LETO XXXII., ŠT. 25 Ptuj, 5. julija 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE ' Problemi zapiranja trgovin (stran 2) Več znaš. več veljaš (stran 4) Kmalu pod skupno streho (stran 5) 7. julija na Statenbergu (stran 7) Se bi se vrnila (stran 8) Pozornost skladnemu razvoju občin MEDOBČINSKI SVET ZKS MARIBOR Na zadnji seji sveta, ki je bila v četrtek, 28. junija v Lenartu, so člani ocenili svoje delo v preteklih dveh letih. Medobčinski svet je bil v tem času pobudnik politične aktivnosti v ostalih družbenopoli- tičnih organizacijah in v delovnih okoljih, akcije je izpeljaval od osnovnih organizacij ZK do centralnega komiteja in obratno, bil je koordinator dela. V tem času so si posebej prizadevali za skladnejši razvoj občin podravske regije, saj je zanje značilna različna stopnja ekonomskega razvoja, neenaka stopnja zaposlenosti, močna migracija, neenak osebni standard, različne pa so tudi mdteriahie možnosti za zago- tavljanje enakega družbenega standarda. Osrednja težnja v tem obdobju je bila—odpravljati razlike in doseči skladnejši razvoj občin oziroma regije kot celote. Ta naloga ostaja še vnaprej bistvena v delu medobčinskega sveta, posebej še v sedanjem času, ko se pri- pravljamo na naslednje srednjeročnQj)bdobje. Se vedno ostajajo aktualni zaključki in sklepi o nalogah na področju kmetijstva v podravski regiji. Potrebno je temeljito dogovau^iije ne samo v regiji, temveč v celi severovzhodni Sloveniji. Pomembno je, da se no- silci razvoja kmetijstva sporazu- mevajo na področju delitve dela, \ določijo prioritete in se dogovorijo za združevanje sredstev. Tudi razvoj aluminijske in- dustrije ostaja nadaljnja naloga. Združitev TGA in Impola v SOŽD Unial je ekonomsko utemeljena, žal pa rezultati niso temu primerni. Zato bo potrebno zaostriti odgo- vornost komunistov v obeh de- lovnih organizacijah, da ne bodo zgolj načelno, temveč akcijsko enotni. Na področju priprav na usmerjeno izobraževanje je še mnogo odprtih vprašanj, neusklajenosti in nedorečenosti. Izdelati je potrebno konkretne lokacijske programe gradnje, se dogovoriti o potrebah in možnostih, ki jih ponuja Maribor kot univerzitetno središče. V tem času so člani sveta posvečali precej pozornosti SLO in družbeni samozaščiti, akciji ,,nič nas ne sme presenetiti" in lahko z gotovostjo trdimo, da postaja to področje del zavesti slehernega občana. O delu medobčinskega študijskega središča je moč reči, da utečene oblike izobraževanja uspešno delujejo, manj uspešno je bilo morda seminarsko idejnopolitično izobraževanje vodstev v ZK. Ob tem pa so člani sveta dejali, da so odgovorni tudi za usposabljanje v drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah. Mnogo nalog, ki so bile zastavljene v polpreteklem mandatu je potrebno še dokončno uresničiti, mnoge so še pred člani sveta. Na zadnji seji so člani razrešili Alojza Gojčiča, dosedanjega sekretarja, ki odslej opravlja funkcijo izvršnega sekretarja predsedstva CK ZK Slovenije za področje informativne in propagandne dejavnosti, za novega sekretarja pa so soglasno izvolili Milana Kneževiča, dosedanjega sekretarja ptujskega občinskega komiteja. V imenu članov medobčinskega sveta se''je Alojzu Gojčiču za dose- danje delo zahvalil Jože Florjančič, član sveta in mu zaželel mnogo delovnih uspehov pri opravljanju nove odgovorne funkcije, seveda z željo, da bi pogosto prihajal v mariborsko re- gijo in še naprej tako tvorno sode- loval kot doslej. V imenu predsedstva CK ZKS pa se je Alojzu Gojčiču za oprav- ljeno delo zahvalil Lojze Briški, član P CK ZK Slovenije. Ob koncu seje so člani medob- činskega sveta obravnavali še predlog zaključkov o uresniče- vanju srednjeročnega razvoja ob- čin podravske regije in menili, da jih je potrebno dopolniti, konkretizirati ter določiti nosilce, ki morajo sprejeta stališča tudi uresničevati. N.D. Alojzu Gojčiču je izročO spominsko darilo Jože Florjančič, sekretar komiteja OK ZKS Maribor in član MS ZKS Maribor, (foto: B. Vugrinec) Z leve: Mladen Vuk, Drago Pintarič in dr. Cvetko Doplihar Foto: zk NOVO VODSTVO SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Skupnost podravskih občin, v to spadajo občine Ptuj. Maribor, Lenart. Slovenska Bistrica in Ormož, ni novo samoupravno telo. Obsta- ja že vrsto let, njena vloga v mariborski regiji je. da skrbi za usklajeva- nje interesov med občinami in da delegati sveta s svojimi stališči vpliva- jo na skladnejši razvoj celotnega podravskega prostora. Za Mariborom, Lenartom in Ormožem je sedaj enoletni mandat prejela občina Ptuj. Ker je Mirku Novaku, dosedanjemu predsedniku sveta skupnosti podravskih občin in predsedniku ormoške občinske skupščine iztekel mandat, so prejšnji petek za novega predsednika izvolili dr. Cvetka Dopliharja. predsednika SO Ptuj. za podpredsednika pa Mladena Vuka. prav tako iz Ptuja in za sekretarja Draga Pintariča iz Maribora, ki to dolžnost opravlja profesionalno. zk Jugoslovanski pregled vpartlzaiiskem mnogoboju ^ Mariboru je bilo v teh dneh zelo živahno. Jugo^vandcega pregleda v partizanskem mnogoboju se je Jideležilo 912 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh republik in avtonom^ pokrajin. Slovesna otvoritev športne 'O družbene manifestacije, katere pokrovitelj je tovariš Tito, je bila v nedeljo na stadionu Poljane. I. k. Foto B. Rode 0RM02 Znane smernice za novo srednjeročno obdobje Prihodnjo sredo bodo delegati vseh zborov občinske skupščine poleg poročila o delu izvršnega sveta SO Ormož in upravnih organov še razpravljali o smerni- can bodočega srednjeročnega obdobja od 1981 do 1985. O tem fjradivu bodo delegati razpravlja- 1 na ločenih sejah in prav gotovo bodo razprave o tem najzivah- nej.šc. Med najpomembnejše raz- vojne usmeritve sodijo nove na- ložbe na prednostnih področjih kot so kmetijstvo, industrija, drobno gospodarstvo, šolstvo, vodooskrba. stanovanjsko gospo- darstvo itd. Ker so to še smerni- ce, konkretnih predlogov in šte- vilk v gradivu seveda se ni. S tem pa ni rečeno, da se na delegatskih .skupščinah tudi o tem ne bi pogovarjali. ■ V nadiiljevanju zasedanja bodo delegati še obravnavali gradivo o prostorskem planiranju v občini, o odloku o odškodnini, Jci se plačuje ob spremembni narrfemb- nosti "kmetijskih in gozdnih povr- šin. Ob koncu pa bodo delegati še razpravljali o imenovanju ravna- teljev OS Velika Nedelja, in Tomaž. zk Nosimo našo revolucijo naprej Včeraj smo po vsej naši domovini praznovali DAN BORCA, spomin na zgodovinski 4. julij 1941, ko je polithiro C K KPJ s tovarišem Titom na čelu, v Ribnikarjevi vili, sredi okupiranega Beograda, sprejel sklep o začetku oborožene vstaje proti okupatorju in vsem tistim silam, ki so bile na njegovi strani. V tem razglasu je bilo med drugim zapisano: »Zavedaj- te se, da vašo osvoboditev lahko izbojujete samo z lastnimi silami«. To so bile dejansko preroške besede, ki veljajo enako še danes in bodo veljale še dolgo. To veliko zgodovinsko odločitev v najbolj usodnih dneh naše zgodovi- ne, ki je zahtevala izreden pogum in sposobnost, pomenila pa je edini izhod iz skoraj brezupnega stanja, je lahko sprejel C K KPJ le pod takš- nim vodstvom kakršen je bil in ostal tovariš Tito. Zato je ta zgodovinski sklep, kije bil dosledno uresničen v zmagovitem narodno osvobodilnem boju in z zmago socialistične revolucije, samo logično nadaljevanje tistega, kar se je začelo pred 60 leti z ustanovitvijo KPJ, SKOJ in revolu- cionarnih sindikatov, kar se je nadaljevalo s prihodom tovariša Tita na čelo Partije in s konstituiranjem CK KPJ pred 40 leti v Bohinju. V Sloveniji smo dan borca združili z osrednjo proslavo ob 50-letnici zločinskega uboja Djure Djakoviča, organizacijskega sekretarja C K KPJ in Nikole Hečimoviča, takrat sekretarja centralnega odbora Rdeče pomoči Jugoslavije, bil pa je leta 1919 organizator ustanovnega kongresa SKOJ. Tudi to je eden od pomembnih mejnikov, bridka a dragocena izkušnja za nadaljnjo strategijo našega revolucionarnega boja. Vse to je odprlo perspektivo, da se je lahko v težkem narodnoosvobo- dilnem boju rodila nova jugoslovanska skupnost, z novo družbeno uredi- tvijo, z enakopravnimi nacionalnimi odnosi. Na podlagi tega je bilo mogoče ustvariti široko revolucionarno, demokratično in protifašistično gibanje, bilo je moč mobilizirati množice, kar je pomenilo opirati se na , lastne sile. Dan borca nam bo zato ostal vedno kot naloga, da z enako odločnostjo nosimo našo revolucijo naprej, da bo naša socialistična, samoupravno organizirana in pobratena Jugoslavija postajala vse močnejša in bogatejša, v polnem pomenu besede — skupnost svobodnih in srečnih ljudi. FF Žetev pšenice pred vrati Letošnji pridelek pšenice bo zaradi neugodnih vremenskih razmer nižji od pričakovanega. Kljub temu pa je potrebno skrbno pospraviti ves pridelek in izpeljati akcijo zamenjave pšenice za koruzo ali odkup pšenice. Razmerje med koruzo in pšenico zaradi višjih odkupnih cen pšenice (od 4 din do 4,40 din) bo verjetno drugačno od sedaj določene- ga. O tem bodo kmetijske delovne organizacije m organizacije zasebnih kmetovalcev pridelovalce v kratkem obvestile, saj je žetev pšenice vseh vrst na našem območju pred vrati. Vreme zadnjih dni pa je začetek žetve pšenice premaknilo na prihodnji teden. Ječmen pa smo že skoraj pospravili. l.k. Žetev ječmena na Dravskem polju Foto: zk KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ 9. julija referendum in volitve Na referendumu se bodo kmetje—člani in delavci Kmetijske zadruge Ptuj odločali za dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju kmetov in delavcev v KZ Ptuj in za sprejem statuta zadruge. Sočasno pa bodo volili tudi delegate v zadnižni svet ter člane nadzornega odbora in disciplinske komisije. Glasovalna mesta in volila bodo v vseh zadružnih poslovalnicah, centralnem skladišču in na sedežu zadruge. Glasujejo in volijo torej kme- tje—člani in delavci. Glasovalna mesta in volišča bodo odprta od 7. do 18. ure. L k. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO S. julij 1979- TBlUHfC Ocena aktivnosti v ptujskih sindikatih zaključujejo s pripravami na izdelavo ocene aktivnosti uresničevanja stališč republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu. Skoraj v vseh delovnih sredinah so izredno zavzeto in odgovorno pristopili k sprejemu programov za uresničevanje teh stališč. Prve ocene kažejo, da so na dobri poti, da nakazane aktivnosti tudi izpeljejo. Skoraj vsi sprejeti progami so zelo konkretni. Se najveC problemov je okrog delitve po delu, izplačil za regrese in podobno. Zato v ptujskih sindikatih poudarjajo nujnost sprejema ustreznega dogovora tako v občinskem kot t udi republiškem okviru, ki bi naj opredelil zgornjo in spodnjo mejo za omenjena izplačila. Obstaja namreč bojazen.da bi si nekateri delili te prejemke mimo načel delitve po delu, izkoriščajoč pri tem boljše ekonomske pogoje, izjemne razmere na trgu in tudi odnose svobodne menjave dela; zlasti pri slednjih bi ta izplačila morala temeljiti, na povprečju gospodarstva. Pojavljajo se tudi težnje, da bi v pravilnikih, ki morajo biti usklajeni do konca leta. uporabili merila za navedene prejemke kot so bili v stari sindikalni listi. O analizi aktivnosti o uresničevanju načel delitve po delu je bilo govora tudi na ponedeljkovi seji predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj. Poleg tega pa so ocenili še medobčinsko-medrepubliško sodelovanje in aktivnosti, kijih v tej zvezi vodi sindikat. MG Obogatitev ponudbe v ptujski trgovski delovni organizaciji Emona — Merkur že nekaj časa načrtno spremljajo potrošnikovo povpraševanje in njegove želje, ki imajo tudi prednost v letnih planih. Prav slednje jim omogoča, da zahtevano blago tudi v najkrajšem času spravijo na pulte v svojih prodajalnah. V zadnjem času so zlasti obogatili ponudbo v prodajalni tehnika, kjer imajo v konsignacijski prodaji izdelke zelo znanih sveto- vnih firm Hitachi in Miele. Gre za večjo ponudbo televizorjev, glasbenih skrinj, tranzistorjev, zvočnikov, šivalnih strojev in podobno. Za talcšno ponudbo so se odločili na podlagi raziskav, ki so pokazale, daje področje SV Slovenije s temi izdelki precej pomanjkljivo založeno in ker se precej kupcev obrača oziroma odloča za nakup teh izdelkov v republiškem središču. Vsi ti izdelki bodo na ogled v prodajalni Tehnika, kjer bo mogoče izvedeti tudi za vse pogoje za nakup le-teh. Za kmetovalce je precei razveseliva vest. da bo v tej prodajalni v možno kupiti tudi molzne stroje za ki a ve s to razliko, daje nakup mogoč v dinarjih. Obeta pa se še več drugih novosti. Med drugim tudi pečice na topli zrak, pa tudi pomivalni stroji za dve osebe v izredno priročni obliki. V Emoni — Merkur Ptuj so prepričani, da bo ta obogatitev ponudbe naletela na poln odmev med potrošniki. Seveda pa se s tem njihove naloge na področju zasledovanja potrošnikovih želja ne zaključujejo; še pričakujejo, da bo glas in želje potrošnika močnejša. Tudi to je eden izmed pogojev, da bo trgovčevo načrtovanje usoešno. MG CESTNI DINAR SETANEK Na zadnji seji skupščine v tem mandatu so se 27. junija sestah delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj. Tudi zadnje zasedanje so izrabili za predstavitev žgočih problemov na področju cestnega gospodarstva v ptujski občini. Ob tej priložnosti so potrdili rebalans finančnega načrta za letos in program modernizacije cest za tekoče obdobje. Spremembe v finančnem planu so bile nujne zaradi znanih vzrokov, tu gre predvsem za zmanjšanje sred- stev združenega dela, ki ga le-to prispeva po samoupravnem sporazum u. Za modernizacijo cest se namenja le 8.5 milijonov dinarjev, seveda poleg velikih prispevkov samih krajevnih skupnosti, v katerih se bo moder- nizaciia tudi izvajala. Poleg tega so delegati potrdili tudi poročilo o realizaciji plana za obdobje od 1 .januarja do 31. maja letos. Nekaj je bilo recenega tudi okrog dragega pridobivanja gramoza, ki bi ga naj lokalna skupnost za ceste reševalaskupaj z zemljiško skupnostjo v občini. Seveda pa bo potrebno to vprašanje sistemsko reševati. Že večkrat je bilo na skupščinah lokalne skupnosti za ceste govora o neizpolnjevanju samoupravnega sporazuma o temeljih razvoja lo- kalnih cest v občini Ptuj, tudi tokrat razprava ni izostala, saj je veliko delovnih organizacij, ki svoje obveze po sporazumu ne izpolnjujejo. Tudi letos seje načrtovalo, da bodo ti prispevki znašali okrog sedem milijonov dinarjev, doslej je teh prispevkov zbranih le za nekaj več kot šriti milijone dinarjev. Kaj to pomeni, ni potrebno posebej razlagati. Delegati so zato soglašali, da je nujno, da se o teh problemih obširneje spregovori v delovnih organizacijah in da se jih ustrezno reši. Razpravljali so tuui o poročilu o izvedeni modernizaciji cest v občini od leta 1975 do leta 1979, ki navaja, da .seje v tem obdobju moderniziralo 326 km cest od skupnega števila 643 km cest v občini. To pa tudi pomeni, da imamo v občini še 50 odstotkov makadamskih cest (vštete republiške m lokalne ceste). Na tej skupščini je bilo govora tudi o delu organov v minulem obdobju. Marija Kovačič, dosedanja predsednica skup.ščine je pouda- rila, daje bilo delo organov zadovoljivo, da pa je bilo verjetno premalo zavzetosti pri uveljavljanju potreb za zadovoljitev vseh nalog na po- dročju razvoja cestnega gospodarstva v občini. Ob koncu zasedanja so delegati izvolili še nove organe skupnosti. Za predsednika skupščine skupnosti .so izvolili Draga Omuleca. za pred- sednika zbora izvajalcev Jožeta Krajnca. za predsednika zbora upo- rabnikov Alojza Jurgeca, za predsednika organa samoupravne delavske kontrole Milana Rosica in za predsednika izvršilnega odbora Franca Krajnca. MG PROBLEMI ZAPIRANJA TRGOVIN NA MANJRAZVITIH OBMOČJIH PTUJSKE OBCINE Občan ima pravico do osicrbe z osnovnimi življenjsicimi potrebščinami Pred leti smo v ptujski občini izredno hvalili mariborsko trgovino, ki je odprla manjše trgovine na manj razvitih območjih občine Ptuj. Na drugi strani pa smo izrekli veliko negativnega ptujski trgovski mreži, ki je gradila le v ozkem mestnem področju. Ta čas pa se v občini srečuiemo s problemom zapiranja teh trgovin in sicet v Drenovcu, Lovrencu na Dravskem polju, Polenšaku, Rodnem vrhu in Podlehniku. Ustrezni občinski organi so namreč dobili pismene sklepe o tem, da bodo navedene trgovine v kratkem zaprli. Take odločitve so sprejeli v veletrgovini Koloniale Maribor — TOZD Klas in TIMA — Oskrbni center — TOZD ,,Sadež". Svoje zahtevke utemeljuje mariborska trgovina iz razlogov, ker lokali ne ustrezajo pogojem pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za poslovne prostore ter nizko akumulativnost teh trgovin. Poleg tega pa navaja, da ima velike naloge pri zadovoljevanju potreb občanov v novih stanovanjskih soseskah v Mariboru in mora zato investicijska vlaganja preusmeriti v ta področja. Seveda so prebivalci tega območja izredno prizadeli ob takih odločitvah. Imajo pravico do oskrbe z osnovnimi življenjskimi ootrebščinami. Kako jih bomo v občini reševali po tem? Vprašanje smo najprej zastavili Marjanu Ostrošku, članu izvršnega sveta SO Ptuj, zadol- ženemu za področje trgovine, gostinstva in tu- rizma. Povedal je: ,,Problem zapiranja trgovin na teh ob- močiih predstavlja širši družbeni problem. Izvršni svet je seznanjen s tem in bo zato reševanju teh vprašanj posvetil eno izmed prihodnjih sej. V vsakem primeru bomo v občini morali zagotoviti tem občanom najhitrejšo pot do nakupa osnovnih življenjskih potrebščin. Res je, da je akumulativnost navedenih trgovin mala, da imajo visoke trans- portne stroške in visoke najemnine. Vendar se moramo zavedati odgovornosti do teh zadev in pri reševanju zdajšnjih problemov poiskati v najkrajšem času najprimernejše rešitve. Pri tem lahko uporabimo določila zakona o blagovnem prometu in ustreznega občinskega odloka. ki_ dopušča, da ima privatnik trgovino v pogodbenem odnosu. Rešitev obstaja tudi v ambulantnem načinu prodaje, ki je že vpeljana na nekaterih območjih Slovenije. Gre za prodajo blaga z avtomobili in je zlasti pri- merna za manjše zaselke. Takšno stanje pa narekuje tudi ustrezen odnos MlP-a, ki ima v konceptu razvoja trgovine nosilno vlogo v občini. Izvršni svet SO Ptuj ob tem tudi poudarja, da je takšen način odpovedovanja trgovin nesprejemljiv tudi zato ker se problem javlja nepričakovano. Pri razreševanju le-tega pa bi morali svoje reči tudi potrošniki sveti," je zaključil Marjan Ostroško. Franc Zadravec, predsednik OK SZDL Ptuj pa je o navedenem problemu povedal sledeče: .,Za osnovno preskrbo prebivalstva v ptujski občini je zadolžena teme^na organizacija MIP- a — Maloprodaja.Mariborska trgovina je pred leti odprla trgovine na tistih predelih, kjer je ni bilo in tudi zaradi konkurence domaČi tr- govini. Lokali so v večini v zasebnih hišah in so že ob odpiranju komajda zadostili minimalne tehnične pogoje. Sedaj, ko so se ti pogoji zaostrili, več ne izpolnjujejo zahtev; zato bi bilo za ustrezno usposobitev potrebna večja vlaganja. Seveda pa se takoj navezuje vprašanje ali so te usposobitve sploh mogoče. Mariborski trgovci so se za zapiranje lokalov odločili zaradi tega, ker nimajo ekonomske računice in bomo v Ptuju glede te odločitve po vsej verjetnosti nemočni. Postavlja " se tudi vprašanje ali je MlP-ova temeljna organizacija Maloprodaja v sedanjem trenutku zmožna sprejeti usposobitve navedenih lokalov že zaradi tega, ker ima tudi sama probleme z ureditvijo lokalov. Lahko pa trdim, da kljub zaprtju teh trgovin, ne more biti problemov v Podlehniku, tudi Lovrencu, da pa bo prpblem v Polenšaku, Drenovcu in še kje, kjer celotna kra- jevna skupnost ostane brez trgovine. Trgovine bodo v teh primerih morale biti, tudi za ceno poslovnega rizika, ki pa se da nadoknaditi drugje. Poseben problem je tudi Rodni vrh. Zato je nujno, da se ta problem ustrezno reši ob pomoči potrošniških svetov v prizadetih krajevnih skupnostih in temeljne organizacije Maloprodaje MlP-a Ptuj," je zaključil Franc Zadravec. Po vsem tem je pričakovati, da proDleni zapiranja teh trgovin ne bo prizadejal občanov na omenjenih območjih in da bo v najkrajSem času rešen v zadovoljstvo vseh. MG SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBCIN Vse bolj nujno usklajeno delo Dejstvo je, da je območje podravskih občin vse bolj enoten prostor z mnogimi sedanjimi, zlasti pa Se z bodočimi skupnimi interesi, potre- bami in nalogami. Vse to narekuje usklajen pristop za dosego čim boljšega izkoriščanja prednosti tega območja, zato so potrebni tudi ustrezni organi za usklajevanje in dogovarjanje o skupnih interesih. Poleg svetov družbeno-političnih organizacij na območju podravske regije, je najpomemb- nejše usklajevalno telo svet skupnosti podravskih občin. Njegovo delo je doslej temeljilo izključno na volonterski osnovi, zato tudi ni bilo posebno vidnih rezultatov. Letos februarja pa je nastopil profesionalni sekretar sveta, ki ima sedež v zasilnih prostorih v Mariboru, ki pa so preveč odmaknjeni od drugih območnih institucij, zato je medsebojno kontaktiranje otežkočeno. Vse to bo nujno treba urediti, da bo lahko strokovno delo sveta in njegovih komisii steklo. Kljub temu pa se strokovno delo sekretarja sveta že pozna, zlasti v kvalitetno pripravljenih gradivih za seje. Pregled enoletnega dela sveta skupnosti podravskih občin, ko je imel svoj sedež v Ormožu in ko sta ga vodila Mirko Novak kot predsednik in Franjo Križmančič kot pod- predsednik, kaže, da so se lotili nalog na številnih področjih. Že na prvi seji so raz- pravljali o izvrševanju obveznosti in nalog, ki izhajajo iz družbenega dogovora o pospeševanju skladnejšega razvoja v SRS s poudarkom na podravsko regijo. Njihova stališča in zbrane podatke so obravnavali delegati zborov občinskih skupščin in DPO na območju podravskih občin povezano z uresni- čevanjem srednjeročnih planov. Na drugi seji so izvolili sekretarja sveta skupnosti podravskih občin in predlagali možne delegate za člane odborov in sekcij pri skupnosti slovenskih občin. Med drugim so podprli program razvoja centra za avtomatsko obdelavo podatkov pri Ekonomskem centru v Mariboru in ta center zadolžili, da skupno z Gospodarsko zbornico izdelata analizo s kon- kretnimi predlogi za tiste koristnike uslug, ki nameravajo sodelovati z ECM. Svet skupnosti se je tudi strinjal, da je Ekonomski center prevzel in opravlja decentralizirani del plansko informacijske službe, ki jo prenaša navzdol republiški zavod za plan. Povezano s tem je bila tudi razprava na tretji seji, ko so pretresali osnutek statuta in programa dela medobčinske gospodarske zbornice za Podravje. Dali so čez 30 tehtnih pripomb, s katerimi so delegacije iz občin podravske regije soglašale. Dali so tudi številne pobude za obravnavo vrsto vprašanj na sejah sveta. Na naslednji seii ie stekla razprava o poteku gradnje tovarne sladkorja v Ormožu. Nakazali so vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se tovarna vsakodnevno srečuje in dosegli soglasje, da so se odgovorni predstavniki v posameznih občinah z vso resnostjo lotili usklajevanja družbenopolitične akcije v pristojnih občinskih štabih na področju delovanja pospeševalnih služb. Podprli so tudi predloge izvršnega sveta SO Maribor glede pokrivanja obveznosti Aerodroma Maribor za leto 1978 z zahtevo, da se v prihodnje enakopravno obravnavata letališči Maribor in Brnik. Vso podporo so dali tudi ustanovitvi SIS za letalski promet, saj bi laKu pnšii do enotnega sistema reševanja problemov obeh aerodromov. Delovnim orga- nizacijam so priporočili, da se naj v večji meri poslužujejo ,,kargo" prometa (način tovorjenja blaga) z letali, saj je to najcenejša in najsodobnejša oblika transporta. Poglavje zase je razprava o programu razvoja graditve mlekarske industrije v podravski regiji. Tako mariborska kot ptujska mlekarna sta prostorsko utesnjeni, obe imata program obnove in dograditve objektov za predelavo mleka, kar bi morali čimprej ures- ničiti. Pri gradnji obeh mlekarn gre za velika družbena sredstva, ki se po nepotrebnem dvoiiio, s skupno graditvijo na bi bilo možno veliko prištediti, racionalizirati delo, povečati predelavo in nuditi potrošniku bogatejšo izbiro izdelkov. Ugotovili so tudi, da so možnosti za skupno gradnjo na območju Zlatoličje- Slovenja vas, kjer je že določena industrijska cona. Zadolžili so medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje, da pripravi gradivo o možnostih, vlogi in gospodarnosti graditve mle- karne na tej lokaciji ali pa na lokaciji Bohova. K temu je treba vključiti še stališča medob- činskega sveta ZSS, izvršnih svetov vseh zainte- resiranih občin in organizacij združenega dela. Za tem je treba z nosilcem agroživilstva v podravski regiji opravit usklajevaini postopek in o tem poročati svetu. Tu so še postopki v teku. V zvezi z dogovorom o temeljih plana za srednjeročno obdobje do leta 1985 in dolgoročno do leta 1995 oziroma 2000 so se dogovorili, da je nosilec pri pripravi in izdelavi planskih dokumentov koordinacijska komisija pri svetu podravskih občin, strokovni nosilec pa je Ekonomski center Maribor. Za izdelavo teh planskih dokumentov bo potrebno letošnje leto zagotoviti 385.000 din, od tega odpade na občine Ormož 10.876 din. Ptuj 37.037 din in na Slov. Bistrico 14.900 din. Sistem samo- upravnega družbenega planiranja je zasnovan med drugim tudi na prostorskem usklajevanju tistih razvojnih ciljev in nalog, ki so skupnega pomena za več nosilcev planiranja iz različnih občin. Dogovorjeno je bilo, da bo Ekonomski center Maribor pripravil teze o globalnih možnostih bodočega družbeno-gospodarskeaa razvoja s poudarkom na skupmh nalogah *v podravskih občinah. Izdelati je treba program razvojnih raziskav in aktivnosti za oblikovanje dolgoročnih planskih elementov. Vse te naloge so v pripravi oziroma šele v začetni fazi izvajanja. Svet skupnosti podravskih občin je imenoval tudi vrsto komisij in delovnih skupin za posamezna področja dela, kot je koordinacijska komisija za spremljanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem, za vzgojo in izo- braževanje in podobno. Prav tako so bila imenovana delovna telesa za analizo dela razis- kovalnih skupnosti v regiji, za uresničevanje planov v gospodarstvu in v materialni proizvodnji, za pripravo družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti, za analizo problematike regijskih in območnih SIS, delovanie inšpekcijskih služb v regiji itd. Na predzadnji seji so obravnavali razvojne usmeritve na področju agroživilstva podravske regije. Ugotovili so, da na tem področju ni bilo enotnega koncepta, zato je potrebna v bodoče učinkovita akcija v tej smeri. V skladu s stališči medobčinskega sveta ZKS Maribor so podprli predlog, da naj SOZD Tima, ki združuje največ delovnih organizacij s tega področja, pripravi predlog akcijskega programa o načinu učinkovitejšega koordiniranja načrtovanja razvoja agroživilskega kompleksa v regiji. Poudarjeno je bilo, da je potrebno posvetiti zasebnemu sektorju kmetijstva, njegovemu organiziranju in povezovanju več družbene pozornosti in ga bolj povezati z družbenim sektorjem ter se zavzemati za enotnejšo pospe- ševalno službo na območju regije. V ta celotni proces razvoja je treba v večji meri vključiti strokovne ustanove s področja kmetijstva in. delovue Qrg§myacye._________ ^ PL. 25 LET MIP PTUJ NAJKVAUTETNEJSAI" Miran Gosiar, generalni direktor SOZD Mercator. (foto: B. Rode) V soboto, 30. junija je okrog 1.300 delavcev Mercator Izbire Panonije proslavilo srebrni jubilej Izbire in Panonije ter 30 let Merca- torja. Udeležence Slovesnosti je najprej pozdravil Franc Tomanič, direktor delovne organizacije in opisal dosedanji razvoj obeh trgov- skih organizacij, ki sta se v pretek- lem letu združile v enotno delovno organizacijo. V letošnjem letu načrtujejo 2,5 milijardi celotnega prihodka, kar je za polovico več kot leto poprej. Na sobotni sloves- nosti so hkrati predali namenu 14.000 kv. metrov pokritega in 20.000 kv. metrov odkritega asfaltiranega skladiščnega prostora v Slovenji vasi, kjer je bila sloves- nost. Udeležence je pozdravil tudi Miran Gosiar, generalni direktor SOZD Mercator in med drugim povedal, da je združitev Izbire in Panonije po konceptu najkvali- tetnejša v okviru sestavljene orga- nizacije. In to predvsem zaradi tega, ker v svojem razvoju gledajo naprej in opuščajo vse, kar dan^- njemu delu ne ustreza. Dejal je tudi, da mora MIP zastavljeno pot uresničin in jonenehno izpopolnje- vati. Vse prisotne sta pozdravila tudi Jasna Žagar, predsednica central- nega delavskega sveta SOZD in Franc Zadravec, predsednik OK SZDL Ptuj, ki je delavcem MIP čestital v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. Sledila je podelitev državnih odlikovanj, ki jih je prejelo 15 delavcev. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Marija Ceh, Ivo Nahberger in Franc Šedič. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Jože Bombek, Stanko Bračič, Ivan Ceh, Slavica Cucek, Dušan Dostal, Rikardo Juras, Franc Kodrič, Janez Princi, Frančiška Pernat, Anton Turk, Viktor Vršič in Otmar Zorčič. Na slovesnosti ob 25-letnici MIP so bile zaslužnim delavcem podelje- ne tudi zlate Mercatorjeve značke in plakete. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovnih šol Videm in Cirkulane ter tamburaški orkester DPD Svoboda iz Ptuja. N. D. Franc Tomanič: „Od leta 1976 smo investirali v objekte prek 40 mili- jonov din." (foto: B. Rode) TElMilK ^ ^ ^^^^ DELEGATSKA SPOROČILA - 3 MILAN KNE2EVIC ~ SEKRETAR MS ZKS MARIBOR .UGOTOVITI VEČJI USTVARJALNI NAPOR!" Pretekli četrtek so člani MS ZKS Maribor soglasno izvolili za novega sekretarja sveta Milana Kneževiča, njegovo kandidaturo pa so pred tem potrdile občinske konference ZKS v podravski regiji. Ob izvolitvi je Milan Kneževič spregovoril o dosedanjem delu sveta in o nalogah, ki so pred člani v tem obdobju ter dejal: »Kljub doseženim uspehom z oceno sedanjega gospodarskega trenutka v regiji ne moremo biti zadovoljni. V treh letih uresniče- vanja srednjeročnega družbenega plana je .sicer bil narejen določen premik v strukturi gospodarstva v posameznih občinah, vendar pa zaostajajo investicije v kmetij- stvo, v proizvodnjo hrane, v turizem in v izgradnjo zmogljivo- sti za proizvodnjo repro materia- la, da bi zagotovili nadomestilo uvoza in dosegli večji izvoz. Investicijska vlaganja v ostali industriji tudi niso takšna, da bi omogočila intenzivnejpo pre- strukturiranje gospodarstva v višje stopnje predelave in v modernizacijo proizvodnje. V celoti ne dosegamo rasti družbenega proizvoda, preko- merno narašča stopnja zaposlova- nja ob istočasnem zaostajanju rasti produktivnosti dela. Kazalci uspešnosti gospodarjenja nas to- rej po posameznih področjih oddaljujejo od zastavljenih ciljev v srednjeročnem obdobju, zlasti z vidika zmanjšanja akumulacije in reproduktivne sposobnosti gos- podarjenja. S samoupravnim spo- razumevanjem in družbenim do- govarjanjem ne uspemo izpeljati pomembnejših razvojnih progra- mov, saj skoraj ni skupno usmer- jenih in financiranih naložb, pre- slabo smo usposobljeni, da bi na posameznih področjih na samou- pravnih in dohodkovnih osnovah učinkovito obvladovali ekonom- ske in družbene silnice pri teko- čem delu in gospodarjenju. Ob teh ugotovitvah želim izpostaviti nekatera pomembna vprašanja, ki v tem času zahtevajo pozornost tudi v delovanju MS ZKS Mari- bor. 1. V r^i moramo čimprej doreči in opredeliti strateške razvojne cilje in usmeritve po območjih in po področjih dela. Investicije so lahko zasnovane le na usklajenih razvojnih planih, z realno oceno opravičenosti in čimveč na principu skupnih vla- ganj v občini, regiji, republiki in širše, da bi v kar največji meri zamenjavali sedanje kreditne od- nose z združevanjem sredstev, v celoti opredelili vire, medsebojne pravice in obveznosti ter odgo- vornost pri združevanju sredstev pri pridobivanju, razporejanju in delitvi dohodka ter rizika, da bi razvoj zagotavljali z neposredno povezavo, s surovinsko bazo in s povečanjem stopnje izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Tako bomo dosegali večjo vsebinsko povezanost zdručenega dela, po- večali učinkovitost vloženih sred- stev ter dosegali večjo konkurenč- no sposobnost na domačem in tujem tržišču 2. Za našo regijo je pomembno vprašanje oblikovanja celovitih razvojnih planov agroživilstva, kjer v razvoju močno zaostajamo glede na naravne pogoje in po- membnost dejavnosti. Kljub opredeljenim izhodiščem in za- stavljenim nalogam. Prepočasi se sicer zainteresirani proizvajalci, predelovalci in trgovci ter upo- rabniki samoupravno vsebinsko povezujejo za uresničevanje ciljev in nalog ob tem, da je doslej šel tudi prepočasi proces povezova- nja v širšem slovenskem in jugo- slovanskem prostoru. 3. Naši ekonomski odnosi s tujino potekajo še vedno na nižji ravni od predvidene. Bolj se moramo poglobiti v odpravo vzrokov in težav v samem združe- nem delu, da bi bilo več aktivne- ga in skupnega nastopanja naših OZD na mednarodnem tržišču. Aktivnosti morajo potekati vse od planiranja v TOZD do iskanja možnosti za samoupravno zdru- ževanje in povezovanje dela in sredstev ter spoznavanja skupnih interesov v cilju doseganja ugod- nejših pogojev za vključevanje v mednarodno delitev dela, za ustvarjanje in racionalno korišče- nje deviz. 4. Še z večjo odgovornostjo in vztrajnostjo moramo nadaljevati zastavljeni in pričeti proces skladnejšega razvoja posameznih območij v regiji in pri odločitvah o lokaciji proizvodnih kapacitet upoštevati primerjalne prednosti kot so naravne danosti, razpolož- ljiva delovna sila, socialna struk- tura prebivalstva, da bi kar najbolj racionalno izkoriščali vlo- žena družbena sredstva, dosegali čimvečje sinergijske učinke in kar najbolj učinkovito zadovoljevali ožje in širše družbene potrebe. 5. Pomembna sestavina samou- pravnega gospodarjenja je stalno spremljanje in analiziranje pogo- jev in rezultatov gospodarjenja, uresničevanje plansko sprejetih razvojnih usmeritev ter uvelja- vljanje samoupravnih družbenoe- konomskih odnosov v procesu družbene reprodukcije. Zato mo- rajo te naloge postati trajna sestavina dela in upravljanja delavcev, kjer je potrebno posve- titi več pozornosti ne s^mo OZD, ki poslujejo z izgubo, ampak zlasti tistim, ki poslujejo na robu rentabilnosti, prav teh pa v naši regiji ni malo. Tudi pri teh so potrebni sanacijski programi, ki bi zagotovili večji dohodek, kar je cilj poslovanja, da bi zadovolje- vali lastne, osebne, skupne in razvojne potrebe in potrebe v družbeni porabi. 6. Osnova za dolgoročno raz- vojno usmeritev in za dobro delo ter uspešno sodelovanje so pravo- časno in realno zastavljena plan- ska izhodišča. Ker smo sredi priprav za opredeljevanje razvoja v naslednjem obdobju, moramo z družbenopolitično aktivnostjo za- gotoviti pravočasno pripravo strokovnih podlag, o njih seznani- ti delavce, da bi na osnovi spo- znanj o realnih možnostih lahko zasnovali smernice za sestavo članov in elemente za samouprav- ne sporazume in družbene dogo- vore, lanske dokumente moramo sprejemati sočasno v občinah in usklajeno v regiji, mujno po vseh področjih širše povezanosti in soodvisnosti. Plani morajo vsebo- vati vse potrebne elemente za stabilizacijo družbenoekonom- skih odnosov kot so delitev dela med TOZD in DO, ukrepe za večjo produuktivnost dela, pravi- ce, obveznosti in odgovornosti delavcev za združenje dela in sredstev, kriterije za razporejanje skupnega prihodka, način in ob- seg združevanja dohodka in os- nov za delitev sskupaj ustvarjene- ga dohodka, opredeljevati social- no varnost delavcev, ki se poslov- no in proizvodno povezujejo in odnose pri svobodni menjavi dela. 7. Vse bolj se kaže potreba po še večji neposredni povezanosti naše celotne aktivnosti z naloga- mi ZK in ostalih subjektivnih sil na področju SLO in DS. Zveza komunistov prevzema neposred- no odgovornost za delovanje in utrjevanje obrambnega sistema z nalogo, da deluje kot pobudnik, in nosilec akcije s ciljem, da postane varnost in obramba mno- žično gibanje. Zato moramo SLO in DS nenehno vgrajevati v sistem socialistične demokracije, v celo- todružbenoekonomskihodnosov, v koncepte razvoja in v vsakdanje delo slehernega delavca in obča- na. Vse te naloge nam zastavljajo vprašanje, kako se v ZK in tudi v MS ZKS usposobiti, da bi s svojim idejnim vplivom znotraj sistema zagotovili bolj ekonom- sko učinkovito in bolj samouprav- no upravljanje, ki je največja vzpodbuda za dobro delo in humane odnose. V družbeni prak- si je zato potrebno zastaviti večji ustvarjalni napor vse družbeno- političnih, strokovnih, poslovod- nih, izvršilnih in upravnih orga-- nov, s posebnim povdarkom na bolj usklajeno, sistematično, or- ganizirano in povezano delovanje znotraj regije in navzven. Le jasno opredeljena vloga vsakega političnega dejavnika posebej in skupna pri prevzemanju obvezno- sti in odgovornosti in odgovorno- sti za uresničevanje družbene preobrazbe ter več lastne ustvar- jalne moči in vztrajnosti je pred- pogoj za večjo ustvarjalnost vseh ostalih družbenih subjekotv. Prav gotovo je MS ZKS tista oblika delovanja, ki se s svojo metodo dela javlja kot koordina- tor dejavnosti ZK in kot dejavnik pri preobrazbi, ki celotno druž- beno dejavnost v regiji politično in idejno usmerja in na tej osnovi gradi akcijsko enotnost. Njegova organiziranost in razvejanost dela dajeta dobro osnovo za uspešno delo. Potrebno bo še izpopolniti metode dela, da bi bili v bodoče še bolj neposredno povezani s prakso, s problemi, da bi v še večji meri zagotavljali reševanje aktualnih nalog — povezano v lastnem in širšem družbenem okolju, z vzajemnim sprejema- njem poslovnih in materialnih odločitev. Na ta način bomo lažje zagotavljali usklajeno in poenote- no delovanje na vseh stičnih točkah pri konkretnih vprašanjih gospodarske in socialne politike in razvoja političnega sistema v regij i. <( Milan Kneževič Pomembni dosežki na področju samoupravljalske prakse v minulih letih smo na področju gospodarskega razvoja dosegli velike uspehe, ki se kažejo tudi v občutnem dvigu osebnega stan- darda. O tem in o bodočih nalo- gah na področju razvoja naše družbe, je na osrednji proslavi ob dnevu samoupravljaicev v ptujski občini, ki je bila 26. junija v ptujskem gledališču, govorila Eri- •^a Mihelač. predsednica konfe- rence osnovnih organizacij sindi- •^ata Mesokombinata Perutnina. Med drugim je poudarila: ■.»Brez problemov in težav pa Pfsmo tudi danes. Pri vseh dosež- "^'h razvoja socialistične samou- pravne demokracije, ostaja veliko ^oslilve žensk v ptujski občini. mS 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 5. julij 1979- TEDNIK OBISK V ZAVODU dr. MARJANA BORSTNARJA VdORNAVI Varstvo in delovno usposabljanje mladine ima globlji pomen Pred kratkim so na interni sve- čanosti posvečeni letošnjim jubile- jem v Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja v Dornavi podelili sed- mim zaslužnim delavcem tega ko- lektiva državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz TITO. Naš obisk smo prav zaradi tega nameni- li trem delavkam tega zavoda, ki so prejele visoka odHčja. O zgodovini zavoda smo že pre- cej napisali v lanskem letu, ko so slavili jubilej, 25-letnico obstoja. Pa vendar smo prvo vprašanje na- menili Zinki Rajh, pomočnici rav- natelja zavoda prav na to temo. Kako je bilo v zavodu nekoč, ko ste se zaposlili vi in kako je danes? ,,V zavodu sem se zaposlila leta 1956 kot računovodja. Takratne razmere so bile bistveno drugačne od današnjih. Tudi kapaciteta za- voda je bil takrat nižja. Večkrat je zavod spreminjal firmo oziroma naziv, pač kadarkoli smo pridobili kakšno novo dejavnost. Sedanji naziv smo dobili leta 1969, ko smo pridobili novo dejavnost — delov- no usposabljanje mladine." Koliko gojencev pa imate danes v Dornavi in koliko vas je zaposle- nih? ,,Gojencev imamo 300, od tega sta 102 v delovnem usposabljanju. Za vse te pa skrbi 176 zaposlenih, leta 1956 pa nas je bilo le 76. Seve- da je bilo takrat manj tudi gojen- cev." Znano je, da je vaš zavod zato- čišče prizadete mladine iz vse Slo- venije, kako pa je s financiranjem, so vaše potrebe pokrite? ,,Včasih so to dejavnost financi- rale občine iz katerih smo imeli gojence. Pozneje, ko smo pridobili novo dejavnost — delovno uspo- sabljanje mladine, pa se je del financiranja prenesel na izobraže- valno skupnost Slovenije, delno pa tudi na skupnost socialnega skrb- stva. Te skupnosti z območja Slo- venije poravnavajo oskrbnino za- vodu Dornava v višini števila go- jencev s svojega ožjega območja." Tudi za zdravstveno varstvo go- jencev je v Dornavi dobro poskrb- ljeno, o tem je vodilna medicinska sestra Agata Sedmak povedala: ,,V zavodu je sedaj zdravstveno osebje kar dobro zastopano, saj smo pred 15 leti imeli le 4 zdravst- vene delavke, danes pa nas je 13. Razen tega skrbi za osnovno zdravstveno varstvo še 15 kvalifici- ranih negovalk, ki pomagajo medi- cinskim sestram pri negi in manj zahtevnih nalogah." Na kakšen način pa nudite gojen- cem zdravstveno varstvo? ,,Naši gojenci so deležni otroške- ga zdravstvenega varstva nevropsi- hiatričnega zdravstvenega varstva in pa seveda zobozdravstvenega varstva. Včasih je bilo drugače. Zdravstvenega varstva je bil deležen v glavnem le bolehen goje- nec in včasih le občasno. Danes pa prihaja otroški zdravnik — pedia- ter v zavod vsak dan, tako je lahko bolan otrok takoj obravnavan. Ra- zen tega vsako leto opravljamo preventivne sistematske preglede, kar omogoča dobro zaščito gojen- cev." Gotovo se delo specialnega pe- dagoga ali defektologa močno raz- likuje od dela, ki ga opravljajo ti strokovnjaki izven zavoda. V Dor- navi opravlja te naloge defektolo- ginja Irena Lapornik, ki je o delu z gojenci povedala: ,,Naj za uvod povem, da je del gojencev deležen osnovnega uspo- sabljanja, ostali gojenci pa tudi delovnega usposabljanja, kar je veliko več in težje. V delovnem usposabljanju, kjer delam so gojenci razdeljeni na tri skupine ali stopnje. Samo delo pa poteka veči- del po individualni obravnavi glede na otrokove psihofizične sposob- nosti. V prvi stopnji navajamo gojence na samooskrbo — da se zna otrok umiti, obleči ipd., dočim so v drugi stopnji zasežena že širša področja, tretja stopnja pa je veči- del že čisto delovno usposabljanje, kjer že prihaja do končnih izdelkov posameznih gojencev." M. Ozmec Zinka Rajh, pomočnik ravnatelja zavoda v Dornavi. Agata Sedmak, vodilna medicinska sestra Irena Lapornik, specialni pedagog — defektolog. Foto: M. Ozmec Pridni gasilci v Zagojičih Prizadevni gasilci v Zagojičih. kot je povedal njihov poveljnik Ivan Vojsk, so skupno s krajani letos že veliko napravili. Sedanjo garažo so si uredili v lepo klubsko sobo. zraven pa prizidali dve novi garaži in prostor za sanitarije. Iz dosed anje male sejne sobe pa so uredili kuhinjo, ki jim bo k"ristno služila ob raznih prireditvah in srečanji'h. Večino so uredili s prostovoljnim delom in s prispevki krajanov. Te nove pridobitve bodo slovesno predafi v uporabo v nedeljo. 8. julija .-»opoldne, za tem pa bo velika gasilska vaja. Sodelovale bodo gasilske enote tudi od drugcxl. med ostalimi iz IMPOLA v Slovenski Bistrici. V jeseni nadoknaditi zamujeno VECZNAS^VECVELJASi • /dejnopoliiično izobraževanje v občini Ormož ni povsem zadovoljivo. Podobno mnenje imajo tudi nekateri sekretarji osnovnih organizacij ZKS. ki so še pred dopusti na konferenci občinske organizacije ZK ocenili idejnopolitično usposabljanje članstva Zveze komunistov v krajev- nih skupnostih in tozdih. Ugotavljajo, da bo tem aktivnostim v prihodnje treba posvetiti več pozornosti. Tako bodo osnovne organizacije ZKS morale izdelati konkreten program izobraževanja in ga tudi v celoti uresničevati. In kaj o usposabljanju in usmerjanju komunistov v osnovnih organizacijah menijo sekretarji? Vida Topolovec. OO ZKS Ormož: »Osnovni cilj idejnopoli- tičnega usposabljanja v Zvezi komunistov je usposobiti komuni- ste za politično delovanje, s katerim se bodo zavzemali za cilje socialističnega samoupra- vljanja. Izobraževanje komuni- stov mora voditi k razvoju njihove zavesti o odgovornosti pri razvoju naše družbe. Cilji in programi usposabljanja komunistov v OO morajo izhajati tudi iz temeljne usmeritve o preobrazbi naše družbe, izražena je v tem, ker je v središču vseh pozornosti delavec — človek — .samoupravljalec. Mislim, da je 'osnova vsemu izobraževanju delo E. Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Tako v naši osnovni organizaciji članstvo sproti seznanjamo z vsemi notranjimi in zunanjimi aktualnimi političnimi dogajanji, seznanjamo se z dokumenti kon- gresov ZK in poskušamo nekate- re zadeve realizirati v praksi. Člani OO se poleg individualnega izobraževanja še vključujejo v vse oblike izobraževanja pri OK ZKS Ormož.« Marija Viher. OO ZKS Sredi- šče ob Dravi: »V zadnjih letih smo v osnovni organizaciji prema- lo poudarka dali usposabljanju članstva. OO v KS Središče ima zelo pestro sestavo članstva, saj so v njej starejši komunisti, ki so se kalili že med NOB, so intelek- tualci, mladi ljudje, kmetje in žene. Zato moramo idejnopolitič- no delo prilagajati in oblikovati tako. da vsem zadovoljimo. Mi- slim, da šc ni prepozno, v jeseni bomo prav gotovo nadoknadili zamujeno. Kot vse osnovne orga- nizacije ZKS je tudi naša obrav- navala študijo E. Kardelja. Po- udariti moram, da je knjiga bila pravo zadovoljstvo in ni komuni- sta, ki bije ne predelal ali pregle- dal. V osnovni organizaciji smo člani ZK zaključili, da mora idejnopolitično usposabljanje teči kontinuirano. Paziti moramo, da so oblike in metode čim bolj pestre in različne. Tudi v prihod- nje si bomo prizadevali, da ustrežemo vem članom ZK. še posebej pa se bo moral pripraviti tovariš, ki bo vodil seminar. Ob koncu naj povem, da se osnovna organizacija dokaj uspešno vklju- čuje v program izobraževanja OK ZKS Ormož.« Miran Krajnc. OO ZKS tozd Kmetijstvo Jeruzalem: »V osnov- ni organizaciji se zelo trudimo, da bi vsi komunisti šli skozi proces idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Novo znanje si člani na učinkovit način pridobijo v dopisni šoli marksizma in v občinski politični šoli. izvzete pa niso tudi druge oblike izobraže- vanja. Medobčinski marksistični center jc na tem področju v zadnjih dveh letih storil veliko. Menim, da bi podobno potezo morale sedaj napraviti še osnovne organizacije in v čimvečjem števi- lu vključevati člane v oblike izobraževanja. Tovrstno izobra- ževanjcje namreč v občini Ormož nekoliko zapostavljeno. Komuni- sti se ne zavedajo, da jim le dobra usposobljenost omogoča delo v naši samoupravni družbi. Komu- nistom s slabim znanjem bo v vsaki sredini težko, ne bo se znašel in ne bo znal pomagati in svetovati. Zaskrbljujoč je osip na vseh oblikah izobraževanja. Ka- že na zelo nizko politično zavest članov ZK. Treba bo napraviti konec izgovorom »kaj mi lahko novega povedo, nimam časa za take reči. raje se strokovno uspo- sabljam«. Občinski konferenci ZK pa bi predlagal, da z izobra- ževanjem prične v novembru, kajti kmetijci imamo v septembru in oktobru največ proizvodnega dela.« Nikolija Ripak. OO ZKS Zdravstveni dom: »Osnovna orga- nizacija šteje 13 članov in z ozirom na to. da je v tozdu zaposlenih 63 delavcev, potem moram oceniti, da nas je premalo, da bi lahko bili nosilci celotnega družbenopolitičnega delovanja v kolektivu. Naslednja ovira je prešibko idejnopolitično uspo- sabljanje članstva. Moram reči. da doslej temu področju nismo posvečali veliko skrbi. Delo v osnovni organizaciji .se bo moralo spremeniti. Ne smemo si dovoliti, da bi nas motili pri delu in pri idejnopolitičnem usposabljanju. Samo dobro usposobljen član ZK bo v družbi dobro in pametno deloval. V OO razmišljamo, da bi uvedli študijske sestanke in na njih obravnavali določene teme. Seveda pa bomo morali še pred tem nekatere člane ZK opozoriti, da jim je partijska dolžnost izobraževati se in spoznavati našo samoupravno družbo. O tem. da nimajo časa. ne lx)mo razpravljali. To bi bila moja kritična (Kcna. reči pa moram, da so vsi mladi komunisti opravili potrebne seminarje, pet komuni- stov pa je v zadnjih dveh letih diplomiralo na dopisni šoli mark- sizma. Tudi to je spričevalo neke osnovne organizacije.« Ivo Jerebic. OO ZKS Ivanjkov- ci: »Kot član osnovne organizaci- je ZKS v krajevni skupnosti ugotavljam, daje idejnopolitično usposabljanje aktualnejše v toz- du kot pa v krajevni skupnosti. Zakaj? V KS se komunisti sreču- jemo z različnimi nalogami, tako v SZDL. ZSMS. krajevni samou- pravi itd. in skorajda ni časa za izobraževanje. Seveda ne smem trditi, da to ni potrebno. Pa še kako. Toda v praksi se pokaže, da komunistom v krajevni skup- nosti zares zmanjkuje časa, kajti aktivni so povsod. Izobraževanje je potrebno predvsem mladim komunistom, ti bi morali obisko- vati vse oblike izobraževanja in usmerjanja, kajti v krajevni skup- nosti ustreznega znanja ne bodo dosegli. Sestanek osnovne organi- zacije je namreč mesto za razdeli- tev nalog in del in ni toliko posvečenidejnopolitičnemu uspo- sabljanju članstva ZK. V OO pa kljub temu ugotavljamo, da bi se idejnopolitično usposabljanje mo- ralo prenesti na vsako osnovno organizacijo, bodisi tisto v tozdu ali tisto v KS. Osnovne organiza- cije bi morale v zvezi s tem prevzeti določeno odgovornost, le takrat bomo dosegli zaželjeni cilj. Zato osnovnim organizacijam predlagam, da poleg dogovora za akcijo oživijo še vse znane oblike idejnopolitičnega usposabljanja. V občini to tudi potrebujemo.« besedilo in slike: zk Vida Topolovec Marija Viher Miran Krajnc Nikolija Ripak Ivo Jerebic Zaščita postaja last občanov Na območju občine Slovenska Bistrica so v zadnjih nekaj letih zabeležili zavidljive rezultate na področju razvoja in podružbljenja aktivnosti v okviru SLO in družbe- ne samozaščite. Danes se lahko pohvalijo, da imajo ustanovljene štabe CZ z enotami v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Izjeme so tiste organizacije z majhnim številom zaposlenih, kjer pa delujejo ekipe prve pomoči. Skupno je bilo do le- tošnjega junija zajetih v civilno zaščito v bistriški občini že blizu 1400 občanov, ki so fomirani v 85 enotah. V TOZD deluje 26 štabov s skupno preko 1200 člani civilne zaščite. Skupno število vseh pripadnikov CV v .štabih in enotah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah je sedaj že blizu 3000 kar pa bo v prihodnje treba še po- večati tako, da bi imeli v vrstah CZ okoli 12 odstotkov vsega pre- bivalstva bistriške občine. Med pomembnejšimi nalogami CZ v prihodnje povdarjajo tudi vključevanje večjega števila mla- dih, tudi iz vrst rezervnih vojaških starešin. Doslej deluje pri CZ 90 rezervnih starešin kar pomeni veli- ko pridobitev na področje dviga strokovne usposobljenosti enot. Z namenom, da bi strokovni nivo v štabih CZ še dvigovali, so v letošnjem februarju organizirali v občini tri dnevni seminar za vse poveljnike in načelnike štabov CZ v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ze letos pa načrtujejo izvesti tečaj za radio biološko kemijske enote in enote veterinarske službe. Skozi 80 in 20 urne tečaje prve pomoči se je zvrstilo nad 400 občanov v letošnjem letu. S tem se je skupno število usposobljenih za dajanje prve pomoči v občini dvignilo na blizu 1300. Največ zaslug za to pa imata občinski odbor RK in štab za CZ občine Slovenska Bistrica. Tudi na področju gasilstva je občinski štab 72l CZ izdelal program izobraževanja pripadni- kov gasilskih enot s temo iz CZ. Ker v nekaterih krajevnih skupnostih, med njimi Tinje, Zg. Ložnica in Crešnjevec še niso usta- novili gasilske enote, si bodo te prizadevali v najkrajšem času ustanoviti. Prav tako pa bodo v krajih kjer gasilska društva že delujejo, v njihovih sredinah formirali posebne enote iz pripadnikov CZ. Pomemben datum v razvoju CZ je tudi 17. junij 79, ko so se v Koprivnici sestale enote za sanacijo terena iz pobratenih slovenskih in hrvatskih občin, ki so ob tej priložnosti podpisale listino o solidarnostnem sodelovanju.' V letu akcije pod geslom ,,Nič nas ne sme presenetiti" v bistriški občini ugotavljajo, da bo potrebno več pozornosti posvetiti opremlje- nosti enot, predvsem na področju radio biološko kemijske aktivnosti in zaščite. Ugotavljajo tudi, da je trenutno materialna opremljenost enot CZ v delovnih organizacijah boljša od tistih v krajevnih skupnostih, ker delovne organiza- cije lahko v te namene dajejo večja finančna sredstva. S primernim programom opremljanja enot CZ v KS želi občinski štab doseči, da bi se do leta 1980 izboljšalo mate- rialno stanje tudi v enotah na te- renu. V letošnjem letu so v okviru ob- čine vložili v opremljenost enot CZ skupno prek 311.000 dinarjev. Potrebna pa bodo še precejšnja dodatna sredstva, da bodo v bistriški občini lahko zagotovili uresničevanje zastavljenega plana SLO in družbene samozaščite. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V gasilstvu kot vse pomembnejši dejavnosti v CZ se dobro zavedamo, da bomo samo z vestnim in trdnim delom uspešno opravljali svoje poslanstvo TEDNIK -5. julij 1979 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PRED DOGRADITVIJO SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA KMALU POD SKUPNO STREHO Gradbena dela pri novem sred nješolskem centru v Ptuju so v glavnem končana. V teku so še številna inštalacijska in druga obrtniška dela pri notranji ureditvi, potrebno bo še urediti pročelje zgradbe, okolje in opraviti Se vrsto drugih del, da bo moč ustrezno opremiti 66 učilnic in druge najnujnejše objekte. Z vsem tem se mudi, saj morajo biti do začetka novega šolskega leta stvari urejene, da bo lahko pouk stekel nemoteno v novih prostorih. V družbenem planu razvoja občine Ptuj do leta 1980 je zapisano, da dokončanje prve faze gradnje obsega poleg učilnic tudi zgraditev telovadnice.Za vse to bi bilo potrebno zbrati skupno 120,485.000 din, od tega okrog eno tretjino iz samoprispevka občanov, eno četrtino bi znašala sredstva združenega dela, ostalo pa bi urejali s sofinanciranjem izobraževalne skupnosti Slovenije in s krediti. Zaradi stalne rasti cen, tako materialu kot storitvam, z načrtovano višino sredstev ne bo moč urediti vsega. Čeprav je združeno delo svojo obveznost izpolnilo že sto odstotno, čeprav samoprispevek občanov priteka redno, v letih 1977 in 1978 je bil realiziran že s 64,2<7o (zaradi nominalne rasti osebnih dohodkov), ne bo moč iz načrtovanih sredstev zgraditi telovadnice. Zaradi tega raz- mišljajo o ponovni akciji za samo- prispevek oziroma združevanje sredstev TOZD in drugih delovnih organizacij in skupnosti. Vendar je to stvar posebne razprave in uskla- jevanja s planskimi nalogami. ENOTEN PEDAGOŠKI KOLEKTIV Delovna organizacija Srednje- šolski zavod Ptuj združuje delavce štirih temeljnih organizacij, štirih^ prejšnjih šolskih zavodov z različno tradicijo, različno, opremljenostjo, delovnimi navadami in podobno. To je že v ^ dosedanji praksi opozarjalo na določene slabosti, ki so se kazale v nespoštovanju skupnih dogovorov, preslabi obveščenosti članov kolektiva o sprejetih skupnih stališčih na sestankih kolegija in podobno. Vse to je slabilo učinkovitost dela, zvodenele soj nekatere dobro zastavljene skupne akcije in izstopala je samovolja posameznikov ali skupin. Ce vseh teh pojavov ne bi pravočasno zajezili in odpravili, bi še toliko bolj prihajale do izraza takrat, ko se bodo pedagoški kolektivi gimnazije pedagoške in splošne smeri, gospodarsko upravne, kovinarske in polje- delsko -živinorejske šole združili praktično v en sam kolektiv pod skupno streho srednješolskega centra. Le TOZD Dijaški dom bo začasno ostal v starih prostorih, prihodnje leto pa se vseli v nov dijaški dom, ki je v gradnji. Da bi omenjene in podobne slabosti pravočasno odpravili, so se na pobudo osnovne organizacije ZKS gimnazije, v petek 29. junija sestali vodilni predstavniki (samoupravnih organov, DPO in ravnatelji) in skupaj z vodilnimi predstavniki občinskih DPO odkrito, kritično in tudi samo- kritično obravnavali celotno pro- blematiko. Bili so si enotni v tem, da je treba stvari urediti znotraj vsake TOZD in v sklasu z enotno začrtano politiko v okviru delovne organizacije srednješolskega za- voda. Za uresničitev tega so neposredno odgovorni ravnatelji, vodstva družbenopolitičnih organizacij in vsi člani ZK, njihova odgovornost pa ji je pred zdru- ženim delom, pred lastnimi kolektivi in do učencev. VSEM UČENCEM ENAKE POGOJE V prizadevanjih, da bi se kar najbolj ustvarjalno vključili v usmerjeno izobraževanje in vzgojo, z edinim ci^em, da vzgojimo strokovno usposobljene proizvajalce in samoupravljalce, da mladega človeka oblikujemo v samostojno osebnost, mu moramo dati tudi več znanja, vendar drugačnega, z drugačnimi meto- dami kot smo to bili vajeni doslej. Zaradi tega je treba preseči doslej ustaljene navade in tradicionalno prakso. Nujno se je v večji meri posluževati sodobnih učnih pri- pomočkov in temu ustrezno opre- miti tudi učilnice. Ta prizadevaja so doslej najbolj prihajala do izraza na gimnaziji, niso pa imela dovolj podpore v ostalih šolah. Bili so celo primeri, da so posamezna vodstva spreje- mala odklonilna stališča, zlasti pa so bili proti, da bi v okviru srednješolskega zavoda odprli delovno mesto multimedijskega tehnika, ki bi opravljal predvsem s šolsko televizijo ift z drugimi avdiovizuelnimi sredstvi. Take in podobne razlike v stališčih doslej niso bile tako vidne, ker so šole delovale v ločenih prostorih. Toda, ko se bodo v jeseni učenci znašli pod skupno streho, ko bodo uporabljali iste učilnice, bi take razlike lahko ustvarjale nespre- jemljivo razlikovanje, nek občutek o ,,več vrednih" in ,,manj vrednih" učencih. Tako mnenje v javnosti praktično že obstaja glede gimnazije v odnosu do drugih šol. Zato so se na posvetu odločno zavzeli za to, da je treba vsem učencem zagotoviti enake pogoje izobraževynje in vzgoje, za kar pa se morajo učitalji vseh šol tudi enako zavzemati in vse TOZD prispevati sredstva za nakup po- trebnih tehničnih učnih pripomočkov. Posebej je bilo naglašeno, da si morajo vsi učitelji prizadevati za posodobitev pouka, da je treba temu ustrezno prilagoditi metode dela, zlasti pa mora vsak učitelj imeti sposobnost lastnega prilaga- janja potrebam združenega dela, prilagajanja razvoju, ki vse hitreje spreminja odnose. Vsak učitelj se mora zavedati, da vzgajamo in usposabljamo učence za tisto, kar bo združeno delo od rgih zahtevalo jutri. Na posvetu so posebej razpravljali o vprašanju šole za strojne tehnike. Učilnice zanje v zgradbi srednj^olskega centra niso bile načrtovane. Ob razpisu je bilo rečeno, da bodo učilnice zanje v zgradbi sedanje kovinarske šole. Toda sedaj je v teku akcija, da bi to zgradbo preuredili v otroški vrtec. Kam potem dati kandidate za bodoče strojnike, kar 60 učencev je prijavljenih. Ce ne bo zanje prostora, bi jim bilo treba reči, da strojnih tehnikov v Ptuju ne bomo izobraževali in da se naj i vpišejo drugje. . V razpravi so bili vsi enotni v tem, da je treba storiti vse, da bodo prijavljeni kandidati za strojno šolo lahko izobraževanje v Ptuju tudi začeli, kar pomeni, daje treba ustanoviti ustrezni oddelek šole in zagotoviti kvaliteto pouka — tako prostorsko kot kadrovsko, kar je tudi pogoj, da bo šola verifi- cirana. Nakazanih je le nekaj vprašanj, ki so bila obravnavana na skupnem posvetu, problemov pa je brez dvoma še precej več, vendar je iz razprave vseh sodelujočih bilo čutiti pripravljenost in voljo, da stvari uredijo že pred ,,vstopom v novo hišo", najprej v okviru TOZD in potem enotno v okviru delovne organizacije Srednješolskega zavoda Ptuj. FF Nova zgradba srednješolskega centra v Ptuju Foto: M. Ozmec NOVO IZ HALOSKEGA BISERA Ptujsko gostinstvo se spoprijema s številnimi problemi, od pomanjkanja ustreznega kadra pa vse do akumulacijskega dinarja, ki jim precej zavira razvoj. Seveda pa to niso edini krivci za stagnacijo. Žal imamo še veliko rezerve v organizaciji, bi lahko dejali ptujski gostinci, vendar temu ni tako. Preveč smo v občini že govorili, daje potrebno to dejavnost ustrezno organizirati in kot kaže bo treba čakati še nekaj časa. Žal pa vsak v tej verigi čaka na rešitev od drugod. Samo v intenzivnem obdobju priprav na naslednji srednjeročni plan in prav bi bilo. da bi gostinci nekaj naredili tudi na tem področju. Znano je. da jim primanjkuje investicijskega dinarja in še ta. kije na voljo, se pogosto preveč drobi in je njegov učinek pičel. Več negodovanja je v zadnjem času tudi zaradi tega. ker še ni odprta grajska restavra- cija, kije vobnovi in preureditvi. Med vzroki za kasnitev pri prenovi je tudi pomanjkljiv načrt, ki v začetku ni predvidel vseh del. saj .so se med samo obnovo pokazale potrebe po novih in- stalacijah in podobno. Zaradi tega bo potrebno tudi več sredstev, po zadnjih podatkih okrog 350 milijonov starih dinarjev. V celotnem »Haloškem biseru« sopredviueu za preureditve in obnove lokalov v tem letu okrog 12 milijonov novih dinarjev. Dražitev posameznih del. pa pomeni, da se bo treba nekaterim odreči. Več sredstev bodo letos vložili tudi v obnovo »Grozda«, kjer bodo po novem ponujali hrano v sodobnejši obliki. Imajo velike težave z restavracijo Bori. ki pa predstavlja širši družbeni problem in ga bo potrebno v tem okviru tudi reševati. O tem bo govor na bližnjem občinskem posvetu, kjer se bodo zbrali vsi odgovorni in poskušali problem najboljše rešili. . Velike načrte imajo še s pivnico, saj jo želijo razširiti v sosednje prostore. Najemno dovo- ljenje so žc dobili. Muči jih le problem prido- bivanja sredstev. LAŠKO, kije že doslej bilo soudeleženo pri financiranju ureditve pivnice, jc sicer pripravljeno sodelovati, vendar z mi- nimalnimi sredstvi, ker se samo srečuje s šte- vilnimi problemi. Po zadnjih podatkih bo grajska restavracija odprta okrog 15.julija, gostišče »Grozd« pa 10. julija. MG Izreden ulov za rojstni dan Običajno je sicer, da večina 'judi praznuje svoje življenjske jubileje v okviru .svoje družine ali delovnih tovarišev, ob kozarcu in dobro založeni mizi. Vili Hriber- iik. avtoklepar iz Slovenske Bi- strice pa seje s svojim prijateljem Nikolo Orešičem odločil, da bo- ^ta ta dan. bila je namreč nedelja. 24. junija preživela ob ribolovu. Ta šport namreč oba »zastruplja« že vrsto let. Oba sta namreč člana ribiške družine »Sotla« v Klani- cu. zato sta na bregovih Solle »kuhana in pečena«, kjer sla doživela žc tudi marsikatero dogodivščino. V nedeljo. 24. junija sicer nista pričakovala nič posebnega, vsee- no pa sta spustila trnke v nekoli- ko kalne valove Solle. Po daljšem čakanju, tega so ribiči navajeni, jc Vilijevo piilico nekaj potegnilo. Hiti-o jc sp(V.nal. da to ne bo običajni prijem in navijanje tan- kega laksa pa še trnek ni bil ravno primeren za tak večji »napad«. Na pomoč mu je prisko- čil šc Nikola. Skorej pol ure sta se trudila, čeprav sta izkušena ribi- ča in vesta kako se tej stvari streže, pred no sta spravila prave- ga orjaka 130 cm dolgega in okrog 20 kg težkega soma na suho. čeprav sta sama bila ob tem pošteno mokra. Bila sta dvakrat srečna, redka ribiška trofeja in to povrh na rojstni dan. Srečno sta prišla s trofejo na Vilijev dom. kjer staji našla prenočišče v kopalni kadi in prisecTla sta za omiJK:. kjer ju je čakala Vilijeva družina. Na ta dogodek bo Vilija vse življenje spominjala preparirana glava so- ma. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat y''l. in Nikola z veliko ribiško trofejo Nova organiziranost ribiške družine Ptuj v sredo 27. junjja so se v dvorani JLA v Ptuju na drugi redni seji sestali delegati skupščine Ribiške družine Ptuj, ki pomeni prelomnico v organiziranosti in delovanju družine. Po uvodnih obveznostih so ribiči — delegati največ besed namenili novi vsebinski organiziranosti RD Ptuj. Gre za korenite spremembe, ki so se jih lotili z vso resnostjo in odgovornostjo vsi člani. Temeljno delegatsko bazo predstavljajo pododbori ribiške družine, kijih je sedaj 12 in"so teritorialno razdcrjeni po obstoječih KS. Vsak pododbor pa ima po 5 delegatov v skupščini RD Ptuj. kije najvišji organ dogovarjanja in odločanja in šteje 66 delegatov. Vanjo prenašajo posamezni delegati mnenja, stališča in pobude posameznih pododborov. V okviru skupščine RD Ptuj na delujejo .še trije samoupravni organi: disciplinski tožilec. JiscipiinsKo sodišče in komisija samoupravne ribiške kontrole. Razen icaav okviru skupščine deluje se 11 komisij.izvršniodbor, ki je sestavljen iz sekretarja predsedstva, tajnika in gospodarja RD ter iz predsednikov pododborov. Politično-izvršilni organ skupščine RD Ptuj pa je pred- sedstvo skupščine — kolektivni organ, v katerega so izvolili Ignaca Murka. .Franca Senekoviča. Dimčela Slojčevskega. Vlada Silaka in Stanka Žitnika, ki so ga .soglasno izvolili tudi za prvega predsedujočega za mandatno obdobje 1 leto. Delegati skupščine RD Ptuj so med drugim sklenili, da za prvega profesionalnega tajnika Ribiške družine sprejmejo Vlada Robaria. kmetijskega tennika. zaposlenega v KK — TOZD Farma prašičev, ki bo delovno razmerje sklenil 1. septembra 1979. Na drugi seji delegatske skupščine so ribiči razpravljali tudi o nroeramih ifela posameznih komisij, za katere so izvolili tudi pred- sednike. Beseda je stekla še o problematiki uporabe ribiške hišice v Podlchniku. Posamezni ribiči bi radi iz Dežnice. kije ponos vseh ripicev RD Ptuj. naredili čisto navadno gostilno. Vemo pa. da to ni bil namen, ko so se ribiči odločali za gradnjo. V ta namen bodo v zelo kratkem času izdelali pravilnik o uporabi ribiške hišice v Podlehniku. Dogovorili so se tudi. da Dodo pripravili kompleksen pristop k gradnji ribnika v Juršincih. in ribnika Dežnica 2 v Podlehniku. Da bi zaščitili in zavarovali ribji zarod na območju ribolovnega rajona RD Ptuj so se ribiči dogovorili, da bodo v kratkem izvedli in uskladili postopek o prehodu na ICKTribolovnih dni na tem območju. Razpravljali .so tudi o številnih nalogah, ki stojijo pred noviizvoljenim kolektivnim vodstvom in pred slehernim članom RD Ptuj. M. Ozmec Razprava o ekonomskih stanarinah Delegati obeh zborov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj so na seji v četrtek. 28. junija brez pripomb sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. Podpisniki sporazuma so stanovalci v zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. Zato bo osnutek samoupravnega sporazuma v javni obravnavi do 20. avgusta, potem pa bo na podlagi pripomb oblikovan predlog, ki ga bodo sprejemali delegati na .seji skupščine v mesecu septembru. Ob tem naj povemo, da v ptujski občini še nimamo izoblikovanih ali ustanovljenih /borov stanovalcev, — torejjih bo potrebno ustanoviti. V osnutku je zapisano, da je podpisnik samoupravnega sporazuma tudi skupščina občine, vendar je predstavnik samoupravne stanovanjske »kupnosti na seji pojasnil, da je prišlo do sprememb in da skupščina t)bčine Ptuj ni podpisnik samoupravnega sporazunma — toliko v po- jasnilo, ko bodo občani razpravljali o osnutku in tam zasledili enega ptidpisnika več. kot smojih navedli v tem sestavku. Na zadnji seji skupščine so delegati sprejeli tudi samoupravni spo- razum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter poslušali poročilo ozi- roma obrazložitev finančnega načrta strokovne službe skupnosti za letošnje leto. Sprejeli so tudi sklep o pripravi srednjeročnega in dol- goročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v občini Ptuj, obravnavali gradivo za sejo skupščine zveze stanovanjskih skupnosti in izvolili delegata. Delegatskih .vprašanj tokrat ni bilo. N. D. OB PRAZNIKU KS LESKOVEC Podelili priznanja Za uspešno scnlelovanje in aktivnosti pri preglednih centrskih vajah gasilskih enot in štabov CZ na območju Haloz, so v nedeljo ob prazniku krajevne skupnosti Leskovec najboljšim podelili priznanja in diplome. Dobili so jih GD Videm, Podlehnik, Leskovec, štab CZ Videm, Tržeč in Leskovec. osnovna organizacija ZSMS Sela in Tržeč. Priznanja in značke za delo v gasilskem društvu Leskovec so dobili nekateri aktivni gasilci in občani. Tako je načelnik štaba za CZ, Ivan Medved značke izročil: Francu Korošcu. Francu Kozelu, Jožetu Sto- pajniku. Kondradu Šmigocu. Tonetu Stopajniku, Janezu Šmigocu, Ja- nezu Vidoviču. Ludviku Krajncu. Feliksu Krajncu. Janku Kozelu, Antonu Krajncu. Janezu Topolovcu, Ivanu Medvedu, Janezu Kmetcu. Marunii^meršičiJLiii Jožetu Kmetcu. zk Na podlagi določil 13. in 25. člena Zakona o Samoupravni stano- vanjski skupnosti (Uradni list SRS št. 8/74) ter 6. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skup- nosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/75) in skladno s sklepom Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj z dne 28. 6. 1979 objavlja Izvršilni odbor VI. NATEČAJ za dajanje posojil iz združenih sredstev delovnih organizacij pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. 1. Skupna višina po tem natečaju razpisanih sredstev znaša 18,000.000.— din, ki bodo skladno s pravilnikom razdeljena na nas- lednje namene: a) za nakup in gradnjo stanovanj na lokaciji Rabelčja vas — vzhod v bloku b-7 do b-9 in v Majšperku v znesku 12,000.000.— dinarjev. b) za dajanje posojil za individualno gradnjo stanovanjskih hiš in za nakup stanovanj v etažni lastnini 6,000.000.— dinarjev. 2. Na objavljen natečaj se lahko prijavijo: a) organizacije združenega dela, ki združujejo svoja sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj po določbah družbenega dogovora. b) delavci ki so zaposleni pri organizacijah združenega dela in zasebnih delodajalcih, ki namensko varčujejo za stanovanje pri poslovni banki, ali da imajo končano III. gradbeno fazo (pod streho) lastne hiše. Posojila bo Izvršilni odbor stanovanjske skupnosti dodeljeval na podlagi določil Pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje iz združenih sredstev delovnih organizacij (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 1/75) in metodologije (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76). 3. K vlogi za najetje posojila je potrebno predložiti naslednjo dokumentacijo: a) ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA — izjavo o doseženem dohodku na zaposlenega v letu 1978 — seznam zaposlenih delavcev, ki nimajo urejenega stano- vanjskega vprašanja, — izjavo o višini zagotovljene udeležbe ter način porabe posojila (samostojna gradnja, pooblaščeni investitor Samoupravna stano- vanjska skupnost). b) obCani — potrdilo o številu družinskih članov posojilojemalca, — potrdilo o doseženih rednih dohodkih posojilojemalca in njegovega zakonca v letu 1978 (osebni dohodki in katastrski dohodek), — potrdilo banke o namenskem varčevanju za stanovanje s pripadajočim kreditom ter lastnim deležem varčevalca, oziroma poso- jilojemalca, do katere gradbene faze ima že dograjeno lastno stanovanjsko hišo ter koliko je v njej njegove lastne udeležbe in koliko posojila delovne organizacije obeh zakoncev kjer sta zaposlena, — vprašalnik o neurejenem stanovanjskem vprašanju (dobite ga pri kb Maribor, poslovni enoti Ptuj, Srbski trg 7) ' 4. Upravičenost za dodelitev posojila graditeljem lastne stano- vanjske hiše, ki je delno že vseljena (kuhinja s sanitarijami in največ en bivalni prostor) ali dograjena dalj od tretje faze, bo ocenila posebna komisija. 5. Vloge s potrebnimi dokazili je treba poslati najpozneje do vključno 30/7-1979 na naslov KREDITNA BANKA MARIBOR. Poslovna enota Ptuj, —enota za kreditiranje stanovanjskega gospo- darstva. 6. Cena kv. m uporabne površine standardnega stanovanja znaša 8.789.— din, cena standardnega stanovanja s 4 ležišči je osnova za dodelitev posojil fizičnim osebam. 7. Organizacije združenega dela in občani, ki kupujejo stanovanja morajo realizirati svoj nakup stanovanja preko Samo- upravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, ki nastopa kot pooblaščen investitor blokovske gradnje v občini na lokaciji Rabelčja vas — vzhod in v Majšperku. 8. Rezultati natečaja bodo objavljeni v TEDNIKU ter infor- maciji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Vloge v obliki obrazcev za najetje kredita in podatki o velikosti stanovanj so na voljo pri Kreditni banki Maribor, poslovni enoti Ptuj, Srbski trg 7, kjer bo po potrebi zahtevana še dopolnilna dokumentacija. Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 5. julij 1979- TEDMIK ČLANI KO ZZB NOV BODO RAZVILI SVOJ PRAPOR V Dornavi 8. julija v krajevni skupnosti Dornava ima borčevska organizacija že lepo tradicijo. Ze leta 1941 sta Franc Kramberger in Ignac Zgeč ustanovila prvi odbor OF v Dornavi, vanj so se vključevali tudi člani iz Mezgovec. Aprila 1943. pa je bil formiran odbor OF tudi v Mezgovcih. Oba odbora sta se takoj po formiranju aktivno vključila v odporniško gibanje. Organizirali so nove in nove borce in kurirje terjih po raznih zvezah vključevali v partizanske enote. Organizirali so ekipe Rdečega križa, ki še vedno delajo v sicer novi organizacijski obliki. Pri tem so bili po- membni tudi ilegalci. Velik je bil prispevek teh dveh vasi v boju za svobodo, saj je bilo pobitih skoraj dvaj.set borcev, kurirjev in talcev pa tudi nekateri interniranci so umrli v koncentracijskih taboriščih Ra- vensbriick, Dachau in v sedanjem Kidričevem. Po osvoboditvi seje precej borcev in kurirjev vrnilo le, da nekateri invalidi. S tem pa boja ni bilo konec. Začeli so novi boj. boj za utrditev novih, socialističnih odnosov in za razvoj vasi. Odbora OF sta bila ukinjena leta 1952 z organizacijo novih občin. Takrat sta bili ločeni tudi naselji, Dornava je bila priključena takratni občini Rogoznica. Mezgovci pa h Gorišnici. Ker pa so vaščani obeh vasi bili nenehno med seboj povezani, so na pobudo takratnega sekretarja OO ZKS Dornava tov. Frajnkoviča sprožili postopek in se samoupravno organizirali v novo krajevno skupnost Dornava. S združitvijo so poleg drugih družbenopolitičnih organizacij organizirali tudi krajevno organizacijo ZZB NOV. Organizacija sedaj šteje le še 31 članov od tega 17 žensk. Kljub temu so prisotni v vseh organih KS. v društvih in aktivih te krajevne skupnosti. V obeh vaseh so uspešni gasilci in krvodajalci. V Dornavi deluje prosvetno društvo »Ignac Žgeč«, ki ga vodi Danica Debeljak. V okviru društva imajo tudi kino. Neposredno ali posredno so bili pobudniki večine akcij za dvig življenjske ravni v teh dveh naseljih. Asfaltirali so že praktično vse poti. Z družbeno pomočjo in samo- prispevkom .so zgradili novo prepotrebno šolo. preuredili so prosvetni (zadružni) dom. Aktivno so se vključili v akcijo »v vsako hišo zdravo pitno vodo«. Akcija je v polnem teku. razmišljajo pa že o modernizaciji trafopostaj. Zelo pomembno je politično delo v krajevni skupnosti, zato je Dornava že več let gostiteljica MDB Slovenske gorice. Politično delo pa .so še posebej poživili letos, ko praznujemo pomembne politične jubileje. Da bi jih primerno proslavili, pravi sedanji predsednik organizacije Martin Cajnko. so se odločili, da bodo razvili prapor krajevne organizacije ZZB NOV. Prapor naj simbolizira boj v socialistični revoluciji in po njej za razvoj samoupravne socialistične družbene skupnosti. Prapor naj bo tudi spomin na žrtve in kažipot našemu mlademu rodu, kako se je treba pripravljati na obrambo domovine in našega samoupravnega socializ- ma. To naj ne bo le letošnja množična akcija »nič nas ne sme presenetiti«, marveč mora postati nenehni proces obrambnih priprav in vzgoje mladih. Osrednja slovesnost v počastitev dneva borca in pomembnih jubilejev z razvitjem prapora bo v nedeljo 8. julija pred prosvetnim domom v Dornavi. Člani krajevne organizacije so se tudi tokrat potrudili in pripravili bogat kulturni program. L. C. Prva pomoč — tokrat na vaji (foto L. Kotar) — Med delom in ocenjevanjem v Markovcih (foto L. Kotar) Vključuje se vedno več krajanov CIVILNA ZASCITA VKS MARKOVCI Delo na področju civilne zaščite so v krajevni skupnosti Markovci dobro zastavili, pomem- bneje pa je, da zastavljene naloge zavzeto iz- vajajo. Zato tudi ni naključje, da so prejeli zvezno plaketo civilne zaščite, ki jo na predlog republi.škega izvršnega sveta podeljuje pred- sednik zveznega izvršnega sveta. Zvezno pri- znanje je tako nagrada kot tudi obveza za uspešno prihodnje delo. Tega se v Markovcih zavedajo. Pot do sedanje stopnje organiziranosti in delovanja na področju civilne zaščite so zas- tavili in izpeljali ob sodelovanju družbenopo- litičnih organizacij in krajevne skupnosti, v sodelovanju z občinskim štabom, največji de- lež pa so prispevali krajani z vključevanjem v enote in stalnim usposabljanjem. Največ težav pri delu je na področju kadrovanja, zlasti moških članov. Vendar so te težave dosedaj uspešno premagovali, z organiziranim pristo- pom pa jim bodo kos tudi v prihodnje. Stalno skrb za kadre pa povzroča tudi stalna menjava ženskega dela v enotah. Toje normalen proces in so nanj vedno pripravljeni. Vendarpa takšne menjave pomenijo tudi večjo skrb za izob- raževanje. Tako sta osnovni nalogi kadrovanje in usposabljanje. Materialna plat. kije pravtako pomembna, je urejena v okviru možnosti in potreb. Ob tem ne gre prezreti deleža krajevne skupnosti in občinskega štaba ter opremljenosti številnih in zelo delavnih gasilskih društev, ki so pravgo- tovo hrbtenica dela na tem področju. Stalno preverjanje usposobljenosti, pripra- vljenosti in dopolnjevanje znanja izvajajo na vajah, na katere se v KS Markovci temeljito pripravijo s sodelovanjem vseh struktur in množičnim vključevanjem krajanov. Zato so vse vaje tudi uspešne. Zraven rednih tečajev se vse enote in^e posebej štab pripravijo, vaje pa si običajno ogleda veliko število krajanov. Enote civilne zaščite pa sodelujejo na vajah v okviru občine in tudi širše. Za stalno spremljanje usposobljenosti so na področju prve pomoči z letošnjim letom uvedli tudi tekmovanje ekip prve pomoči v okviru krajevne skupnosti. Prvo tekmovanje je bilo v nedeljo 24. junija, udeležilo pa se ga je sedem ekip iz vasi ter ekipa mladih zosnovne šole. Vse udeleženke s^o pokazale zelo dobro znanje, komisija, kije vodila tekmovanje pa je upora- bila kriterije za občinska in republiška tek- movanja. Prireditev je uspela tudi po organizacijski plati, saj so jo zelo dobro pri- pravili in izvedli. 1. kotar TGA KIDRIČEVO Priprave na akcije NNNP Tako kot v drugih delovnih organizacijah tudi v TGA Kidričevo tečejo priprave o izpopolnjevanju obrambne sposobnosti in pripra- vljenosti. To bomo preizkusili tudi v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« ( (NNNP). V okviru te akcije pripravljajo v TGA Kidri- čevo v TOZD tovarna glinice in delno v TOZD Promet vajo. ki mora pokazati kako smo dejansko pripravljeni. Tudi nedavna vaja ob dnevu civilne zaščite je več kot uspela, kar potrjuje, da v TGA tem problemom posvečamo potrebno skrb. France Meško Glavni direktorje dal oceno po opravljeni vaji enot civilne zaščite v TGA: i Foto: K. Zoreč; TINJE NA POHORJU! Zgodovina in današnji dan Z vsakim dnem nam izgine izpred oči kakšna kulturno-zgodovinska vrednost naših prednikov. Za slamnate strehe pa bi lahko rekli, da so v kratkem obdobju deset ali dvajset let že skoraj prava redkost, čeprav smo se še mnogi v svoji mladosti z njimi vsakodnevno srečevali in pod njimi iskali zavetje pred dežjem in drugimi vremenskimi neprilikami. Bile pa so tudi zelo uspešna toplotna izolacija, pod katero sta bila domačnost in toplina mnogoštevilnih družin. Resda si z ,,rdečim petelinom" nista bila ravno z roko v roki, saj je bila suha slama pravi ,,zalogaj" za neprevidno igro z ognjem, kljub temu pa po trajnosti ni bila ravno neekonomična. Tudi zunanji izgled slamnate strehe je bil mnogo lepši, saj je bila slamnata streha prava priložnost, da mojstri krovci pokažejo svoje spretnosti, med katerimi so še posebno izstopale ,,kite" ob robovih streh, pa tudi druga dela so zahtevala pravega mojstra. To pa je tudi osnovni vzrok, da danes ni več slamnatih streh niti v odročnih in višinskih zaselkih. Sodobni materiali, med njimi strešna opeka in kasneje salonitne plo- šče, so se tudi tukaj prerinili v ospredje predvsem zaradi enostavnejše mon- taže in trajnosti. Pa še nekaj je kar odnaša v pozabo slamnate strehe, to značilnost slo- venske kulturne dediščine. Zamudno delo zahteva precejšnje stroške, preprosto predrago je, zatrjujejo danes, čeprav bi se še marsikateri rad odločil za slamnato streho. Tudi slame, tiste ta prave, danes skorajda ni za dobiti. Ce pa kateremu uspe priti do tega materiala, se zatakne pri iskanju mojstra za kritje. Tako maloštevilni so, da ga je potrebno iskati čez hribe in doline. Velikokrat pa naletite samo na preteklost. Povedo ti: ,,Ja tukaj je res živel mojster za kritje streh, toda zamudili ste, že pred leti se je poslo-j vil," z njim je odšla tudi njegova umetnost. Na mlade je ni mogel prenesti,] saj se danes že nihče ne navdušuje nad takšno obrtjo. , Nekoč skoraj ni bilo pohorske domačije, ki je ne bi krila slamnata] streha, danes pa na takšne hiše že skoraj s prsti kažemo. Prava posebnost, postajajo. Sodoben način življenja je tudi na področju domačnosti prinesel precejšnjo mero hladnosti, ki jo kažejo salonitne strehe v osrčju pohorskih gozdov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Preteklost in sedanjost streh. Podoba, ki nas opozarja, da odhaja še ena od bogatih dediščin naših prednikov. V TRŽCU MEDREPUBLIŠKO TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU v okviru programa 18. tradicionalnih delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva je bilo v nedeljo, 30. junija v Tržcu pri Ptuju tradicionalno medrepu- bliško tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem. Tekmovanje za prehodni pokal Bratstva in prija- teljstva je potekalo pod organizacijskim vodstvom Rioiške zveze Ptuj in pod pokroviteljstvom občin- skega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj. Prehodni pokal je že četrtič zapovrstjo osvojila ekipa občine Koprivnica, kije dosegla 7.616 točk; ostala uvrstitev na je naslednja: občina Ptuj 4.549 točk: občina Čakovec 4.299 točk: občina Krapina 2.900 točk; občina Varaždin 2.606 točk; občina Ormož 1.641 točk in občina Slovenska Bistrica 959 točk. Občini Maribor in Pregrada se tekmovanja nista udeležili. Med posamezniki je dosegel prvo mesto Mijo Picer iz Koprivnice s 4.219 točkami; drugo mesto Zvonko Petek iz Ptuja, z 2.381 igčkami in tretje mesto Marjan Karamarkovič iz Čakovca z 2.111 točkami. Tekmovanje je bilo posvečeno 60. obletnici KPJ, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov ter Dnevu samoupravljalcev in Dnevu borca Jugoslavije. Organizirano je bilo brezhibno in je potekalo v tovariškem vzdušju. Tekmovanja ribičev v okviru delavskih športnih iger so ena izmed oblik sodelovanja delavcev, ki nudijo poleg športnega užitka tudi priložnost za utrjevanje tovarištva in prijateljstva med športnimi ribiči, kar pa hkrati vsebinsko Dogati tudi bratstvo in enotnost med našimi narodi ter narodnostmi. Dosedanji uspehi .sodelovanja ribičev in pridoblje- ne izkušnje morajo vzpodbuditi ribiške družine in njihove zveze, da proučijo vse možne oblike nadalj- nega sodelovanja in jih upoštevajo v svojih delovnih programih in linancnih načrtih, da bodo rezultati sodelovanja na področju ribištva v prihodnje še vidnejši, je bilo poudarjeno v sklepnem govoru predstavnika občinskega sveta ZSS Ptuj. 100 novih stanovanj v Ptuju v ponedeljek. 2. julija je bilo vseljivih v Ptuju 100 stanovanj v Kra^herjevi ulici v objektu 25 stanovanj je bilo zgrajenih s sredstvi solidarnostnega sklada, 12 stanovanj so dobili upokojen- ci. 3 stanovanja člani ZZB NOB. 4 stanovanja so v etažni lastnini, nekaj je nadomestnih stanovanj — zaradi rušitev starih zgradb, ostala stanovanja pa so odKupile temejjne in druge organizacije združenega dela. Pospešeno pa tečejo dela tudi na objektih B—7, B—8 in B-9, kjer bo skupno zgrajenih 355 stanovanj, letos pa bo vseljiv tudi 20-stanovanjski olok v Majšper- ku. Tako bo letos in prihodnje leto vseljenih 475 stanovjmj v ptujski občini. N. D. DRUGI PRAZNIK KS LESKOVEC Začrtali bodoči razvoi DrugI jiraznik krajevne skup- nosti Leskovecje bila priložnost, da so se občani seznanili z uspehi v preteklem obdobju in s progra- mom novega srednjeročnega pla- niranja v o^bdobiu 1981 do 1985. O lem je v nedeljo dopoldne v prazničnem vzdušju, pred števil- nimi občani, pred domom leskov- ških gasilcev govoril Alfonz Ko- drič. predsednik skupščine KS. ki jc med drugim dejal, da ob "praznovanju krajevne skupnosti praznujejo tudi dan borca in letošnje pomembne jubileje. Pra- znik pa je tudi mesto in čas za dogt)vor"o planiranju v novem srcunjeročnem obdonju. Tako je dcjai. da si bodo občani morali prizadevati, da v krajevni skup- nosti čimj-trej steče vodovodno omre/jc. da asfaltirajo cesto proti Varnici in Podlehniku. da svetlo- bo petrolejke prežene luč elek- trične energije, zgraditi bo treba novo trgt)vino in v kraj dobiti boljše " telefonske povezave. Skratka načrti so veliki, vsem >ovcda ne bodo kos. je rekel .\lfonz Kodrič. /ato potrebujemo ^f.Si>-.dL"žbeno soliaarnost. ki je ena od dobrih lastnosti .sociali- stičnega samoupravljanja. Seveda pa bo treba še pred tem marsika- teremu občanu »odpreti« oči in ušesa, da bo videl tudi čez svoj prag in slišal probleme drugih. V nadaljevanju svečanega zase- danja družbenopolitičnih organi- zacij, krajevne samouprave in društev sopodelili še priznanji in /nački OF. Kondrad Šmigoc. predsednik K K SZDL v Leskov- cu je značke izročil kolektivu OŠ in Janezu Drevenšku. Ob prazniku krajevne skupno- sti so marljivi organizatorji pri- pravili še Kulturni program, v ka.terem so .sodelovali recitalorii OS in osnovne organizacije ZSMS ter mladinski pevski zbor pod \odstvom Ide Potočnikove, števil- nim obiskovalcem pa so se še predstavili recitalorii OS mladi plesalci in godci folklorne skupi- ne ter člani komornega moškega pevskega zbora Ptuj. Ker "so v KS jiripravili v.se potrebne aktivnosti za akcijo Nič nas nc sme presenetiti, so v nedeljo še prevverili sposobnost, znanie in izurjenost pripadnikov CZ. Ob bomtinem napadu iz zraka je vaja zelo dobro uspela, v njej pa so sodelovale vse kompo- nente rZ. še posebej so se i/ka/ale gasilske desetine iz Vidma. Tr/ca in Lcskovca. ki jim JC uspelo lokalizirati več nenad- nih in nevarnih požarov. Po uspeli akciji je Herbert Sorcc poveljnik občinske gasilske /\e/e na krajši slovcsnosti"pi>dclil priznanja trem gasilcem za 50 let .iktivnc"ga in ncunn>rnega dela in Mccr Jožetu Briuiiču. Jožetu Sto- paj niku in Francu Korošcu. Za usjicšen nastop na preglednem ccntrskem tekmovanju pa sta pokal krajevne skupnosti Lesko- ^cc prejela štab CZ in G D Tržeč. Po razglasitvi rc/ultatov. sveča- nem mimohodu "asilskih cnol in štabov CZ se občani niso razšli- temveč so ostali na srečanju, kije trajal še v pozne popoldanske m \ecernc ure. Nekateri občani pa so si z zanimanjem še ogledali lovske) razstavo LD Leskovec. /k Kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Fotoizk TEDNIK -s-julij 1879 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Kmečka parada na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni VNEDELJO 19. AVGUSTA 1979 Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni je v letu 1977 prvič organiziral v času sejma ,,Kmečko parado" s prikazom kmečkih šeg in navad. Ker so imele vse do- sedanje parade velik odmev med obiskovalci Radgone v času sejma se je uprava sejma odločila, da podobno prireditev organizira tudi letos. Zato vabimo vsa kulturna (kulturno prosvetna) društva na vasi, folklorne skupine, občinske ZKO in vse, ki jih omenjena vprašanja zanimajo, da se odzo- vejo našemu vabilu, upoštevaje našega razpisa in s svojo udeležbo sooblikujejo letošnjo ,,Kmečko para- do '79". Kmečka parada 79 bo v nedeljo dne 19. 8. 1979. Skupine naj se zberejo točno ob 8. uri na dvorišču podjetja Avtoradgona v Gornji Radgoni. Parada bo s tega mesta krenila po ulicah Gornje Radgone. Poskrbeli bomo tudi za ozvočenje ulic, da bo informiranje obiskovalcev kar najbolj temeljito. Letošnja parada naj bi prikazala štiri tematske sklope, ki so najbolj neposredno povezani s kmetom in njegovim načinom življenja v preteklosti in seda- njosti in sicer: — kmetova dela in opravila (žetev, mlačev, košnja, delo v gozdu, načini prenašanja tovorov in prevaža- nje, vinogradništvo, kolinjenje, ličkanje, ipd. ...) — šege in navade, ki dopolnjujejo posamezna dela, v poštev pridejo tako delovne šege in navade kakor tudi letne in navade ob mejnikih življenjskega cikla (npr. poroke) — obrtne in rokodelske dejavnosti (lončarji, kova- či, krovci streh, pletarji. čevljarji, mlinarji itd....) — ples, pesem glasba (možnost nastop folklornih skupin, godcev, pevcev ljudskih pesmi, godcev na nekatere stare instrumente.) Program in vsebinski prikaz nastopa si vsaka skupina izbere sama. Zelo pozitivno pa bi bilo, če bi vsaka skupina imela nekje na vidnem mestu napisano vsaj nekatere temeljne podatke o stvareh, ki jih bo pri- kazala. Med temi podatki naj bo predvsem: točna na- vedba navade, opravila, ki ga prikazujejo, približna časovna oznaka (oz. do kdaj so tako delali), oznaka kraja in druge podatke, ki jih skupina po želji še doda. Uprava sejma je že sestavila strokovno komisi- jo, ki bo vse prispele skupine ocenila in najboljše na- gradila. Po končani paradi bomo pripravili tudi po- globljeno strokovno oceno posameznih skupin v obliki krajšega posveta z vodji posameznih skupin. Prijave pošljite najkasneje do 1. avgusta 1979 na naslov: P. E. POMURSKI SEJEM 69250 GORNJA RADGONA. Prijavite se lahko tudi po telefonu (069) 74-000. V prijavi navedite šege, navado ali opravilo, ki ga boste prikazali, število udeležencev, naslov vodje skupine in točno oznako kraja ter organizacijo (dru- štva), ki ga zastopate oz. katere člani ste. Ti podatki so nujno potrebni, če hočemo izvesti dobro informiranje obiskovalcev o vsebini parade. Tri najboljše skupine prejmejo nagrade. Vse skupine pa dobijo priznanje za sodelovanje na paradi, poskrbeli bomo tudi za pogostitev udeležencev. Z vašim sodelovanjem bomo prispevali k oblikova- nju odnosa do naše kulturne dediščine zato želimo, da se odzovete našemu vabilu. PESEM JE ODDIH PO TRDEM KMEČKEM DELU Predvsem v zadnjih štirih letih je v središču krajevne skupnosti Tinje na bistriškem Pohorju začutiti prebujenje kulturno umetniškega življenja, ki se kaže predvsem v dramski skupini, ki je sestavljena predvsem iz mladih krajanov, ki so uspešno izvedli že nekaj predstav v okviru KUD Tinje, kjer se vse aktivnosti tudi organizirano razvijajo. Med najmlajšimi, ko so se po krajšem premoru zopet organizira- li, je tudi pevski zbor KUD Tinje, ki deluje sedaj že sedmi mesec in šteje 25 članov. To pa ni malo ob dejstvu, da v njem sodelujejo predvsem kmečki fantje, ki jih vežejo številna kmečka opravila. Zato ostaja za redne vaje malo časa, kljub temu pa se sedaj sesta- jajo enkrat tedensko. Svoj prvi večji nastop so imeli pred nedavnim ob praznovanju prvega praznika krajevne skup- nosti Tinje. Ob tem pa je pomembno poudariti, da prav ta zbor ohranja v pesmi, pod vodstvom zborovodje Leopolda Repnika, narodne pesmi iz doma- čega okolja. Z njimi se je uspešno predstavil tudi na letošnji reviji pevskih zborov občine Slovenska Bistrica v Laporju. Ker poletni meseci nalagajo, kmetovalcem številne naloge vi kmetijstvu so sklenili, da se bodo v j poletnih mesecih sestajali le nekajkrat, redno pa zopet v jeseni, ko se bodo pripravljali na nove nastope, tokrat tudi izven meja. krajevne skupnosti. , Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Moški pevski zbor KUD Tinje 7. JULIJA LETOS NA STATENBERGU Množično srečanje zdomcev Naši delavci na začasnem delu v tujini, ki so tam organizirani v šte- vilnih društvih in klubih, se zadnjih nekaj let v času dopustov množično srečujejo tudi v domovini. Namen teh srečanj je dvojen: v sproščenem do- mačem ozračju ob kulturno-zabavnem sporedu in kozarčku pijače izmenjati mnenja; vse — to ie najpomenbnejše, pogovoriti s sorodniki, prijatelji, znanci s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in oblasti. Takšna srečanja so nadvse ugodna in prijetna priložnost za dogovor o vrnitvi, o zaposlitvi v domačem kraju, pa tudi za rešitev marsikaterega navidez drobneg,a v resnici pa pogosto važnega življenjskega problema po ,,neuradni" poti. Eden izmed pobudnikov in organizatorjev takšnih srečanj je tudi slo- vensko kulturno in športno društvo ,.Maribor" iz Hildena v ZR Nemčiji, ki združuje "številne delavce iz občin podravske regije. Prvo takšno srečanje je društvo organiziralo predlanskim na Bledu, 15. julija lani v sodelovanju s koordinacijskim odborom za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri predsedstvu OK SZDL Maribor v hali ,,C" v Mariboru, letošnje srečanje pa bo v sodelovanju koordinacijskih odborov podravskih občin?, julija popoldne z začetkom ob 17. uri na znani izletniški točki, na gradu Statenberg. Na tem tretjem, zdaj še tradicionalnem srečanju, bo občinska konfe- renca SZDL Maribor v okviru kulturnega sporeda podelila predstavnikom društva ,,Maribor" listino o pokroviteljstvu. Mariborska občinska organi- zacija SZDL je na željo društvenega upravnega odbora sklenila prevzeti pokroviteljstvo nad agilnim in prizadevnim društvom ,,Maribor ' pred- vsem zaradi njegovih dosedanjih uspehov pri razvoju slovenskega dopolnilnega pouka, pri razvoju kulturne, športne in družabne dejavnosti in zaradi celotne društvene naravnanosti, ki je usmerjena v utrjevanje stikov z domovino. Srečanje na Statenbergu, ki je odprtega značaja, ni namenjeno samo delavcem na začasnem delu na tujem, ki se zdaj mudijo na letnem dopustu v domovini. Organizatorji in zlasti delavci sami pričakujejo čim večji pbisk vseh prijateljev in znancev, prav tako pa tudi predstavnikov organizacij združenega dela, ki so jim pripravljeni ponuditi konkretna delovna mesta oziroma ustrezne pogoje za vrnitev. To vabilo velja vsem podravskim občinam, prav tako pa tudi Celju, Radovljici in drugim, ki vzdržujejo stike z rojaki v ZR Nemčiji. -dF- Preteklost na policah sedanjosti Kolo zgodovine se z vsakim dnem hitreje in zaneslivejše Obrača v prid novi tehniki pa naj gre to za razvoj industrije, kmetijstva, drobne obrti ali gospodinjskih opravil. Predvsem v zadnjih nekaj letih je prodor sodobne tehnike močno načel mnoge, več desetletij stare običaje proizvodnje, predela- ve pa tudi nevarnosti. Med novosti, ki najobčutnejše posegajo v naš vsakdan so prav gotovo številne pridobitve na področju gospodinjstva. Ni potrebno preveč posegati v pre- teklost, da bi se spomnili kako so naši starši neumorno vrteli kolo- vrate in vihteli težke, z ogljem napolnjene železne likalnike; medtem ko so v črni krušni peči rumeneli hlebčki domačega kruha in danes že kar pogrešane domače gibanice. Peči so bile polne glinastih, nemalokrat z žico ople- tenih loncev v katerih se je kuhala mastna kura pa tudi prazna krompirjeva juha. Vse to je danes za večino ljudi na naših domačijah že preteklost. V še tako odmaknjenih zaselkih je danes elektrika, sodobne ceste jih vežejo s prostranstvi domovine, vodovodi so razbremenili lesene vodnjake, mehanizacija pa je po- tisnila v kot marsikatero, še pred desetletjem skoraj nepogrešljivo orodje. Nemalokrat se brez občutka kulturno zgodovisnke vrednosti teh orodij lastniki zne- bijo tako, da jih skurijo ali odvržejo na smetnjake. Na srečo pa vsi le niso tako brezbrižni, včasih v prepričanju, da jim bo nekoč še prav prišlo, drugi pa so zaslutili njihovo vrednost in jih hranijo na podstrešjih ali kot okras domačije. Zato napovedi o popolnem izginjanju kulturno zgodovinskih vrednosti naših prednikov niso tako črnoglede, saj je med ljudmi vedno več takšnih, ki jim je zbi- ranje in ohranjanje predmetov konjiček. Ob tem je vzpodbudno, da ie med njimi precej mladih. Med take sodi tudi Vili Vidmar, trgovec iz Slovenske Bistrice. Z zbiranjem narodopisnih predmetov se je pričel ukvarjati pred osmimi leti, ko so ga za to navdušili nekateri prijatelji, kate- rih police so že krasili predmeti iz preteklosti. ,,Kar starine jih imenujejo, ob tem pa ne znajo ceniti njihove pra- ve vrednosti" se skorajda huduje Vili Vidmar iz Slovenske Bistrice, ki ima danes že pravi mali muzej različnih predmetov iz bogate preteklosti. Seveda je moral za vsakega izmed njih prehoditi kar precejšnje razdalje med sorodniki in znanci pa tudi njihovimi sosedi na bistriškem Pohorju. Ni mu bilo žal niti enega metra prehojene poti, če jo je kronal z novim predmetom s katerim je obogatil svojo že kar zajetno zbirko, med katero je največ starih pištol, pa fotoaparatov, likalnikov, luči in drugih predmetov, med njimi ima- jo mnogi tudi precejšnjo vrednost. Med najdragocenejše pa šteje po- natis Dalmatinove bibilje, sablja iz turških časov in velika namizna svetilka petrolejka, ki je bila pred več desetletji kupljena pri lastniku Ptujskega gradu. Te dni si Vili Vidmar gradi novo stanovanjsko hišo v kateri pravi, da bo poseben prostor namenil tudi svoji etnografski zbirki, za katero bo tudi v prihodnje na- menjal velik del svojega prostega časa, saj je potrebno za njegovo razširitev in vzdrževanje mnogo časa in dobre volje. Tega pa pri Viliju kot tudi ostalih članih druži- ne Vidmar ne manjka. - Besedilo in slika: Viktor Horvat Del bogate zbirke v stanovanju Vilija Vidmarja. (103. nadaljevanje) V občini so bili skoro vsi vinogradi v nem,ških rokah. Avstrijski '.^*>tniki so prihajali pogosto čez mejo v svoje vinograde in se shajali s člani Kullurbunda v občini v korist"hitlerjevske propagande. Najbolj zagrizeno nemško gnezdo v občini je bil seveda Sladki vrh ^ nemškim uradništvom !n mojstri v tovarni, posestnikom Franzem ^cheffom, posestnikom Francem Kramarjem, kmetico Kranerjevo in še n^^katerimi. Osvobodilni boj v Velki seje razvil leta 1944. Jeseni 1943 pa sta Pnšja tudi sem aktivista Niko in Leon. Leta 1944 so razširjali mrežo •^delavcev OF v občini aktivisti: Boris Drnovšek-Naca, Edo Zorko- ■^inec in še nekateri. p Najbolj seje razvil osvobodilni boj v Sp. Velki, Dražen vrhu in ^'"der.šnici. V Sp. Velki .so zgradili terenci DF Naca. Miran. Samo, /l4do in Bojan glavno zemljanko aktivistov na tem območju pri Mihae- Sam peri u. Oktobra 1944 so aktivisti zažgali arhiv v občini in zaplenili več potrebščin. Po partizanski akciji je tedanji župan GroelI prosil, naj ^'^"asti pošljejo v občino oboroženo posadko, da bo ustrahovala parti- ane. Res seje naselilo okrog štirideset policistov—Ukrajincev v .šoli. ki ^0 postali str^h in trepet prebivalcev. Spomladi 1945 .so ustrelili v .šolski "-'ti Ivana Skofiča. vermanskeea ubežnika. S prebivalci .so surovo K,. Pojicmškem vdoru je dobilo službo v tovarni nekaj novih ljudi: 'pnko Cucek iz Križevec. strugar v tovarni. Matija Goršek iz Liboj. ^^poslen predtem v papirni industriji v Zagrebu in knjigovodju Šulek iz j^L^''"'*^ja. bivši aktivni jugoslovanski oficir. Vsi trije so se že leta 1941 de t-i ^ Fernerjevi gostimi v Sladkem vrhu. saj jc bil gostilničar zave- c Slovenec in so tu na skrivaj poslušali prepovedane radijske postaje. p^JJ^-K',prihajal tudi uradnik Panernik. ustanovitelj predvojne zadruge LP.Tnicarjcv v Sladkem vrhu. Iz tovarne sta prihajala še delavca •^JCcn in Tuš. pozneje pa še bivša učiteljica Ferlugova. si Ko so Nemci pripeljali leta 1941 v tovarno veliko zaplenjenih in ^^''^^kih knjia. da di jih zmleli v papir, so mnoge knjige rešili Pahernik "■l*|niu naklonjeni delavci, n t V i?'^ '^^^ Pahernik. Goršek. Križner in župnik Veršič shajali ^J^lki. kier sta stanovala župnik in Križner. ^an '^■^ ^'^ zaprli Nemci K čistino Potočnikovo v mariborske Mp'"'-'- kjer je spoznala Malčko Ziberno iz Košakov. povezano z ••^lom Klepom. tedai zaposlenim pri železnici, leta 1944 pa politič- nim komisarjem Lackovega odreda. Odslej so Potočnikovi zbirali zdravila in druge potrebščine in jih izročali Ziberni. Druga nit ]C vodila iz Velke v Velenje od Pahernikovih. Paherniko- va žena ic hila Prodnikova iz Velenja. Njen brat Mirko, leta 1944 načelnik štaba 14. divizije, je vzdrževal stike s sestro v Velenju. Z njo se j^povezala tudi Pahernikova. Občasno je sestra iz Velenja prihajala v >>ladki vrh na obisk in tedaj odnašala s seboj zbrane potreoščine za partizane... Ko je leta 1943 umrl tedanji direktor tovarne Loeschnigg, so na nicgovo mesto imenovali Pahernika. Kot direktorje lahko osvobodilne- nurgibanju še bolj koristil, saj je imel večje možnosti za pošiljanje papirja O.švobodilni fronti. Septembra 1944 je prišla v Sladki vrh po konferenci aktivistov slovenskoaoriškega okrozia. kije bila v Jurovskem dolu — aktivistka in sekretark;rokrožj1i Ela Ulrih-Atena. Na konferenci so razdelili okrožje na okraje. Za sekretarja so imenovali Eda Zorka-Mihca. Majcen iz Sladkeaa vrha je odslej opravljal kurirske poti v Jakobski dol. Večkrat so morali v jakobski dol tudi Pahernik. Goršek in Majcen. jeseni 1944 so se pogosto oglašali v občini aktivisti Boris Drnov- šek-Naca. Jurij Kurečic-Samo. Miran Alt in Samec iz Zamarkove. Oktobra so terenci napadli občinski urad v Velki. zaplenili potreb- ščine in zažgali arhiv. Oktobra 1944 so vpoklicali Nemci letnika 1909 in 1910. V tovarni jc prejelo poziv devetnajst ljudi. Nekateri so hoteli v partizane. Majcen jc javil aktivistom, da bodo partizanski prostovoljci zbrani določenega dne v gostilni Ferner. kjer naj lih »nasilno« mobiMzirajo. da ne bi trpeli svojci, čc bi kar sami pobegnili mednje. Tercncev pa v gostilno ni bilo. K sreči se je dobro izteklo, kajti tovarna je posredovala, da .so se vrnili na delo. V" partizane paje odšel od vpoklicanih le Sulek. Novembra 1944 so se pojavili v občini Zmagoslavovi četniki. V Sladkem vrhu so pri Scheffu zaplenili tobačne izdelke in zasedli tovar- no, uničili Hitlerjevo sliko in odšli kotjugoslovanska vojska. Med ljudmi so vzbudili zmedo. S četniki je izginila skupina Hrvatov, poslana pred tedni na delo v tovarno. Med njimi je bil Milan Krznar. ki Je nameraval v partizane. Kmalu /a i/ginulirni so pogrešali še Ivana Polančiča. Spomladi 1945. ko je skopncl sneg. so na.sli niegovo truplo na meji mecl Velko in Jurovskim delom. Menda JC naletel načelnike, ko je iskal partizane. Tudi Krznarja je verjetno zadela enaka usoda, saj je za njim izginila sled. Ker je bila Osvobodilna fronta v občini že usidrana, četniki niso želi uspeha. Od novembra 1944 je občina Velka prišla pod okraj Lenart. Jeseni 1944 so prihajale sem vedno pogosteje enote Lackovega odreda na prehrambene akcije in na akcije, ki so ustrahovale hitlerjevce. Prva partizanka tega območja je bila Justa Senk iz Sladkega vrha. Leta 1941 je bila zaposlena v Gradcu. Od tuje leta 1943 pobegnila in se najprej skrivala doma, leta 1944 paje na.šla pot v partizane. Iz ujetništ- vapa so odšli v čezmorske brigade Jože Januš, Kari Kraner in Ivan NikJ iz Sladjcega vrha. KOŠAKI Občina Košaki seje razprostirala na hribovitem ozemlju na obeh straneh Sentiljske ceste nri Mariboru tja do Pesniške dohne z naselji: Košaki. Celestrina. Dolenje. Pekel, Počehova. Trčkova in Vodole. Največji kraji v občini so bili Krčevina z okrog 2200 prebivalcev, , Kosakf. Počehova in Meljski hrib pa so jih šteli po okrog 50o. Značilno za občino je bilo viničarstvo, kajti veliko vinogradov je bilo v rokah Mariborčanov, predvsem Nemcev in nemškutarjev, ki so vplivali s hitlerjevsko propagando na svoje delavce. Po vdoru okupatorja pa so prebivalci kmalu spoznali zle namene novega gospodarja s slovenskim ljudstvom in se vključevali v uporniško gibanje. Iz tega predela je bilo precej ljudi zaposlenih v Mariboru, predvsem v industriji, kjer so našli stik z organizacijo Osvobodilne Vonte. Več takih družin je sprejemalo pod svojo streho aktiviste, kurirje in ubežnike iz nemške vojske. Prvi kurir, ki seje tu ustavil je bil Stanko Drčar-Ivan iz Trbovelj. Prihajalje k Mohorkovim v Počehovo. Prinašal je navodila OF, ki mu jin je daialCiril Mohorko, tedaj partizan na Gorenjskem. Leta 1942'^je padel Drčar med talci v Celju. Malči Mohorko je sprejemala zavoje raznih potrebščin za partizane, ki .so jih k njej prinašali sodelavci OF iz Maribora. Postojanka OFje bila pri Mejevšku v Košakih. Pri Zori Mlinaričevi na Šentiljski cesti seje lahko prespalo. Javka OFje bila pri Konradu Črnčec na Meljskem nribu. tehnika pa v prazni viničariji. V OFje deloval že leta 1942 Avgust Gradišnik. Tiskje prinašal iz mariborske kurilnice v železniških delavnicah. Jeseni 1943 se je povezal z Dušanom Spindlerjem-Kovačem, Prem.ušakom in Acom. Konec leta 1944 na je odšel v Lackov odred. Ker je odšel sin v partizane so Nemci zaprli Marijo Bukšek iz Pekla, kakor tudi njenega moža in hčerko. Poslali so jih na prisilno delo v Strnišče. Ludvik Bergant iz Košakov, zaposlen v Mariborski jetnišni- g. je pomagal političnim jetnikom. Štefan Juhart, Ivan Fers, Franc Znidar. Ivan Marko in še nekateri ,so odšli y partizane. Partizane pa so sprejemale družine Janžekovič, Mejovšek. Znidar. Gombač. Med talci je padel Lado Vidau iz Košakov. Od družin, ki so jih Nemci izgnali leta 1941 v druge jugoslovanske Sokrajinc. so se vključile v osvobodilni boj: Saksidova. Poseva, Srokova. orovia. Močnikova in še nekatere. V čezmorske brigade so se prijavili kot uietniki nemške vojske Avgust Badle iz Pekla in Jože Tkalcič iz Košakov. 28. novembra 1944 šo policisti Vla.sovci ustrelili na meji Košakov, Vodol in Dragučove tri člane družine Repina: Franca, Manjo in Ivana. Prva dva sta izdihnila na kraju streljanja. Ivana paje Vrabl iz Dragučo- ve spravil v mariborsko bolnišnico, kjer jc umrl. ustreljena je bila tudi Marija Paluc. Vsi ti so se vračali ponoči po ličkanju priVrablovih proti domii in naleteli na policiste. Z njimi je bil oče Iranc Repina in še hčerka Julka. ki sta ostala živa; Julka zato. ker seje med streljanjem vlegla kot mrtva na tla. oče pa jc že pred streljanjem krenil s poti v grapo. Nasilna smrt štirih ljudi je pretresla občane. Viri za poglavje: Vedno močnejši plamen upora v zahodnih Slovenskih goricah; Milan Zevart: Po sledovih NOV v mariborskem okraju, I%2 Janko Kšela: NOB občine Lenart v Slovenskih goricah (spis, v muzeju NOV Maribor Jelica Kramberger-Habjan: Spomini na NOB v občini l>enart (spis \ Muzeju NO Marmor) Topografski zapiski za navedene občine (v Muzeju NO Maribor) Nadaljevanje prihodnjič 8-NASI DOPISNIKI liilliUEiz TEDNIK I J02ETU PROSENJAKU V SLOVO | Dragi Jože! Silno nas je pretresla žalostna vest. da si nas za vedno zapustil in odšel iz naših vrst. Ne moremo se sprijazniti in pomiriti s težko resnico, da te ne bo več v naši sredini, saj si polnih 24 let neumorno delal in ustvarjal z veliko voljo in čutom odgovornosti, ob delu z veliko zavze- tostjo uspešno končal delovodsko šolo lesne stroke. Kot tak si bil na čelu našega delovnega kolektiva dalj časa kot predsednik delavskega sveta in raznih odgovornih funkcijah v samoupravnih organih v naši organiza- ciji. Za tvojo neutrudljivo prizadevnost, izredno plemeniti tovariški odnos do slehernega člana v delovni organizaciji in izven nje, si prejel številna priznanja. Prejel si tudi medaljo dela predsednika republike tovariša Tita. Dragi Jože! Vsi tvoji sodelavci, prijatelji ti bomo ostali za vedno hvaležni za vsa tvoja dobra dela za nas osebno in za celoten delovni kolektiv. Tvoj zadnji dom bomo prekrili s cvetjem in z njim f>očastili spomin nate in te ne bomo nikoli pozabili. Tvoji užaloščeni soprogi, staršem, sestram in bratom in ostalemu sorodstvu izrekamo v imenu celotnega kolektiva Stavbar in temeljne organizacije združenega dela Gradbe- ništvo Drava Ptuj, najgloblje sožalje. Ptujski planinci na Rogli Na četrtem izletu 17. junija letos, smo se ustavili pri Ruški koči na Pohorju, si zatem ogledali zaradi prejšnjega dežja težko dostopni šumeči slap Šumnik, zatem pa preko Osankarice prispeli v gostoljuben dom na Rogli. Po hudem nalivu s točo in snegom smo se ob soncu povzpeli na razgledni stolp, kjer smo imeli jasen, širen razgled. Na povratku skozi Zreče, Slovenske Konjice smo nameravali na Boču obiskati planince iz Poličan na njihovem slavju, vendar smo zaradi groze- čih oblakov to opustili in se ustavili pri gradu Statenberg, si ogledali grad in okolico z žal zelo zanemarjenim jezerom ter se vrnili v Ptuj. Izlet je vodil Lipe Izlakar. Posnetek: R. Rakuša Pri stolpu na Rogli. Zapirajo se šolska vrata Skozi okno šolske zgradoe silijo vroči sončni žarki. Glavice, že polne znanje, se še bolj povešajo v sopari. Na urniku je matematika.V razred vstopi tovarišica in na vrsti je še zadnja kontrolka. Temperatura v razredu se neprestano dviga. Tova- rišica, še bolj v znoju kot učenci, razdeli listke. Sole je konec. Pred očmii učencev se pojavijo vse nemogoče št. in naloge. Začne se beganje pogledov od soseda do soseda. Za trenutek nastane tišina. Sonce neusmiljeno žge. Misli uhajajo proč od zapletenih nalog, ki so pred očmi: skozi okno, v dneve počitnic, na morje. Samo še ta kontrolka. Misli se zberejo z velikim naporom. Rešitve nalog se kar vrstijo na papirju. Tišino je pretrgalo vsesplošno šepetanje in dreganje komolcev. Tu in tam leti listič z rešeno nalogo. Tovarišica naznani, naj poberemo naloge. Temperatura pade za nekaj stopinj. Razred napolni živžav. Oglasi se šolski zvonec in tovarišica z rahlim vzdihljajem zapusti razred. Tudi učenci rahlo vzdihnemo in z vso naglico zapustimo razred. Doma razmišljamo — še dan, dva in zadnjič v tem šolskem letu se bomo zbrali v razredu. Na urniku bo podelitev spričeval. Muči nas misel — kako visoko bo šele tisti dan temperatura v razredu. Majda Carli. OŠ, Franc Osojnik 5/b, Ptuj POČITNICE Joj, kako jih vsi težko pričakujemo. Mi učenci zato, da bi se po napornem .šolskem letu odpočili, tov. učitelji pa verjetno zato, da bi se nas znebili vsaj za dva meseca in si odpočili živce! Srce nam vriska od veselja, nekje v moji notranjosti pa mi j^ težko. Letos se bomo morali posloviti od nekaterih sošolcev, ker bodo morali po dokončanem SSC, oditi v prazne prostore gimnazijske zgradbe, kjer bo zdaj osnovna šola. Pet let smo hodili skupaj, navezali smo se drug na drugega zdaj pa je pred nami slovo. Ko bo- mo po končanih počitnicah spet na svojih stolčkih se bomo nehote ozirali po prostorih, kjer so sedeli naši sošolci. Morda se nikoli več ne bodo naše poti združevale v eno pot v šolo, a njihove podobe bodo ostale z nami. Srečevali se bomo na cestah, na kopanju, na morju, v planinah, se veselo pozdravili, poklepetali in upamo, da bodo ostale simpatije in prijateljstva neizpremenjena, katere smo gojili pet in še več let. Prav tako, kot se raz- hajajo pota naših sošolcev, se bodo istočasno razšla pota nekaterih naših tov. učiteljev. Njihova vsakodnevna pot v našo šolo se bo spremenila. Odšli bodo na nova delovna mesta, med nove obraze, ki so prav tako željni znanja, kot mi na naši šoli. Danes, ko smo zadnjikrat zbrani vsi skupaj, ko že prav nestrpno čakamo na razdelitev spričeval, ko se že v mislih potepamo na počitnicah, me stiska nekje v grlu beseda SLOVO... Dragi tov. učitelji, dragi sočolci in učenci! To slovo naj ne bo boleče, naj vam ostane prijeten spomin na nas vse, ki smo skupaj živeli, delali in gradili vsak svojo osebnost. Zahvalju- jemo se vsem tov. učiteljem, ki odhajajo, posebno tistim, ki so naš učili za njihov nesebičen trud, ki ste ga vlagali v nas. Neda Krajnc. 5/r., 0§ Franc Osojnik Ptuj i SE BI SE VRNILA... Katastrofalni potres, ki je 15. aprila 1979 prizadel bratsko repu- bliko Črno goro, je vzpodbudil mlade po naši domovini, da so se pričeli množično prijavljati v mla- dinskih organizacijah za odhod na potresno območje. Akcija je ob angažiranosti in zavedajočem po- slanstvu mladih stekla hitro in 3. maja je bilo vse nared. Brigado, ki je krenila na pot je sestavljalo 76 mladincev iz Slove- nije. Imela je posebne zadolžitve, kajti sestavljali so jo mladi delavci različnih poklicev. Ptujsko občino sta zastopala de- lavca AGISA iz Ptuja, Slavko Mur- Sič in Maks Cafuta. Njuna vrnitev je bila obarvana s prijetnimi vtisi in novimi spoznanji, o čemer sta z ve- seljem pripovedovala: ,,Ta delovna akcija ni pomenila najinega prvega sodelovanja v de- lovni brigadi," sta enoglasno deja- la in nadaljevala: ,,Vsak po svoje sva že nekajkrat okušala brigadir- sko življenje,* vendar tokrat je bila prisotna volja do dela, kot še nikoli doslej. Ljudem obmorskih krajev Črne gore je nesreča odvzela najos- novnejše pogoje za življenje. Po- moč je bila nujna za ublažitev po- sledic in preprečitev še večje nesreče vendar možne samo ob širši po- moči. Pred odhodom smo se bogato založili z vsem potrebnim od spal- nih vreč, odej in šotorov do raznih vrst orodja. Ob pričakovanju letala, s katerim smo poleteli, je bilo izredno razveseljivo vzdušje. Med nami ni bilo brigadirja, ki ne bi želel s prispevkom svojih sposob- nosti pomagati prebivalstvu potres- nega območja, in tako za kratek čas deliti slabo in hudo z njimi. Po prihodu so nas takoj napotili v sosednji Baošič, kjer smo ostali ves čas naše aktivnosti. Kljub temu, da smo imeli s sabo vso potrebno opremo tudi za spanje, so nam prijazni domačini dali v uporabo otroško letovišče kmetijskega kombinata iz Beograda. Takoj smo se lotili stavbe, potrebne manjših popravil, uredili okoliško naselje in se nato porazdelili na več skupin. po strokovnih oz. poklicnih uspo- sobljenostih. skupine so opravljale razna dela pri izkopih in polaganju vodovoda, popravljali so poškodovane strehe, dimnike, ceste, postavljali zaščitne ograje, rušili poškodovane stavbe in pomagali pri selitvi prebivalstva. Nekaterim stavbam smo s svojim delom uspeli dati prvoten videz, kot na primer občinski zgradbi, ki je služila predvsem štabom CZ in drugim za koordinacijo vseh aktiv- nosti. Delovni čas je trajal od jutra do pozne noči. Nekatere skupine so imele opoldan krajši odmor, pred- vsem v času, ko je bila vročina naj- večja. Aktivnost ter marljivost pri delu pa nista izključila družbeno- političnih, kulturnih in športnih razgibanosti, brez česar tudi ne bi bilo pravega brigadirskega življe- nja. Raznolikost tega nas je tesno povezala z domačimi, ki so neutru- dno sodelovali tudi v delovnih ak- cijah. Proti koncu 30-dnevne prisotno- sti med prizadetim prebivalstvom v Baošiču, smo obiskali nekaj znamenitosti na tem območju. Skupno z domačini smo organizi- rali izlet v Modro špiljo, trdnjavo Fort Mamula in bližnji muzej. Spoštovanje in visoka ocena oprav- ljenega dela od domačinov, sta porodila v naju željo, da se še vrne- va na to območje, k tem prijaznim ljudem. s. Sneberger Maks Cafuta Slavko Muršič PARKIRNEGA PROSTORA DOVOLJ Se pred meseci so se v Kidričevem ubadali z vprašanjem, kako povečati parkirni prostor pred upravnim poslopjem TGA »Boris Kid- rič<(. saj je iz dneva v dan prihajalo več delavcev z lastnimi vozili. Toda stanje se je takoj spremenilo z uvedbo omejitve vožnje za parne in neparne številke. Naenkrat je na parkirišču več kot dovolj prostora, saj se nekateri tudi ob dneh. ko ne velja prepoved raje pripeljejo z javnim prometnim sredstvom ali s kolesom. To pomeni, da smo omejitev vožnje zavestno sprejeli, vsem tem veljajo naše čestitke! France Meško Parkirišče pred upravnim poslopjem TGA Kidričevo, ko so smeli voziti le neparni Foto: K. Zoreč Napoved se včasih izplača Med ljudmi so priljubljene najrazličnejše igre na srečo, kjer si lahko posameznik v kratkem času pridobi večjo vsoto denarja, brez vloženega dela. Vendar to so le igre in redki so tisti, ki jih tudi sreča spremlja ob najrazličnejših napovedih in drugih poskusih ,.zadeti v polno". Najpomem- bnejše pri tem je to, da se ostanek dohodka od igranja namenja za humanitarne potrebe. Med priljubljenimi igrami je športna napoved, s katero se iz kola v kolo poskuša dokaj visoko število naših ljudi. V te tej veliki množici pa je od leta 1975 tudi naš delavec iz orodjarne Agisa, Ivan Markež, ki je pred nedavnim s pravilno izpolnjenim stavnim listkom v 22. kolu uspel. ,,Ze precej časa je preteklo, odkar sem pričel igrati športno napoved", je dejal Ivan ,, in tudi tokrat ni bilo večjega upanja, da bom zadel. Kola so se počasi približevala kraju sezone in zaradi taktiriziranja posameznikov so bila možna presenečenja. O tem sem tudi pred izpolnitvijo stavnega lističa razmišljal, po do takrat doseženih uspehih posameznih ekip stavil nelogična rezultata parov Rijeka-Olimpija in Beograd- Partizan. Izida teh dveh srečanj sta veljala za pravo presenečenje 22. kola. Po zbranih rezultatih pred radijskim sprejemnikom sem ugotovil, da imam dvanajstico in pet enajstič. Igral sem sistem 32 kombinacij, zato tudi zraven dvanajstice še pet enajstič. Sele iz časopisa sem izvedel, da mi je dvanajstica prinesla 12,3 mili. pet enajstič pa 2,6 milijona starih dinarjev. Nekaj malega mi je uspelo dobiti že prej, vendar tako velike vsote nisem pričakoval. Zato tudi v tem trenutku težko povem, kam bom vložil denar. Nekaj vsekakor v novo stanovanje, ki mi ga je dodelila delovna organizacija. V njem stanujem z ženo in hčerko od lanskega leta. Preostanek pa morda za gradnjo, ne vem, težko se je odločiti, kajti vse je bilo tako hitro in nepričakovano. V nobenem primeru pa ne namera- vam vlagati večjih vsot v igre na srečo. Igral bom v obsegu, kot do sedaj, kajti to mi je tudi v zabavo ko primerjaš svojo prognozo z izidi. Vsekakor ne smem pozabiti na sodelavce. Uspeh bomo skupno proslavili. Morda se bo kdo še priključil med nas, ostanek vloženega in igranja bo večji in koristno trošenje teh sredstev bo še učinkoviteje. s. Sneberger Srečni dobitek Ivan Markež Uspelo tekmovanje mladih ribičev v nedeljo 24. junija je ribiška d ružina Ptuj uspešno izvedla tekmovanje mladincev in pionirjev v lovenju rib s plovcem. Ob podlehniškem jezeru seje zbralo 85 mladih ribičev, ki so dosegli lepe uspehe. Med mladinci so se najbolje odrezali Maks Rimele. Ivan Verlek in Miran Brumec. med pionirji pa so bili najboljši Boris Stebih. Andrej Vidovič in Zvonko Arnuš. Prvouvrščeni v obeh disciplinah so prejeli priznanja in praktične nagrade. Kot zanimivost naj zapišemo, daje bil najmlajši tekmovalec 6 letni Dejan Trbuc iz Ptuja. Tekmovanje je potekalo ob lepem sončnem in mirnem vremenu. -om Uspeh je na dlani KATICA LEPEJ se je z mo- žem šele pred tremi meseci preselila z obale Pirana. Sta upokojenca, obmorska vročina jima ni preveč ustrezala, zato sta si zaželela zmernejše klime v notranjosti Slovenije. Po naključ- ju sta izbrala Slovensko Bistrico, pred preselitvijo v Piran pa sta živela v Savinjski dolini, zlasti Katica je bila tam doma. zato je toliko bolj razumljiva njena želja po življenju med našimi zelenimi gozdovi, zlasti še. ker je v mlado- sti rada nabirala gobe. Ta njen konjiček iz mladosti, sta skupno z možem začela razvijati v gozdovih ob vznožju Pohorja kot da bi hotela nado- knadili zamujeno. Z možem izko- ristita vsako ustrezno vreme, da odideta v ta ali oni gozd in skorej nobenkrat se ne vračata brez »trofej«. Pred dnevi pa je doživela pravo presenečenje, ki ga tudi izkušen gobar redko doživi. Vzhičena jc obstala pred številno »družino jurčkov«. nekateri gobani so bili že veliki, drugi še majhni, ki so s svojimi kapicami iskali primeren prostor pod soncem. Katica je nekaj časa strmela v to »najdbo«, štela in kar verjeti ni mogla, nič več in nič manj kot 14jurčkov se je gnetlo na kupu. Skrbno je izkopala družino s podgobjem vred in odnesla domov. ^koda le. da se ta trofeja ne da nagačiti in ohraniti, kot to znajo lovci. No pa nič zalo. saj foto posnetek tudi nekaj pove. gobe pa so teknile — delno v juhi. delno pa pohane in pražene. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Katica Lepej z družino jurčkov KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Titov trg 12 Zadružni svet ponovno razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - za dobo štirih let Pogoji: 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, do- ločene v zakonu, družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu 2. da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali druge ustrezne strokovne smeri 3. da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj z visokošolsko oziroma pet let delovnih izkušenj z višješolsko izo- brazbo, 4. da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se odražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposob- nosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni po- štenosti. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev v 20 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Ptuj, Prešernova 6. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka. TEDNIK -5i""i^«79 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 Svečani mimohod na stadionu Poljane (foto B. Rode) Preskus v teku na 50 m (foto R Rode) JUGOSLOVANSKI PREGLED V PARTIZANSKEM MNOGOBOJU - MARIBOR 79 Velika športna in družbena manifestacija Jugoslovanski pregled v par- tizanskem mnogoboju, katerega pokrovitelj je tovariš Tito, je to- krat potekal v Mariboru. TJde- iežba je bila izredna, saj se ga je udeležilo 912 tekmovalk in tek- movalcev iz vseh republik in av- tonomnih pokrajin. Svečana otvoritev pregleda, ki je letos potekal v organizaciji Partizana Jugoslavije in SR Slo- venije ter TlCb občine Maribor in sovpadaf z Dnevom bor- ca. 60-letnico ZKJ, SKOJ—a, revolucionarnih sindikatov in 5U-letnico smrti Djure Djakoviča in Nikole Hečimoviča. je bila v nedeljo dopoldan na atletskem stadionu Poljane. Po uvodnem defileju, intoniranju himne in dvigu zastave partizanskega mnogoboja ter državne zastave, je pregled odprl predsednik Par- tizana naše repuolike Viktor Re- pič. Za tem so se preskušnje v posameznih disciplinah pričele. Partizanski mnogoboj je osnovni program pregleda psinofizičnih sposobnosti delovnih ljudi in oDčanov in je sestavljen iz pre- skusa fizičnih sposobnosti in pre- skusa znanja v plavanju in stre- ljanju. O tem več v prihodnji šte- vilki. Tekmovalni dan le bil v nedeljo dopoldan in popoldan. V pone- deljek dopoldan je bila v domu J LA tri.buna športne rekreacije na temo Sportnorekreativne dejav- nosti delavcev v delovnih organizacijah. Tribuna je bila dobrodošla zlasti za organizatorje rekreacije v delovnih sredinah z namenom izboljšanja dela na tem področju. Za tem .so odprli razs- tavo o čuvanju tradicij NOB v organizacijah Partizana. Popol- dan pa so se udeleženci srečali z delavci nekaterih mariborskih delovnih organizacij, ki so se z njimi pomerili v nekaterih zani- mivih športnih in rekreativnih disciplinah ter se seznanili in učvrstili bratske vezi. V torek dopoldan so bili ude- leženci na Pohorju, kjer so se seznanili z revolucionarno zgo- dovino severnega dela naše do- movine. Popoldan pa je bila na stadionu v Ljudskem vrtu svečana predaja prehodnih zastav tovariša Tita najuspešnejšim organizaci- jam Partizana za dosežke na po- dročju razvijanje športne rekre- acije in vključevanja čimširšega kroga delovnih ljudi in občanov vseh starostnih kategorij. Pre- hodne zastave so prejele naiboljSe organizacije iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Včeraj pa so se udeleženci udeležili osrednje republiške proslave Dneva borca na Duhu na Ostrem vrhu. Prehodne zastave tovariša Tita najboljšim za razvoj športne re- kreacij^eje na zaključni slovesnosti nodelil odposlanec predsednika republike, predsednik predsed- stva SRS Viktor Avbelj. Doseda- njim in sedanjim nosilcem pre- hodnih zastav tovariša Tita bo to vzpodbuda za nadaljne razvijanje športne rekreacije, prav tako pa tudi vsem udeležencem pregleda. 1. kotar MLADI NOGOMETAŠI Nogometaši drugih selekcij so imeli možnost tekmovanja v liga- sistemu, ki se ga je udeležilo pet ekip in sicer OS Hajdina, Drava iz Ptuja, Slovenske Bistrice, Boč iz Poljčan in Pragersko. V jesenskem delu je prvo mesto prepričljivo osvojila ekipa OS Hajdina, ki je iztržila maksimalno število točk, v spomladnskem delu pa je bilo tekmovanje nekoliko bolj izenačeno in ekipi Hajdine je uspelo obdržati prvo mesto pred ekipo Slovenske Bistrice. Zato je tudi prav, da nekaj besed spregovorimo oz. napišemo o ŠŠD Hajdina, ki je dalo svojo ekipo v tekmovanje drugih selekcij. SSD na OS Hajdina deluje dve leti; v okviru društva deluje več sekcij, ki se redno udeležujejo občinskih prvenstev. Veliko zaslug gre učitelju telesne vzgoje Igorju Podkrižniku, ki je vložil v delo SSD mnogo svojega prostega časa. Po njegovih besedah je najbolj aktivna nogometna selekcija, njene treninge je obiskovalo več kakor dvajset nogometašev, ki so redno vadili na igrišču NK Skorba. Pobudo, za vključitev v ligo drugih selekcij je dala ZTKO Ptuj in mladi nogometaši so bili takoj za to. Načrtno delo je rodilo sadove, saj so hajdinski pionirji postali prvaki. Tekmovanje v jesenskem delu je potekalo tako, da so igralci nastopili brez legitimacij, sodili pa so ponavadi trenerji ekip sami. V spom- ladnaskem delu se je situacija nekoliko spremenila. Igralci so dobili legitimacije, tekme pa so sodili pravi sodniki. Nekajkrat je prišlo do raznih zapletov, kljub temu so mladi nogometaši pod vodstvom svojega tovariša uspešno igrali in tako osvojili zasluženo prvo mesto. Zato gre velika zahvala staršem, ki so pomagali in vsem ostalim, ki so pripomogli; največ zaslug za prvo mesto pa gre trenerju Igorju Podkrižniku. Hvaležni so tudi NK Skorbi, ki je omogočila treniranje na njihovem igrišču in tudi posojila vse športne rekvizite. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Ekipa OS Hajdina s trenerjem Podkrižnikom. MEMORIAL DARKA ARNUSA VGORISNICI Prvo mesto za domačine Memorialnega turnirja v ma- lem nogometu se je udeležilo 14 ekip. Ob koncu je pokal osvojila ekipa Gorišnice. ki je v finalu premagala Stonjce s 4:3 po stre- ljanju 7-metrovk. 1. k. PIONIRSKI IN MLADINSKI SPORT Mnogo premalo skrbi posve- čamo pionirskemu in mladinske- mu športu, ki prav gotovo zasluži več pozornosti. To predvsem za- radi tega. ker nekatera šolska športna društva dosegajo lepe rezultate na ravni občine, regije in tudi republike. Šolsko športno društvo na osnovni šoli Tone Žnidarič v Ptuju, si je delo v preteklem letu zares dobro zastavilo. Z vadbo v raznih športnih disciplinah so pričeli v začetku novega šolskega •eta. Štirje predavatelji telesne vzgoje: Branko I urkuš. Meda Krajnc, Marica Jančec in Ljubo Gaiser so si razdelili delo po raz- "lih disciplinah. Rezultat na- črtnega dela so vsekakor številna prva mesta na občinskih prven- stvih. V večini športnih panog so postali občinski prvaki, takorekoč brez konkurence. Tako so v atle- tiki, košarki, rokometu (razen mlajših pionirk) osvojili prva mesta v konkurenci mlajših in starejših pionirjev in pionirk. Prav tako prvo mesto v nogometu. Medtem ko se na nekaterih manjših šolah pojavlja skupina športnikov, ki zastopa barve šole v več disciplinah, pa na tej šoli po- svečajo veliko pozornost selek- cioniranju. Redki so tisti učenci in učenke, ki zastopajo barve šole v več kot dveh disciplimah. V šolsko športno društvo je vključenih 550 članov. Razumlji- vo je. da vsi niso aktivni. Nekateri pomagajo pri izvedbi različnih tekmovanj. Vendar pa pri široko zastavljenem delu pridejo do iz- raza finančna sredstva. Nekaj prispevajo učenci sami v obliki simbolične članarine, drugo pa mora prispevati šola, saj sistem financiranja šolskih športnih društev še ni v celoti rešen. Košarkarske ekipe so vodili trenerji K K Drava in dosegli iz- redne rezultate, nogometno ekipo pa je vodil trener NK Drave. Ti so postali prvaki in solidno zastopali občino na regijskih tekmovanjih. Prav tako so rokometaši pod vo- dstvom predavateljev telesne vz- goje postali prvaki. Na občinskem prvenstvu po- staneš lahko prvak, vendar pa je stvar drugačna, ko pričneš tek- movanja za republiške naslove. Razumljivo je, da na republiških prvenstvih le težko »uspevaš«. Za rezultate ekip je v veliki meri zaslužen tudi znani rokometni in atletski strokovnjak Branko Tur- kuš. ki je dal osnovno znanje učencem v športnih disciplinah in je tudi mentor mlajšima preda- vateljema skupaj s Hedo Krajnc. Dobro delo je rodilo sadove. Ce bo potekalo tako organizirano naprej, bodo naslovi ostali rezer- virani za tekmovalce 0§ Tone Žnidarič. Priznanja pa so tudi nagrada predavateljem telesne vzgoje za neutrudno delo, saj žr- tvujejo svoj prosti čas in veliko dobre volje. Zatorej velja čestitka za dobro delo tako športnikom iz OŠ Tone Žnidarič, kot tudi pre- davateljem, ki so jih usmerjali in hkrati vzgajali kot dobre držav- ljane in poštene športnike. Besedilo in posnetka: Danilo Klanjšek "^iska rokometna ekipa z učiteljem Ljubom Gaiserjem. Nogometna ekipa s trenerjem Zajcem. ZAKUUCENO ŠPORTNO PRVENSTVO JLA V Somboru zmagoslavje Ljubljane Sele končne uvrstitve v športnih disciplinah (košarki, rokometu in odbojki) so dale odgovor o zmagovalcu 32. športnega prvenstva Jugoslovanske ljudske armade, ki se je v soboto končalo v šomboru. Zmagovalec je postala ekipa vojakov in starešin Ljubljanskega ar- madnega območja, ki je tako ponovila uspeh s 30. prvenstva v Mariboru. Ljubljana je tako ponovno dokazala uspešnost zastavljenega množičnega dela na športnem področju. Končni izidi, končno zmagoslavje, je rezultat dela od osnovnih enot navzgor. Vojaki in starešine iz ekipe Ljubljane so največ pokazali prav v naj- težjih, vojaških, preizkušnjah — v streljanju in mnogoboju. Med strdci se je odlikoval starešina iz Ptuia Slavko Ivanovič z drugim mestom v streljanju s pištolo. Ekipa je bila izenačena in je tako zasluženo postala zmagovalec najmnožičnejšega športnega tekmovanja pri nas. Končni vrstni red ekip na 32. športnem prvenstvu JLA ie naslednji: 1. Ljubljana 74,5, 2. Zagreb 72, 3. Sarajevo 71,5, 4. Split 66,5. Zemun 60, 6. Vojaške šole 55,5, 7. Beograd 54,5, 8. Skopje 37,5, 8 9. Niš 32,5 in j 10. mesto Titograd 26 točk. Dosežene točke v končnem izidu kažejo na veliko izenačenost ekip, zato so bile prav vse discipline prvenstva zelo zanimive, saj je vsaka odločala o končni uvrstitvi. Kljub temu, da je športno prvenstvo končano, pa se je praktično že pričelo 33. prvenstvo, saj se bodo že pričela tekmovanja v osnovnih enotah. Odposlanec zveznega sekretarja za ljudsko obrambo general Stevan Roglič, ki je športno prvenstvo zaprl, je poudaril, da samo z intenzivnim in sistematičnim delom na področju telesne kulture bomo vzgojili psihofizično zdrave vojake in starešine, ki bodo sposobni premagovati in opravljati tudi najtežje naloge v miru in morebitni vojni. Zato sta telesna kultura in šport v vseh naših ustanovah, šolah in enotah že zdavnaj postala sestavni del celotnega procesa urjenja in izobra- ževanja. L. Kotar. Streljanje s pBtolo Slavko Ivanovih PRVENSTVO MOTORNIH PILOTOV Drago Krepfl republiški prvak v Novem mestu je bilo 15. republiško prvenstvo motornih pilotov. Nastopilo je 22 tekmovalcev iz petih aeroklubov. Pomerili so se v časovni točnosti, točnosti pristajanja in navigaciji. Velik uspeh ie zabeležil član AK Ptuj Drago Krepfl. kije ob koncu zbral največ točk in osvojil naslov republiškega prvaka. Danilo Hojnik (AK Ptuj) je kljub zmagi v časovni točnosti osvojil šesto mesto. Omeniti velja, da so na prvenstvu bili doseženi odlični izidi v posameznih disciplinah. L k. KLUBSKI TURNIR Teniški klub Ptm je na igriščih v ptujskih toplicah organiziral svoj drugi klubski turnir. Na turnirju je sodelovalo več kot 25 igralcev in vec kot deset parov. Pri posameznikih je po pričakovanju zmagal Marjan Rola. ki je v finalu premagal Ratajca s 6:3. 6:2. V igri parov pa je slavila dvojica Vobner—Ratajc, ki je v finalu premagala dvojico Jurkovič— Štalcer. Vrstni red — posamezniki: 1. Rola; 2. Ratajc; 3. Vobner; 4. Jurko- vič; Vrstni red — dvojice: 1. Vobner—Ratajc; 2. Jurkovič—Štalcer; 3. Tonejc—Filipič. Vreme je bilo tudi tokrat tekmovalcem naklonjeno, tako da smo bili priča zanimivim bojem. Danilo Klajnšek NEDELJA 8. JULIJ-VELIKA TRIMSKA AKCIJA VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO Predstavljena trimska akcija v kolesarjenju Vsi na kolo za zdravo telo bo to nedeljo, torej 8. julija. Start udeležencev bo med 8. in 10. uro, cilj pa med 10. in 12. uro. Startna, ciljna in kontrolna mesta (vse na enem mestu) bodo na Grajeni (Kuhumi dom^, na Mestnem vrhu (gostišče Pšajd), Babosekovi grabi (strelišče) in na križišču pod ptujskim gradom. Udeleženci vseh starostnin kategorij (starostnih omejitev ni) si lahko izberejo poljubno startno mesto, prejmejo karton in prevozijo progo vmes se ustavijo na kontrolnih mestih, kjer jim potrdijo karton. Pot zaključijo na mestu, kjer so oričeli vožnjo. Tam bodo orejeli tudi trimsko značko. Organizatorji, telesnokulturna skupnost, ZTKO in TVD Partizan Grajana, so za najstarejšega in najmlajšega udeleženca ter najštevilnejšo družino pripravili posebne nagrade. Ob tem velja opozorid še na upoštevanje cestno-prometnih predpisov, torej navodil za varno vožnjo. L. K. ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ - ORMOŽ, TOZD BOLNICA PTUJ Delavski svet TOZD bolnica Ptuj, objavlja prosta dela in naloge KV ključavničarja — varilca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim de- lovnim časom, kot posebni pogoj je dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za de- lovna jazmerja pri TOZD bolnica Ptuj. O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisnega roka. 10-ZA RAZVEDRILO 5. julij 1979- TEDNIK OD 5. 7. DO 12. 7.1979 od 21. 3. do 20. 4 Končno vam bo uspelo pregovo- riti ga. Skupaj bosta odšla na daljšo pot in na cilju vam bo zaupal skrivnost. Vredna bo zlata, zato jo čuvajte kot zenico. V nedeljo se vam obeta prijeten dan, v petek ne zamudite priložnosti, v soboto boste obžalovali, ker ste jih izrekli precej hudih besed. Čimprej k zdravniku. Poškodba je lahko nevarna. od 20. 4. do 20. 5. 2e v začetku prihodnjega tedna boste doživeli pravi šok. Vsa potrpežljivost vas bo minila in udarili boste. Ne obžalujte ničesar, kar je bilo, je bilo in bo minilo. Sredi prihodnjega tedna se bosta odpravila na sprehod. Ne pustite mu, da bi ogledoval okolico, skrajni čas je, da se vam posveti. V nedeljo prijeten obisk. Od 21. 5. do 21. 6. Nekdo vam bo stal na poti. Obidite ga in mu ne recite niti be- sedice. Ne bo vam zameril, kajti tak človek je. Ne da dosti na slavo, niti na laž, niti na uspeh. Kljub temu je zelo srečen človek. Prav bi bilo, če bi ga večkrat obiskali. Z njeno nežnostjo ste opravili, kajti v ponedeljek ste zamudili zadnjo priložnost. ____ od 22. 6. do 22. 7. Preveč se hvalite, sploh pa pred tistimi, ki niso uspeli. Sodelavci vam to zelo zamerijo. Prihodnji mesec, ko se boste vrnili z oddiha, popravite to napako. Veliko nasvetov potrebujete za uspeh. Tudi ona vam jih daje. Hvaležni ji morate biti zato. V kinu se boste srečali s starim prijateljem. Obuja- li boste spomine na preteklost. od 23. 7. do 23. 8. Dajte mu prav, sicer bo ves teden nejevoljen, jezen in neprepričljiv. V soboto ne pozabite na odločitev, zelo pomembna bo za vas. Prepo- zni ste že, da bi sprejeli kakršnokoli odločitev. Človek zamude ste in to se vam skoraj vsak dan krepko ma- ščuje. Z leti vas bo to minilo. Zato ne gledajte preveč zadovoljno v va- šo bodočnost. od 24. 8. do 23. 9. Prihodnji teden se ne lotevajte ničesar kompliciranega, ne boste uspeli. Z eno nogo ste namreč že v morski vodi. Pred dopustom dokončajte delo in pospravite po stanovanju. V petek bi morali stopiti k zdravniku, z vašo hrbte- nico je nekaj narobe. V prihodnje bodite previdnejši in ne dvigujte težkih bremen. od 24. ». do 23. 10. Se sreča, da vam je naklonjena, sicer bi izgubili vsako upanje v lepo in brezskrbno življenje. Ne pozabite na darilo in se ne prepi- rajte z njim zaradi denarja. Na posvetu boste zvedeli marsikaj no- vega, zato se ga udeležite. V četrtek vam bo lepo, njej morate ustreči in še lepše vama bo. Poljub bo dolg in vroč, tak kot je poletni dan. Od 24. 10. do 22. 11. S taščo se ne prepirajte kajti potegnili boste krajši konec. V nedeljo jo obiščite, pripravlja vam presenečenje. Zaradi nje ste skoraj izgubili živce in kolo. Sedaj boste morali prek preprek peš. Zaustavili ste se. Zakaj pozabljate, da je od dela odvisen vaš zaslužek. Pomoč, ki si jo tako želite, bo prišla ob zo- ri. od 23. 11. do 21. 12. Pazite, da se prihodnji teden spet ne prenaglite. Prejšnji petek ste povsem pozabili na intimo in svo- bodo. Zakaj ne razmišljate tudi o drugih, odvadite se grde navade in ne mislite samo nase. Sredi prihodnjega tednff ga obiščite, pričakuje vas in sprla se bosta. Potolažila vas bo dobra prijatelji- od 22. 12. do 28. 1. Prijazni ste bili dovolj, toda sredi dogajanja vam je zmanjkalo dobre volje, tudi šarma in nežnih besed. Ce že mislite živeti po svojih načelih in normah, potem se odva- dite obrekovanja. Malo vam je manjkalo in splavali bi k največji sreči, ki jo človek pozna. Do pri- jatelja bodite še bolj pazljivi. Nje- gova čustva so nežna. Od 21. 1. do 19. 2. Se nekaj dni vas loči do počitnic na morju. Pripravite se na to. V nedeljo se bosta zadnjič v tem letu srečala. Naj bo slovo prisrčno in prijateljsko, ne delajte nepotrebnih in neprijetnih scen. Pobuda bo spet na njeni strani, toda čez nekaj dni- se bo prevesila na vašo in takrat ne zamudile največje življenjske pri- ložnosti. od 28. 2. do 28. 3. Se vedno se ženete za bogastvom. Prav bi bilo, če bi misli o tem opustili in pozabili na njeno prošnjo. Pogovor z njo bi bil potreben. Dogovorita se za četrtek, prišla bo, in takrat ji po- vejte, da jo zapuščate. Ne nasedite njenim puhlim besedam. Pretvarjala se bo. HUMOR PRFHITER SAMO ZA.ŠČITNI LKREP — Ampak tovariš jaz sem resnično za prosil /a ogenj... — Moj dedek je rekel, da dobimo v kovinarski šoli otroški vrtec. — Figo. moja babica je rekla, da tem vrtca ne bo! Si neumen, v vikend pa angleško stranišče, boš videl, jaz si delam izvirnega slovenskega Pridi Zorica, barometer se dviga... — Pismo je težje tovariš, doplačati morate še znamko za 60 par — Potem bo pa pismo še težje, a ne? Gospodična, če kupite te čevlje, vam damo palico zraven brezplačno... UGANKARSKI SLOVARČEK BEREGOVOJ = sovjetski astronavt, ki je 1968 opravil preizkus spojitve »Sojuza 3« in »Sojuza 2« (Georgij) EREDE = sodobni italijanski dirigent (Alberto) IGABARU = mesto v Vene- zueli v Gvajanskem go- rovju ob meji z Brazilijo JAEGER = starejši norveški pisatelj (Hans Henrik, »Olga«) ONIBABA = znan japoiiski film režiserja Kaneta Šin- da RIVERA = bivši italijanski nogometaš, nogometaš Evrope za leto 1969 (Gianni, roj. 1943) SJOBERG = švedski film- ski režiser (Alf, »Gospo- dična Julija«) SKORIK = francoska balet- ka ruskega rodu (Irene) STANOVOJ = gorski gre- ben v jugozahodni Sibiriji REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Stareti- na, Teheranec, Aragonija, nat, CA, m, ON. Paris. Irec, VO. ocean, lesa, Pavel, Alo, amen, šolar. Ksenija, storije, pek, Ruska, anonim, avt, pečina, lonec, ščuka, Amur, osar, esen. note. TEDNIK -5. julij 1979 OGLASI IN OBJAVE-11 CESTNO PODJETJE MARIBOR, n. sol. C, Delavski svet temeljne organizacije dela vzdrževanje Murska Sobota OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. VODJA OPERATIVE - 1 delavec Pogoj: višja izobrazba gradbene smeri ali srednja izobraz- ba gradbene smeri, 5 oz. 8 let delovnih izkušenj pri vodenju operativnih del, strokovni Izpit. Posebni pogoj: Poskusno delo dva meseca. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili bodo sprejemali 15 dni od objave razglasa na naslov: CESTNO PODJETJE MARIBpR, n. sol. o., - TOZD vzdrževanje Murska Sobota, Lendavska 54, 69000 Murska Sobota. Kandidati bodo o sklepu organa za izbiro obveščeni v roku 20 dni, računajoč od zaključnega dne sprejemanja ponudb. CESTNO PODJETJE MARIBOR, n. sol. o.. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela vzdrževanje Ptuj, OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. KV CESTAR - 3 delavce Pogoj: KV cestar ali KV gradbeni delavec, 2 leti delovnih izkušenj. Posebni pogoj: Poskusno delo en mesec. 2. PK - CESTAR - 2 delavca Pogoj: PK cestar ali gradbeni delavec, eno leto delovnih izkušenj. Posebni pogoj: Poskusno delo en mesec. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili bodo sprejemali 15 dni od objave razglasa na naslov: CESTNO PODJETJE MARIBOR - TOZD vzdrževanje Ptuj, Raičeva 3, Ptuj. Kandidati bodo o sklepu organa za izbiro obveščeni v roku 20 dni računajoč od zaključnega dne sprejemanja ponudb. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Trg svobode 1 Ptuj razpisuje dela in naloge 3 DEFEKTOLOGE ALI UČITEUE RAZREDNEGA POUKA Prednost imajo kandidati, ki so delali s prizadeto mladino. Pismene prijave naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa Kandidati bodo obveščeni v 10 dneh po opravljeni Izbiri. TOZD ZA PIT PROMET PTUJ Komisija za delovna razmerja v smislu z določili 10. člena pra- vilnika o delovnih razmerjih TOZD za ptt promet Ptuj objavlja naslednja dela in naloge: - DOSTAVUAČA - 3 IZVAJALCS Delo je za določen čas, za nadomeščanje rednih dopustov. Pogoj: osemletka in najmanj 1 mesec delovnih izkušenj. Rok prijave je 15 dni od dneva objave v časopisu. KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela In naloge ZAHTEVNEJŠA ADMINISTRATIVNA IN KNJIGOVOD- SKA OPRAVILA Pogoji: ekonomska srednja, ali administrativna srednja šola Za opravljanje ^el in nalog se sklene delovno razmerje za ne- določen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 60 dni. Razpis velja 15 dni po objavi v Tedniku. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite Krajevni skupnosti Gorišnica, 62272 Gorišnica. POZIV NABORNIKOM OBVEZNIKOM Ma podlagi 6. in 15. člena zakona o vojaški obveznosti