2 ■ oktober 2001 VESTNIK 34 Spomini v Turnišču Mi smo tute P©" tute Gre za uvod v eno najbolj znamenitih pesmi v prejšnji državi, za Pionirsko himno, ki so jo s ponosom prepevali vsi prvošolčki ob znamenitem 29. septembru, dnevu sprejema v pionirsko organizacijo. Že kar bledi spomini so nedavno spet oživeli, saj so se na OŠ TVirnišče odločili, da obudijo stare čase. Zapoved je bila: modre Titovke na glavah. Ati, ti si tudi buu pionir? KG Kupljen, traktorji tudi • • TRANS - AKCIJE najmlajši borci za Vam je kaj znano tole: Mi smo slovenski pionirji, bele srajce prostost najmlajši borci, borci za prostost... Jožek? g ecet Ičisti k Tiszt^ ■g Čeprav so Pentute vrtale po dolgem in počez, jim vseeno ni uspelo izvrtati vzroka za (zelo) kisel nasmeh lendavskega župana JOŽETA KOCONA. Morda je krivo kislo vinO (sramota, ko pa imamo toliko dobrega!), morda slab položaj občinskega gospodarstva, ena od verzij pa je, da ga je prijatelj s čepico vprašal, kako se počuti doma med samimi gegra (bluze) in temne hlače (krila). Ob tem seveda slovesna zaobljuba, Pentutarski viri poročajo, da v dvorani ni bilo zgražanja ali celo žvižgov. jog ženskami... tt i i Bi ali ne bi? lA r I l L Ne ouri, ne seja), rasti mi pšenica ... Tokovi kapitala so večsmerni. Kdor ima denar, kupuje podjetja, ki so poceni, ali pa tudi tista, za katera je treba odšteti celo premoženje. Kdor pa denarja nima, si kupuje kruh in mleko (nekateri pa nimajo niti za to). V zadnjih tednih je najbolj odmeval nakup KG RAKIČAN, ki že vrsto let velja za uspešno podjetje, kljub krizi v kmetijstvu. Nova lastnika bosta gotovo zastavila delo še bolj dinamično, to pa odobrava tudi dolgoletni direktor KG ja, MIRKO HORVAT Da ni le pisarniški direktor, priča tudi tale fotografija s traktorjem, ki je medtem tudi spremenil lastnika. Rijvan, rijvan, pa nikan ne prijden! GLOBJE ANALIZE ODKRILE VIRUS IZ FAZANERIJE PROBLEM JEV GLAVAH! •A A' gegra Virus,ki zavtra razcvet nogometa v,srcu prirasli,Fazaneriji Je,po zadnjih dognanjih v glavah.Predvsem/tako trdijo vodllni/igralcev,zato so treningi prirejeni,da se omenjeni virus Izžene iz glav neposrednih proizvajalcev na "zeleni preprogi".Nekateri hudih tovrstnih naporov niso mogli prenesti in so se morali,po dolgih letih igranja za Muro,po81dvltl; kot Dean BARANJA/na posnetku desno/,drugi so bili degradirani,kot Sebastjan VOCRINCiC/na posnetku levo/,zdaj že blvSl kapetan "5rno-belih"...Kakorkoli že,tudi "riba" smrdi pri glavi,na naSi sliki pa ao le "ribice"... Foto:FRBO /Prano BOBOVEC/ BOŠTJANA ROUSA Fršlus nešče gor. v. --... K Ti i Zaj san pa tani “'JF' > VESTNIK 35 tute Pen tute oktober 2001 Beograjčani so zrli v nebo Regija postavlja rekorde! Tako smo bili prvi, ki smo z baloni osvojili SV. SAVO v BEOGRADU. Prvi balonarski festival v Jugoslaviji je neposredno prenašala ena od tamkajšnjih televizij, zato ni minilo veliko časa, ko je pritekla na prizorišče Slovenka, ki je že vrsto let v Beogradu, in vsa vesela kramljala s svojimi rojaki. V slovenski balonarski delegaciji so bili tudi štirje člani ŠK TRIGLAV, sekcija BERTA. Sef ŠTEFAN BERTALANIČ je na skupinski fotografiji z gostoljubnimi domačini tretji z leve, dve mesti naprej je JOŽE FAJS, ob njem pa še ŠTEFAN JONAS. Četrti zračni mušketir je na drugi strani fotoaparata - MIRAN MORŠIČ. Beograjčani imajo ob pogledu v višave travme, saj je spomin na zračne napada NATA še živ, zato je bilo približno 2.500 opazovalcem toliko lažje pri srcu, ko so v zraku videli balone nekdanjih -slovenskih bratov-. in se niso bali dd. * ?■' ■ p tl J I V V J F v F ti J vtfm- Mit C SLO VYU 't s KOPAČ NI KOPAL, PAK TRGAL SP ORAČEV Se zastava je Suša ali ne suša, padla to je zdaj vprašanje na glavo! >*■ N H h Preden so naši reprezentanti v obdelovanju tal (orači) odrinili na letošnje tekmovanje najboljših na svetu, je bil pravcati nacionalni cirkus. Ministrstvo gospoda BUTA namreč ni želelo dati denarja za pot dveh na DANSKO, pa sta konec koncev JOŽE ZVER iz BREZOVICE in ANTON NEŽIC iz NEDELICE (na sliki z županom dobrovniškim in sodnikom na SP oračev MARJANOM KARDINARJEM) s pomočjo najrevnejše med slovenskimi regijami (denar so prispevali pokrovitelji iz Pomurja) vendarle lahko tekmovala. A ni šlo najbolje, plug ni rezal kot bi moral, tako da se je razjezila še nacionalna zastava in se obrnila na glavo. Bo že boljše! nejde, nejdcQ frbo Prša odhaja v Ljubljano S z Ul M Potem ko mu svetniki nočejo in nočejo zaupati, je županu VELIKE POLANE ŠTEFANU PRŠI dokončno zavrelo: najavil se je pri evropskem ministru BAVČARJU in mu rekel, da tako več ne gre. Obstajala je namreč resna nevarnost, da bi Prša prišel v slovensko zgodovino kot prvi župan, ki ga bo odstavila SLO-vlada, podobno pa bi se lahko primerilo tudi z občinskimi svetniki, saj že dve leti niso sprejeli proračuna. Pogovori pri Bavčarju so bili po tutarskih virih, ki so blizu ljubljanskim vrhovom, uspešni, tako da je kmalu pričakovati županovo selitev na ministrstvo, ki se ukvarja z rumenimi zvezdicami na modri podlagi. Največ zaslug, da ga bodo sprejeli v službo, imajo bojda polanske štorklje, prek katerih si je Prša nabral evropskih izkušenj (VP je evropska vas štorkelj). Tekal b v tekel kot za stavo (o suši pa ne duha ne sluha) Pol pa prideš u Lublano? > Letos je bilo v kmetijstvu toliko križev kot že dolgo ne. Še najbolj se je zapletalo pri izplačilu odškodnine zaradi suše, zato se je Regija soglasno odločila in poklicala na dodatno izobraževanje enega od akterjev sušnih zdrah. Tako je moral minister za okolje in prostor JANEZ KOPAČ {za kazen ali sprostitev?) tri dni obirati regijske vinograde. Asistiral mu je kmetijski strokovnjak, sicer njegov strankarski kolega GEZA DŽUBAN Pentute so zvedele, da se je Kopač v vinogradu in kleti dobro znašel, da je mošt Foto: er NEBEŠKE MUKE I Če nede 7 pejnez za siifšo [ 2001, boš drujgo L leto tri) dni piito v nošo! l Znani voditelj Murskega vala BOŠTJAN ROUS, ki ga poznate kot snovalca znamenitih JUKEBOXOV (slovijo po tem, da nikoli ne veš, ali sploh bodo), je seveda ljubitelj glasbe. To je jasno, saj je med drugim Marko-ban-dit in dixie-klarinetist. A poleg glasbenih so ga zamikale zračne prelesti. Najavil se je izkušenemu padal- n ‘- II ' '1'1 Ka je bitou, je bilou, zbougem! 'I J l ii I 1 L'.; 1 Jes rajši ostanen gor! 1-1 skemu učitelju MARJANU SLAKU, ki je prošnjo po 'skoku v tako imenovanem tandemu uslišal. Ko sta brez večjih posledic pristala (razen čudne vlage na Boštjanovem kombinezonu) na trdnih tleh, je vrlemu Bošku kar samo od sebe prišlo, da je zapel tisto znano: LE ENKRAT SE ŽIVI. foto: IT oktober 2001 VESTNIK 36 » Stojan Habjanič, humanist L I Pe" Ce bi napisal knjigo o svojem življenju, Ni slučaj, da govorim o suši danes, ko je le-ta ponovno skoraj pozabljena, do naslednje suše, prihodnje leto seveda^? Počakal sem konec vročega poletja z namenom , da bi opozoril na težave pomanjkanja vode v regiji še iz drugih vidikov, ne le meteoroloških. Na sušo moramo namreč gledati iz večih strani: - ena je ta, da je premalo padavin, ■ druga je ta, da jih ni dovolj takrat, ko bi nekateri hoteli, - tretja je pa ta. da ni dovolj vode, tudi če je ali ni bilo dovolj padavin ! Za prvo je morda lahko tudi sokriva narava, za drugo in tretjo obliko suše pa je zanesljivo kriv le človek oz, mi! In kaj smo takega v preteklosti storili, da se nam nenehno dogajajo pomanjkanja vode na poljedelskih površinah!? Nikoli dokončane in nikoli uporabljane zapornice na zbirnih melioracijskih jarkih Projekti melioracijskih sistemov, ki so se nekoč izvajali, so poleg odvodnjavanja predvidevali tudi zadrževanje vode in sicer z zapornicanu na melioracijskih jarkih. Ko bi bilo vode preveč, bi je nekaj z njiv odpeljali, nekaj bi je pa zadržali za čase, ko je bo premalo; logično ne!'!’ Zakaj zapornice nikoli niso bile postavljene in uporabljane je neznanka!? bi bila zelo debela« S tavek, ki smo ga zapisali v naslov, je povedal Kalman Kerec in pri tem s,široko razprtimi rokami tudi nakazal debelino knjige. Njega in ženo Mercedes, ki je doma iz Hondurasa, smo obiskali v Moravskih Toplicah, kjer imajo svoje slovensko domovanje. Drugače namreč družina živi ob Bodenskem jezeru v Švici, kjer ima tudi hotel. * govori še nemško, italijansko, špansko, francosko in angleško. Poleg hotela ima Kalman šeststanovanjski blok. V enem stanovanju živi sin, v drugem Kalman z ženo, preostala pa oddajajo v najem. Pri tem Kalman dodaja: »Kljub temu, da še nisem upokojen, zdaj večino tako imenovanih poslov opravlja moj sin, jaz pa mu včasih le priskočim na pomoč,« Kmetijstvo drugače Regulirani potoki in njih samopoglabljanje Vse vodotoke v pokrajini smo izravnali in jih spremenili v puščice. In prav tako se voda v njih tudi obnaša Odteče zelo hitro pri Tem pa odnese še nekaj zemlje iz struge. Posledica je, da so se korita potokov precej poglobila in s tem pravtako prispevala k še hitrejšemu odtoku vode iz naših krajev Da je to imelo vpliv tudi na stanje podtalnice v pripadajočih površinah vodotokov, pa je tako vsem jasno. Pnraeri Mokoša, Dobela, Kučnice,.. Izgmjanje humusa s poljedelskih površin in s tem zmanjšanje vlagozadrževalnih sposobnosti tal zaradi intenzivnega gojenja sladkorne pese s sladkorno peso se je iz njiv nepovratno odpeljalo na tisoče in tisoče ton rodovitne prsti. In to seveda tiste prsti v zgornjem sloju,-ki je tudi zadrževala vlago. Tako smo z teti osiromašili sestavo prsti in tudi s tem »pripomogli« k lažjemu izhlapevanju vlage iz tal. Zelo povečano izhlapevanje vlage iz poljedelskih površin zaradi posekov omejkov, živic, drevesnih pasov in gozdičkov med njivami; To, da so včasih med polji rasla drevesa, grmovje, pasovi gozdičkov, ni bilo zato, ker se našim prednikom ni dalo posekati jih temveč zato, ker je to imelo svoj smisel. Tako je tudi vsa evropska stroka že pred kakimi 40 leti ugotovila, da je ščitenje polj pred učinki vetra z drevesnimi pasovi najcenejši m najenostavnejši način zmanjševanja izhlapevanja vlage iz tal. Da ne govorim o drugih koristnih učinkih, kot so zmanjšanje zmrzali, ugodnejša mikroklima, večji pridelki,. . etc Kar pojdite prihodnje leto, ko bo spet suša, naokrog po Prekmurju in sami preverite kje bo lepša koruza!? Dejstvo je namreč, da je vsako leto več južnih vetrov, ki intenzivno odnašajo vlago iz tal. Kaj nam je storiti? Našteti fenomeni, za katere je nesporno kriv človek in ne klimatske spremembe, same po sebi kličejo k temu, da je zadnji čas, da nekaj napravimo, popravimo! Vse našteto se da spremeniti na bolje. Pogoj je, da se vse strokovne panoge, kot so kmetijska, urejanje voda, gozdarstvo in prostorsko planiranje, lotijo težav hkrati in ob skupnem delovanju, ne glede na strankarske ali občinske interese. Stroka ve kaj je potrebno narediti! In mislim, da je tudi večim kmetov jasno kaj smo štorih narobe in kaj se da spremeniti! Problem je namreč tako pomemben za Prekmurje in naše možnosti preživetja [dobesedno!] v prihodnosti, da nas lahko reši le skupno delovanje pri katerem delni interesi ali politično zaplotništvo nimajo kaj iskati. Taki interesi, interesi dobičkarjev, so nas tudi pripeljali v stanje o katerem govorimo! PS.: Nikar ne nasedajte »trgovcem« z namakalnimi sistemi! ■ Vode, da bi vsi, ki si zaželijo namakati, enostavno ni dovolj! To je pokazala tudi študija o strategiji namakanja v Sloveniji Saj veste kako je če sod pušča? Najprej vsak pomisli na čep, da bi zaustavil odtekanje, ne pa na novo pipo in še večje dolivanje!? Najprej je potrebno popraviti napake, ki smo jih storili na naravi in šele na koncu morda dodati kak namakalni sistem; tam kjer pač ne bo šlo drugače Ne kuha po švicarsko Kalman je trinajstih otrok, ki so se rodili v družini Kerečevih v Otovcih, Ker je bilo v začetku šestdesetih življenje v takratni Jugoslaviji težko, dobrega dela in zaslužka pa malo, se je leta 1963 odpravil za kruhom v tujino. Najprej se je zaposlil kot traktorist, nato kot »mašlnist« v Voralbergu, ki je v bližini švicarske meje, nato pa so mu v Švici ■ ponudili delo kuharja. Pri tem poklicu so mu prišle prav izkušnje iz vojske, kjer je prav tako opravljal kuharska dela, Kalman jim je takrat razložil, da on »ne kuha po švicarsko«, temveč tako, kot pripravljajo jedi v Sloveniji, Toda to njegovih delodajalcev ni motilo. Poročila sta se v Sloveniji lj ■ h L f A' F I v E J J 'j Kalman je spoznal Mercedes v Švici, Poročila sta se po šestih mesecih, in to v Sloveniji. Z drugo ženo sta začela graditi tudi motel v bližini Bleda, toda leta 1989 je žena umrla, tako da je ostal sam. V tistem času je že razmišljal, da bo prodal hotel v Švici, toda takrat mu je priskočila na pomoč hčerka I iz njegovega prvega zakona. »Veliko bolj zanimiva ta pa je zgodba, kako šem spoznal svojo tretjo ženo,« Mercedes je doma iz Tegucigalpe, ki je glavno mesto Hondurasa. Najprej kegljišče, nato hotel Naj zapišemo, da je bil Kalman pred odhodom v tujino že poročen. »Toda če ljudje niso za skupaj, je bolje, da se razidejo, kot da vse življenje se je nasmehnil Kalman in nadaljeval; »Imel sem dobrega prijatelja, ki je odpri gostilno v Zurichu. Tam sem se spoprijateljil z nekim gostom, ki je bil iz Honduarasa. Bolj v šali kot zares sem ga vprašal, ali nima kakšne dobre sestre, saj sem po smrti druge žene ostal sam. On je to vzel zares In kmalu po tistem mi je predstavi! svojo sestro. Takoj sva se zaljubila.« razmišljajo o tem, da niso za skupaj,« se spominja “ tistih časov naš sogovornik, - Ko je bil v Švici, je v St, Moritzu spoznal Švicarko, ki je bila tam natakarica. Kmalu sta se poročila in leta 1970 najela lokal ob Bodenskem jezeru, leta 1974 pa sta kupila svoj lokal ob Bodenskem jezeru. Najprej je bila to le gostilna s kegljiščem, ki je imelo le eno stezo, V začetku je bila ta steza dovolj, toda potem so gostje začeli spraševati, zakaj nima dveh ah več stez. Kalman jih ni dolgo poslušal. Hitro se je odločil, da bo zgradil še dodatno stezo, nad kegljiščem pa še sobe, tako da se je gostilna spremenila v hotel. Danes prihajajo h Kalamanu gostje z vsega sveta, poleti kolesarijo okoli Bodenskega jezera, pozimi pa smučajo na bližnjih smučiščih. Zaradi dela v hotelu se je moral naučiti tujih jezikov, tako da poleg slovenščine, ki je njegov materni jezik. Poročil se je tudi sin Kalman m Mercedes sta se nato po šestih mesecih poročila, »Ko sva bila nekaj časa že poročena, je ženine sorodnike v Hondurasu obiskal tudi moj sin iz drugega zakona, Tam je spoznal hčerko iz prvega zakona moje sedanje žene. Takoj se je zaljubil vanjo »Pokrajina, kjer sem se rodil, je veliko lepša,- nam je povedal Kalman na koncu našega pogovora in odhitel nazaj k »preši«, iz katere je že tekel mošt. VESTNIK 37 Pen oktober 2001 Družina, ki živi med Švico, Hondurasom in Slovenijo Z godilo se je, da sem napisal knjigo Metuljev efekt (1991], ki so jo Hrvati prevedli v Žametne sanje (1993) in Cehi izdali letos pod naslovom Metuljev efekt in žametne sanje (2001). Za češko različico sem dopisal stavek v stilu Hrabalovega pisanja. Objavljam odlomek, kajti tekst je napisan izključno za češkega založnika in knjiga je kot »darilni paket« vzbudila v Pragi veliko zanimanje. Družina se je postavila pred kamin v slovenskem domovanju v Moravskih Toplicah. Od leve proti desni: Kalman, žena Mercedes, Kalmanova snaha Eucebia in vnuk Dominik ter sin Renato. in tako sta se poročila tudi onadva. Zdaj pa sem že dedek. Sin je prevzel hotel, jaz pa mu od časa do časa pomagam, da mi ni preveč dolg čas,« smo še izvedeli od Kalmana. Poleg tega so Kalmanov konjiček še avtomobili. Od časa do časa kupi star avtomobil, ga razstavi, popravi in predela, nato pa ga proda. Z ženo si večkrat privoščita tudi dopust, toda najraje pridejo dompv v Moravske Toplice, kjer imajo hišo. »Zdaj bomo ostali v Sloveniji kar nekaj časa, saj bomo morali poskrbeti, da bo iz mošta, ki smo ga iztisnili iz grozdja, nastalo vino. Poleg tega je Prekmurje zame najlepša dežela,« nam je pojasnil Kalman, Z njim se je strinjala tudi njegova žena, ki je prišla prvič v Slovenijo leta 1996, ko sta se v pokrajini ob Muri tudi poročila. Poroka ni bila velika, saj nekateri gostje iz Švice in iz Hondurasa niso mogli priti, zato pa sta se po tistem Kalman in žena velikokrat odpravila na dopust v Honudras. v Hondurasu so imeli plantažo Mercedes je doma iz Tegucigalpe, ki je glavno mesto te srednjeameriške države, ki ima skoraj šest milijonov prebivalcev. Pokrajina je nekoliko podobna Goričkemu ali celo Gorenjski, saj je veliko zelenih planot. Temperature so ponavadi zelo visoke, tam, kjer se ljudje ne ukvarjajo s kmetijstvom ali kjer ni dovolj padavin, pa je bolj ali manj puščava. Kalman je tam pred tremi leti za nekaj časa kupil celo petdesethektarsko plantažo, kjer so najbolj rasle banane, pomaranče in limone. Zaposlil je tudi več delavcev. Toda voditi plantažo iz Evrope v Srednjo Ameriko ni najlažje, čeprav mu je pri tem v Hondurasu večkrat priskočil na pomoč ženin brat. Plantažo so na koncu prodali. Poleg tega je Kalman tudi zbolel in med bivanjem v Hondurasu Ji Kalmanov hotel ob Bodenskem jezeru se imenuje ROssli. K njemu prihajajo gostje z vsega sveta, ki poleti kolesarijo, pozimi pa smučajo. je dobil srčni infarkt. Rešili so ga v zadnjem trenutku, saj so ga z zasebnim letalom prepeljali v bolnišnico v ameriškem Miamiu. Nazaj domov___________________ Ko bo upokojen, Kalman razmišlja, da se bosta z Mercedes preselila v Slovenijo. Švica je lepa in urejena država, toda pokrajina, kjer sem se rodil, je veliko lepša,« nam je povedal Kalman na koncu našega pogovora in odhitel nazaj k »preši«, iz katere je že tekel mošt. Dejan Fujs Nedokončani Hrabalov stavek avtorja 6. S. .. a deset let kasneje, za belo okroglo mizo na PantOvčaku v Zagrebu, v rezidenci hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, sta sedela za osrednjo mizo oba predsednika s soprogama, veleposlaniki s prevajalcem Dušanom Karpatskim, a nekaj metrov vstran, za okroglo mizo, pripravljeno za slovesno večerjo, so sedeli strogo izbrani uradni povabljenci, javni in samozatajevani, državljani Češke in Hrvaške ter gostje, na najrazličnejše načine vezani na položaj Stipeta Mesiča in posebej na delovanje Vaclava Havla; tako sem sedel med predstavnico za stike z javnostmi in tajnico predsednika češke republike gospo Anno Freimanovo in preslavnlco za stike z javnostmi predsednikove soproge, nekdanje gledališke in filmske igralke Dagmar, gospo Sabino Cingroševo, malo dalje je sedel hrvaški pesnik in politik, vodja liberalne stranke, nekdanji arestant in nesojeni ■•hrvaški Vaclav Havel-, danes žal že pokojni gospod Vlado Gotovac, ki je bil edini za mizo v spremstvu svoje soproge, ker je že kazal prva znamenja zahrbtne bolezni in je potreboval zanesljivo, žensko in medicinsko roko, taisti Gotavac, ki sem ga spoznal na enem od prvih srečanj srednjeevropskih književnikov v Vilenici, ko so tja prihajali še češki, moravski, slovaški in drugi disidenti ter smo posedali za kmečko mizo skupaj z današnjim slovenskim ministrom za zunanje zadeve gospodom Dimitrijem Ruplom, Vlado Gotovac pa nam je pripovedoval svoje zaporniške izkušnje, da bi kasneje, ko so Hrvate napadle mračne sile -»dobrososedskih- ambicij, a se je vse končalo z zmago hrabrosti in dobre volje hrvaškega naroda, kajti ta narod je imel vselej med sabo morda ne vedno najboljše politike ali skoraj vedno izjemno nadarjene govornike, pa je imel tako tudi Vlado Gotovac tridesetega julija 1591 na začetku domovinske vojne govor pred takratnim Poveljstvom petega področja v Zagrebu in takrat in tam izgovoril enega najbolj pretresljivih govorov v zgodovini hrvaškega angažiranega govorništva, ko je med drugim rekel, »rad vas imam in ponosen sem na vas, in če bi moral izbirati, ali želim z vami umreti ali z generalskimi strašili živeti, bi izbral smrt, kajti že dolgo kroži po svetu čudovita misel nekega velikega pisatelja, ki pravi: v Na-vari se je umiralo od sramu in mi Hrvati, ko bi nam odvzeli to dostojanstvo, ko bi nam odvzeli to ljubezen, bi tudi mi umirali od sramu, a oni - ta strašila - ne morejo zaradi ničesar umreti, ker nimajo ne dostojanstva ne ljubezni, kajti pri tem sramu jih ruti ne morejo imeti, smrt je že v njih, kajti če bi imeli generali družine, če bi imeli generali otroke, če bi imeli generali svoje bližnje, potem ne bi zasedli te naše zgradbe, vendar generali nimajo nikogar, verjemite mi, kajti tisti, kdor ubija tuje otroke - nima otrok; kdor tuje matere ožaloščuje - nima matere; kdor ruši domove - ta nima doma, zato morajo generali vedeti, da na tej zemlji za njih ni ne Dodatek h knjigi o Vaclavu Havlu Gospod Vaclav Havel se v Ljubljani podpisuje v knjigi B, Šomna Metuljev efekt. mater ne otrok, ne domov, in umrli bodo v zapuščenosti svojega mrtvega srca«, spomnil sem se njegovih sugestivnih pesniških, zgodovinskih besed, razmišljal sem. kako so njegove besede odmevale v javnosti, v hrvaških domovih in kako so jih kasneje citirali ne samo domači novinarji in tuji poročevalci s hrvaških bojišč, marveč tudi srbski otroci in srbske matere, kajti teh generalov se bodo sramovale celo njihove žene, ker so bili ubijalci tujih otrok, sramovale se jih bodo njihove družine, ker so uničevali tuje družine, in spomnil sem se, kako so v vojnem metežu ujeli bratranca moje soproge, ga ustrekli v hrbet, od zadaj, strahopetci, kakršni so bili, in tolkli so ga, mučili po srbskih zaporih in na njegov dvajseti rojstni dan so ga obsodili na dvajset let strogega zapora, ker je na vprašanje, ali bi to, kar je storil, a hotel je vreči v zrak most med Baranjo in Sremom, odgovoril, da bi znova branil svoje mesto, svojo šolo, ki so mu jo zrušili, svojo mater, ki so jo pregnali iz hiše v predmestju Osijeka, in spomnil sem se, kako sem bil tudi sam, davnega 1963. leta, mnogo prej pred Gotovčevim ali Hav-lovim zaporom, zaprt, ker nisem verjel v takratni unitaristični politični sistem in smo v priložnostnem študentskem časopisu Bruc skupaj s še dvema prijateljema s satirično ostjo napadli nesmisel Titove štafete, ostro kritizirali nedemokratično ustavo. Jugoslovansko armado, ki se je od ljudstva in pred narodi ogradila z bodečo žico ter poskušala uniformirati nacionalne različnosti od Triglava do Devdelije, od Slovenije do Makedonije, a za mizo je sedel tudi češki umetnik, brez svoje češke prijateljice, sam kol zapuščen svetilnik modernega gledališkega intelektualizma, ki je tokrat dovolil, se prepustil režiji protokolarnih ■hrvaških dramaturgov, ki so mu zrežirali slovesno večerjo, a sam je davnega 1981 leta postavil na dubrovniškem obzidju kdo ve katerega Hamleta, novinarka Branka Malič pa je naredila z njim odmeven razgovor, toda bolj od tega pogovora me je navdušil njen-profil m kasneje sem jo poiskal, našel in se z njo poročil, in ko sem na slovesni večerji na Pantovčaku, kamor me je pripeljala in odšla, ker sem dobil povabilo samo za eno osebo, tako med serviranjem juhe in glavnega obroka pomislil na to, sem dojel, da Jiri Menzi sploh ne ve, kako je zbližal nekdanjo novinarko Vjesnika in mene, kako je -kriv« za naše druženje in kako sem iz nje naredil kasneje zaljubljenko v vse lepo pa tako tudi slovensko, če^o in slova^o kulturo ter z njo ilegalno vstopil v stanovanje Vaclava Havla, ko je bil pisatelj, najbolj znani evropski disident, še pod strogim policijskim nadzorom, na ulici, pred zgradbo ob Vltavi, pa je dežural policijski avtomobil, opremljen s kamerami za registracijo vsakogar, ki bi vstopil ali odšel iz zgradbe, v kateri je stanoval Havel, midva pa sva hitro ugotovila njihov namen, počakala sva, da je mimo zapeljal tovornjak, in v njegovi senci zdrsnila nahodnik, prišla do Vaclavu in naredila z njim razgovor ter se kasneje srečala z njim še večkrat, posebno zanimivo je bilo srečanje v Ljubljani, ko mu je predsednik slovenske države gospod Milan Kučan izročil najvišje državno odlikovanje, mene pa povabil na slovesnost in sem upal, da bom tam srečal tudi druge slovenske kulturne in javne delavce, vendar sem se tistega delovnega popoldneva znašel v drža-vni zgradbi samo med političnimi povabljenci, člani diplomatskega zbora v in stal poleg slovenskega šitofa gospoda Lojzeta Šuštarja, potrpežljivo smo čakali predsednika, slovenskega in če^ega, potem pa je najprej prišel Milan Kučan, bU je dobre volje, ko se je vzpenjal po rdeči preprogi, me je zagledal in me razpoloženo pobaral, -Brankec, kako si, lepo je, da si prišel«, Milan je pet let mlajši od mene, v mladosti sva kot tabornika nekajkrat taborila v Bohinju, Sa-vinjski dolini in moja mama je bila tabornica, ki nam je kuhala, in njeni slivovi cmoki so vsem tabornikom ostali v lepem, sladkem spominu, jaz pa sem ga nosu na ramenih, kajti že takrat je bil majhen in pameten, a zdaj je to prijateljsko naslavljanje zmedlo slovenskega škofa, resno se mi je zazrl v obraz in me vprašal, »kaj se vidva poznata?«, pokimal sem, ni bit primeren čas niti prostor za takšno vrsto izpovedi, da sva z Milanom oba Prekmurca, da je to nenapisano, vendar trajno zavezništvo, in če ..., toda v tem trenutku se je povzpel po stopnicah predsednik Češke republike Vaclav Havel, in ko me je videl, kako stojim tam med samimi profesionalnimi politiki, me je spontano pozdravil -ahoj, Branko- in slovenski škof se je ponovno zazrl vame, njegov pogled je bU preiskujoč in slišal sem ga ali-p a se mi je v tistem trenutku samo zazdelo, kako me je vprašal, diskretno, šepetaje, kot da bi bila v stolnični spovedi •kdo se vi?«, vendar mu nisem odgovoril, predolgo bi trajalo, začel se je obred, ceremonija podelitve odlikovanja je stekla, jaz pa sem iskal v sebi zadovoljiv odgovor na duhovnikovo vprašanje in nisem ga našel, čeprav mi je prišlo na misel, da bi bil morda najboljši, najkrajši odgovor »kup nesreče«, -nihče- ali celo »pičkin dim«, a kaj sem potem počenjal tam, če sem nihče In nič, m pogledal sem čez mizo, v človeka, ki je sedel nasproti mene, prav tako sam, brez soproge in izgubljen kot pozabljen kavarniški dežnik, z nagubanim, dobrodušnim pesniškim obrazom, ki je pripadal predsedniku hrvaških književnikov Slavku Mihaliču, kajti r^ sem bral njegovo poezijo, večkrat me je zaprosil, ko sva se srečala na državnih praznikih Slovenije v Zagrebu, da mu pošljem svoje pesmi, da jih bo prevedel in objavil v hrvaških literarnih časopisih ali revijah, vendar tega nisem storil, na levem in na desnem bregu Sotle je bilo mnogo več boljših pesnikov, pa sem se tudi tokrat, ko sem dojel, da je tudi njemu dolgčas za mizo, da so se mu misli razvezale in razbežale, da že si izmišlja ali novi stih ali metaforo, s katero bo dopolnil svojo pesniško zbirko, spomnil njegove I pesmi, ki se mi je vrezala v spomin in ostala, pogosto sem razmišljal o njej, ker je imela moderno dikcijo, razprto slutijo, kot se spodobi za mojstra hrvaške pesniške besede: mojster, ugasni svečo, prišli so resni časi, ponoči raje preštevaj zvezde, vzdihuj za mladostjo, tvoje neposlušne besede bi lahko _ pregrizle uzde, sadi na vrtu čebulo, cepi drva, pospravi podstrešje, bolje da nihče ne vidi tvojih oči, prepolne čudenja, takšen je tvoj pokbc, ničesar ne smeš zamolčati, oe ne boš vzdržal, boš znova segel po peresu, mojster, bodi razumen, ne ukvarjaj se s preroštvom, poskušaj zapisati imena zvezd, časi 30 resni, nikomur se ničesar ne oprošča, samo klovni vedo, kako se lahko izvlečeš, jočejo, ko jim gre na smeh, in smejejo se, ko jim jok razjeda obraz, takšni smo bili Vlado in Jiri in jaz za mizo na Pantovčaku nekega slovenskega večera, ker nas je zbližal mehak, včasih celo malce otroški češki jezik, zrel za naivno ljubezen in resno zajebavanje in premehak za kafkovski opis sveta, a v tem svetu mi je umrl'človek, ki mi je bil nedosegljiv literarni ideal, in sanjal sem o njem, ko je umrl in poletel z golobi s tega sveta v neki boljši svet; nekajkrat sem ga srečal, v neki praški krčmi me je po dolgem, otipljivem gledanju, opazovanju, poslušanju in razmišljanju povabil kot svojega ministranta, svojega učenca, kot pomočnika literarne metafore, iniciral me je, sprejel v društvo živih pesnikov, kajti z mano je bil tudi Jaroslav Holoubek, navdušen nad Jadranskim morjem in zagledan v dvonoge nimfe na peščenih plažah, ki je slovesnost pesnidte indiciacije zabeležil v svoji knjigi Ce se nebi rodil v pesmi z naslovom V spomin na Bohumita Hrabala, kjer jasno piše: pijemo pivo v Krušoviški gostilni Na Brčalce z Neprašem in Karlom Chaboum in Brankom Šomnom iz Zagreba, z žepnim nožičkom režeš pečeno rhesto, posipano z rdečo papriko, in spomnil sem se, kako smo sedeli na dvorišču prikupnega doma v Westwoodu v Los Angelesu in pik japonsko pivo iz pločevink, kako smo se fotografirati z gospodom Hrabalom in na tej sliki smo biU poleg njega še nekdanji član praškega kabareta Semafor gospod Jiri Planner, režiser Intimne osvetlitve, kulturnega filma šestdesetih let, gospod Ivan Passer ter jaz in minilo je dobro leto, mogoče manj, ko sva z Branko po končanem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh vstopila v praško krčmo Pri belem tigru in tam, za prvo točiiniško mizo zagledala pana Bohumila Hrabala, obkroženega z ameriškimi turisti, z mladimi študenti, ki so raziskovali magičnost Kafkove Prage in Švejkovo pivsko duhovitost, on pa jim je kot Jezus na hribu pripovedoval svoje vtise s potovanja po Ameriki, kjer je promoviral eno od svojih prevedenih knjig, v rokah je držal fotografijo, prav tisto s Plannerjevega dvorišča z bazenom, in razlagal radovednim svetovnim popotnikom who is who, s prstom, mokrim od piva, se je ustavil na moji podobi, ni se mogel spomniti mojega imena, toda sam sem ga v tem trenutku nežno pozdravil, pisec je dvignil pogled, preskočila je božja iskra in zviti pisatelj je mirno rekel, tukaj, vidite, ta gospod, ki me preganja od Los Angelesa do Prage, je ponovno tukaj, živ in zdrav, da vidi, ali kažem prave fotografije in se hvalim, s kom sem pil japonsko pivo, ki je izvrstno, vendar še zdaleč ni tako okusno kot naše, in mladi ameriški turisti so pogledali najprej mene, potem znova fotografijo v Hrabalovi roki, na kateri stojim za gospodom pisateljem, in vzklikali, kako je to wonderfuU, kako je to čudovito, to je ta magičnost Kafke, montaž a atrakcij, in kako je Hrabal resnično čarovnik dvajsetega stoletja... Branko Ščmen oktober 2001 Pen VESTNIK 1. I S. JOŽE VELDIN strojevodja in (ekstremni) padalec. Murska Sobota 1. Seveda, čeprav so podrli dva najvekšiva bloka, je še puno takših, ge bi se lejko A. do) lučo. 2. Nikdar! Velki varaš, velke nevoule. mali varaš, male ne vole. 3.... je bil tou, kda san se oženo. Samo še gnes den ne ven, sto je mel vejkši krumpiš; ges ali moja žena. Velika Šest Pomurcev smo tokrat obremenili s temi vprašanji: ■j TANJA ČERNI 'J 1». podjetnica, Moščanci MRC ;•< :sS.S. • • 1. Navdušila bi se v trenutku, ko bi za nagrado izvedela, vendar bi se takoj za tem spomnila sedanjih razmer in potovanje za nekaj časa zagotovo preložila. 2. V Ljubljano nikoli, razen če bi mi začelo škripati na poslovnem področju in bi bila Ljubljana edina možnost za moje nadaljnje delo. 3. Moj največji »krompir*? Mož bi verjetno takoj odgovoril, da poroka z njim. Naj mu bo! !< :4i ■ *s- " ( ■ 4 •< L- TRIPENKETA ^Za nagrado ste prejeli potovanje v New York. Ste navdušeni? 0 Slovenija se čedalje bolj centralizira. Življenjski standard temu primerno raste. Vas je kdaj zamikalo, da bi se preselili tja. Vaš največji »krompir« v življenju. MARIJA HORVAT upokojenka, Murska Sobota 1. Sem sicer navdušena, da bi videla New York, toda ne v sedanjem trenutku, ko svetu vlada terorizem. Pa tudi sicer nerada potujem v zraku (z letalom) - na tleh se počutim varneje. še posebej cenim prostovoljce med mladimi, ki jih ni malo. 2. Kljub višjemu življenjskemu standardu v večjih centrih me ne mika, da bi se preselila tja (npr. v Ljubljano). Bogastvo nas državljanov na obrobju domovine je v pridnosti, trdoživosti in medsebojnem spoštovanju. V letošnjem letu, ko je mednarodno leto »prostovoljstva*, sem to še posebej občutila - sosedska pomoč, pomoč bolnim, onemoglim in socialno ogroženim je med nami starejšimi ponovno prišla do izraza. 3. V mojem življenju je bilo kar nekaj krompirja. Zagotovo pa sta moja največja »krompirčka* moja dva vnuka, stara 7 in 11 let. Vnuka sicer živita v Ljubljani, toda ko prideta ob koncu tedna ali v počitnicah, je hiša potna razigranosti, sproščenosti in dobre volje. ŠTEFAN ROŽMAN predsednik Društva vinogradnikov, Lendava I. Do sedaj sem v življenju doživel in preživel že marsikaj slabega in dobrega. Ne spadam med tiste z obilo sreče, še manj pa, da bi bil nagrajen, pa še povrh po srečnem naključju. Ampak če bi vseeno dobil tako priložnost, to je nagradno potovanje v New York, bi bil zelo vesel in navdušen. Kljub zadnjim tragičnim dogodkom, ki so se tam ripetili, bi se potovanja udeležil. Ogledal bi si znamenitosti tega čudovitega^velemesta. 2. Po desetih letih je Slovenija s svojo strankarsko usmerjeno politiko privedla svoj ekonomski razvoj na to raven, kjer smo. Opaža se hotenje k centraliziranem prenosu -vse v Ljubljano. Razvoj regije, ne samo naše. Pomurske, je precej zaostal. Življenjski standard pada iz dneva v dan. Kmetje, delavci, večina je na robu preživetja. Kljub vsem življenjskim razmeram je moja odločitev še zmeraj, da ostajam doma v Prekmurju, čudoviti, prelepi idilični Lendavi in Dolgo vaških Goricah. 3. Moj največji krompir^ij^ mja. prijatelji, sorodniki, i hanci in z vsi bjih nisem imel. Srečen sem, da živim, da sem z dn imamo službo. Vsal imi, ki me po:^iajo. Pomembno je, da smo zdra' je sam. si svojo srečo ki JOŽE ŠTRAKL direktor TONDACHA, opekarna Boreči, Križevci pri Ljutomeru 1. Super zadeva. New York ponuja krasno možnost za nakupe in zopet se bom lahko malce prikupil ženi. Posebno vrednost nagrade predstavlja dejstvo, da potem z »OSAMA BIN LADEN-AIR*. Na lastne oči smo se lahko prepričali, da odpelje svoje stranke naravnost v trgovino. 2. Ne. Kot politik se ne bi obnesel, ker ne vem deliti praznih obljub, kot gospodarstvenik pa ' ne morem nikamor, saj naš pomurski šef menedžerjev, Rudi Cipot, meni, da pamet mora ostati doma. In strinjam se s tem. 3. Sinova Mitja in Luka. PROF. NACE GERIČ psihoterapevt, Murska Sobota 1. Človek potuje skozi življenje in to je cilj, vsebina, ki bogati. New York je tragično mesto tragičnosti sodobne civilizacije - videti, spoznati, podoživeti, obogatiti spoznanje o bivanju. 2. Centralizacija iz asociacije v globalizacijo v Sloveniji pomeni, majhno naredili še manjše. V ozadju je ozkost, egousmerjenost, pomanjkanje empatije, brezobzirnost do bogastva raznolikosti. Razumeti je tudi kot dvig standarda na račun siromašenja drugih (raznolikih specifičnosti pokrajin). Moja naravnanost je v prizadevanju krepitve kvalitete življenja pomurskih ljudi. tl J 3. Da se mi je »dogodil* poklic psihoterapevta - z možnostjo analitičnega vpogleda v zakonitosti človekovega življenja. Opravičilo za septembrska spodrsljaja Mag. Marjanu Vaupotiču se Penova trojka opravičuje, ker je do njega prispela ena od delovnih različic vprašanj, zato njegov odgovor na tretje vprašanje ni čisto v stilu uradnega tretjega vprašanja. Vsebinsko pa stoji in to je naj pomembne j šel Morda pa ima ta naš spodrsljaj tudi svojo dobro plat - bralci ste vsaj ugotovili, da je nastajanje vprašanj za Penovo anketo za trojko resna stvar. Drugo opravičilo dolgujemo Stanki Dešnik. Nedosledni smo bili pri njenem strokovnem nazivu. Je univ. dipl. inž. krajinarske arhitekture. Obema in bralcem hvala za razumevanjel Pe" oktober 2001 VESTNIK 30 t , t Nataša J. 'iF Irma 2: Benko Ti si moja, sem rekel, pa zelo sem se spekel, ker tvoje srce gori za drugega že. Lectovo srce z zgornjim verzom je razočaran fant skrivaj nastavil svojeglavemu dekletu, potem ko ga je na Trejzinem senju skrbno odbral med množico srčkov z najraz- ličnejšimi napisi, ogledalci in okraski. Na stojnicah medičarke Jožice Celec je bilo mogoče najti vsebine za vsakršno rabo, prevladujejo seveda ljubezenski verzi. Lahko pa si naročite srce z napisom in drugimi dodatki po želji. Naše veliko na levi je že pri novopečenem Abrahamu -verz so mu skovali prijatelji, Jožica pa se je potrudila, da je vse skupaj prijetno za oko in lep spomin. Pravi izdelek domače obrti, ki se ob vsem tudi ne pokvari in ne opeša! Moškim za pogum in ženskam za tolažbo pa je specialiteta medičarske hiše iz Ratkovec -moški medenjaki z orehi. Lectovo srce se ne pokvari in ne opeša Od prve polovice 19, stoletja se je »klasično* medičarstvo (lectarstvo) začelo vidneje spreminjati. Živobarvna lectova srca z ogledali in najrazličnejšimi prigodnimi verzi pretežno ljubezenske vsebine, konjički, dojenčki, ure, rožni venci in jeleni iz lecta postajajo nepogrešljiva ponudba medičarskih stojnic na sejmih in že gnan j ih ... (dr, Janez Bogataj; Sto srečanj z dediščino na Slovenskem.) ''■t' 4 '« n*h '1 B =1 ■'>i 7' '771'’ ■ oktober 2001 VESTNIK 40 j- Lepa Vida tl .■ 4 II 'u [**. 1 S I + ■i i ■'/ f '11 i u P i. iv 4 > 4 I • ■I --------Pe"------------ Cankarjeve ustvarjalne muke ob pisanju njegove poslednje drame napisana v Slovenskih goricah Pisatelj Ivan Cankar je prispel 8. novembra leta 1910 h gostitelju zdravniku in pisatelju Lojzu Kraigherju k Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Že naslednje jutro je pisal gospodinji na ljubljanski Rožnik. Pismo je polno nostalgije in v njem je tudi domneva: Ko se sence izgubljajo v oktobrski megli, se vračam k spominom. Pokopališča so vedno bolj polna mrtvih, ki so mi bili nekoč blizu. A od vseh mrtvih se mi največkrat vrača teta, ki je pred dvema letoma še sama odšla za svojimi sedmimi otroki. Z lahkim srcem odhajam, ker so vsi moji prekrbljeni pri Bogu, morda se tam srečamo, mi je dejala, ko sem jo obiskala. Tiho, brez besed je prenašala bolezen, svoje solze je že zdavnaj izjokala in vdano prenašala vse udarce, ki ji jih je namenil njen Bog, da bi jo preizkušal, kot je velikokrat dejala. Najglobja vera človeštva, da smrt ne pomeni konca, ampak začetek novega življenja, je dajala moč moji teti. Misel na smrt za preprostega Človeka Mislim, da bo Lepa Vida dovršena najkasneje do Miklavža...«Iz nadaljnjih pisem je razvidno, da so blato, megla in mraz pisatelja v tujem okolju utesnjevali in doživljal je dolgotrajne ustvarjalne muke. Ta, sorazmerno kratka drama, je bila napisana v Slovenskih goricah šele do konca aprila leta 1911. Ivan Cankar, mučenik, kot ga je upodobil Hinko Smrekar, Lepo Vido miselno rojeval pet let Poglavitno literarno delo, ki ga je Cankar skoraj v celoti napisal pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, je bila njegova poslednja drama Lepa Vida. Dušan Moravec o tem med drugim piše v V. zvezku Cankarjevih zbranih del, ki so izšla pri Cankarjevi založbi 1986:«... Tudi Lepe Vide, svoje poslednje drame, Cankar ni pisal doma - in kje je sploh bil njegov dom? Klanec? Ottakrig? Rožnik? Pisal jo je v Slovenskih goricah, v okolju, ki mu ni bilo nič manj tuje kakor bosansko ob pisanju Hlapcev; pri prijatelju Lojzu Kraigherju, kjer mu je bilo dobro kakor malokdaj, pa je vendarle občutil 'ubijajoč dolgčas ’, potrtost in željo, da bi pobegnil kamorkoli...« Več kot pet let je Cankar miselno oblikoval Lepo Vido. Po Moravčevem pisanju je že zdavnaj končal prvo dejanje. Lepa Vida je pravzaprav nadaljevanje dramskega osnutka Hrepenenje iz leta 1906. O tej, v Cankarjevo poslednje in sedmo dramsko delo je imenoval Oton Župančič pesem hrepenenja. Po Moravčevem mnenju je doživela Lepa Vida izjemno usodo med Cankarjevimi deli;«... Nihče ji ni zapiral poti, nihče pa tudi ni občutil globoke notranje dramske sile te tako občutljive poetične umetnine. Nezapažena ni ostala samo njena notranja rast, temveč tudi tiha obtožba vseh tistih, ki so krivi, da je življenje tisočev na našem planetu eno samo hrepenenje za lepšim, nedoločenim in nedosegljivim, pa naj bo že temu ime kakorkoli; prav to pa veže poslednjo Cankarjevo dramo z vsemi njegovimi, čeprav izraža misel na svoj, poprečnemu gledališkemu obiskovalcu tuj način... Po lepi Vidi se avtor Hlapcev le še malokdaj vrača k daljšim besedilom, tudi v pripovedni obliki.. Lepa Vida je simbol upanja In Vida je preprosto dekle, ki so jo srečevali pesniki mislih »založeni« snovi začne pisatelj torej spet moderne, v »črni hiši« ob Ljubljanici, v stari poglobljeno razmišljati jeseni leta 1910 v svojem »cukrarni«. Je vsakdanje dekle, vredno oboževanja, novem domu na Rožniku. In dramo je potem res poželenja. A je preraslo v njihovi zavesti v simbol napisal pri Kraigherju pri Sv. Trojici v Slovenskih lepote in upanja na boljše življenje. goricah, kjer je živel kot gost od pozne jeseni leta 1910 do pomladi 1911. Dnevno stavek, dva ali nič Dela se je lotil takoj, ko se je verjetno s kočijo pripeljal k Trojici. In zadnjo besedo je dodal pol leta pozneje. Pri Kraigherjevih je imel pisatelj na voljo svojo sobo, in ko je ustvarjal, so domači hodili po hiši spoštljivo tiho, A je gostitelj pripovedoval, da je napisal včasih po ves dan komaj stavek ali dva. Pogosto ničesar. Izjemno nezadovoljen je bil sam s seboj. Sproti je uničeval že napisano besedilo. Lepe Vide ni mogel ne napisati ne odložiti. In vendar je bila napisana pri Trojici do konca aprila leta 1911 Ob dnevu mrtvih ko se spominjam živih Cankar se je od Trojice vračal v Ljubljano prek Celovca. Obiskati je želel svojega založnika Schwent-. nerja, a ga takrat ni našel. Kljub manjšim težavam . mu je potem natisnil Lepo Vido. Izšla je za božič leta Ul v I 1' j I • n 1911 z letnico 1912. Že 27. januarja 1912 je bila v J Ljubljani krstna predstava. Cankar je osebno * * pomagal pri režiji. V oceni te dramske predstave je Oton Župančič pisal, da gre za »obračun s preteklostjo in okret v bodočnost«, in da je »slovesna velika maša slovenske besede«. Župančič je ocenil predstavo za eno najuspešnejših in najzanimivejših. Ocenjevalci so si bili večinoma edini, da gre za pesniško delo, v lepe besede odeto izpoved, vendar kaj malo primerno za oder. li Sveta Trojica v Slovenskih goricah. V nekdanji Kraigherjevi hiši (tretja od desne proti levi) je Cankar pisal Lepo Vido, ki je bila njegova poslednja drama. Iz Cankarjevih pisem, ki jih je pošiljal od Sv. Trojice na Rožnik, je čutiti, da so ga v Slovenskih goricah utrujali meglena jesen, blato, zima ... Hrepenel je po soncu, pomladi. In njegova Vida pripoveduje: «... O, ti ubogi, ti otrok sonca in pomladi, kako sem bila žalostna zaradi tebe! Kod si hodil, kam si se izgubil?... Zdaj pa misli, da sanj ni več, da je veselo jutro, polno luči in pesmi... in da nikoli ni bilo tiste noči in da nikoli ni bilo mene, da je bila pravljica., iz vročice rojena, v bolezni izmišljena ... ali, da je bila senca, ki hušne čez pot: človek postane, se ozre plah, nato gre prepevaje dalje ...« Prihodnjič: Cankarjeve spozabe v Slovenskih goricah oziroma užaljene učiteljice Franček Štefanec I II ni utesnjujoča, kajti vsako bitje mora plačati svoj dolg in vsakdo bo enkrat odšel, kot je zapisano v veliki knjigi življenja. Eni prej, drugi pozneje, mi je velikokrat dejala. Ona je že vedela. Kot v baladi je drugega za drugim pokopala svojeh šest otrok in sedmi se je odpravljal na večno pot, ko sem stala ob njej. Sedaj v dolgih nočeh pred dnevom mrtvih se moja teta in njeni otroci vračajo k meni. Ona je spokojna: preizkušnje je prestala. Sedemkrat. Prvič, drugič in sedmič v zvezdnati noči nekje za ravninsko vasjo, tam za široko reko, kjer sove grozno zaskovikajo in so nočne sence dolge, mlada Bara pa se je sklonila nad zibelko vročičnega sinka. Sad njenega telesa je zapuščal hišo in dvorišče, čeprav sta mu starša kot prvorojencu in prihodnjemu gospodarju že VESTNIK 41 Pe" oktober 2001 I 1 P MEMENTO tolitični odnosi med Prekmurci in Pr- MORI dva tedna po rojstu razkazovala njegovo verstvo. In tako sedemkrat. Mati je sedemkrat polagala umirajoče otroke na golo zemljo - iz prahu si nastal, v prah se povrneš. In ko so zaprli trudne očke, je z žeg-nano vodo pokropila po sobi, ogledalo pokrila z ruto in na steza j odprla okna, da njeni angelci najdejo pot v višave, v širnih nebeških prostranstvih pa jim je padajoča zvezda osvetlila pot. Mati je potisnila mrtvim otrokom v otrplo pest kovanec, da bodo poplačali brodarja, ki jih popelje po večni reki na oni svet. Ob pogledu na njen beli obraz in prazne oči sem tisto noč pomislila, da je pesnik Alojz Gradnik prav tako zrl v straš ne teme brezen in videl herojsko mater, ki se po slavlja od mrtvega otroka, ko je pisal svoje ode smrti. Čez ravnico je droben zven navčka sedemkrat oznanjal, da se je nekdo pos lovil od tega sveta. V črno odete ženice so umite otroke, jih pražnje oblekle in vodile k belim krstam, da pokropijo tistega, ki mu je Bog določil mesto ob sebi. Nežni Šopki cvetja na grobu, pomniki, da dokler živimo, ne pozabimo svoje mrtve. Sedaj že vem, da je ljudska modrost pra va: v smrti ni skrivnosti. Smrt je zadnja postaja, pred njo je rojstvo, vmes pa življenje. Daljše ali krajše, kot je pač usojeno, je dejala moja teta Bara, ki me je obiskala pred dnevom mrtvih. J Ella Pivar leki niso bili vedno zgledni - tudi most čez Muro, ki naj bi nas še bolj povezal, se zdi, da je obtičal nekje v megli. Tega pa ne bi mogli trditi za taborniške rodove Veseli veter iz Murske Sobote, Vidra iz Lendave, četo Dobri žerjavi iz Bistric in rod Vedri Prleki iz Ljutomera. 1spakirala cule«, napolnila najin mali Clio do strehe in se podala na pot. 11 I C* E J- "K 1____ Mmm, kako diši, sva si dejala in takoj stopila v nekajmetrsko vrsto. Kmalu sva obupala, saj je peka palačink potekala zelo zelo počasi. Kuharice so namreč najprej morale iz koruzne moke narediti testo, nato so ga spretno preoblikovale v tanke palačinke, ki jih je ča^ kala še peka nad ognjem. j'" .n.- Kot v Prekmurju nogometne tekme tako so v Baskiji množično obiskana tekmovanja v veslanju, katerih tradicija sega že v leto 1879, ko je bila regata »de la Concha fueron< prvič uprizorjena. Ob pisanju tega članka sva malce raziskovala tudi po internetu, zato kot zanimivost dodajava še spletni naslov strani, kjer so našteti vsi zmagovalci regat od teta 1879 naprej: www.sansebastianturismo.com/regatas/ index2.htmL Vsaka obalna vasica ima svojo tekmovalno ekipo, ki ima seveda bučno navijaško podporo. Navijače posamezne ekipe z lahkoto prepoznate po barvah majic, ki se ujemajo z barvami čolnov njihovih tekmovalcev. Na tekmi, ki sva si jo ogledala, so zmagali rdeči. Pozneje sva izvedela, da so to predstavniki vasice Zumaria-Getaria, ki slovijo po divjem proslavljanju svojih zmag. Res so se po zmagovalnem veslanju kozarci vina polnili znova in znova. « 'I r' S ”5' -... -js. zs “*ri i -L'1 <■ lilll I4k '•'V* 'J ■Tf L5i3fflWl II Priljubljen šport je tradicionalni pelota, ki je verjetno predhodnik danes zelo popularnega squa-sha. Fantje kar brez loparjev z dlanjo (možni sta še dve obliki tega športa: ko si namesto z golo roko pomagajo z velikim lesenim kijem ali pa s posebnim rogom, v katerega lovijo žogico) tolčejo žogico v steno. Igrišče, fronteros ali jai-alai, je ponavadi z ene strani odprto in namenjeno tribunam. Navijači glasno navijajo in se zgražajo ob najmanjši napaki. Midva pa sva rekla le: Fantje, kapo dol! Ekološki park v Navarri. Po gričevnati pokrajini se razprostirajo neskončne vrste elektrarn na veter. Tako sicer pridobijo nekaj elektrike na ekološko sprejemljiv način, vendar imajo vetrnice tudi slabo plat. V njihovih zubljih je umrlo že precej ptičev pa tudi njihov zvok je nekaterim moteč. g n| fr*?"' '/ % // - t ' ., "i Sodi z jabolčnico, ki je tradicionalna pijača ovčjih pastirjev, v družabni sobi turistične kmetije. Na zabavi smo poleg pitja jabolčnice uživali v tradicionalni hrani: glavna na jedilniku sta bila pečena ovčetina in slasten ovčji sir. Obmorske ribiške vasice so ohranile svoj nekdanji videz: ozke hišice s pisanimi balkoni. Pogosto so na njih poleg rož obešene še baskovske zastave ter plakati z napisi Euskal Herria (dežela Baskov) in zemljevidom Baskije, s katerimi zahtevajo vrnitev zapornikov, članov Ete, v domače kraje. Oblasti jih namreč pošiljajo v čim bolj oddaljene zapore. odvržejo kar na tla. Turisti pinchov (seveda) ne znajo pravilno jesti. Tudi midva sva si prvič naložila poln krožnik različnih pinchosov (po stari navadi, da moraš naenkrat preskusiti prav vse), a so naju pozneje naučili pravilnega obnašanja. Ponavadi Baski obiskujejo lokale s pinchosi v družbi in kolikor jih je, toliko lokalov zamenjajo - vsak plača eno “rundo«, V posameznem lokalu si izberejo po en pinchos (lahko tudi dva, a ne hkrati), pijača pa mora biti vedno enaka kot v prvem lokalu. Ker se pod obronki Pirenejev pasejo množice ovac, je na jedilniku pogosta ovčetina. Odličen je tudi ovčji sir kot poobedek. Ponavadi ga (spet čisto po baskovsko) jedo na koščku belega kruha skupaj s kutinovo marmelado. Čeprav se sliši čudno, je jed odlična. Še nekaj o baskovskem vinu. Nad obalo je nekaj vinogradov, ki segajo skoraj do morja, dajejo pa tam najbolj znano belo vino. Pridelajo ga nekaj tisoč litrov, prodajo pa ga vsaj tisočkrat več (spet podobnost s kakim prekmurskim kletarjem?), Vino sicer ni kaj posebnega, a Baski ne bi bili Baski, če ne bi vsaj točenja tega vina naredili za posebnost. Ko steklenico odprejo,, zamašek najprej razpolovijo, ga spet spojijo z nasprotnima stranema ter steklenico ponovno zamašijo. Skozi tako nastalo luknjico vino nalivajo v pollitrske kozarce, mimogrede, enake kozarce uporabljajo povsod, napolnijo pa jih le do višine dveh prstov. Končen rezultat točenja (menda ne tudi pridelave) je peneče vino. San Sebastian... ... ali Donostia po Baskovsko naju je navdušil. Je glavno mesto pokrajine Gipuzkoa, ene od treh pokrajih, ki tvorijo Euskadi, avtonomno skupnost Baskov. Vendar Euskadi ne zajema celotne Bas- .<•4 & t,: i'S.; i • -» ss kije. Tri baskovske pokrajine so namreč v Franciji, k skupnosti pa tudi ni priključena španska pokrajina Navarra.- San Sebastian je v grobem razdeljen na novi in stari del mesta, ki ga pred nevarnostmi morja varuje gora UrguU. Stari del mesta je doživljal v preteklosti burne čase, pogorel naj bi kar enajstkrat, zato je najstarejša stavba, cerkev Svetega Vincenta, šele iz šestnajstega stoletja. Zanimiva je predvsem zaradi svojega nikdar dokončanega zvonika. Danes je stari del mesta napolnjen z majhnimi trgovinami in lokali, v njem se zato poleti kar tare turistov, Zaprt je za promet, to pa naredi sprehode, posedanje ih nakupovanje še za večji užitek. Sicer je v San Sebastianu promet nemogoč. Za iskanje parkirnega mesta mimogrede porabite nekaj dodatnega bencina in ogromno časa. Prometne zagate skušajo rešiti na dokaj zanimive načine Večina ulic je tako enosmernih, pred kratkim pa so (presenečenje!) štiripasovnico bhzu starega dela mesta preuredili v dvopasovnico, na preostanku pa so zasadili drevesa in posejali ter uredili sprehajališče. Prek dvesto deževnih dni na leto zagotavlja mestu obihco zelenja. Kriv je Atlantski ocean. Ob najinem obisku je v osmih dneh prve polovice avgusta deževalo kar sedemkrat. Mora dopustnikov? Kje pa. Čez dan sonce, trideset stopinj, ponoči dež Spala sva sladko, globoko in dolgo. Mesto ima dve lepi peščeni plaži, ločeni z goro UrguU in reko Urumeo, ki tudi mesto razdeli v dva predela. Ob manjši se na visokih valovih atlantskega oceana kar tare deskarjev na valovih. Nov valobran je valovom (in športnikom) odvzel nekaj zanosa, a pogum je ostal. Za sprehod prek večje plaže si mora povprečen sprehajalec rezervirati vsaj petinštirideset minut. In ogromno ljudi si jih. Sprehaja se namreč mlado in staro, in sicer skoraj ves dan, dokler je to še mogoče. Glavna rekreacija v mestu pač. Edina ovira je veliko nihanje med plimo in oseko, ki povzroča, da se široka plaža pozno popoldne spremeni v ozek trak peska, ponekod pa celo popolnoma izgine. Zaliv skriva zanimivo posebnost, Občasno se med valovi pojavi delfin, tako rekoč že domačin. Ko so ga opažih prvič, so domačini rekli: 'Ah, kak dan, pa bo šel.' Tega je že tri leta, delfin pa se še zmeraj podi po zalivu. Postal je atrakcija za turiste, domačini pa s ponosom in nasmeškom do ušes pokažejo na delfin-čka, ki pogosto sledi čolnom ter včasih veselo skoči iz morja, z besedami: "Poglej! Naš delfini" Tudi naju je med obiskom mestnega akvarija tamkajšnja delavka praktično zvlekla na balkon in nama ponosno razkazovala največjo znamenitost San Sebastiana. JO TA KE IRABAZI ARTE! II oktober 2001 Pen VESTNIK ^4 PO HRIB INGORAI s, Sv t IZBIRAJTE * na]... zaspanca Kamniške Alpe Predsednik PD Matica Jože Ružič ima navado, da na začetku Logarske doline, vštric z nekdanjo domačijo sester Logar, ustavi avto, izstopi in nekaj minut molče občuduje bela ostenja vzhodnih Kamniških Alp. Pogled mu pobožno roma od Ojstrice proti Škarjam, preskoči Babe in se ustavi na Planjavi. Od tod Kamniškega sedla ni videti, pač pa se to pokaže tedaj, ko se noge že zagrizejo v strmino na slapom Rinka, Še lepše pa z Okrešlja. Frischaufov dom na Okrešlju je prva postaja planincev, ki gredo v smeri Kamniškega sedla, da bi dosegli vrh Planjave ali Brane, kot tudi tistih, ki se odpravljajo proti Savinjskemu sedlu ali pa v Turski žleb in na okoliške vrhove. 7 lA 7. I ■■■ ■/d .. 4., < < .1 . - Gorski skupini od Ojstrice do Kamniškega sedla in naprej čez Brano in Tursko goro pravijo tudi lažje Kamniške. Lažje morda že, a tudi zanje sta potrebni dobra oprema in kondicija, lepo vreme pa je vedno dobrodošlo. Vse to smo imeli neko jasno jutro, ko smo telovadili po klinih v Idrskem žlebu z namenom, da pridemo na vrh Skute, ki jo že štejejo' med težje Kamniške. Pa se je Viliju prav med jeklenicami in klini oglasil žolč in ga po nekaj bruhanjih izžel v zelenkasto rumeno revo. Zato je na sedlu, kjer vodi na desno pot proti Skuti, Grintovcu in Kočni, na levo pa na Tursko goro in nato preko Kotličev do Kamniškega sedla, Joži odločil, da zavijemo levo. Torej sprememba načrta?! Nekateri smo potlačili nejevoljo in molče lezli čez Kotlice, ko pa so nas na meliščih pod Brano udarile prve kaplje, smo prijatelju že odpustili. Usidrali smo se v zavetje koče na Kamniškem sedlu in hvaležno spraševali Jožija, kaj bi želel piti, saj se je zunaj razdivjalo neurje, iz katerega so padali v kočo do kože premočeni planinci. Prav ta dan je bil praznik Kamniških planin, v koči je igrala harmonika, tokli so na kuhinjske pokrovke, pelo se je in plesalo in na mizo so romale zadnje plesnive buteljke. Zunaj pa so nebesne sile prirejale še glasnejši ognjenomoker ples. Nazdravljali smo pametni odločitvi, saj bi nas pot na desno pripeljala na povsem drugačno veselico na grebenu Skute. Med težje Kamniške Alpe štejejo gore, ki se raztezajo od Rink čez Skuto, Dolgi hrbet, Grintovec in končajo z Kočnami. 2 vrha Skute vodi grebenska, močno razčlenjena in zahtevna pot čez DOLGI HRBET, ki se konča v Mlinarskem sedlu. Sem je v svojih najboljših letih peljala znana Marija Vild Murine direktorje. Ne posebno izkušeni sodelavci so se kar dobro odrezali, le Marija se je zataknila v neko špiljo in nikakor ni mogla iz nje. Feri, najmanjši v skupini, se je ponudil: »Čakaj, Micka, jaz zlezem pod tebe, ti se mi prepusti, pa te porinem ven.« Predlog je bil sprejet in vodnica rešena. Z Mlinarskega sedla sva se v neznosni vročini z Jožijem Jezersko in šli spat na Češko kočo, da bi se zgodaj povzpeli na GRINTOVEC in KOČNO. Jutro je še bilo jasno, od Mlinarskega sedla do vrha Grintovca se je zaoblačilo, na vrhu pa nas je zasulo »babje pšeno«, zato smo zgrešili pot proti Kočni in jo v vedno močnejšem dežju ubrali po prvi stezi. Po dveh urah smo naleteli na oznake za Jezersko in se čez nevarno mokro in strmo pot (Taško, kot smo ugotovili pozneje) spuščali v dolino. Vetrovke iz gorateksa so dežju sicer kljubovale, a ob robovih so se nabirali celi mehovi vode, teklo nam je za vrat in v čevlje.' Pri Suhadolnikov! kmetiji smo se že bolje počutili (bilo je leto dni pred zločinom, ki ga je storil gospodar te kmetije), v dolini nam je ustavil avto z avstrijsko registracijo, odpeljal Nacija do našega avta in si pri tem odtrgal izpušno cev, Naci pa se je nato vrnil po nas in popolnoma mokri smo se zatekli na črpalko sušit. Na KOČNO sem hodila večkrat, a mi je šele po četrt stoletja planinarjenja uspelo priti na vrh. Pa ni posebej težka gora, le v gornjem delu poti je ozek prehod, skozi katerega moraš najprej poriniti nahrbtnik, potem pa se po trebuhu plaziš za njim. In vrh ima tako ošiljen, da je hkrati lahko na njem le nekaj obiskovalcev. Pomurj a Kar nekaj ste jih poslali, čeprav mislim, da so ostale najizvirnejše v domačih albumih. Izbrali smo šest finalistov. Vi boste izbrali najlepšega, naj zanimivejšega, najizvirnejšega... Zaspanca! * E ‘i . K n r * c 4 !b A . 4 - r izbranca na naslov: Atijev cartek M Sobota v vrsto zbor Glasujete tako, da na dopisnico napišete črko (A, B, C, Č, D in E) vašega agencija VENERA, Ul. arh, Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »Naj... zaspanec«. Kjerkoli in kadarkoli, pa čeprav sredi izolske ceste... samo da se spi. Dajte mi miri Planinci, ki delajo krožno turo, gredo od Češke koče do koče na Ledinah in naprej proti Savinjskemu sedlu (vmes lahko skočijo na Križ ali na Mrzlo goro) in ■ nazaj na Okrešelj. Frischaufov dom je ob koncu tedna odprt tudi pozimi in ga letos upravlja zgovoren mlajši oskrbnik. Z menjavanjem oskrbnikov se spreminja marsikaj v kočah in okoli njih. Spominjam se, da je bil pred leti na zidu te koče še napis: »Ne žalujte, če nas ne bo več z gora, mi smo bili knezi tega sveta in bomo to tudi onkraj,« Zveni domišljavo? Pa ni! Kakih petsto metrov nad kočo je v smeri Turske gore na skalnem balvanu spominska plošča z imeni resničnih gorskih »knezov« - reševalcev, ki so tragično umrli v nesreči s helikopterjem, ko se je pri vaji odtrgala Ježuš, kak man žmetno glavou skala s sidriščem in z nesrečnimi reševalci zgrmela v ostenje Turske gore. V zgodnjem poletju cve-tejo tod okrog rumene pogačice, više gori rododen-drom in modri svišč, zelena j plahtica in rumeni ranjak. spuščala proti Češki koči, ki jo je tedaj upravljal stari Andrej Karničar, oče Dava Karničarja. Sanjala sva o vodi, in ko sva končno naletela na snežice, sva se ulegla na skale, nastavila usta in pila in pila. Kljub slabi vremenski napovedi smo se pripeljali na vmes so svetla očesa bele velese. Sile življenja in smrti. (Se nadaljuje) Ivanka Klopčič IZBIRAMO NAJBOLJ »MASTNO FOTOGRAFIJO« (lahko je povezana s hrano, maščobo itd.) Pokrovitelj akcije NAJ... ZASPANEC je podjetje ORFAM Murska Sobota, ki se s svojo trgovino v Lendavski ul. priporoča za obisk. BECi Sobo O=fFAm OKTOHKIIMA - KAKUV.-IIA. MRDICIN^ VESTNIK 45 Pc^n oktober 2001 /W i I Jh I j f / I I I / j I ■ I ■i 1 —i f ■ '5^- ^•ja ■Vi® / 'V* ^- ( ( U ir' nv- ''C r t Fotografiji nam je prinesla Terezija Gomboc iz Murske Sobote, ki se je v časih, ko je nastala fotografija mladih gasilk, pisala Šafar, Na fotografiji so mlade gasilke ali, kot se strokovno reče, ženska gasilska enota Gasilskega društva Kuzma. Terezija je navedla imena vseh članic enote na fotografiji, ki pa verjetno vsa več ne veljajo, saj navaja le dekliške priimke Tako z leve proti desni vidimo: Kristino Škerlak, Ano Zrim, Terezijo Šafar (ki nam je prinesla fotografiji), Manciko Tomori, Frido Fuk, Marijo Zrim in Marjeto Elijaš. Kot se spominja Terezija, je bila njihova enota izredno uspešna in je celo zmagala na sektorskih vajah v Gornjih Slavečih. Slika je nastala leta 1952, se pravi kmalu po vojni, ko je bilo vse revno, možnosti za zabavo pa ni bilo veliko, zato je bila dejavnost v gasilski enoti, med drugim, oblika zabave in druženja mladih. Prometne zveze so bile slabe, zato so bile vse aktivnosti vezane v glavnem na domači kraj. Gasilke in učenci Danes ni noben problem iti iz Kuzme v Rogašovce, takrat pa je bil, saj si lahko preštel kolesa v vasi na prste. Drugega prevoza razen konjske vprege pa tako ali tako ni bilo. ' Na manjši sliki pa lahko vidimo (drugi ii z leve v prvi vrsti) Terezijinega moža Poldija, Seveda takrat mali Poldi še sanjal ni, da bo nekoč fotografija, na kateri sta skupaj z bratom Štefanom (prvi z leve ob Poldiju), priromala na Vestnik in da jo bo tja spravila njegova soproga. Fotografija je bila posneta deset let prej kot Terezijina »gasilska« Torej leta 1942, sredi vojne vihre, ki pa se v naših krajih ni ravno čutila. i-tfi Na fotografiji so učenci od 4. do 8. razreda iz Kraše. Šola je bila zasilna in so jo v Kraščih pri Ficku organizirali, da otroci ne bi hodili v takrat še oddaljeno Pertočo. Seveda je bilo to v času madžarske okupacije, zato je bil tudi pouk v madžarščini Učitelj Anton Časar, ki sedi na sredini med učenci, je prišel v Krašče poučevat nekje z dvojezičnega območja, tako da je dobro obvladal slovenščino in je pouk potekal kar uspešno, To so bili težki časi, toda poglejte, koliko otrok je bilo takrat in koliko jih je danes. Pa ne samo v Kraščih ... f Od 25, oktobra do 29» novembra HOnOSKOPEN Pripravlja: Agencija Hogod za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) ^l^^namičm november! V ospredju bodo služba (šola), ambicije, dosežki... Energično boste podirali pregrade, toda zgradili boste lahko bolj malo novega, zato vam priporočamo, da se čim manj zaletavate, saj si boste tako prihranili čas, energijo in denar. Nekaj težav bo pri dogovarjanju in usklajevanju mnenj. Zapleti se bodo začeli reševali šele po 24. novembru.V drugi polovici meseca več romantike in pestrejše družabno u LEV (23. VII. - 22. VIII.) gotovih boste, da vaše znanje šepa, in se trudili, da ga ^zboljšate Lahko se vpišete v tečaj, angažirate inštruktorja ah kaj podobnega. Zelo ugoden je ta mesec tudi za revizije, popravila, odpravljanje napak Ne lotevajte se povsem novih poslovnih podvigov V prvih treh tednih lahko pride pri stikih in odnosih z bližnjimi do konfliktov. Ljubezen? Ne pričakujte nemogočega v prvi polovici meseca, po 16. pa izboljšanje. življenje O BIK (21. IV - 21. V.) d ličen mesec za osebno uveljavljanje, seveda če boste M DEVICA (23. VIII. - 22. IX,) STRELEC (22.XL - 21. Xn.l W prvi polovici meseca vam bo delo bistveno pomembnejše, predvsem zato, ker boste hoteli zaslužiti čimveč denarja, toda kolikor ga boste zaslužili, ga lahko tudi izgubite Pri na kupih, ki niso nujni, bodite previdni ah se jih izogibajte Čustveno se bosle sprostili v drugi polovici meseca. Ne samo kariera, ampak tudi prijateljstvo, ljubezen in drobne radosti... Sreča bo prišla nepričakovano, lahko pa tudi odide. Pogled, oreh. romantika. odločni in podjetni. Pri uveljavljanju vam bosta pomagala povečana telesna energija in športen duh - skratka: naj bo zdrav duh v zdravem telesu. V ljubezni sreča v prvi polovici meseca! Obeta se vam pomoč bratov, sestra in morda tudi sosedov, več uspeha tudi na finančnem področju in pri šolanju. Pazite na zamude, zastoje in manjše okvare. Pogled bo drajnilo edtem ko boste imeli telesne energije na pretek in bo spodbudno vplivala predvsem na vaše aktivnosti ob prostem času (rekreacija, šport, fizično delo, ljubezen), boste na poslovnem področju precej bolj negotovi. Na finančnem področju pretijo zapleti in nesporazumi, to pa je slabo znamenje posebno za tiste, ki se ukvarjate s trgovino, financami, komunikacijami ... Ne dogovarjajte se za nove posle do 24. in zmeda. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) italnosti vam ne bo manjkalo, z njo vred boste pridobili tudi samozavest. Toda po drugi strani boste morali veliko ponavljali, da bi obdržali korak s tekmeci. Ugotovili boste, da ste bili v preteklosti preveč površni, zato bo treba začeti od začetka. Nič hudega, končno, saj vam bo ostajalo zaradi rahlo dolgočasnih razmer v ljubezni dovolj časa za službo, študij in druge dejavnosti. Do 24, ne začenjajte z novo poslovno dejavnostjo! Z RAK (22. VI. - 22. VII.) lelo dinamičen mesec, toda tudi nemiren, napet in poln težav (Morda jih boste zdaj, ko sle to prebrali, lažje reševali, saj boste nanje psihično bolje pripravljeni?!) Jupiter vam bo pomagal služiti denar ter ohranjali optimizem in dobro voljo, hkrati pa bo skrbel za lo, da vam bo šlo dobro pri posl ih Čaka vas več preizkušenj, povezanih s ključnimi področji: partnerstvo, dom, družina, domače okolje. -1 'V; 4FU EHTNIC S J. (23. IX. - 22. X.) konec prejšnjega meseca ste morda začutili utrujenost, pomanjkanje zbranosti in volje do dela. To utegne biti nekoliko dolgotrajnejši problem, saj vas bo spremljal vse do 24. (Najhuje pa je na začetku ...) Po drugi strani boste nestrpni do vseh, ki vam bodo hoteli kratiti svobodo in vam »ukazovati«. Vse to so razlogi, zakaj boste imeli v medosebnih odnosih več smole kot sreče. Po 16. bolj spodbudno Razporeditev časa! V L ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) edeli boste, kaj hočete, toda težko boste ohranjali stike z ljudmi in se dogo var j ah, zato bi bilo najbolje, če se pripravile na čimbolj samostojno delo. Če pričakujete skorajšnjo pohvalo ah priznanje, boste najbrž razočarani V ljubezni in prijateljstvu nekaj več sreče v prvi polovici meseca. Zaradi povečane telesne moči čimveč športa - vse do konca meseca Tbdi počasi se daleč pride Kaj je bilo aprila!? u KOZOROG (22. XII. - 20.1.) daren mesec! Spodbujal vas bo k energičnemu delu in uveljavljanju na vseh področjih, ki zahtevajo pogum, samoiniciativnost, podjetnost ter moč volje in telesa. Nevarnost je v pretiravanju, prenagljenosti, nestrpnosti in jezljivosti, vse to pa bi lahko ogrozilo celo vaše zdravje Prizadevanje se lahko pokaže tudi v obliki povečane telesne temperature. Ne hitite preveč, privoščite si dovolj počitka. Ljubezen? Odhčno, strastno. N dramatično! VODNAR (21.1. - 19. II.) ovember bo za vas lep mesec, toda samo pod pogojem, da se boste pripravljeni učiti, morda celo ponovno Mikalo vas bo poglabljanje v preteklost, zgodovino ah celo daljne kulture in civilizacije. Vaš »znanstveni« duh bo postal še bolj raziskujoč in nezadovoljen s površino in videzom. Zdravje in počutje? Dobro zdravje, tudi umirjenost in zadovoljnost, morda rahla zdolgočasenost. Več zabave lahko pričakujete v drdgi polovici meseca. 1 RIBI (20. II. - 20. III.) mirjeno v prvi polovici meseca, ko boste sicer malo zbegani zaradi pomanjkanja partnerjeve pozornosti, toda po drugi strani boste dobivali ogromno spodbude dobrih prijateljev, ki vas lahko tudi navdušijo, da se pridružite kaki skupinski dejavnosti. Po 16. se bodo začele odpirati nove priložnosti. Počutje? Odlično! Pazite na zdravje in potrpite v nekoliko težkih razmerah, ki vas čakajo Več časa za počitek. P^n Pen (6, kratko re^no. Vestnikeva mesečna priloga In Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. U»lanovl)cn Je bil« da bi« v skladu z imenom In aaoclacilami, učinkoval kot časopisni pen (tna1o| In penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografih kakor se za tabloid spodobi- |«10 .St 1=3 ' >!<9j kV vi 3 w * I I I * ki I iiiG’ k ‘k Dekle meseca je tokrat Dalene Kurtis. Stara je 24 let in, kot je sama izjavila, že od 14. leta naprej sanja o tem, da bi njeno sliko objavili v kakšni svetovno znani reviji. To se ji je končno posrečilo, saj smo njeno fotografijo ■pobrali< iz slovenske izdaje Plavbova. Princ študent Princ VVilllam je začel s študijem umetnostne zgodovine na univerzi St. Andrews na Škotskem. Pravijo, da je soba, v kateri bo prebival, dokaj skromno urejena; umivalnik, lesena miza, postelja, omara. Pravijo, da soba bolj spominja na zaporniško celico kot na študentsko sobo. Oče Charles bo plačeval za novo bivališče 7200 DEM na leto. V Študentskem domu sta red in disciplina in tudi princ se ju bo moral pridrževati, je povedal direktor doma. Ob sedmih je zajtrk, ob devetih se začno predavanja. Ura, kdaj je treba iti spat, ni predpisana, vendar je po desetih zvečer prepovedano razgrajanje, ravno tako ' uživanje alkohola. Sicer velja princ William za skromnega fanta. Podobnost z materjo (Lady Dij je velika in pravijo, da je tudi po značaju veliko bližje materi kot očetu. Sharon počiva Sharon Stone (43), nekoč znana igralka- tudi danes nič manj slavna -, se je po dveh letih odmaknjenosti spet pojavila v javnosti. Pravijo, da je vse v redu in da se je namesto filmu posvetila družini, pravzaprav otroku. V svojem rojstnem mestu San Franciscu sta z možem, Philom Bronsteinom, , odprla bezbolsko tekmo med domačim moštvom in Oackland Athletiscsom. Svoj največji uspeh je doživela s ' filmom Basic Instinct, potem pa se je nekoliko »ustavilo*. ; Menda je na neki hišni zabavi v Los Angelesu izjavila, da v Hollywoodu ni prostora za ženske nad 40. Trenutno, kot pravi, si najbolj želi še enega otroka. VESTNIK 47 Pen rockregerep — oktober 2001 Bila Alenka Godec Šepeče se I prihaja Slavko Ivančič 7; Septembrski Jukebox je polepšala vedno lažja, po glasu pa čedalje močnejša Alenka Godec s seveda že prekaljenimi glasbenimi mački iz Pomimja: Simonom Lubšino, Rikijem Zadravcem, Janezom Cizmazijo, Srečkom Merklinom in Marjanom Vidicem. Sicer pa bi v tem tednu moral biti oktobrski Jukebox, ki pa je zaradi slabega intonančnega položaja glasilk Slavka Ivančiča prestavljen na 30. oktober. Bomo počakalil METULJI visoko poleteli na letošnji Veseli jeseni... ki so ji letos nadeli novo ime - Festival narečnih popevk. Z besedilom skladbe Hej, hej Udje, ki ga je napisal vodja skupine in glavni vokalist Robert Režonja, so namreč zasedli drugo nagrado strokovne žirije. Tako so ponesli ime prekmurske ravnice in Črenšovec v svet, saj so jih lahko videli in slišali na vseh koncih sveta. Festival v Mariboru in s tem tudi njihov nastop so namreč prenašali tudi po Internetu. ,1 To pa so ljutomerski Štrki, ki so s skladbo Lahko noč moj mornar zasedli tretje mesto na tekmovanju za Slovensko narodnozabavno vižo poletja Televizije Slovenija. Pred tem so na Ptujskem festivalu osvojili četrto zlato Orfejevo značko in posebno plaketo strokovne komisije ter nagrado za besedilo Hladen veter avtorja Ivana Sivca. Ansambel, ki ga sestavljajo sami izkušeni glasbeniki, deluje sedmo leto. V teh letih je izdal tri kasete in laserske plošče. Prva je imela naslov Zapoj z menoj, druga Darilo srca, tretja, ki je izšla spomladi, pa Ne zanima me. Slednjo uspešno predstavljajo na televizijskih in radijskih postajah pa tudi na koncertih po Sloveniji. Ob koncu leta načrtujejo tudi nekaj nastopov pri naših zdomcih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Gnila jajca čedalje bolj smrdijo Končno smo dočakali prvenec Gnilih jajc iz Trimlinov 2 zgovornim naslovom Ljubezen in smrt. Njihova promocija je minila v skladu s pričakovanji. Veliko se je jedlo, še več pilo in potem še več plesalo, Peli so vsi navzoči, pri čemer so izstopala predvsem dekleta, ki so se na koncu celo std^^Ia, ker je bilo premalo mikrofonov, vsaka od njih pa je hotela biti najglasnejša. Gnila jajca so priljubljena tudi med najstniki, zato veliko nastopajo v osnovnih šolah, kjer pa se pogosto kaj zaplete, ne 2 osnovnošolci, ampak z njihovimi učitelji. Tako jim je na primer ravnateljica ene od pomurskih osnovnih šol, ki je pred kratkim uporabljali angleške na »f« in »s«. V teh dneh fantje, ki so na Murskem valu poskrbeli za hit poletja po želji poslušalcev, za skladbo Ne dregaj mi kokouta, v studiu snemajo novi skladbi. Prva bo namenjena promocijskim dejavnostim občine Velika Polana, njen naslov bo Idemo v Polano, druga pa bo pravzaprav nadaljevanje njihove zgoraj omenjene uspešnice v prekmurskem in slovenskem jeziku z naslovom Goričko ali Petelinje kolo v tur- ll ts' >! praznovala 60. obletnico, ob podpisu pogodbe prepovedala vse pesmi z besedami, ki se začenjajo na črki »k« aJi »p« slačenje ter in ivj k provokacije na račun uči- i! teljev. Zato so se gnilo-jajčniki od ločili, da I bodo namesto slovenskih besed na »k« in »p« s ■ ■■i S ' v A'-: 1 ’ ti- SBM - NOVI DUET NA SLO-SCENI ALFI NIPIČ in RUDI ŠANTL, dva odlična štajerska slavčka, nekdanja glavna vokalista Avsenikov in Štajerskih sedem. Prvi se je na tej fotografiji znašel zato, ker je pojedel preveč gob, drugi pa zato, ker mu je preveč utripalo srce. O tem, ah je bila za to kriva kakšna lepa Štajerka, ne poročajo. Vzrok za objavo v Penu pa je neuradna informacija: Bojda sta, ker je v dvoje lepše, ALFI IN RUDI ustanovila duet SBM -Sva bolna midva in se za to priložnost tudi enotno oblekla. Šepeče se... i 4 da bo čedalje popularnejši Zde-nek BiUy Dixilend Band osvežila odlična slovenska jazz pevka, najboljša debitantka na letošnji slovenski popevki in vokalistka Alpskega kvinteta Alenka Vidic. šepeče se... bo heavy disko folk rap raz ličici. Lahko sklenemo, da so t rim 1 i n sk i rockerji čedalje uspešnejši, to pa pomeni, da Gnila jajca vedno bolj smrdijo. A zaradi tega ni treba vihati nosov le napnite ušesa! Stran urejata: S. Špindler in F Dotto .... da bosta nastopili dve divi SLO-sce-ne, Simona Weiss in Helena Blagne Zaman, 9. novembra 2001 na istem odru in pred isto publiko. Glavni krivec za skupni nastop Weissove in Blagne - Zamanove naj bi bil Geza, ki pripravlja tradicionalni koncert Zaigrajmo in zapojmo po domače v športni dvorani pri tretji osnovni šoli v Murski Soboti, na katerem obljublja*ob 16.30 in 20.00 znana imena s slovenske in hrvaške glasbene scene. Pen Marija Ferko od Grada ralci Pena se predstavljajo Štefan L. Sobočan - ljubiteljica rož in kmečkega orodja li i O ■S. e si! No, pa ste odkrili tudi mene! Povedala naj bi kaj o sebi? Naj vam bo! R odila sem se 22. marca 11938. leta kmečkima ll Poročila sem se 1966 z dimnikarjem Viktorjem. Nisem imela bele obleke, ampak le tančico na glavi. Za priče sva imela Jureta in Marijo Slam^r ter Cecilijo Rogan in Viktorja Vrečiča življenje in delo na kmetih je bilo težko in mučili smo se s kravami. Te včasih niso ubogale in sem jih morala voditi. Za plugom je sin Viki. i'- 1 S' lll n » H’ Teta Terezija in stric Janez Vrečič nista imela otrok, zato sta me posvojila. Na posnetku sta onadva in midva z možem ter tremi otroki. Branka in Srečko Skupina znancev se je te dni ustavila v okrepčevalnici Jahač na Janževem Vrhu. Srečko Žižek iz Očeslavec je dokaj znan po »obvladovanju« jeklenih konjičkov (kot avtoličar), zelo pa ga mika tudi konjsko sedlo, čeprav le ob točilni mizi, kjer streže natakarica Branka Peršak s Stavešinskega Vrha. Tam skoraj ni mogoče »pasti dol«, poleg tega pa vsak gost lahko dobi tudi kuhano jajce. Branka se zna tudi lepo nasmehniti... ■tiT L' staršema Ceciliji in Jožefu Roganu kot tretji otrok. Pred menoj sta se namreč že narodila brata Andrej in Jože, za menoj pa je prišla na svet Še sestra Cecilija, Kdo ve, včasih so rekli, da ob vsakem rojstvu otroka pridejo k zibelki sojenice, ki določijo usodo otroku, mu odmerijo čas življenja ter zaznamujejo vesele in žalostne dogodke v njegovem življenju Ko se oziram nazaj, ugotavljam, da je bilo veliko vsega, tako veselega kot žalostnega. Že kot dekletce sem bila vedrega značaja. Postopoma sem se tudi navadila na novi dom. Ko sem bila stara sedem let, so me dali k teti (mamini sestri) Tereziji in stricu Janezu Vrečiču, ki nista imela otrok. Dobro je bilo, ker njuna hiša ni bila daleč od naše. Potem sem živela pri njiju. Posvojila sta me in vzljubila sem ju kot svoja prava starša. Od tam sem hodila v šolo, pasla krave, tudi zjutraj, preden sem šla v šolo; nosila sem drva, pomagala pri lažjih delih. Včasih je zmanjkalo kruha. Veselila sem se praznikov, ko je teta spekla potico. Po osnovni šoli sem šla za zaslužkom v Avstrijo, da bi tudi sama kaj prispevala k hišni blagajni. V tujini sem delala dve leti. Leta 1965 sem spoznala Viktorja Ferka iz Vidonec, ki je bil po poklicu dimnikar. Želel mi je prinesti srečo ne le ob enkratnem srečanju, ampak mi je ponudil ljubezen, ki naju je 20. februarja 1966. leta združila v zakon. Še istega leta se nama je rodil prvi sin Drago, za njim je prišel Ciril. Močno sva si želela tudi hčerko. Upala sva, da bo v tretje deklica, a sva dobila dečka, ki sva ga dala krstiti z imenom Jože. Potem sem znova zanosila, toda spet ni bilo hčerke, ampak sin, ki sva mu dala ime Viki. Nazadnje sva se z možem pač sprijaznila, da nimava hčerke in z ljubeznijo sva sprejela vse štiri sinove. Gradili smo novo hišo. Veliko dela in odrekanj! Polja smo obdelovali ročno, orali, branali in vozili pa smo s kravjo ll j I ll I, I' ‘■'fK "J* . •. Rože so moje veselje. Veliko dela je z njimi, ampak na to človek ne misli. Dokler bom le zmogla, se na bom ločila od cvetja, saj me veseli in pomlajuje. vprego. Živina včasih ni hotela ubogati. Nekako sem zmogla vsa ta težka dela. Pozneje, ko so otroci nekoliko zrasli, pa so pomagali tudi oni Mož doma pač ni mogel veliko delati, ker je na terenu opravljal dimnikarske storitve. Leta 1980 in 1981 sta umrla teta in stric. Rada bi pohvalila svoje otroke, saj so si pridobili poklice in ustvarili družine. Drago je kamnosek in z ženo Klementino ter sinom Matejem m hčerko Natalijo živijo v Ljubljani. Radi se vračajo domov, vsekakor pa za božično-novoletne praznike. Sin Ciril živi z ženo Kristo in otroki Jasmino, Danijelom in Melani na novem domu nedaleč od rojstne hiše. Dela sicer v Avstriji, toda večkrat se snidemo in nam je lepo. Sin Jože dela v Avstriji kot pleskar. Poročen je z Natašo in imata hčerko Anjo in sina Aljaža, ki pa je star komaj devet mesecev. Zgradili so si novo hišo. Ah, na mojega najmlajšega ne smem pozabiti! Viki je kovinar — in živi z Valerijo v Rogašovcih. Upanje, da bo vsaj en sin ostal na domačem gruntu, se mi žal ni uresničilo. Pa kaj morem! Pomembno je, da se sploh ne počutim osamljeno, kajti otroci, snahe in vnuki me radi obiščejo. Mož Viktor ob svojem delu zbolel in so ga upokojili. Pokojnino je užival sedem let. potem pa je - pred šestimi leti - umrl. Tudi sama nisem ravno zdrava in postopoma sem morala opustiti delo na kmetiji. Sedaj gojim rože, ki jih imam zelo rada, m vesela sem, ker z njimi polepšam dan tudi mojim obiskovalcem. Staro kmečko orodje sem shranila in ga razstavila ob vhodu kot spomin mojim vnukom in vnukinjam. Večkrat jim tudi pripovedujem, čemu je kaj rabilo. Skoraj ne morejo verjeti, da sem s tem orodjem obdelovala naše njive in pridelovala kruh. Vsak, ki pride k hiši, rad pogleda te reči in seveda rože, ki rastejo tudi ob njih. Izdelujem pa tudi rože iz krep papirja. Za cerkvene praznike spletem vence za križ v cerkvi in na pokopališču. Komu je dan dar petja, seveda poje. Morda so mi ta dar so/ert£ce položile v zibelko. Rada sem pela v šoli pa z vaškimi dekleti; pela sem v cerkvi, hodila na pevske vaje. Petje je moj konjiček, ob katerem pozabim na tegobe življenja. Še zdaj zapojem v cerkvi, na pogrebih, vnukom in včasih celo sama sebi. Prej, ko sem lažje hodila, sem pela v skupini ljudskih pevk, ki deluje pri kulturnem društvu Franceta Prešerna pri Gradu. Naj končam! Življenje ubira svoja pota. »Zavrtel« se mi je čas nazaj in še bi lahko kaj povedala, toda bodi dovolj. 11 I 1 ■ t Na posnetku sva midva z možem, botra Ciiika in najini štirje otroci. Sami fantje, saj se nama toliko želena hčerka ni rodila. Vzljubila sva vse štiri sinove. Kmečkega orodja nisem zavrgla, ampak pritrdila na zidove. Vnukom rada pripovedujem, s čim sem nekoč obdelovala polje in pripravljala kruh. To se jim zdi kot pravljica.