gasilnega orodja in oprave
Konrad Rosenbauer
v Linča (Gor. Avsti-ijsllo).
Sesalne brizge vsakega sestava.
Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve. Vsakojaka oprava za plezalce in šarže.
Razsvetljevalne priprave in glasbila. Sanitetne oprave in dimne krinke. =«-•
Izvrstne konoptte cevi neprenosljive dobrote. Cenovniki zastonj in poštnine prosto. Olajševalni plačilni pogoji.
S*
'•fr
Avgust Sattler
<3-ra,dec
mehanična tkalnica cevi in platna za jadra
priporoča
najfinejšo kakovost konopnih cevi,
izrečno za požarne brambe, in sicer, surove, impregnirane in gumirane.
Jcdnotni sklepi za cevi lil zastavili kosi.
J. S. Benedikt
Ljubljana, Prešernove ulice
tvorniška zaloga posamentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva.
Naramnice za gasilce docela po postavnem predpisu.
(Gasilske čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom.
Signalne vrvice, rokavne žno-rice, rokavice, kravate itd.
Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd,
Preskrbe «e tudi vse «lruge po-trebščine /a gasilce po najnižjih cenali.
Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust.
m
Slrojnotvorniška družba
„UNION“ na Dunaju.
(D. z o. z.)
Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergiirtel.
Tvoniice: Toplice in Soi"ental na (Vskem. Jticlistailt na Saksonskem.
1 Dvokolesne brizgalnice
Omaraste brizge s premakljivo osjo.
Nosilne brizge z vodohranom in brez njega.
Nahrbtne
brizgalnice
Štirikolesne vozne brizgalnice. Konopnc in lanene cevi lastnega izdelka, surove in gumirane. Gumaste spiralne cevi, navijaki, sklopniki, mlaznice, razpr-ševalniki Pomočki za popravljanje cevi.
Nosilne premikalne lestve. Strojne lestve. Dvokolesne in štirikolesne kljukaste in strešne lestve.
Nosila na kolesih Prosta nosila. Nosila za bolnike. Torbe za obvozila
Osobne oprave vsake vrste.
Dvokolesne snemalne brizgalnice z vodohranom ali brez njega, na ročni kolnici ali za konjsko vprego.
Najbolji izdelek! Nizke cene! Popolna garancija! Najuspešneje delovanje! Lahki plačilni pogoji!
Ustanovljeno leta lw^O
IJstanovi jeno leta ls;*o
Priporočena tvrdka po češki zvezi gasilnih društev.
C. kr. priv. tvornica brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce
Čeh blizu Olomuca
Praga - Smihov
Podružnica v Zagrebu, Frankopanska
ulica 9
Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in
raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
livarna, odlikovana na
Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospodarske stroje vsake vrste in veličine, cevine in razne lestve, itd. Telovadno orodje za šole in društva motore, acetilinske aparate itd.
Najnovejši izum tvrdke K. A. Smekala so brizgalnice, ki zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da potrebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk. Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z največjo nagrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že	nad 100 ter
imamo od različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala.
Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic na Kranjskem za kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem; na Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa, na Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec;
na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača, Stara Pažova, Dugoselo, Hlebenje in Sv. Ana.
Razen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh	ali	na	štirih	kolesih, ki so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva ali pa za občine, ki	imajo	malo	de-
narnih sredstev.
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilno orodje in potrebščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cenah.
Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke.	Za	vse	stroje	se jamči pet let.
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.