5 konoplan iliduplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXV. ST. 12, DECEMBER 1976 CENA 0,20 DIN ■■ Vsem sodelavkam in želimo srečno, zdravo in uspešno 1977. leto sodelavcem samoupravni organi družbenopolitične organizacije vodstvo podjetja uredništvo Konoplana Teden komunista Uredništvo slovenske izdaje Komunista prireja letošnji teden Komunista s temo »Človek — delo — kultura«. Cilj akcije je predvsem pospešiti podružbljanje kulture na temelju njenega samoupravnega koncepta, poživila pa naj bi tudi idejni boj na področju kulture. To naj- bi dosegli, kakor je zapisano v programu letošnjega tedna Komunista, s širokim angažiranjem kulturnih ustvarjalcev in z ustrezno mobilizacijo komunistov in delovnih ljudi. V zvezi s tem so tudi komunisti naše DO v dogovoru z občino Domžale organizirali predavanje in proslavo. PREDAVANJE O MEDNARODNIH političnih odnosih SFRJ Predavanje je bilo 11. 11. 1976 ob 16. uri v sejni sobi Lnduplati. Predavatelj, tov. Neven Brant z republiškega sekretariata za mednarodne odnose iz Ljubljane, je za uvod povedal nekaj o odnosih Jugoslavije z OZN, o političnem položaju SFRJ kot neuvrščene dežele, dotaknil se je tudi pol. odnosov z ZDA, političnih odnosov ZDA — dežele Južne Amerike, razviti — nerazviti svet, Jugoslavija — SSSR, Jugoslavija — LR Kitajska, Kitajska — Albanija, politični odnosi SFRJ s sosednjimi državami ipd. Nekoliko bolj nam je osvetlil problem manjšinskega vprašanja, zlasti manjšinsko vprašanje v Italiji in Avstriji. Predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno zlasti, ker mu ni bilo težko slediti. Tov. Brant je govoril zelo poljudno in preprosto, vsem razumljivo, zato je prav škoda, da je bilo tako malo poslušalcev. PROSLAVA OB TEDNU KOMUNISTA Proslava je bila v petek 19. 11. 1976 ob 13.30 v sejni sobi lnduplati. Kulturni program so izvajali člani Moškega pevskega zbora Janez Cerar iz Domžal, pod vodstvom zborovodje Staneta Habeta in naši mladinci, ki so se ponovno potrudili in izkazali z recitacijami. Pevski zbor je navzoče pozdravil s pesmijo Hej, tovariši! Marjana Kozine, nato pa je imela pozdravni govor tov. Mirjana Kavčič, namestnik sekretarja OOZK lnduplati. V njem se je dotaknila konkretnih nalog, ki čakajo komuniste in delovne ljudi naše DO za uspešnejše kulturno udejstvovanje. Sledila je spet zborovska pesem, nato pa so se izmenično vrstile recitacije in pesmi. Program borbenih in socialnih pesmi je popestril šopek narodnih, ki jih je moški pevski zbor upokojencev zelo kvalitetno izvedel. Na koncu se je tov. Mirjana Kavčič s šopkom zahvalila gostom. IS Kulturni program so izvajali Moški pevski zbor Janez Cerar iz Domžal in mladinci lnduplati Tov. Mirjana Kavčič, namestnik sekretarja OOZK lnduplati se je zaliva- Mladinka Majda Šoštarič se je izlila gostom kazala z Balado o liričnem uporniku Zbor aktiva komunistov - delavcev občine Domžale v našem podjetju Dne 3. novembra so našo DO obiskali delegati aktiva delavcev — komunistov občine Domžale. Najprej smo si ogledali tovarno. Cilj ogleda je bil spoznati proizvodnjo, samoupravne odnose in življenjske pogoje delavcev. V pogovoru z njimi smo izvedeli, da je organizacija dela v redu. Skoda pa je, da imamo premalo časa za pomembne akcije, kot so zakon o združenem delu, ker delo poteka v izmenah, so pritrjevali delavci. Po končanem ogledu tovarne smo se zbrali v prostorih strelišča, kjer je sekretar aktiva komunistov — delavcev tov. Gavranovlič pozdravil prisotne ter predložil dnevni red 6. seje aktiva. Dnevni red: 1. Stanovanjska politika (SSS in biro 71) 2. Informacija o vlogi družbenega pravobranilca 3. Kadrovska politika 4. Ocena javne razprave o osnutku Zakona o združenem delu 5. Informacija o posvetovanju sekretarjev aktiva delavcev na CK ZKS 6. Tekoče zadeve Pod prvo točko je tov. Deletič orisal razvoj stanovanjske skupnosti in njene vloge. Predlagal je, da delovne organizacije izločajo več sredstev v sklad stanovanjske skupnosti. Spodbuditi pa moramo tudi namensko varčevanje. Kriteriji za dodelitev solidarnostnih stanovanj niso popolni. Tisti, ki dobe solidarnostno stanovanje, naj tudi nekaj prispevajo družbi, je dejal. Sledila so vprašanja tov. Deletiču in sicer: Kdo je odgovoren za nepropa-danje dodeljenih stanovanj? Ali so stanovanja pred vselitvijo v resnici že opremljena? Zakaj je ostalo 18 nerešenih prošenj ravno pri borcih? Lastniki hiš so visoko obdavčeni in se sprašujejo, kam gre denar. Zakaj morajo lastniki sami popravljati hiše brez kakršnekoli pomoči? Na ta vprašanja je tov. Deletič odgovoril: — Za nadzor stanovanj nimamo stalne komisije. Sestaja se po potrebi. — V solidarnostnih stanovanjih so nekateri ljudje brez osnovne stanovanjske kulture. —• Stanovanja se gradijo cenejša in brez opreme. — V pripravi je predpis, ki bo določal višino prispevka ob vselitvi v solidarnostno stanovanje. — V odločitvah bo določilo odgovornosti do družbene imovine. Tov. Kaliman (družbeni samoupr. pravobranilec) je poudaril, da se bo boril proti vsem nepravilnostim po zakoniti pravni poti, ki mu jo določa njegov poklic individualno in preko DPO. »Predlagam, naj se ustanovi poseben sklad za zbiranje sredstev za stanovanja posebnega družbenega pomena, ne pa, da se obremenjuje solidarnostni sklad. Družbena sredstva se samo delijo, zato je nujno potrebno skleniti pogodbe z delovno organizacijo, da tisti, ki imajo solidarnostna stanovanja v uporabo za 8 let, tudi gradijo,« je dejal tov. Kaliman. Zaključek iz prve točke je, da bo aktiv komunistov — delavcev preko komisije, ki jo bo določil sekretariat aktiva v sodelovanju s komitejem in občinskim sindikalnim svetom, podrobno analiziral vzroke nestalnega položaja in določil predloge za hitrejše reševanje stanovanjske politike. V drugi točki je tov. Kaliman podal nekaj bistvenih točk iz njegovega poklica — družbenega samoupravnega pravobranilca. Tretja točka se je nanašala predvsem na volitve v letu 1977 ter kadrovsko strukturo. OOZK, OOSS ter posebno delegati v aktivu bodo poskrbeli, da bodo evidentirali za ZZD, DPZ občinske skupščine ter organe ZK, posebno komite in sekretarji OK ZKS in organe ZS, prav tako pa organe upravljanja v TOZD in DO, kakor tudi vodilno in vodstveno delovno mesto, samo najboljši borci za pravice delovnih ljudi, najboljši člani ZK. Ne sme biti merilo samo članska izkaznica ZK, temveč aktivnost kandidata, kakor do volitev, tako po volitvah — ves čas mandata. Sekretariat aktiva bo v sodelovanju z omenjenimi faktorji imenoval posebno komisijo, ki bo sestavljena iz vseh štirih nosilcev akcije, katere naloga bo, da izdela osnutek tega programa. V komisiji naj bodo zastopane tiste profesije delavcev, ki so potrebne zato, da bo program čimbolj kvaliteten. Rok je: konec februarja 1977. Za izdelavo programa, odgovarja sekretariat aktiva. Nadalje je tov. Marjan Bolhar na kratko podal aktivu oceno javne razprave o osnutku Zakona o združenem delu. Poudaril je, da je javna razprava dobro uspela, čeprav v celoti ne moremo biti zadovoljni, kajti ponekod so to razpravo omejili le na organe ali celo na predsednika, sekretarje in vodilne delavce. Aktiv je sprejel izčrpno utemeljeno poročilo tov. Bolharja in se tudi zaveda naloge, ki čaka komunista — delavca pri uresničevanju Zakona v praksi, ker se smatra Zakon o združenem delu za delavski zakon. Na koncu pa je tov. Jeglič podal še informacijo s posveta sekretarjev aktivov na CKS. S tem se je tudi izčrpalo gradivo seje komunistov — delavcev. Janez Hafner Tov. Gizela Rihtar, sekretar odbora komunistov-delavcev v Induplati, vodi člane aktiva komunistov občine Domžale na ogled tovarne SAMOUPRAVNI CENTRI SO OBRAVNAVALI Dopolnilne volitve V dneh od 12. 11. 1976 do 17. 11. 1976 so bili na zborih delavcev oziroma samoupravnih centrih v TOZD in DSSS v sestavi naše delovne organizacije obravnavani naslednji predlogi: — Predlog o premestitvi konfekcije, težke konfekcije in kovinskih konstrukcij v Mengeš oziroma Radomlje. Predlog je bil sprejet z večino glasov navzočih delavcev, le v SC 41, 42, 43, 44 in 45 je bilo od skupno 162 prisotnih, 151 delavcev mnenja, da premestitev ni primerna in so glasovali proti. Za veljavno sprejetje sklepa pa zadošča njegov sprejem na zboru vseh delavcev v TOZD Proizvodnja. — Prošnja »Plastenke« Radomlje za brezplačno uporabo zemljišča na območju »Opekarne« Radomlje je bila zavrnjena, predlagano pa je bilo, da se »Plastenki« ponudi drugo zemljišče z objekti bodisi kot našo soudeležbo, odnosno da se ji zemljišče proda po tržnih cenah. — Predlog za nakup trgovskega lokala v centru Beograda (približna cena 2.500,000,00 din) je bil v vseh TOZD in DSSS sprejet z večino glasov prisotnih delavcev. — Z večino glasov prisotnih delavcev je bil sprejet predlog za dodelitev kredita Gospodarskemu razstavišču v Ljubljani v višini 60.000,00 din (ob 144 vzdržanih glasovih in 4 glasovih proti). Gospodarsko razstavišče bo zgradilo novo halo s 4.000 kvadratnimi metri razstavnega prostora in 1.800 kvadratnimi metri prostora za revije in posvetovanja. Kredit bo GR začelo vračati leta 1981 z 8 % obrestno mero in rokom vračila 10 let. — Sprejeti so bili tudi predlogi za podpis samoupravnega sporazuma s »Preduzečero. robnih kuča Beograd« Beograd in »Trgovačkim preduzečem Nama« Zagreb, predlog za pristop h Klubu samoupravlj alcev v občini Domžale (2 glasova proti, 6 vzdržanih). Delovno organizacijo bo v Klubu samoupravlj alcev zastopal tov. Stane Jerman, sindikalno pa tov. Venčeslav Perko. Sprejet pa je bil tudi predlog za pristop h Komunalni samoupravni skupnosti občine Domžale, za delegata v to skupnost pa predlagan tov. ing. Anton Dečko. — Na zborih delavcev oziroma samoupravnih centrih so bili tudi soglasno potrjeni evidentirani kandidati za dopolnilne volitve v naši delovni organizaciji. V dneh od 2. 12. do 7. 12. 1976 pa so bili na zborih delavcev v obravnavi posamezni samoupravni sporazumi o temeljih planov srednjeročnega razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 oziroma posamezni samoupravni sporazumi samoupravnih interesnih skupnosti. Matjaž Pavlin Dne 18. 11. 1976 so se v TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken Jarše in v delovni skupnosti skupnih služb vršile dopolnilne volitve. V TOZD Proizvodnja so volili delegate v delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Sob Domžale, katere so volili tudi v delovni skupnosti skupnih služb. Razen tega pa so v delovni skupnosti skupnih služb volili še delegate v delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino samoupravnih interesnih skupnosti. Istega dne pa so se vršile tudi volitve v TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš in sicer v delavski svet delovne organizacije, svet za medsebojna razmerja TOZD in samoupravno delavsko kontrolo v TOZD. Volilni odbori so volišča odprli ob 6. uri. Volitve, ki so bile zaključene do 16. ure, so potekale nemoteno, vsi volilci, ki niso bili upravičeno odsotni, pa so izpolnili svojo samoupravno dolžnost. Po pregledu oddanih glasovnic in štetju glasov so volilni odbori ugotovili naslednje volilne rezultate: — dopolnilnih volitev se je v TOZD Proizvodnja od 891 volilnih upravičencev udeležilo 729 volilcev (oz. 81 "„), v DSSS je od 227 volilcev vpisanih v volilni imenik, glasovalo 178 volilcev (oz. 78" u), volitve v TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš pa so bile obiskane 93 n 'n (od 33 volilcev jih je glasovalo 31). — V posamezne delegacije in samoupravne organe so bili izvoljeni naslednji delegati oz. člani: a) TOZD Proizvodnja V delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Sob Domžale sta bila izvoljena: Miro Cerar s 381 glasovi in Tončka Klemenčič s 370 glasovi. b) DSSS V tej delovni skupnosti je bil v delegacijo za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Sob Domžale izvoljen: ing. Roman Kurmanšek s 107 glasovi. V delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino samoupravnih interesnih skupnosti je bil izvoljen: Marjan Zupan s 110 glasovi. c) TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš V delavski svet delovne organizacije sta bila izvoljena: Janez Bergant s 24 glasovi in Dora Korošec s 24 glasovi. V svet za medsebojna razmerja delovne organizacije je bila izvoljena: Kristina Vrhovnik s 17 glasovi. V svet za medsebojna razmerja TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš so bili izvoljeni: Stanka Dolenc s 26 glasovi Štefka Grčar s 26 glasovi Ana Kuhar s 25 glasovi Zvonka Štrukelj s 24 glasovi Vida Burnik s 23 glasovi Marija Dolžan z 22 glasovi. V samoupravno delavsko kontrolo TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš sta bili izvoljeni: Greta Kušar z 22 glasovi in Veronika Hribar z 19 glasovi. Vsi imenovani so bili izvoljeni za mandatno dobo dveh let. Matjaž Pavlin Plan dela društva DITT Jarše za leto 1977 Delo društva bo še naprej potekalo na področju: 1. izobraževanja in to preko predavanj ter neposrednih obiskov tekstilnih tovarn in pa DO izven naše panoge. V akcijo izobraževanja bi vključili še neposredne proizvajalce in pa mojstrski kader. a) Kaj bi bile teme predavanj ? Iz anketnih listov, ki smo jih zbrali od naših članov v začetku leta, smo ugotovili, da naj teme predavanj zajamejo čim širša družbenogospodarska vprašanja. Tako predvidevamo šest predavanj in to iz področja: gospodarstva, družbenopolitične aktualnosti, varnost pri delu, tekstilne stroke, spoznavanje proizvodnega področja ostalih industrijskih panog, zdravstvene zaščite delavcev. Iz vsakega področja naj bi bilo po eno predavanje. Predavanja bi potekala izven delovnega časa oz. popoldan. b) Strokovne ekskurzije so ravno tako planirane glede na največje število izročenih želja v dani anketi. Pri ekskurzijah nastopa težava vskladlitve naših nedelavnih sobot z delavnimi sobotami ostalih podjetij. Tako bomo včasih le morali odstopati od našega plana, ali pa celo včasih organizirati kako ekskurzijo v delavnem času. Strokovne ekskurzije ravno tako zajemajo pod- ročje naše panoge ter ostalih panog. Obenem bi želeli spoznati DO izven slovenskih meja. Predviden plan ekskurzij DO trajanje ekskurzij v dneh Gorenje — Velenje Polzela 1 Vrvica — Celje Varteks — Varaždin 1 J ulon 1/2 Totra Iskra — Kranj 1/2 Derdap Tekstilna industrija — 3 Pančevo 2. vključiti se v družbenopolitična dogajanja, 3. z neposrednimi predlogi izboljšati in reševati probleme v okviru posameznih delovnih organizacij. Delo bi potekalo v internem krogu posameznih DO s svojimi člani društva, 4. nadaljevati ter dokončati delo na pravilniku o inovacijah, 5. skrbeti za družbeno rekreativno življenje ter z izbrano ekipo v različnih športnih panogah organizirati medsebojna športna srečanja z drugimi društvi. Dipl. ing. Daliborka Podboj Selitev konfekcije, ceradnega oddelka in obrata za kovinske konstrukcije V letošnjem letu sta se naši delovni organizaciji pridružili dve podjetji in sicer Opekarna Radomlje in Slamnik Mengeš. S pripojitvijo teh dveh podjetij smo pridobili nove prostore, v katerih bomo, po ukinitvi njihove dosedanje dejavnosti, preselili del naše proizvodnje. V podjetju oziroma v prostorih podjetja Slamnik v Mengšu bomo uredili proizvodnjo kon-fekcioniiranja prtov in garnitur ter izdelavo šotorskih kril. Proizvodnja prtov in garnitur je že stekla v spodnjih prostorih stavbe, oddelek za proizvodnjo šotorskih kril pa bomo preselili, ko bodo ustrezno preurejeni zgornji prostori. V nekdanji opekarni v Radomljah sta za proizvodnjo uporabni dve stavbi in to obokana stavba in stavba peči. V obokano stavbo bomo preselili obrat za kovinske konstrukcije in ceradni oddelek, medtem ko bo v stavbi peči dobil svoj prostor oddelek za izdelovanje šotorov. Z izselitvijo omenjenega obrata in oddelkov konfekcije bomo v matičnem podjetju dobili prostore, v katerih bomo povečali proizvodnjo tkanin in preje. V izpraznjene prostore bomo dali: v današnjo konfekcijo (II. nadstropje zgradbe predilnice) tkalnico brezčolničnih statev za tkanje zaves, tkanine za plastificiranje in za nosilne tkanine. V prostor ceradnega oddelka bomo postavili stroje za sukanje in za previjanje preje, v predilnico pa, kjer stojijo ti stroji danes, bomo postavili p redilne stroje za Nm 34. S temi selitvami bomo delno odpravili ozka grla v naši celotni proizvodnji tako, da bomo manj vezani na nakup dragih polizdelkov. Dipl. ing. J. Pezdir SPREJETO NA SEJI DELAVSKEGA SVETA Na zadnji skupni seji delavskega sveta delovne organizacije in delavskega sveta TOZD Proizvodnja, ki je bila dne 23. 11. 1976 so bili sprejeti naslednja sklepi: — Imenujejo se inventurne komisije, ki so zadolžene za popis posameznih sredstev. Imenovane komisije opravijo popis vseh sredstev delovne organizacije po stanju na dan 31." 12. 1976. — Na zborih delavcev oz. samoupravnih centrih naj se v dneh od 2. 12. do 7. 12. 1976 javno obravnavajo in potrjujejo posamezni samoupravni sporazumi. Javno naj se obravnava tudi predlog, da vežemo denarna sredstva pri Ljubljanski banki z namenom, da v letu 1978 pridobimo možnost koriščenj a kredita za gradnjo novega stanovanjskega bloka. —• Pristopi se k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Ljubljanske banke za obdobje 1976—80. — Za delegata v zbor Ljubljanske banke je bil izvoljen direktor ing. Srečo Bergant. — Potrdijo se sklepi, ki so bili sprejeti na zborih delavcev oziroma samoupravnih centrih v času od 12. 11. do 17. 11. 1976 (velja samo sa sklepe iz pristojnosti DS delovne organizacije). — Potrdijo se rezultati volitev v naši DO z dne 18. 11. 1976, kot je navedeno v poročilih volilnih komisij. — Za odgovornega urednika Ko-noplana se imenuje tov. Ivana Sei-fert. Matjaž Pavlin OBVEŠČANJE DELAVCEV (IZ OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU) Obveščanje delavcev je bistveni pogoj za uresničevanje njihove samoupravi j alske funkcije. Na podlagi tega ustavnega načela osnutek opredeljuje obveščanje delavcev kot pravico delavcev in kot dolžnost organov upravljanja v samoupravnih organizacijah in v skupnostih. Organi upravljanja so dolžni obveščati delavce: o celotnem poslovanju organizacije; o materialno-finančnem stanju; o delitvi dohodka in uporabljanju sredstev; o rezultatih, doseženih z združevanjem dela in sredstev; o delu delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne, delovne in sestavljene organizacije kot tudi drugih organizacij in skupnosti, ki so združile delo in sredstva; o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in drugih vprašanjih, pomembnih za upravljanje in odločanje. Tov. ing. Jože Klešnik predava o ekonomiki podjetja Pogovor z udeleženci tečaja za tkalske mojstre Večkrat govorimo, da kvaliteta dela ponekod še ni najboljša. Zaradi tega si prizadevamo s krajšimi tečaji povečati strokovno znanje delavcev. Tov. Alojz Pušlar, obratovodja tkalnice, je bil glavni pobudnik tečaja za tkalske mojstre. Tudi ostali predavatelji so strokovnjaki iz naše DO. Tečajnikov je 21 in so zato razdeljeni v dve skupini, ki imata predavanja izmenično po dnevih — torej vsaka skupina vsak drugi dan; predavanja pa tako tečejo vsak dan, razen sobote in nedelje. Predmetov je več, poučujejo pa jih ustrezni strokovnjaki: tekstilne surovine — tov. Alojz Pušlar, strokovno računstvo — tov. ing. Franc Jeraj, vezave — tov. ing. Lado Zabukovec, ekonomiko podjetja — tov. ing. Jože Klešnik. samoupravno ureditev — tov. ing. Ingo Paš, tov. ing. Janko Ukmar, tehnologijo — tov. dipl. ing. Janez Pezdir in tov. Franc Bleje. Predavanja so v sejni sobi Induplati. Pc 14-dnevnem teoretičnem in praktičnem pouku bodo pismeni izpiti in praktične nastavitve na strojih. Pljučni rak Med vzroki naglega naraščanja te bolezni je vsekakor kajenje cigaret Obolevanje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naj navedem le nekaj statističnih podatkov. Pred 50 leti je bil pljučni rak prava redkost. Kratek podatek iz ZDA: leta 1930 je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 2837, leta 1950, torej 20 let pozneje pa že 13.313 ljudi. Te številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 20 letih za 500 %. V Sloveniji je leta 1966 zbolelo za pljučnim rakom 410 ljudi, to je 11 % od vseh- obolelih za rakom. Od tega je bilo 17% žensk, to je slaba še- stina. Za nobeno drugo vrsto raka ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom. Očitno je, da za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah je razmerje med spoloma 7 : 1 v korist žensk. Kje so vzroki tako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev cigaret. Pri izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, kot sta benepiren in bencantracen, ki pri laboratorijskih poskusih povzročijo raka na poskusnih živalih. Pri posameznem kadilcu ni mogoče napovedati, ali bo sploh in kdaj bo obolel za pljučnim rakom. Raziskovalci pa so si edini v tem: čim dalj traja kajenje in čim večja je dnevna količina pokajenih cigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom. Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih ni. Te spremembe štejemo za predrakave, to se pravi, da se iz njih lahko razvije rak. Po mnenju strokovnjakov kajenje cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo tako globoko dima kot kadilci cigaret. Napotek je tak: tudi dolgoletni kadilec zmanjša možnost, da bi zbolel za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najbolje pa je, da sploh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nastanek pljučnega raka, kakor tudi drugih obolenj, predvsem obolenj srca in ožilja! Povzročitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da je obolevanje 2—4-krat pogostnejše v mestih kot na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, ki ga onesnažuje industrija in velik promet. Pred nekaj desetletji so mislili, da je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raka. Toda čas je pokazal, da upadanje tuberkuloze ne gre v korak z naraščanjem pljučnega raka. Ne moremo reči, da so nepomembna razna kronična, t. j. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sapniko-vih vejah ter vejicah. Ta obolenja stalno dražijo sluznico, ki je tako S tečajniki smo se takole pogovarjali: Mislite, da vam bo dal tečaj dovolj osnov znanja pri delu in da bo to kaj vplivalo na kvaliteto dela? Peter KOŽELJ: Mislim, da bo. Franc KURENT: Meni se zdi tečaj prekratek. Za 14 dni je snovi preveč, saj je ta snov planirana za 4 leta. Franc BLEJC: Kar je nas — starejših — smo imeli že vrsto podobnih tečajev, ki pa so trajali po par mesecev po štiri ure na dan, pa še večinoma izven delovnega časa. Zato mislim, da je za novince tak 14-dnevni tečaj odločno prekratek, saj še za nas starejše, ki imamo že nekaj izkušenj, snov prehitro teče naprej. Predavatelji so zelo dobro pripravljeni in dobro razlagajo, toda tudi sami so utesnjeni v ta program 'n jih čas preganja. Ignac URŠIČ: Snov je zajeta, le preveč zgoščena. Imate kakšne pripombe na izbiro predmetov? Se vam zdi, da kakšen predmet ni potrebno natančneje obravnavati? Franc KURENT: Predmeti so dobro izbrani. Glede tega nimamo pripomb. Se vam zdi čas predavanj primerno izbran? Stane HOČEVAR: Čas je primerno izbran, ker je v zimskem času. Pa tudi to je dobro, če je med delovnim časom. Izven delovnega časa je težko obiskovati tečaje, zlasti mlajšim poročenim parom, ki imajo doma majhne otroke ter mož in žena delata v tovarni izmenično. Razumljivo pa je, da vseh predavanj ni mogoče izvesti med delovnim časom. Imate kakšne predloge za izboljšanje tečaja? Franc BLEJC: Mislim, da bi predvsem moral biti tečaj razdeljen na začetni in nadaljevalni. Začetni za novince, nadaljevalni za tiste, ki so že obiskovali kak tečaj in so tudi cilje časa v tovarni ter imajo več delovnih izkušenj. Mislim tudi, da bi novincem morali nekatere stvari razložiti ob delu. Stane HOČEVAR: Ja, ob stroju je težko razlagati, ker ropota. Sem pa drugače istega mnenja kot tov. Bleje in mislim tudi, da je 20 ur za praktično nastavitev, tj. tehnologije pri stroju, ki je predpisana za novince, premalo. Sarejši 'smo imeli že po 5—6 tečajev. Moralo bi biti vsaj 40 ur praktičnega dela. Veste, za poučenost ni odvisen samo mojster, ampak tudi predhodno znanje. Zato bi moral vsak novinec takoj ob vstopu v tovarno na enomesečni tečaj, po kakšno uro na dan. Seveda pa je pomemben tudi lasten interes delavcev oz. delavk. So taki, ki se za delo zanimajo in se skušajo tudi sami oimprej izpopolniti v znanju in se vključiti v delovno okolje, so pa tudi taki, ki izjavljajo, da jih to delo ne veseli. Zato bi se moralo mlade vsaj po mesec in pol vzgajati, pri tem pa zasledovati kako napredujejo, če so sposobni, prizadevni, ali ne in seveda narediti selekcijo. Potem bi bila kvaliteta dela verjetno boljša. Mislite, tla bi bilo koristno organizirati strokovne tečaje tudi z drugimi delavci naše DO? Ignac URŠIČ: Seveda. Nekaj jih je bilo že organiziranih, enega smo tudi imeli skupaj s predilci. Naslednji dan sem obiskala še drugo skupino. Na ista vprašanja so odgovarjali takole: Janez KRALJ: S časom predavanj nisem zadovoljen; ker moram zaradi predavanj priti 2 uri prej v tovarno, so otroci 3 ure zaprti sami doma. Tone STANOVC: Tu smo v glavnem sami kovinarji in nam je vsa snov popolnoma nova, npr. tehnologija vezave. Radi bi, da bi bil konkreten poudarek na vezavah. Poudarek na tistem, kar rabiš, npr. ugotavljanje napak pri tkanju jauqu-ardskih tkanin. Seveda je vse to v taki seminarski obliki nemogoče. Zato predlagam, da bi se bolj povezovala praktični in teoretični del pouka. Božidar CERAR: Mislim, da bi lahko imeli tudi primernejši prostor za tečaj; da bi vanj postavili kak star stroj za vadenje. Janez KRALJ: To je nekoč že bilo organizirano. Miislim, da so imeli tečaje v aluminij oddelku, v skladišču ATR in predilnici. Tudi stroj za vajo je bil. Ne vem, zakaj zdaj ni. S predavatelji pa smo zelo zadovoljni, ker so dobro pripravljeni, razumljivo razlagajo in tudi predmeti in teme so dobro izbrani. Taka so bila mnenja, ocene in predlogi slušateljev tečaja za tkalske mojstre. Mislim, da se večina starejših in mlajših v enaki meri zavzema za izboljšanje kvalitete dela, za izpopolnitev znanja in da se zanimajo za delo naše DO zato jim moramo še bolj priskočiti na pomoč in na nek ustrezen način rešiti probleme, ki se postavljajo na pot k skupnemu cilju — čim uspešnejše proizvajati in poslovati. IS bolj dovzetna za razvoj raka. Pljučnega raka se da hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da bi ga spoznali čimprej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomembnejše znamenje je kašelj. Ta se pojavlja tudi pri drugih kroničnih obolenjih pljuč in sapnikovih vej npr. pri bronhitisu. Znan je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti jutranji! V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. Če se ta spremeni, bodimo pozorni. Če opazimo krvav izmeček, je to resno opozorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krvavkast izpljunek lahko povzročajo tudi druga obolenja. Drugo pomembno znamenje je težko dihanje, ki se pojavlja tudi, če bolnik miruje, ter je žvižgajoče in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbadanju in se pri kašljanju poveča. Neredko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, spremembe v krvi, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa nam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da je vsaka pljučnica posledica ali znanilec raka. Še zdaleč ne! Vendar ni nikdar odveč temeljit pregled po prestani pljučnici. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka niso zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku. Najpametneje je, da si damo po 45. letu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča. Moderna medicina ima na voljo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpreprostejši je rentgenski pregled in slikanje pljuč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, ko bolnik nima še nobenih težav. Če nam rentgenska slika zbudi sum, da gre za rakavo obolenje, izberemo še druge diagnostične postopke. Najvažnejša je bronho-skopija. Pri tej preiskavi s posebno napravo pogledamo v sapnico (bronchus) in njene bližnje veje. Tako neposredno vidimo tumor in ga tudi košček odrežemo za mikroskopski pregled. Re- zultat pregleda izrezanega tkiva pod mikroskopom je zelo zanesljiv. Večkrat pa leži tumor globoko v pljučih in ga z omenjeno napravo ne moremo videti. V tem primeru nam pogosto pomaga bronhografija, sapnico in njene veje napolnimo s kontrastnim sredstvom, da postanejo pri rentgenskem slikanju vidne. Tako lahko vidimo mesto, kjer rakavo tkivo zapira sapnico. Zelo nam pomaga tudi pregled celic v izpljunku ali v brisu sluznice, ki ga napravimo pri bronhoskopiji. S površine tumorja se namreč luščijo rakave celice, ki jih pod misrosko-pom lahko spoznamo. Pljučnega raka najbolj zanesljivo pozdravimo z operacijo. Žal, često to ni mogoče, ker pride bolnik prepozno na zdravljenje ali pa nam druge okoliščine ali obolenja preprečijo, da bi bolnika operirali. Drug način zdravljenja pa je obsevanje z rentgenskimi ali gama žarki, s katerim dosežemo mnogokrat zadovoljivo izboljšanje, včasih pa tudi dokončno ozdravljenje. Rdeči trg z Leninovim mavzolejem, Moskva vtisi iz ZSSR Naš sodelavec Ivan Blažič je oktobra letos s turistično agencijo Kompas obiskal Sovjetsko zvezo. Ker nas večina pozna Moskvo, Leningrad in Kijev le iz zgodovine, fotografij in knjig o umetnosti, smo ga prosili, naj nam kaj pove o svojih vtisih s tega potovanja. Takole pripoveduje: Bolšoj teater, Moskva Moji Zelo rad potujem. Da vidim svet, kako ljudje drugje živijo. Videl sem že veliko Italije, bil sem na Madžarskem, po celi Jugoslaviji. Najbolj me zanima vzhod. Govorijo, da ljudje tam slabo živijo, da je huda disciplina; v Rusiji sem videl, da je toliko discipline, kolikor je človeku potrebno. Red je. Za Rusijo sem se odločil tudi zato, ker je bil moj oče tak komunist; že zelo zgodaj mi je to pripovedoval, tisto dobro, kar mi danes imamo. Ce ne bi bilo Sovjetske zveze, tudi pri nas ne bi bilo socializma, ker bi nas kapital »potlačil«, kot je bilo vedno. Hotel sem videti to deželo in sem sedaj prišel do možnosti, da sem si jo ogledal. Prej sem gradil hišo, pa nisem mogel. Ogledali smo si tri mesta: Moskvo, Leningrad in Kijev. Zanimivosti je toliko, da si težko vse zapomniš. V Kijevu sem videl, kako se pri spomeniku vsakih 20 minut menja straža; v uniformah korakajo v počastitev padlih. Videli smo katakombe — laura — to je 80 km dolg rov; za ogled je le 500 m. Na poseben način, pod vplivom vetra in zraka so menihe balzamirali. Sedaj lahko vidiš le roke, drugo je zakrito. Zanimivo je tudi tole: 1941. leta so zgradili stadion Dinamo; vstopnice za otvoritev so bile že prodane, vendar je bila otvoritev odpovedana, ker so Nemci Kijev bombardirali. 1947. leta je bila otvoritev stadiona izvedena; prišlo je sto ljudi, ki so imeli vstopnice shranjene iz leta 1941. Dobili so stalne sedeže in sedaj je teh ljudi, ki bodo do smrti zastonj gledali vse tekme na tem stadionu, še 19. Nemci so zahtevali od ujetih nogometašev, da so igrali z njimi. Teden dni prej so jih stradali. Ker so bili Rusi boljši, so jih po polčasu obvestili, da bodo ustreljeni, če zmagajo. Rusi so kljub temu zmagali 5:3. Celo enajsterico so tudi res ustrelili. Pred smrtjo je golman rekel: »Zmagali smo v tekmi, zmagali bomo tudi v vojni.« Po vojni so jim postavili spomenik. V Leningradu smo videli Erme-traž — Beli dvorec. Tam je zbrano veliko ruske umetnosti še iz carskih časov. Na Nevi, ki teče skozi mesto, stoji zgodovinska ladja Avrora, ki si jo turisti lahko ogledajo tudi od znotraj. Obiskali smo narodno restavracijo, kjer so nam postregli z ruskimi jedmi, videli smo tudi program ruskih narodnih plesov. Hitler je zahteval, da se v Leningradu organizira banket, ko bo Leningrad padel. Bilo je vse pripravljeno, razposlana so bila vabila — toda mesto se kljub triinpollet-nemu obleganju, lakoti in mrazu ni nikoli vdalo. Čudovito lepe so baje bele noči v Leningradu — žal jih nismo videli, ker nismo prišli ob pravem času. V Moskvi smo si ogledali Rdeči trg, Leninov mavzolej in Kremelj. Pred mavzolejem smo morali čakati uro in četrt; vrsta ljudi, ki gredo gledat Lenina (in se mu poklonit) je ponavadi še daljša. Za mavzolejem, ob steni Kremlja so kipi vojskovodij iz ruske zgodovine. Tudi Stalinov. V Kremlju je zbrano veliko bogastvo: carske kočije, ki jih ni nikjer drugje več, orožje, oklepi, namizni pribor ... Vse so dobivali iz inozemstva, trgovci in diplomati so prinašali z vseh vetrov. Ko je imel Lenin tam sedež, je hodil v park, tam je sedel in razmišljal; tam ima spomenik, kako sedi in premišlja. Vsako obdobje pusti svojo sled na Kremlju; sedaj so zgradili dvorano s 6000 sedeži, za kongrese, sestanke ... Tam imajo tudi naj večj i top na svetu. Zanj imajo samo tri krogle, vsaka tehta eno tono. Imajo tudi zvon, težak 200 ton, ki ni še nikoli zvonil. Ogledali smo si tudi Kosmos — žal smo imeli čas samo za raketni paviljon. Iz prostora v prostor te vozijo vagončki, peš bi res trajalo predolgo; prostori so velikanski. Sli smo si ogledat tudi notranjost rakete. Bili smo v kinu — videli smo šport, narodne noše, narodne pesmi. Pri ogledu mesta smo videli šole, ogledali smo si neko veliko fakulteto, cerkve, muzeje, metro, Bolšoj teatr, ki letos praznuje 200 let. Videli smo makete borodinske bitke, postavljene na odru; dajejo vtis naravnosti. Vse je lepo urejeno, bil je red, izlet dobro organiziran, nikjer nismo dolgo čakali. Tudi ljudje so lepo oblečeni, trgovine so kar dobro založene, le ob določenih urah je veliko ljudi, ki nakupujejo. Mesta so lepa, povsod je veliko parkov in zelenja. Rusi imajo zelo radi sladoled, povsod jih srečaš, da ga jedo. Red pa imajo. V Leningradu sem ob 23.45 iskal, da bi nekaj popil, bili smo zelo žejni — toda dobili nismo nikjer nič. Vse je bilo zaprto. Ob 23.30 zapirajo vse lokale. Najbrž zato, da ljudje zjutraj laže vstanejo in delajo. Z izletom sem bil zelo zadovoljen, bilo je prijetno in zanimivo. D. M. šport Končano jesensko prvenstvo v nogometu Pravkar se je končalo jesensko prvenstvo v nogometu. Naša nogometna ekipa Induplati, ki igra v domžalsko-kamniški ligi, je to pot končala prvenstvo z uspehom. V svoji skupini si je namreč brez težav zagotovila prvo mesto. Ves čas prvenstva ni izgubila niti ene tekme. Trikrat pa je igrala neodločeno. Člani naše nogometne ekipe so svoje vrste osvežili z mladimi, perspektivnimi igralci, kateri so ves čas vedno trenirali, kar pa se seveda odraža v doseženih rezultatih: Točk Induplati : Ihan 4:1 2 Domžale : Induplati 0:1 2 Induplati : Moravče 4:3 2 Dob : Induplati 1:1 1 Induplati : Kamnik 2:1 2 Radomlje : Induplati 0:0 1 Komenda : Induplati 1:3 2 Induplati : Napredek 10 : 1 2 Induplati : Virtus 1:1 1 Lukovica : Induplati 0:1 2 Mengeš : Induplati 2:1 2 19 Poleg članov pa zelo aktivno in uspešno opravljajo svoje zadane naloge tudi mladinci in pionirji. Upam, da bomo čez par let ravno iz teh vrst izbirali igralce, ki bodo priskočili na pomoč onemoglim v prvem moštvu. Na njihova mesta pa bodo zopet prišli mladi, polni volje in veselja do te športne zvrsti. Mogoče pa si je nogometna dejavnost v Jaršah le našla pot iz krize, v kateri se je nahajala nekaj let nazaj. Spomnimo se, kako so se menjavali trenerji, vendar vse to ni Pomagalo k napredku. Moje mnenje je, da dobre volje in zavesti do zadane naloge ne more nadomestiti niti naučiti še tako dober trener. Tega se fantje zavedajo, zato si prizadevajo, da s samovzgojo in športno disciplino dosežejo to, o čemer so nekoč sanjali v okrilju svojih trenerjev. »Vsi za enega — eden za vse!« to je geslo, ki vodi naše fante od zmage do zmage ... Zaželimo jim veliko uspehov v nadaljnjem tekmovanju. Janez Hafner Članek preberite na naslednji strani fT Z BI Pionirska ekipa Induplati. Stojijo od leve proti desni: Šuštar, Lautar, Božič, Hribar, Vovk, Burkeljca, Lipovšek; čepijo: Vodlan, Zaman, Mohar, Dimc, Malnar, Zabukovec Mladinska ekipa Induplati. Stojijo od leve proti desni: M. Šinko, Ivica Mršič, J. Hafner, Stupica, Lainbcršek, Stoje, Mišvelj, teh. vodja, Jozipo-vič; čepijo: P. Hafner, Fartek, Ungar, M. Markovič, Lisjak, Vovk, Nahtigal in J. Rihtar šport Občinska TRIM Naša ekipa je v nadaljevanju občinske TRIM lige v košarki odigrala tri srečanja. Kljub temu, da smo bili prepričani, da bomo v nadaljevanju lige zabeležili boljše rezultate, pa smo že v tekmi z HK Prevojami doživeli nepričakovan poraz z rezultatom 37 : 41 (20 : 20). Vendar pa naj pripomnim, da smo bili na tej tekmi namerno ogoljufani s strani sodniške mize. Zapisničar in ča-somerilec sta nam milo rečeno ukradla zmago. Ne samo, da sta namerno grešila pri vpisovanju osebnih napak igralcem našega moštva, ampak nam nista priznala in vpisala niti košev, ki smo jih pravilno dosegli iz igre. V naslednji tekmi smo igrali s KS Prevoje in visoko zmagali z rezultatom 77 : 42 (32 : 9). Čeprav smo zabeležili visoko zmago, pa smo vseeno v drugem delu srečanja v obrambi igrali dokaj slabo saj smo dopustili, da so mladi in neizkušeni igralci iz Prevoj dosegli kar 33 točk. Tekmo z Avtoservisom smo dobili z rezultatom 20 :0, ker nasprotne ekipe ni bilo na igrišče, tako da sta sodnika povsem pravilno tekmo od-piskala v našo korist. liga v košarki Občinska TRIM liga v košarki je po dobri polovici odigranega tekmovanja prišla v krizo in bati se je, da je odgovorni pri ObZTK Domžale ne bodo uspešno pripeljali do konca. Vse preveč je organizacijskih napak, neresnosti pri rezervaciji prostorov (dve koli sta zaradi tega odpadli, čeprav so bile ekipe zbrane in bi lahko tekmovali), čutiti pa je tudi neresnost pri delu pomožnih sodnikov in sodnikov. Predvsem sodniki, ki naj bi skrbeli za regularnost tekmovanja, so se pokazali skrajno neresne. Pa tudi ekipe same so ob slabi organizaciji predvsem v zvezi z zelo pomanjkljivo izdelanimi propozicijami tekmovanja, začele igrati neresno in zares »rekreacijsko«. Tako je ekipa Heliosa celo zapustila igrišče, prišlo pa je tudi do fizičnih napadov na sodnike. Prav zaradi tega je sklican v začetku decembra tudi sestanek predstavnikov vseh sodelujočih ekip z namenom, da se občinska TRIM liga v košarki uspešno privede do konca. Več o rezultatih, lestvici in strelcih v naslednji številki. Matjaž Pavlin LESTVICA MLADINSKE IN PIONIRSKE NOGOMETNE LIGE 1976/77 Mladinci na 3. mestu Induplati : Ihan 4 : 1 Domžale : Induplati 5 : 4 Induplati : Moravče 3 : 3 Induplati : Kamnik 4 : 2 Induplati : Radomlje 2 : 0 Induplati : Virtus 4 : 1 Induplati : Partizan 6 : 2 Domžale : Induplati 5 : 4 Mengeš : Induplati 2 : 5 Dob : Induplati 1 : 0 Pionirji na 9. mestu Induplati : Ihan 2 : 1 Domžale : Induplati 3:0 p. f. Induplati : Kamnik 1 : 1 Dob : Induplati 5 : 3 Mengeš : Induplati 1 : 1 Induplati : Radomlje 0 : 1 Komenda : Induplati 3 : 2 Induplati : Virtus 1 : 4 Induplati : Partizan 3:0 p. f. Moj dopust Na vrhu Mont Blanca (4807 m) Nadaljevanje in konec Odpravimo se po poti navzdol do manjšega sedla, tu pa zavijemo desno navzdol po poti. Bojan in Dušan nekaj tarnata, da ju tiščijo čevlji. Bojan si sleče debele nogavice in nato ne toži več Čez otiščance. Meni noga začuda kar nekako služi, bolje mi gre kot je v začetku kazalo. Pot se lepo spušča in kmalu se potopimo v gozd. No, vse stvari minejo, tako je minila tudi ta hoja in ob 8. uri zvečer smo v Les Houches. Od tu je do Chamouixa dobrih 7 km. Po toliki hoji smo si res zaslužili, da se peljemo. Najdemo avtobusno postajo in da gre zadnji avtobus za Chamouix ob 20. uri, je samo ob 20. uri po francoskem letnem Času, to pa pomeni, da je odpeljal pred eno uro. Kaj nam drugega ostane, kot da vzamemo pot pod noge. Po kakšnem kilometru asfalta se nas usmili Francoz in nas v svojem avtu odpelje do Chamouixa. Naslednji dan počivamo in se pripravljamo za odhod. Je že četrtek in kakšne večje ture si ne moremo privoščiti. In jutri nas čaka dolga pot domov. V petek vstanemo ob 5. uri. Po obilnem zajtrku pospravimo stvari v avto. Okoli 7. ure se skozi predor pod Mont Blancom (11,6 km) pripeljemo v Italijo in nato z manjšimi postanki (plačanje cestnine, tankanje bencina) po avtocesti do Gorice in naprej domov, kjer nas sprejme dež. Ob 19.30 uri sem že objela hčerki, ki sta naju težko čakali. obvestila iz kadrovske službe POROČILO O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV ZA OKTOBER 1976 tozd proizvodnja Vstopi: L Anica Peterle, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 15. 11. 1976; 2. Janez Kos, transp. del., izstopil Mokronog, vstopila 15. 11. 1976; 3. Dragica Škarja, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 19. 11. 1976. Izstopi: 1. Dana Stele, čist. blaga, upokojena 2. 11. 1976; 2. aJnez Kos, rtansp. del. izstopil 22. 10. 1976. delovna skupnost SKUPNIH SLUŽB Vstopov ni bilo. Izstopi: 1. Drago Hudomal, ključavničar, izstopil 11. 11. 1976; 2. Mira Dobravec, ref. za inf., izstopila 30. 11. 1976. POROČILI SO SE: Marija LEVC, poročena KOSMAČ. Izračun vrednosti točke za IV. tromesečje znaša din 0,0286. Menjajoči del OD pa je bil izplačan v sledeči višini: R-D-Z za TOZD proizvodnja in DSSS je znašal 101 %, R-D za TOZD proizvodnja in DSSS je znašal 100,5 Za TOZD Restavracijo in počitniške domove in TOZD Industrijska prodajalna pa je ostala vrednost točke neizpremenjena, in sicer v višini din 0,0287, menjajoči del. OD pa za oba TOZD v višini 115%. Za TOZD Slamnik Mengeš je bila obračunana vrednost točke v višini din 0,0287 in stimulativni del R-D v višini 104 %. Povprečno izplačani osebni do- hodki so se gibali sledeče: Din TOZD proizvodnja 3.392 Del. skup. skup. služb 4.385 TOZD Rest. in poč. domovi 4.224 TOZD Ind. prodaj. 4.417 TOZD Slamnik Mengeš 3.397 TOZD proizvodnja Razred pred. prip. tkal. opl. konf. Peče cer. Mokr. * teh. s. DSSS TOZD Siam. TOZD Rest. TOZD Trg. do 2100 6 2100 do 2500 11 10 5 8 7 1 1 1 5 1 2500 do 3000 27 29 59 19 33 6 4 17 24 13 1 3000 do 3500 32 48 74 33 78 14 8 16 10 3 40 10 8 1 3500 do 4000 8 19 39 21 38 17 4 14 12 3 46 2 2 4 4000 do 4500 3 6 19 8 9 7 4 6 2 42 3 5 1 4500 do 5000 1 11 5 2 1 1 1 14 3 2 5000 do 5500 1 1 2 1 1 2 9 3 5500 do 0000 2 1 2 10 1 6000 do 6500 1 1 1 2 9 1 1 6500 do 7000 1 1 1 1 1 1 1 6 1 7000 do 7500 5 7500 do 8000 4 1 8000 in več 2 10 1 86 115 211 94 171 46 18 56 31 17 223 31 25 10 Naj nižji OD 2254 2302 2291 2325 2109 2171 2828 2087 2355 3250 2302 2367 2768 3121 Najvišji OD 6559 6815 6859 6706 6371 4812 6559 5767 6593 9955 10889 8135 7573 6506 Povprečni OD 3149 3246 3428 3435 3324 3504 3599 3160 3731 5210 4335 3397 4224 4417 Izobraževanje Stroški izobraževanja, ki bremenijo našo DO, so dokaj visoki. Marsikdo se bo začudil ob prikazu, kakšen izdatek predstavlja izobraževanje za našo DO. Podatke navajamo za leto 1976 in sicer do zaključno 31. 10. 1976. Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v okviru občine moramo odvajati 0,5 % od izplačanih osebnih dohodkov TOZD, kar znese din 200.416,60. Kadrovske štipendije pri nas pa so znašale 200.800,00 din. Štipendistov imamo po smereh sledeče Filozofska fakulteta — absolvent Ekonomska fakulteta Visoka šola za organ, dela Kranj Ekonomska srednja šola Sred. teh. tekstilna šola Kranj: tkalska smer Predilska smer tekstilno kemijska smer konfekcijska smer Gimnazija Srednja zdrav, šola Srednja vzgojiteljska šola Sred. teh. šola clektro odsek Stroški raznih posvetovanj in predavanj v okviru DITTIS in Delavskih univerz so znašali za TOZD proizvodnjo 12.883,40 din, za DSSS 27.199,95 din. Vajencev smo do 30. 6. 1976 zaposlovali 9, od 1. 7. 1976 dalje pa jih je 7, in sicer: 4 vajenci elektro stroke in 3 vajenci ključ, stroke. Nagrade vajencem do 31. 10. 1976 so znašale 88.987,40 din. Obvezno počitniško prakso so opravljali študentje srednjih in višjih šol, in sicer: Ekonomske sred- štcvilo: I štipendist 1 štipendist 3 štipendisti 6 štipendistov 2 štipendista 1 štipendist 1 štipendist 1 štipendist 2 štipendista 1 štipendist 1 štipendist 2 štipendista nje šole, Srednje tekstilne šole, Gimnazije in VSOD Kranj. Nagrade za opravljeno praktično delo so znašale: za TOZD proizvodnjo 17.297,40 din, za Del. skup. skupnih služb 17,742,60 din. Šolnina za izredne študente in učni pripomočki so znašali: za TOZD proizvodnjo 145.960,00 dinarjev, za DSS 87.307,00 din. Vera Habjan Dopolnilno izobraževanje oz. izredni študij je v naši DO pogost pojav, saj imamo na raznih smereh šolanja sledeče število izrednih študentov: Srednja teh. tekst, šola disloc. odsek v Domžalah 2 študenta Administrativna šola disloc. odsek v Domžalah 11 študentov Delovodska šola 2 študenta Visoka ekon. komerc. šola Maribor 2 študenta Visoka ekonomska šola Ljubljana 1 študent Vis. šola za organ, dela Kranj 6 študentov NOVOLETNO TOVARIŠTVO V popoldnevih pred Novim letom lega na mestece pod Gradom rožnata megla. Tiste ure od kosila do večera so čisto kratke, prekratke, s tiho pravljično svetlobo, proti četrti pa že pokriva mrak vse strehe in ovija hiteče potnike. Andrej se pripravlja na novoletno prireditev. V šoli vsako leto okrasijo drevesce, prijatelji, sošolci in sošolke si poklanjajo drobna darila in vsi v razredu kupijo nekaj za spomin tovarišici učiteljici. Ko pozvoni trikrat, je to znamenje, da čakajo Andreja sošolci pred vrati. — Pripelji jih, pravi mama in že naliva oranžado v velike modrikaste kozarce. Ve, da bodo prišli vsi trije: Stane, Ivo in Boštjan po Andreja; ve, da bodo vsi žejni, čeprav je mraz, da imajo vsi rdeče nosove in pod kapami premrla ušesa. Andrej oblači svoje dolge temne praznične hlače iz ga-bardena, natika preko glave volneno jopico in vpraša: —• Kajne, ko bom maturiral, bom imel celo obleko novo? — Imel jo boš, kakršno si boš izbral. Zakaj vprašuješ? Imajo tvoji sošolci vsi že cele obleke? — Večina jih ima, kliče Andrej in teče odpirat vrata. Mama pa računa, kot je vajena dan za dnem: tri metre blaga, dobrega blaga, podloga, platno, krojač, najmanj štirideset tisoč. Slabega blaga se mi ne splača kupovati. Ne, letos še ne. Četvorka pride, vsi so žejni, prerivajo se ob mizi in smejejo. Srečno novoletno prireditev, fantje! Zvečer, ko je zavito mesto v temno gosto meglo, da lučke komaj svetijo skoznjo in je soba topla, polna tihega miru in varnosti, pa zaupno pove Andrej: — Vsi trije so prišli v jopicah, veš, čeprav nam je profesor telovadbe naročil, da moramo priti svečano oblečeni. Pa imajo vsi trije nove obleke. Mami se svetijo oči. TO JE ČUDOVITO NOVOLETNO TOVARIŠTVO. — Takih fantov je malo, kot ste vi štirje, pravi. Kristina Brenkova ANEKDOTA PALINDROMNI REBUS Domišljav nemški pesnik je rekel v navzočnosti dunajskega humorista Saphirja: »Moja dela se bodo brala, ko bosta Schiller in Goethe že davno pozabljena!« Saphir je pritrdil: »Gotovo, toda poprej ne!« AFORIZMA Ko je človek mlad, hoče postaviti svet na glavo, pozneje pa se sam nanjo neštetokrat postavi, da bi se prilagodil svetu. 2P Poznam človeka, ki je takšen lažnivec, da se vedno ozrem v nebo, kadar mi reče »dober dan«! ŽP Z?X CIMIK L 1- LL 4?.- LLI— LILL. ..5L- 1=0 Nepoštenjak je do vrha poln nepoštenosti. Tako poln, da mu gleda iz oči. Toda tudi on lahko naredi kaj poštenega. Na’ primer: nepoštenjak se lahko pošteno naje in napije. Lahko se tudi pošteno naspi. Lahko postane spet pošteno lačen. Lahko se mu pošteno zeha. In lahko se mu pošteno drema. Lahko vas, če z njim mešetarite, pošteno ogoljufa. Če nepoštenj aku kaj očitate ali ga grdo pogledate, se lahko pošteno razjezi in vas pošteno ozmerja. Nepoštenjak vas lahko tudi pošteno premlati. Zato se mu je najbolje izogniti. Ne imeti z njim poštenega opravka. Zvonimir Balog Stopam takole po cesti, za mano pa neki pes. Takole stopam, neki pes pa za mano. Neki pes za mano, jaz pa stopam takole. Greva takole pes in jaz, pes za mano, jaz pa pred njim skozi dve vrstici, skozi tri, skozi... naprej pa naju niso pustili. Itckli so: uh, kako sta dolgočasna! Naj nama vendar povejo, zakaj. Cc je pes dolgočasen, kako vendar morejo to reči meni? No, prav, pa sem dolgočasen; toda kaj imajo potem proti psu? Jih že poznamo, capine! Nisva njihov tip. Vem za dosti bolj dolgočasne zgodbe, ki imajo stobesedno in desetstransko stanovanje z balkonom iz ilustracij in z razgledom na bralca. Z. B. Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. suh. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAŠ, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)