Poitnin* plačana t gotovfeil* Leto LXIX^ št. 2 Ljubljana, 3* faaaarja lf)6 Cena Din L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LJUBLJANA, Telefon: 31-22, 31-28, 31-34. 81-25 in 81- Podrutnice: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uttca 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvora lOl. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. IKIakala pred padcem Italijani so se morali umakniti že na vseh straneh in se naglo pripravljajo na evakuacijo Mak ale, ki je ne morejo več ohraniti pred popolno ohkolitvijo London, 3. januarja, z. Retrter sporoča ■z Addiis Abebe, da 60 se italijanske pred-straže umaknile jugovzhodno, južno in jugozapadno od Makale. ker jim grozijo ce+e rasa Mulugete, ki koraka proti Mekali od jugovzhod«. Italijana se z vso naglico pripravljajo, da zapuste MakaJo. Ko ^e potrjujejo te vesti, se v Add'is Abcbi podcrtava, 6a ras Mulugeta poveljuje elitnim četam abesinske armade. Med njimi je tudi cesarjeva garda, ki je izvežbana na evropski naćin. Na oddelek te garde, ki je nastopala severno od Dessija. so italijanski letalci metali zožigalne bombe, toda ljudskih žrtev ni bilo. Reuterjev dopisnik tudi izve. da vodi ce^rjev brat Firoare 12.000 vojakov, da o jači ćete rasa Muhigete. V lAddis A bebi so mobilizirani vsi moški, ki •o sposobni, da nosijo orožje. Kdor pa izostane, se mora opravičiti pri svojem poveljstvu. Pri MafkoM je bilo v torek sestreljeno italijansko letalo s streli iz pušk. Uradno sporočilo prava, da sta ob tej priliki naSa iiiirt oba pilota. Prav taiko poročajo iz Dessije. da je včeraj dvoje italijanskih letal letelo zelo nizko nad va?jo Kepti v pokrajini Volkaita. Streljali sta iz strojnic na prebivalstvo, ki je tudi streljalo nanju iz pušk. Eno letalo so zbili na tla. Vsi štirje možje posadke v letalu so se pri padou letala ubili. Xa južni fronti de/ in slabo vreme preprečujeta premikanje čet. Premikanje je nemogoče tankom in italijanskim oklopnim avtomobilom, s k-aterimj Italijani ščitijo napredovanje čet. Italijansko poveljstvo se zmeraj bolj boji napada rasa De-ste. ki napada z boka in operira sedaj v okolici Dola. Italijani so koncentrirali mnogo čet na levem krilu in to na račun desnega krila in centra, štiri italijanska letala so včeraj ponovno hudo bombardirala Dngabur. Toda ljudskih žrtev ni biio. Italijansko poročilo pravi, da mnoge bom-bg niso eksplodirale. Italijani se opravičujejo Italijanski podtajnik Suvich je švedskemu poslaniku sporočil rezultate italijanske preiskave Rim, 3. jaa. AA. Agencija Štefani poroča: Državni podtajnik Suvich je včeraj povabil k sebi švedskega posla-tačka in mu sporočil rezultate preiskave ^rlede bom-bardira-nja pri Dolu, pri katerem je bil ranjen tudi ravnatelj švedskega Rdečega križa. Italijami so ugotovili naslednje podrobnosti: Bombardiranje na abesinski fronti t Somaliji je bilo zapovedano kot represalija za vse, kar so Abesinci storili proti jetnikom in mrtvim Italijanom. Vsa okolica Dola je bila bombardirana rn pri tem so bile glavni cilj skupine oboroženih čet in šotarišča, ki so očevidno pripadala abesinskemu poveljstvu. Zdi se- da je ena bomba padla blizu male bolnice in ranila ravnatelja te male ambulante, g- d rja Fritza Hilan-derja. Potem ko je izrazil svoje socuvstvo. vanje zaradi rane, ki jo je dobil ta zdravnik, je državni podtajnik Suvich opozoril švedskega poslanika na tendenciozne govorice, ki so v zvezi s tem dejstvom in ki se širijo zato, da bi raz-dražilc švedsko javno mnenje. in vale krivdo na Abesince češ, da se Abesinci neupravičeno poslužujejo znakov Rdečega križa Milan, 3. januarja. A A. Agencija Štefani poroča: V svoji današnji izdaji objavlja .popolo d'Italia-: uvodnik, v katerem podčrtava, da je vest o zverinski smrti pilota Minuitiia. katerega so Abesinci ujeli in mu nato odsekali glavo, revoltirala italijanski narod in globoko prizadela zavest civiliziranega sveta. Prijatelji sankcij in Abesinci so ob te; priliki pokazali isto zverinstvo, kak.»r takrat, ko so ec posluževali dum-duni krogel, ki lomijo kosti ranjenih in jim pohabijo telo. Nobena armada v Evropi, Ameriki ali Aziji ne bi želela, da si oblati svojo čast s tem. da bi se posluževala tako zahrbtnega orožja. Toda črni negušovi divjaki ne morejo imeti civUfeiranih čustev. List zatem trdi, da je bombardiranje od stra- ni Italijanov v Sompli;: bila upravičena represalija. Da so bili pri tem zadeti švedski šotori, je nesrečen slučaj, ki jih ima vsaka vojna polno. Toda pri tem je treba poudariti tudi pričevanja inozemskih opazovalcev in dokumente, kateri dokazujejo, da se Abesinci često zlonamerno poslužujejo znakov Rdečega križa, da na ta način skrijejo tfvoje vojake in svoje strojnice. Evropski oficirji, ki vodijo barbare v vojno proti Italijanom, nosijo odgovornost za tak način vojskovanja. V zvezi s tem piše >Popolo d, Italia«, da so švedski socialisti takoj obesili zastave na pol droga, kar najbolj dokazuje, da jim je samo do političnih špekulacij, ker njim ni treba, da bi obžalovali smrt nobenega svojih tovarišev v Somaliji. svedi zahtevajo mednarodno anketo Vedno večje ogorčenje zaradi italijanskega bombardiranja bolnic v Abesiniji Stokholm, 3. januar ja, A A. R-avnateli-stv0 švedskega Rdečega križa se je včeraj popoldne sestalo v paleči princa Karla, ki je tudi imel velik govor. Kakor javlja tiskovni urad. je princ rekel: »Švedski narod, ki je to ambulanto daroval v korist italijanskih in abesinsfcih žrtev izraža ob tej priliki čustva svojega nezadovoljstva.« Zadnje vesti javljajo, da ni osebje ambulante pretrpelo mnogo izgub, toda to ne zmanjšuje odgovornosti napadalca. Ravnateljstvo je sklenilo, da bo zahtevalo mednarodno inkrto. Eden za energičen nastop S poostritvijo sankcij hoče prisiliti Mussolinija k popolni kapitulaciji in računa tudi na podporo Amerike I*ondon. 3. januarja, z. Zunanji minister Eden se je odločil, da bo osebno sodeloval pri prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov, ki ho sredi januarja. Pred njegovim odhodom v Ženevo bo izredna seja vlade, na kateri bodo zavzeli definitivno stališče glede poostritve sankcij proti Italiji s prepovedjo izvoza petroleia. V vladi ^ta še vedno dve skupini, ki zastopata različno ranenie. Manjša skupina je mišljenja. da bodo spričo nastopa deževne dobe zadostovale dosedanje sankcije, da prisilijo Italijo k popuščanju. Večja skupina z zunanjim ministrom Edenom na eelu pa je nasprotno mnenja, da je baš sedaj napočil trenutek, da >e s poostrenimi sank* I jami sprifo italijanskih neuspehov ▼ Abesiniji prisili Mussolinija k popolni kapitulaciji. V ostalem pa sta obe skupini mnenja, da je poostritev sankcij odvisna v pni vrsti od stališča, ki pa bo zavzela Amerika. V Londonu pa so prepričani, da je sodelovanje Zcdinjenih držav pri petrolejskih sankcijah več ko verjetno. Državno podtajništvo za plačilni prsmtt m Italijo Rim. 3. januarja. AA. Glede na ustanovitev posebnega državnega jodtajniMva za reguliranje trgovinskega plačanega | prometa in prometa deviz naglaaajo ju- 4 tanji listi, da je bilo to nujno potrebno. Ta potreba se je pojavila, ker so ae težavo na svetu zaradi nenormalnih trgovinskih, političnih in deviznovalutnih razmer sm Italijo Se poslabšale zaradi sankcij. F&siAticna vlada je ustanovila že nekoliko novih ustanov, da bi uredila produkcijo V državi in odnosa je med njo in inozemstvom. Novo državno podtajništvo mora ustvariti skladnost med delom teh posameznih ustanov. Ker v doglednem času ni mogoče računati z normaliziranjem deviznih in valutnih odnosa je v po vsem svetu, je zato bilo potrebno, da se je novo državno podtajništvo ustanovilo ne kot prehodna, ampak kot stalna ustanova. 55a državnega podtajnika za devize in Amerika bo sodelovala pri petrolejskih sankcijah? VVa&hington, 3. januarja. AA. Havas poroča: Senatorji Naye, derk in Bono, ki so člani anketnega odbora za trgovino z orožjem, bodo predložili, v ponedeljek senatu predlog zakona o nevtralnosti, ki obsega sledeče glavne odredbe. 1. obvezo, da predsednik razširi prepoved izvoza orožja tn vojnega materiala na vse države, Id sodelujejo v vojni brez razlike, če delajo na podlagi mandata Društva narodov alt pa so se ndeiežižile vojne zaradi oboroženega odpora enega napadalca proti sankcijam; 2. predsednik lahko razširi prepoved izvoza tudi na druge proizvode, kateri bi so lahko služili v vojne namene, kakor petrolej, bombaž, in baker; S. vsem ameriški državljanom se prepoveduje, da bi potovali na ladjah, ki so last držav, ki so v vojni, prav tako pa se prepoveduje ameriškim ladjam, da hi plule v vojnih zonah . Mislijo, da bo vladni načrt zakona o nevtralnosti pridržal predsedniku pravico, da sam odloči, katere države bodo prišle pod prepoved izvoza in da drugače postopa proti državi, ki je napadalec, kakor proti državi, katere je napadena in napram državi, katera dela na podlagi medtoajodneg-a mandata. Posredovanje Belgije med Anglijo in Italijo Pariz. 3. januarja, d. Glede na vesti o novih posredovalnih poizkusih v italijansko — abesinakem sporu izjavljajo na Quai d' Orsayu, da ima v tem pogledu iziti pobuda od odbora trinajsta*. Okoliščine za nov predlog v Van Zeelandovem smislu se v Parizu presojajo skeptično. Vsekakor je treba počakati, da se bo videlo, kakšno stališče bo v tem pogledu zavzel nov angleški zunanji minister Eden. podaljšano bivanje belgijskega kralja Leopolda v Londonu je baje v neposredni zvesti z novo belgijsko pobudo, za katero hoče kralj Leopold dobiti pristanek angleških m ladokonze rvativnih krogov. Po prvi misiji kralja Leopolda, ko je pred 14 dnevi prinesel italijanskemu kralju pismo angleškemu kralja Jurija, so v Londonu pričeli resno presojati možnost nepreračunljrve Italijanske akcije. V Parizu vzbuja pozornost, kar izjavljajo na italijanski strani s poudarkom, da bo vsak nov posredovalni poizkus v Rimu pozorno proučen, brez odločilnega preokreta na vzhodno-afriškem bojišču pa ne veruje nihče v možnost preokreta v mednarodni krizi. Nov posredovalni predlog bi v najboljšem primeru predstavljal le pridobitev Časa in morda odgodite v prepovedi uvoza petroleja v Italijo. Za pol milijarde državnih bonov Važen sklep ministrskega sveta — Boni bodo kratkoročni in bodo složili za izplačilo letečih državnih dolgov Beograd, 2. januarja. AA. Danes se je vršila seja ministrskega sveta m je bil o njej izdan komunike, ki pravi: 3. Sprejeta je bila uredba o izdajanju 3 do 12 mesečnih blagajniških bonov v skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. Zneski, dobljeni s plasiranjem teh bonov, se bodo ranili za plačilo letečih dolgov glavne držarvne blagajne ki se bo tako aktiviralo gospodarsko življenje. Tekst uredbe se glasić Na osnovi čl. 68, finančnega zakona za 1934/35 in v zvezi s čl. 7. zakona o proračunskih dvanajstinah 1933/36 je ministrski svet. na predlog finančnega ministra sprejel naslednjo uredbo o izdajanja blagajniških zapiskov v zneska 500 milijonov dinarjev' Cl. 1. Finančni minister se pooblašča, da sme v svrbo poživljenja narodnega gospodarstva, izplačila prejšnjih obveznosti države in zaradi okrepitve blagajniške gotovine slavne državne blagajne izdati v naši državi blagajniške zapiske v skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. Čl. 2. Blagajniški zapiski na osnovi te uredbe se morejo izdati enkrat ali večkrat z rokom* ki ne more biti krajši od treh niti daljši od dvanajst mesecev. Po vsakem roku izplačila sme finančni minister razpisati vpis novih blagajniških zapiskov, toda le tako, da skupni znesek vseh. izdanih blagajniških zapiskov ne presega zneska, ki ga določa cb 1. te uredbe. Skrajni rok za amortizacijo tega posojila je določen na 31. decembra 1940., ko morajo biti izplačani vsi izdani zapiski. Čl. 3. Blagajniški zapiski se glasijo na pri-nositelja. lahko pa se izdajo tudi tia ime. Ti blagajniški zapiski se smejo izdati v komadih po 1,000.000. 500.000. 100.000. 50.000 10.000 in 5.000 Din. Finančni minister bo s svojim odlokom predpisal obliko in besedilo teh blagajniških zapiskov, kakor tudi višino obrestne mere. Obresti se bodo plačevale po tri mesece vnaprej.* V mejah te uredbe bo finančni minister določil Čas vpisa blagajniških zapiskov, rok izplačila, njih emisijski tečaj in posredniško nagrado za banke, kakor tudi višino zneska vsakratne emisije. Čl. 4. Potrebni zneski za plačevanje obresti, razlik med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem, posredniško nagrado, kakor tudi stroškov za izdajanje teh zapiskov, gredo na breme obratnega kapitala glavne državne blagajne, kolikor za nje v proračunu niso predvidene zadostne vsote. ČL 5. Na dospele blagajniške zapiske se ne plačajo nikake obresti. Dospeli blagajniški zapiski zastarijo v 30 letih, in se zastarelost računa od roka dospelosti, obresti na zastarijo v petih letih, računajoč od roka, ko bi se lahko vnovčile. Čl. 6. Blagajniški zapiski, izdani na osnovi te uredbe, so prosti vseh sedanjih in bodočih državnih in samoupravnih dajatev. Ti zapiski uživajo pnpilarno varnost in jih bodo sprejemale samoupravne in državne blagajne na račun kavcij in garancij po nominalni vrednosti. ČL 7. Izvzemši čl. 71, točka 2. zakona o delniških družbah iz leta 1896 in ostalih tozadevnih obstoječih zakonov in statutarnih predpisov, smejo vse ustanove, ki so dolžne javno polagati račune, te zapiske knjižiti v svojih letnih bilancah, po ceni, po kateri so jih kupile. ČL 8. Ta uredba stopi v veljavo, z dnem objave v Službenih novrnah. Izpopolnitev španske vlade Madrid, 3. januarja. AA. Za državne podtajnike so imenovani: radikalni deaL dent Lopez Varala v ministrstvu 2*1 delo, naprednjak Rubio Oiavari v ministrstvu z« Promet, radikal Ueto Lannbies v mini. strsfvu za industrijo. Dijaški nemiri v Egipta Kairo. 3. januarja, b. Po cestah je danes zopet demonstriralo več tisoč dijakov arabske univerze. Prišlo je eb je je bilo v kabini, ker so morali prekiniti 7. reševalnim delom zar.id -\ m*' h \.il>> Bremen, 3. januari«. AA. DNB po rova: Novi aaaaiki parni k > Gnaisen.iu«. ki b» vozni na brz>i progi v Vzhodno Azijo, odpotuje 3. jer.uarja na svojo prvo po nje. Ta parnik je prav tako kakor »Sata hoi\st« in ~Pot krto je prineslo mnogo spre^iemo v nomškem ti-giku. Z novim letom >e mnogo proviocwvrK*i# ni h listov prenehalo z i^iajau jem. Mnofji listi so se rudi fuzioniraJi. V Karlsbanjju je prenehal izhajati »Batfiocrier rkob>*ch*er« ki je izhajal 73 let. Katoliške čestitke ffitflerfn Berlin. 3. januarja, r. Nemški bati z velikim zadovoijBtvom beležijo vesti, da so tudu najv^rjl predstavniki katoraare cerkve ob novem leto isiaanl HlQer£i svoje čestitke ter mu leteli budi v bodoče obilo usppna. Posebno podfirtanrajo čestitke, ki jih je sporočil po nwnia*fw poslaniku papež in pa čestitke wttKwajaaja predstavnika katoliške ooriroe v Nemčiji, kolnskeg-a nadSkofa kandinssa Scntzlteja. ki je v svoji braojavto Se*el onAo slova pri njegovem bodočem detel aa brobit naroda m diJLave. Znižanje zlatega krtt|a Sofija, 3. januarja. AA. Havaa Vlada bo kmalu znižate, najnfatje kritje bankovcev, ki so v prometu od SS ln pol % na 26 %. Ta odločitev je bfla sprejeta po nasvetu finančnega odbora Dnifltm narodov ki ho omogočila, da ae dado krediti iavoanikom tobaka, a pote«: tega bo to tudi ugodno vnSvaio na ves bolgarski izvoz. Kalifa išče pilote Rim, 3. januarja. AA. Agencija StaCani poroča: Razen natečaja za 4-200 strokovnjakov v vojnem letalstvu je letalsko ministrstvo včeraj otojavfio nov uate£aj za 1.500 pilotov. na Sv< Kloekbotm, 3. januarja. AA. Zaradi letalskega napada na poljsko bolnico švedske misije pišejo Hsrti teko ostro in na nar čin, ki se ga švedsko časopisje navadno no poslužuje. Posebno odločen je članek »S<>c i a Idemo k rta. tema*, ki /aftvteva, naj bi po vsej državi priredili pootesftne shode. »Svenaka Dagbtedet« pripominja, naj bi bite protestne manifestacije na Švedskem splošne, teJco da bi j* v Italiji ne moglt tolmačiti kot socialistične manifestacije. Princ Karel, predsednik švedskega Rdečega krrža dobiva še nadailje rr vweh delov sveta mnogobrojne brzojavne izjave sočustvovanja. Volitve v Grčiji bodo 26. januarja Atene, 3. januarja. A A. Po izjavi ministrskega. prede©(i!nika Demerdzi^a bodo volitve 26. januarja. Obsežna amnestija na Poljskem Varšava. 3. januarja. A A. Tutri Klide v uradnem »»tu odlok o amnestiji. Izpustili bodo okoli 20.000 obsojence v. Sorzna sorcčiis, Lfahljanska bona (Devize z všteto premijo 28.5' * I Amsterdaui 2976.00 — 2900.60, Beniu 1756.08 — 17e09">, Bruselj 737J5 — 742.31. Curih 1424.22 — 1431.29, London *J15. V7 — 217.43, New Y0rk 4&4o.72 — 4382.04. l*ariz 3R9.81 — 291.25 Praga 181.9K _ 183.06. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.37 — 9.17. I naremske borze C«rtti, 3. januar^: Beograd 7.—» Panz 20.35, London 16.1«. New York SS1 Bruselj 51.&5. MIlan 24.75. Madrid 12 Ig. Ameterdam 308.^5, Berlin 123,70, T>unaJ 57.H0, Vata«** 56J0, Pr«f* ttjB, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 3. jaauacja 1936. Stcv. 2 Ornitološki observatorij v Ljubljani Za tmvoi aplofcM omitologije Je naša drfela zelo valna ptice, dan in kraj obroča nje ter oseba, ki jo je obrodila. V slučaju, pa da ae taka obroč a na ptica ponovno vjame ali ustreli, se obvesti na obročku označena opazovalnica na podlagi česar se pote mugotovi odaljenost in smer let te obročene ptice in kraj kamor se ptice enake vrste podajajo čez zimo, po* tem ko jim zmanjka hrane, ali pa da sploh ob gotovem času zapuste sicer stalno bivališče, kamor se morda vrnejo, ali pa tudi ne. Kot dokaz, da prihajajo k nam severne ptice, hrani zavod v svoja zbirki obročke opazovalnice v Helsinki (Finska), ki je ob ročila divje race ob Ladoškem jezeru, in severne morske lastovice pri kraju Kirks-liitt. Zračna razdalja znaša do 20CO km. Dalje je v zbirki obroček danske opazovalnice v Skovgaardu (najstarejša obroče-vilnica, ustanovljena 1899. leta), ki je ob« ročila črnonogo morsko lastavico ob Ring-kobing fordu. Hrani tudi obročke italijanskih opazovalnic od dveh prepelic in enega kosa. Dalje obroček opazovalnice v Rossit-teivti, ki ga je nosil zelenec Da obiščejo pr: nas obroeene ptice Italijo, pričajo vrnjem obročki, s katerimi so bili obročem* zelenci, tisčki, rcpniki, mala cipa in krivokljun. Zračnu razdalja do krajev v Italiji znaša do 700 km. Dva pri nas obrcčana rjava sirakopcrja na potu v Afriko sta bila ustre« Ijcna na Grškem, in sicer eden pri Kalitza in drugi na otoku Niconos, zračna razdalja do 1600 km. Dva rjava in en črnočeli srakop:r so se vrnili skoraj na isti kraj. kjer SO bili cbročani. Pri Srednjih Jaršah obročana navadna sinica je bila najdena po treh letih pri Kosezah. Ti dokazi niso zaenkrat števi4nit so pa tem značilnejiši za dokaz, kako potrebna je bila pri nas ustanovitev Ornitološkega observatorija, saj je naša zemlja tako važna v crnitofenološkem pogledu za razvoj splošne omitologije Tega se zavedajo vsi požrtvovalni sodelavci zavoda, kar dokazuje povečanje števila ptičjih opazovalcev po vseh krajih Slovenije, kjer zopet prednjači število nagega učiteljstva in pa skoraj število obročanih ptic v letu 1935. to je okoli 1500 napram 817 v letu 1034. Prizadevanje odbora kuratorija ornitološkega observatorija, kateremu predseduje od dneva ustanovitve g. prosvetni inspektor dr. Stanko Bevk, je nadaljevati zamisel pokojnega dr. Janka Ponebška, proučevati in spoznavati našo domačo avifavno, kar je in bo rodilo obilo sadov, obenem pa bo povzdignilo ugled nagega jugoslovenskega naroda v mednarodnem oniitološkem svetu. Ljubljana, 3. decembra. O svojem delovanju je ta zavod izdal L izvestje, ki vsebuje zanimive članke o splošni ornitologiji, o problemu ptičje uganke, navaja seznam naših gnezdilcev in poroča 0 uspehih z obročanji tuzeraski. eni in inozemskimi pticami. Že sam naslov nam označuje oni posebni delokrog v raziakavanju našega živalstva, JrJ je bil prepuščen edino le ma-lošteviarim ljubiteljem ptic hoteći m globlje spoznati razvoj domače avifavne. Ti so po dokaj težkem prizadevanju s pomočjo državnih oblasti ustanovili naš prvi f>rnitološki observatorij z namenom v prvf vrsti sistematično slediti ornitofeno-loškirn opazovanjem naših ptic in onih, ki lete preko nase ožje domovine v južne kraje. Dalje ugotavljati gospodarske kori. •ti, oziroma škodljivosti posameznih ptičjih vrst ter skrbeti za izvrševanje zakonov o varstvu koristnih ptic To so g!avne naloge zavoda, ki jih izvršuje s pomočjo požrtvovalnih sodelavcev na polju spoznavanja domače avifavne. Ornitofenološko delovanje obstoja iz zbiranja točnih podatkov o prihodu in odhodu kake ptice, posebno pa ob času vsakoletne pomladanske in jesenske selitve. Dosedaj so navadno označili v šoli samo pribrržne smeri in kraje, kamor se ptice selilke podajajo preko zime odkar pa se je začela ornitologiia specialno znnimaiti m selitev ter ugotoviti sčasoma točno smer te kraj prezimovanja, bo mladini gotovo z večjim zanimanjem si zapomnila marsikatero vrsto naših ptic, ker ji bo učitelj lahko točno označil kraj prezimovanja in e tem povečal pomembnost te ali one ptice. Marsikateri bo zrl z zanimanjem na rjavega in črnočelego sra'koperia. na plahega kobilarja. če mu bo znano, da se ti podajajo preko Balkana. Grčija. Male Azije. Palestine. Arabije, Egipta in Abesi-mje v Angolo oziroma Vzhodno Afriko Da4je, do naša navadna postolka prezimuie v Severni Afriki, kamor leti nreko za ptice nevarne Italije, in da se štorklje s-oln-čaio sedaj v Južni Afr:ki. Drune vrste sc-Tilk prezimujejo v Severni in Južftj Siciliji in po vsej Severni Afriki, Egiptu in Sudanu. Dw se pa more priti sčasoma do takih zaključkov in ugotovitev, se posluzujeio ornitološke opazovalnice lovljenja in obro-čevanja vseh vrst ptic Ujeti prici sc utakne na nogo velikosti odgovarjajoč alrmtajast. prosto se airniioOi obroček z vHsnierwm :menom opazovalnice in tekoč) j Številko, kateri odgovarja v matične m seznamu označba vrste in spol obročanc SOKOL Silvestrovanje na Vicu Vič-, 3. januarja. Kakor druga leta. tako je bilo tudi letos na Silvestrov večer povsod zelo živahno. Vičani so silvestrovali eo gostilnah in doma, najlepše pa je bilo v Sokol-akera domu, kjer so Sokoli priredili Številnim posetnikom prav prijeten družabni ln zabaivni večer. Silvestrovi večeri vi-Skegra Sokola so že dolga leta na dobrem glasu. Tudi letos so prišli vsi posetniki v polni meri na svoj ra,5un. že kmalu po 20. se je napolnila sokolska dvorana, do zadnjega kotička. Pester spored, ki so ga izvajali člani je občinstvo imenitno zabaval in so se mnogi nasmejali do solz. Komičen nastop vJNovoporočenea« je vzbudil salve smeha, ravnotako kupleti, žive lutke ter cirkus, ki jo žel burno in viharno odobravanje. Nastopili so žong-lerji, artisti, plesalci, akrobati itd. OtC*instvo jih je nagradilo z bučnim odobravanjem. Ko se je približala med veselimi urami pomoč, »o ugasnile v dvorani hači. dvignil se je zastor, na odru pa se je pokazala krasna alegorija, potem pa je čestital in voščil srečno novo leto starosta br. Pavie Borštnik. Po njegovi čestitki je sledilo splošno čestitanje v dvorani, nakar se je razvila ob sviranju sokolskega orkestra prijetna zabava s plesom, ki je potekla do zgodnjih jutranjih ur v najlepšem redu in razpoloženju. —Dramski odsek Sokola Ljubljana— Vič vprizori v nedeljo 5. in v ponedeljek 6. t. m. noviteto 3 Igra v gradu« v .režiji br. Severesu. pri predstavi sodelujejo najboljše moči viškega sokolskega odra in zato sokolsko članstvo ter občinstvo vljudno vabimo k obilemu posetu. Začetek ob 20. Predprodaja vstopnic v Sokol, domu in pri br. Jeločniku v Rožni dolini. — Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da bo 16. t. m. ob 1-i20 uri 68. redni družtveni občni zbor v društveni mali dvorani v Narodnem domu z običajnim redom. — Dne 9. t. m. pa bo ob 20. uri v sejmi dvorani informativni članski se tanek, ki bo imel poleg drugega tudi nalogo sestaviti kandidatno listo 80 bodočo društveno upravo, članstvo se vabif da se udeleži tako sestanka, kakor tudi občnega zbora v čim največjem številu. Zdravo! — Uprava. Odgovor na izjavo Ljubljana, 3. januarja* Goapod urednik? Dovolite, da kot reden obiskovale* gleda* lišča pripomnim par besed k včerajšnja izjavi direktorja ljubljanate Opare. g. Mirka Polica: Po izjavi g. Poliča, je bila prema j era operete »Praimentani a rad« v manakoTsaj državni operi Torej jo meriao za iabiro repertoarja v sdovenelcem gledališču tuj oder, ki živi v tujih, nanj neleetaib razinerah. Torej se pri nas servirajo gledaliakerou občinstvu stvari kar na slepo« saj vendar t*fi na njih varstvena znamka kakega velikega mozemokega odra, torej *• nafta operna oprava le keltarsa koleni je tooaacnekih oprav, ki si laste diktaturo nad na&o upravo, obenem pa* Po izjavi direktorja opere, prevzemajo veo eventualno odgovornost neee? G. Polič izjavlja, da je libreto opereta »Prešmentani grade v marsičem boljši od drugih, vsa j sentimentalen In erotičen ni, kot se to opaža pri drugih operetnih proizvodni. Prosim, takole se začne prvo dejanje »Prešmentanega gradu«... na odru je hiša, stene 90 prozorne ki za steno leči v zakonski postelja zakonski par v nesliieju. Vee tiho. Kar se cuje iz pcstelje... :Nikar me tako ne mečkaj c... (Če se slednje besede lahko izreko na naij-bolj kulturnih (?) deskah, jih mirne duše lahko napiše časooic-). To gotovo ni erotika, pač pa posurovelost, zamena za tisto pcešmen-tano erotičnost. Sicer pa se preklinja vsevprek (moderna estetika ali kali.) Ga. Poličeva se predeitaivi 5 krepko fija-karsko kletvico, s:cer pa. opereto so igrali v monakoveki državni openi— Pa tudi a sentimentalnostjo postreže »Pre-5:nentan.i grad«, posebno ob koncu drugega dejanja v čevljarski sceni- Sicer pa tega g. Polfič vsekakor ni opaz'1. kar se da raizlageti le na ta način, da g. Polič te operete sploh n: vidoi in se momenitano orijentira le po pisanem tekstu. Je že moral kaik prešmentani šmenj brez njegove vednost; vtihotapiti v opereto stvari, k? 90 baS nasprotno tega kar trdi g. rtevna-lelj. V naprej se vam zahvaljujem za obiavo te pripombe, ker upam. da &e fcHc, publike npo?t*»va vsa i v Valem senf. Bafu. ko v kulturnih hramih zaman doni kK« vpijočega v puščavi.... Akademik Novoletna slovesnost mariborskih gasilcev Maribor, 2. januarja. Včeraj ob 11. so se zbrali na dvorišču gasilskega doma člani gasilske čete pod predsedstvom g. Bogdana Pogačnika in poveljnika Ramšaka. Zbrali so se, da prisostvujejo odlikovanju 5 odličnih članov čete. Odlikovani so bili s častnimi diplomami: čemi Josip, orodjar, čerčec Ivan podpoveljnik, prvi za 25 letno, drugi za desetletno požrtvovalno delo v gasilski in požrtvovalni čelL. . Nadalje Giber Josip, vodja oddelka,"''JSn2elctDrago, voznik, Kri-bernek Mirko, rojnik za vsak po 1000 prevozov. Vsa Četa je z navdušenim vzklikom pozdravila odlikovance. Po odlikovanju se je vršila v sejni dvorani gasilske čete slovesna seja, kiteri so poleg članov in vseh šarž prisostvovali še: mestni župan, da*. Alojzij J u van, podžupan g. Franjo žebot, kapetan Joksimo-vič in novinarji. Predsednik Pogačnik je želel vsem članom in gostom iskreno zdravo novo leto. Obenem sporoča, da prinaša veselo vest, da je ministrstvo za telesno vzgojo odločilo, da se ustanovi za mesto Maribor in ožjo okolico nova gasilska župa z imenom mesto Maribor. Najprvo bosta tvorili novo gasilsko župo mariborska četa in gasilska četa delavnice državnih železnic, pozneje pa se bodo priklopili mariborski župi predvidoma še gasilske čete iz okolice, namreč tedaj ko se bo izvršila komasacija okoliških občin k Mariboru. Vest o ustanovitvi lastne župe so sprejeli navzoči s frenetičnim ploskanjem. Mestni župan dr. Juvan je pozdravil gasilsko četo v imenu mesta Maribor ln je povdarjal, da ga odlikovanje nih članov tarodco veneti. Oa bi botat do vinar opisati ves trud ter nesebično in poartvovamo delo Mariborake gaatUke čete na blagor mest« Maribor ter oaje in širee okolice, in če bi botat nastati vse tisooare atucaje, ko je Mariborska nota v maotu samem in okolici s svojim delom rešila premoaanje in življenje posameznikov bi trebalo spisati osle knjige. Za vee to ogromno dalo izreka g. župan četi jamo zahvalo ter čestita k velikim uspehom. Mesto Maribor in okolica nista dajala dobrot četi, ampak ceta ja s svojim samaritanskim delom izvršila veliko dalo v ljubazni do bližnjega, zazpaa izraaa posebno veselja, da je mesto Maribor ustanovljena lastna gasi taka Supa, kar aisei, da je celo kraljevska vlada s tam činom izrazna Mariborski četi kot najbolje organizirani gasilski četi v državi svoje priznanje, z ustanovitvijo nove gasilske lupa mesta Maribor ae razblinijo v nič vse žalostne intrige, ki so jih nad našo vzorno četo izvrševali zadnja leta predstavniki propadajoče politične stranke. Hoteli so ocrniti našo gasilsko Četo celo na višjih mestih, a ae jim ovalabogu ni posrečilo. Vsak kdor hoče zanesti v gasilsko četo politiko, posebno pa tako nesrečno kakor je bila zadnja lota, vsak tak naj ve, da je ves Maribor na strani odtočne gasilske čete. Da je dosegla četa zaželjeni uspeh in da bo enkrat konec nesrečnemu natezanju, ki so ga skušali nad vrlo našo četo izvrševati razni od čudnih politikov najeti ljudje, gre zahvala neumorno delavnemu ln požrtvovalnemu predsedniku čete g. Bogdanu Pogačniku. Gospod župan čestita predsedniku in celi četi k velikemu uspehu ter končna z vzlikom: Sedaj pa bomo še raj še podpirali vase delo in mesto Maribor je ponosno na vas in bo vedno s ponosom gledalo na delovanje Mariborske gasilske čete. Bog spremljaj vaše delo! Nato je predsednik Pogačnik sporočil, da bo ustanovni občni zbor gasilske župe mesta Maribor dne 8. januarja. S tem je bila slovesnost končana. SPORT Table tenis turnir v Poljčanah II. propagandni table-tenis turnir za prvenstvo Dravinjske doline, ki se je vršil, kot smo poročala v nedeljo, je prav lepo uspel. Prireditelj SK Boč, si lahko šteje v čast, da je imel v svoji sreda ta dan igradce, ki so svoj slove« izpričali tudd v inozemstvu. Kot zmagovalec v simglu gospodov je ušel priznani igralec v tej panogi g. Marinko (Hermes), ki si je priborLl svočas pnv-ensfcvo avstrijskih avstrijskih alpskih dežel na internacionalnem turnirju akademskega SK Graz, ko je igral proti priznanemu dunajskemu igraču Goblu. Drugi, v tej discdpEni je bil Seokovič (ZKD Zagreb) in tretji simpatična Lazar (Ilirija). Rezultati v singlu so bili sledeči: Marndko -Krašovic 2:0, Latinovič-Pamil 2:0, Furlan-Zorko 2:0, Regner-Britton 2:0, Ti&ar-Pcžei 2:0, Blaži : Podlesnik 2:1, Senekovič-Pachler 2:0, Poland : :Božič 2:1, Kornečan-Kožslj 2:0, Dernovšek-Zagar 2:0, Lanar-Radie 2:0, Domac-Tavčar 2:1, Regner-Tišlar 2:0, La-zar-Domac 2:1, Ooh-Kerček 2:0, Dernovsek-Korenčan 2:1, Senekovič-Poland 2:0, Bliaza-Ffiljur 2:1, Marinko-Furlan 2:0, Regner-Blaži 2:1. Senekovič-Drnovšek 2:1, Lazar-Coh 2:0. Finale: Marinko-Senekovič 2:0, Senekovič-Lazar 2:1. V tekmi moštev (za prehodni pokal SK Boca) je zmagalo moštvo Ilirija (trojdca Lazar, Dernovšek, Marinko K. G.) Kot drugi in tretji zmagovalec sta izšla po žrebu SSK Maribor (Senekovdč, K. G. Korenčan, Tišlar) in Jugoslavija Celje (Coh, Furlan Žagar). V III. disciplini v doubki gospodov so biii po vrsti sledeči pari: 1. Senekovdč Marinko2 Lazar-Dirnovšek. 3. Tis^ar-Korencan, 4. Po-žeg-Britton. 5. Menksamer-Dome in 6. Po-land-Radič. TurniT je bil vsekakor zanimiv in do kraja napet čeprav je traj»l polnih 12 ur t. j. od 9 do 21. ure. Po turniirju so bile zmagovalcem posameznih diisciipHn razdeljene nagrade. Propagandna turnir je vsestransko uspel. \ j Tretji in največji film ^ 4 najslavnejše oderske in Paill6 WCSS6iy KINU UNIONU filmske umetnice jutri! Frederic Boutet: Krepost Taksi se je ustavil pri Liuxemb3urgu. Dedcroixova je izstopila, plačala in zavila hitro v skromno čajarno za vogalom. Tam je imela že trikrat popoldne sestanek z Gas*tonom Linierom. Sedla je k mizici v ozadju čaja me. Videč prihajati jo je vstal izza mizice mlad mož visoke postave in svetlih las, na lepem obrazu mu je zaigral srečen smehljaj. Poljubil ji je roko. — Kako točni ste, Svlvia, in kako srečen sem, da ste tu. Boste piii čaj? — Kakor hočete... — Sedla je k njemu na klopico in si ješla nemirno slačiti rokavice. Ko sta popila čaj, sta začela govoriti. — Sylvia, kako vas ljubim! Ah, prisegam, da vas vsak dan bolj ljubim... Niti slutil nisem, da je mogoče tako ljubiti. Kadar vas ne vidim, ne živim... Syrvia, kdaj mi boste žrtvovali več nego te kratke sestanke, ko z vami niti svobodno govoriti ne morem... Kdaj boste privolili v intimnejši sestanek? Kdaj me vzljubite teko, kakor ljubim jaz vas? —- Nikoli! Predala mu. je. naravnost v obraz. Zadrhtel je, tako odločen je bji .njoa glas, tako neomajno, neizprosno je zve-ool; a sicer je bita tako plaho mirna, ka- dar sta bila skupaj. — Kako to, nikoli?... se je začudil. . — Ne. nikoli... Nikoli ne bom vaša ljubica. Ne morem. Nočem... A ti tajni sestanki, ki goje v vas upanje na nekaj, česar sploh ne bo, morajo prenehati— Napako sem storili a, ko sem sploh privolila v to... Ne smela bi bila sploh dovoliti, da ste mi začeli govoriti o ljubezni... Bila sem slabotna ki nespametna, ko sem vas poslušala in vam s tem vlivala pogum. Ne smela bi bila hoditi na sestanke. To je bila moja in vaša napaka. Govorila je s tihim, odločnim glasom, ob katerem ga je kar mraz spreletavai. Seznanil se je bil z njo nekaj mesecev prej v družbi, zagledal se je v njo in kmalu jo je vzljubil. Bil je prepričan, da ga tudi ona ljubi in baš danes je upal, da bo uslišala njegove prošnje in da se bo dala rada odpeljati... A ona ga odklanja .. .to ni bila samo prikrita igra, cutiJ je, da misli to zares. — Ne razumem vas, je dejal ves zbegan. — To sploh ni bilo djobr i vas, — je nadaljevala, — kajti, obetala sem vam s tem, kot rečeno, nekaj, časar vam ne morem dati .A zame je bilo to slabo, ker me je. zaoerjevaio m razburjalo. — Torej me vendar te ljubite... I — Da... morda... Nekaj se je v meni zdramilo k življenju tistega dne, ko sem I se seznanila z vami Ljubezni nisem poznala. Niti pomislila nisem nikoli na to, da bi mogla imeti ljubčka. Upam, da ne dvomite o tem... — Ne, ne ohromim... in baš zato vas tako ljubim, je dejal s tesnobno iskrenostjo. — Nisem se igrala z vami in nisem bira hladna napram vam. Zato mi morate oprostiti bolest, ki vam jo moram danes pripraviti... Ne morem biti vaša ljubica. Ne prenesla bi dvojnega življenja nočem skriti ljubezni z vsemi drobnimi nizkotnostmi, z vsemi lažmi presustva. — Toda Sy4via, zapustite vendar svojega mota, ločite se, poročite se z menoj ... Bože moj, hočem živeti vse življenje z vami, za vas... Ne ba bi si upal stopiti pred vas s to ponudbo, — je zaključil in v očeh se mu je zaiskrila nova nada. Bila je ganjena. Kako jo je ljubil! Toda ne, ne! Njen oklep je bil že storjen, svojo dolžnost mora izpolniti. — No morem, — je dajala. — Zakaj pa ne? — Nimam pravice polastiti se vas tako daleč. Zdaj me ljubite... Toda kako dolgo bo trajala vaša ljubezen? — Svlvia! — Toda ne odklanjam vas samo iz tega razloga. Nočem ae aploh izneveriti svojemu možu, nočem ga zapustiti. — Saj ga ne ljubite, sami ste mi to nedavno povedali... — Ne ljubim ga z ljubeznijo, pač pa imam zanj veliko nežnost. To je izboren mož. V teh osmih letih, odkar živiva skupaj, ni bilo med nama nobenega prepira. Bil mi je vedno zvest, udan, prijeten in pozoren tovariš. Nikoli ne bom pozabila njegovega obupa, ko sem bila pred tremi leti težko bolna, niti njegove neumorne požrtvovalne nege, Vse mi je žrtvoval. Zaupa mi neomejeno. Hočem, moram ostati vredna tega zaupanja, ne morem ne znam biti ne hvaležna, ne morem se mu oddolžiti za njegovo u danost in nego z dejanjem, ki bi ga nič ne opravičilo, ki bi 'uiičilo njegovo življenje in ubilo morda -tudi njega samega. To bi bilo grdo. podlo Moja dolžnost ni ugasnila. Posmehujte se mi, če hočete. Toda njemu ni bilo do smeha m ona je nadaljevala: — Sovražila bi samo sebe če bi ga zapustila in sovražila bi moža zavoljo katerega bi to v trenutku Maanosti storila... Tako torej... Povedala sem vam vse po pravici... Oprostite mi, da sem bila za nekaj trenutkov zablodMa in da je vam to vzbud^o upanje. — Zdai sem se streznila... Snoznala sem svoja prava čuvstva (Konec jutri) KOLEDAR Danas: Patak. 3. januarja katoličani: Osnovala. Slavimir današnje PsttREOrrVE Kino Matiaa: Žena za 1000 rubljev Kina Ideal: Pesem pomladi (Ribard Tau-ter) zkd: »Eakadra smrti« ob 14.30 v Matici Klao Slana: Ljubezen |q jazz Klao Unlea; Plavolaia Carmen Klao Siska: Madona, kje m? ob 241 DEZUBNE LEKARNE Danes: Mr. Sulnik. Marijin trg 5. Kurslt. Gospotvatska cesta 10 in Bohlnee ded. Cesta 30. oktobra Strelska družina v Kranju Kranj, 2. januarja. Strelska družine je pretekla teden imele svoj redni občni zbor. Predsedniška poročilo jc podal g. Mohsr tajniško g. Loonis-ka-r. blagajniško g. ravn. česen. Na predlog revizorja g. Jegliča, ki je vse poslovanje našel v redu. se je odboru izrekla razrednici. Občni zbor te bil obiskan bolj pičlo, prav tako je zanimanje članstva v zadnji poslovni dobi nekoliko pndlo. Bojimo se, da ja tudi Stre'ska družina, ki je bila zadnji dve leti predmet velikega zan+manja *n so ae okrog izvolitve odbora vrša* srdite borbe, inficirana s tisto pristno kmnisko mlafnostjo. ki davj vtia kranjski dvjštva. Vendar odbor zato ne sme izgubiti pogumna, saj je bilo po drugi strani interno delo družine, kakor tudi uspeh) pri udeležbi ne raznih tekmah zelo lepi S avojrfmj iifeomt-cni strelci se |a družino udeležila tekem v Tržiču. Domžalah Dol Logatcu :r okrožnih tekem v Ljubljani, odkoder so člani prinesli polno strelskih trofej in pokazali, da spadajo med najbo+jše strelce dravskc banovine. Dne 1. septembra se j« p* ni domačem artreHSču v Stru zevem v Hala velil« celodnevna strelska tekma Skupaj j« bilo letos izstrel jenih 8000 na bojev in 10.000 malokaliberskih pstronov. Prihodnje leto bo kranjska strelska dru lina, ki je biin ustanovljena 26. asnt. I 1036. praznovala desetletnico obstoja. Za to slovesnost si bo skušala nabaviti društveni pmpor. V teh 9 letih je bilo izstrelien^h 30.000 nabojev, od katerih odpade vsota 16.000 nabojev na zadnji dve leti. T«ko zelo se je minuli dve leti dvignilo zanimanje za streJski sport. Gmotno je drufcino podprla le občina s podporo Dm 1.000 — V minulem letu se je od družine poslov*! agilni odbornik svernak dr. Fran Ogrin. Članov šteje 137 rednih in 25 isredmih. Po_ zimi se člana vadijo v melokaiibersicem streljanju. Za moške je vsako sredo zvečer v dvorani »Stare pošte«, za ženske pa pri »ZJart ribi* vsak četrtek zvečer Odbor je bil pri voKitveh izvoljen zopet prejšnji, na novo je bil izvoljen g. Koba.1 Peter. Ker ima družina na čelu agilen. spreten odbor, upamo, da se bo posrečilo preJcoraoiiti nastalo krizo, tako da bo tuda prihodnje leto polno uspehov in napredera, da bo z;Wti kot rubile ino leto prineslo nov« žMjenje. Kranjčanom pa topV» i>rfporofcaTno, da pristopajo k strelski družini. Naše gledališče DRAMA Petek, 3. januarja: zaprto. Soboto, *. januarja: MoU«e. gsd A. Nedelj«, 5. januarja: ob 16. Uboga Anoka-Izven. Globoko znstane ©ane od 3« Din navzdol. ob 30. Vesela Njžja Pot. ♦Izven. 3si-san« osne. Ponedeljek, «. januarja: ob 15. Trije vaški svetniki. Izven. Znižane oenc. Ob 20. Moliere. Izveo. Znižane c»n«. Torek, 7» januarja: zaprt«. OPERA Petek, 3. januarja: zaprto. Sobota. 4. januarja: Trubadur. Gostuje tenor dr. Adrian. Fed C. Nedelja 5. januarja: ob 15. Mamzslle Ni-touehe. Izven. Globoko znižane cene. Ob 30. Madame Butterfly. Iiven. Gto bok o znižane cene. Ponedeljek, 6. Januarja: ob 16. Prein>?nt» ni grad. Izven. Globoko znižane cen* Ob 20. Carmen. Izven. Globoko znižane cene. Iz Litiie — Nova leto t Zasavja. Tako milega vre mena kakor smo ga imeli na novega leU dan in vse zadnje dni v tem času res m ne pomnimo. Snega ni več. Mladina raja pt travnikih, e©lo metulje - citroncke so lovil otroci. Lovci pa so našli na stezah celo mo čerade. Takih gostov v tem času Se ne po mnijo. Tako smo pričakali tudi novo leto Litijski Sokol je priredil lepo Silvestrov* nje v Sokotekem domu. Silvestrovi večer] našega Sokola so ie tradicionalne drulah. ne prireditve. Na Stavbah pa so se zabavali naii športniki. Športni klub Litija j» priredil letos šele drugo silvestrovanje. % sosednih Ponovičah, kjer se prav krepko raz vija mlado Sokolsko društvo Ponovi če-Sa va pa so letos silvestrovali šele prvič", i kljub temu posrečeno in prisrčno. Seveda je pa kriza priklenila mnoge na domaČi ožji krog. Prav na svojski način pa so gs pihnili naši planinci, ki so pohiteli pokopa vat staro leto pod gostoljubno streho na Sv Goro. Planinska bratovščina se je sestala tu od Ljubljane pa do Maribora. — Novoletni čestitkar s dolgimi prsti. Ni Stlvestrovo se je klatil po Litiji mlajši mo žak. Hodil je od hiše do hiše ter se izdaja) za brezposelnega. Nainestu prosjačenja }t povsod voščil srečno novo leto. Med drugimi Je potrkal na vrata tudi pri g. Kovači Ču na sreskem načelstvu Doma je bila «a ma gospa, ko se je znašel čestitkar v ku hinji. Gospa je šla v sosedno sobo po dro bil ta čas pa je ostal sam. Porabil je ugod no priliko in potegnil s stene žepno uro Tatinski gost se je za denar Še lepo zabv.i lil. potem pa je izginil kakor kafra del« pozneje je gospa opazila tatvino. Takoi af obvestili orožnike a kljub vsem poisvede vanjam niso našli tatu. _ Odpsvsdane ssanearske srirsaUva So kolski smučarji k! so imeli v programi črnuške tekme v Tirni pod Sveto goro n jih odpovedali Prav tako «o odpovedan« *se smušKs prireditve SK Litija Zaradi neugodnih smuakih razmer tudi niso odST naii smueerji s smulki toč a j na &». Plani no nad Trbovljami Takisto je preloien skl joring - izlet na Polževo. Stev. 2 »SLOVENSKI NAROD« petek. 3. januarja 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI — Tudi banovinski uradniki imaja Polovic n0 voxnjno po železnicah. Na prošnjo vnbaske banovine je prometno ministrstvo odredijo, da bodo imeii tudi banovinak uslužbenci 50% popust na državnih leiea, mcah, ki doslej te otoJšave nieo imeli Pravično bi bilo, da bi bili deježui ist* vozne olajšave tudi mestni uslužbenci, saj ee na drugi strani zabteva izenačenje nji-bo\in plač s play0 ce4okupne proizvodnje-Privatni premogovniki zahtevajo, da M vsi enako participirali pri dobavah premo* ga državnim žeieznacaon. s poštne znamke za zimsko pomoč siromašnim se pilile. 25. decembra v promet in sicer v vrednosti po 1-50 in 3.90 Din. Znamke po 1.50 Din se bodo prodajale a po viškom 1 Din, znamke po 3.30 Din pa s poviskom 1.50 Din. Povisek je označen na znamkah samih s 1 in 1.50 Din in gre v korist zimske pomoči za siromašne. Za frankiranje postnih pošiljk velja samo nominalna vrednost znamk. V prometu (prodaji) bodo te znamke do 31. marca 1936. Po preteku tega roka za prodajo se bodo lahko upora oljale za frankiranje poštnih pošiljk še do 30. aprila 1936, ko izgube svojo frankaturno vrednost. — Veliko živine na ponudbo. V Radoho-vi vasi na Dolenjskem, je bil včeraj živinski eejem. Kmetje so prignali Za to prilik0 izredno veliko živine, zlasti volov. Cena živini je bila izredno nizka in &o pdačevaili tudi najlepše vole Po 2.50 Din, Kmet dandanes celo za živino ze]o malo dobi, dočim mora vse, kar potrebuje še vedno kupova* ti po visokih cenah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestalno vreme Včeraj je deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini in Splitu. Najvišja temperatura je znašala, v Splitu 14. v Rogaški Slatini 13 v Beogradu, Sarajevu in Skoplju 12, v Mariboru 11, v Ljubljani 8.6, v Zagrebu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.1, temperatura je znašale 7.— — Smrtna nesreča. V tovarni za predelovanje kož v Prnjavoru se je na novega leta dan smrtno ponesrečil 19 letni delavec Peter Čurcinovi«. Hotel je naravnat) velik jermen na stroiu, pa mu je slednji zgrabil lestev in ga skupaj z delavcem potegnil na kolo. Predno so mu tovariši priskočili na pomoč in ustavili stroj je bil nesrečnež že tako zmečkan, da je kmalu izdihnil. — Samomor na SUveStrovo. V Dubrovniku se je na Silvestrovo ustrelil Ante Sko-cica. Eno kroglo si Je pognal v prsi. eno Nista se domenila, da hočeta postaviti kakršenkoli rekord, saj na rekorde sploh nista mislila. Slo je samo aa šah. Začela sta igrati ln nieta mogla nehati. Kavarna je bila v noči med starim in novim letom odprta, zato sta izrabila priliko ter igrala vso noč, slepa za vse drugo. Nehati pa nista mogle tom podnevi. Igrala sta še ves dan na praznik. Vendar nista mogja odnehati tudi zvečer. Nista čutila a« lakote in ne žeje. Krepčaia sta ae samo z mlekom in kapucine em. K do v«, kako dolgo bi še igrala in če bi nazadnje še ne prirasla k stolom, ako bi ob 2. ponoči ne zaprli kavarne: Dosegla sta pa nepričakovan m nenavaden rekord: igrala sta neprestano 33 ur. — Vse aa otroka. Dodatno k Poročila darovalcev za akcijo »Vse za otroka« sporočamo, do je f. ing. Dukič Adolf daroval osebno 1.000.— Din, Gradbena družba Do-kič in drug pa po 100.— Din skozi 12 mesecev. Iskrena hvala! —Ij Dva znamenita koncerta v tekočem mesecu. Dne 17. t. m. koncertira v Pilhar-monični dvorani znani Praški kvartet, prejšnji Zikov kvartet, Skandalprj Bar ti ttovih (V r. ni soprog). Kdor se hoče dobr0 zabavati naj poseti predstave in kupi vstopnice že v pred prodaji od spbpte dalje. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-34 franes ob 4., 7.15 in 9.15 uri ■ uifco - sovjetski velefilm Žena za 1000 rabljev Največja senzacija Ljubljane. Film, katerega mora videti vsak. PKENIERNI KINO Iz Trbovelj — peleg .rooveijakih slave kov sedaj še trboveljski kanarčki! Naše Trbovlje se pripravljajo na svojevrsten praznik, kp bodo v nedeljo 5. t. m. in naslednje dni na-stopili v javnosti trboveljski kanarčki. De Pa ne mislite, da je to konkurenca našim slavčkom, ki so Ponesli našo pesem že v neštete kraje, vasn moramo že takoj v začetku Povedali, daSoto pravi kanarčki izTnbovebj, male drobne Ptice runnene bar-ve, ki razveseljujejo naša uboga rudarska srca ob vseh prilikah našega težkega življenja. Nase res agilno društvo »Rejec malih živali« v Trbovljah priredi v kratkem času svojega obstoja ze svojo drugo razstavo in to Pot le samo *a naše kanarčke in bele in nežne angorske kunce, ki vzbujajo s svojo ti&o volno občudovanje posebno pri našem nežnem spolu. Razstava bo nameščena v prostorih restavracijo Forte in bo odprta vee tri oni od nedelje naprej. Konkurence to tekmovanje Za najboljše pevce in najlepše vzrejene in negovane angorske kunce bo precej, o doseženih uspehih pa bodo odločali naši ocenjevalci in sodniki Zveze društev rejcev malih šivali v Ljubljani. V nedeljo 5. I. ob 14. popoldne bo istotam tudii predavanje o reji angorskih kuncev in kastriranju. Vse je na najlepši poti k napredku v naši reji malih živali. I le odkritje in iznenađenje Iz Kranja KINO UNION, tel. 22-21 Danes zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri ,9Plavolasa CA RUJE!?" V glavni vlogi poje Martha Eggerth Jutri kot matineja ob 14.15 uri Willy Porst v opereti NE POZNAM TE — A LJUBIM TE! Enotne cene Din 4.50 —U Slušatelji abiturijent&kega fečaja TOI prirede danes svojo redno piesn0 vajo v dvorani Trgovskega doma. Začetek ob 30 uri. Ronny. Vljudno vabljeni. — Poroka. Včeraj sta se na Bledu poročila gdč. Francka Sober iz Ribnice ter g. Alojzij Zabret industrijalec iz Bobovka naj Kranju. Obilo sreče! — Tatvina v Silvestrov! noči. V času, ko je tukajšnji vrtnar g. Lap 'Avgust sil-vestroval v Narodnem domu je tat udri v njegovo 6obo na Savnikovi pristavi. Pobral je vso moško garderobo in sicer štiri kompletne obleke, troje hlače, en par smučarskih čevljev ter en pullover. Sestrino perilo v košari je samo preme tal sicer pa pustil. Sestra Lapova je spala v sosednji sobi, pa ni slišala ničesar. Škoda znaša okrog Din 3.000.— — Harmonike klavirske in na gumbe se bo poučevalo na tukajšnji Glasbeni šoli v novem letu. Polej? tečaja za deco, bo tudi večerni tečaj za odrasle (dame in gospode) dvakrat tedensko po eno uro. Vse potrebne informacije se dobe pri gimnazijskem hišniku, ki sprejema tudi v6e prijave. Prvi skupni sestanek bo v petek 3. januarja ob 20. v gimnaziji. Marika Rokk pevka, plesalka, jahnlka, skratka artistka svetovnega slovesa v prvem svojem filmu 19 Lahka kavalerija" Premiera tega velikega filma bo jutri v KINU SLOGI (telef. 27-30) — KongTes čebelarjev. V nedeljo je bil v Vrbasu kongres čebele-rjev, na katerem t^e je zbralo na*d 250 delegatov. Sprejeta je bi]a obširna resolucija, v kateri zahtevajo čebelarji čebelarski zakon ter prosijo državo naj bi jih Podprla a tem, da bi se sadilo za čebelarstvo koristno drevje in da bi smeli čebelarji pasti svoje čebele v državnib gozdovih. Zahteva se obvezno organiziranje čebelarjev, kontrola nad or-ganiziranimi čebelarji in znižanje prevozne tarife za med. Prihodnji kongres bo v Movein Sadu — Odsiv peseta francoskih medieineev v Jugoslaviji. »Echo de Pariš« priobčuje obširen članek slušateljev medicine Brolea in Doloresa o potovanju skupine francoskih medieineev po Jugoslaviji. Pisca opisujeta razmere v naši državi, posebno zdravstvene ustanove. Članek je pisan zelo laskavo. Pisca govorita tudi o ljubljanski medicinski fakulteti. pa v glavo in je kmalu po prevozu v bolnico izdihnH. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. — Purani po 100 lir. V Zadru je začelo primanjkovati živil, ki so ae zelo podražila. Za božične praznike so prodajali kmetje iz Like purane po 70 do 100 lir, kar je seveda ogromna razlika v primeri s cenami v naši državi. Z. K. D. Samo še danes ob V 2 3- uri Najaktualnejši velefilm Eskadra smrti Jutri velesenzacija »Celjuskinci« ELITNI KINO MATICA — Nedeljska polovična voznina in prazniki. Če sledi nedelji praznik kakor bo to nedeljo, ko bodo v ponedeljek Sv. Trije kralji, veljajo vozni listki po polovični ceni tudi na praznik. Kdor se torej odpelje iz Ljubljane v soboto po 12 uri ali v nedeljo se lahko vrne z istim voznim listkom do torka opoldne. — F.S. Flnžgarja apiai VIII. zvezek. Kmečke Povesti in slike. Založila N0V3 založba v Ljubljani. li)35. — str 5*86. — Xovi zvezek Finžgarjevih spisov bo z ve-aoljem sprejel vsak resnični prijatelj naše knjige. To Pot imamo zbrane najznačilnejše pisateljeve povesti v celi razvojni črti od 1900 do IS27. Posebnost teh pove-«ti je, iia so vse izšle v knjigah Mohorje, ve družbe in eo bile torej v prvi vrsti namenjene slovenskemu ljudstvu, odkriva, joč mu njegove napake pa tudi dobre strani njegovega značaja. Noben naš novejši Pisatelj ni opravljaj svojega poklica s ta ko živ0 zavestjo, da preprosti človek potrebuje dnševnesa kruha t«di v lepi ln zdravi povesti, zato vidJmo, kako se ta zavest v Fmzgarju od stopnje do stopnje veča ta potfkabije. Spočetka jemlje zanimivo snov iz svoje najožje okolice in ljudskega izročila, (Stara in nova hiša, Dovolj pok o re). kimata mu v taki snovi zazivi sic«*: vsakdanji toča resnično notrebnf ljudski Poduk (življenje in smrt Mohorjeve knjige) S pomembnim zaključkom: »Lahko je Iz Ljubljane —]j Ribji trg je hi] danes slabše založen zaradi pravoslavnih božičnih praznikov. 2Waj g*re večina rib v Beograd. Na morju je pa tudi slab ribolov, kakor navadno Pozimi. Za naše potrebe je bil trg seveda dovolj dobro založen, zdaj se ljudje zelo radi Postijo ter ai ne žele niti posebno rib. Manjših merskih rib deraes ni bilo. Prodajali &o le dražje, vsake vrste po nekaj kilogramov. Tudi tuna je bilo nekaj, in sicer Po 36 Din kg. Najdražje so bile zlatice, po 40 Din. Prj drugih vrstah se ni poznala podražitev. Očade, sai-Pe in ciplje so Po 28 Din. P0 32 Din so rbuni in Iigmje, sipe pa, kakor navadno, p0 24 Din. Izmed rečnih rib je bilo največ donavske Postrvi, ki je Po 24 Din. Kup. cev je bik> zelo m«lo v primeri z drugimi petki. u— »Vse za otroka«. Za akcijo mestnega sociamopoUtičnega urada pod naslovom »VSE ZA OTROKA* se je doslej prijavilo okoli 600 strank, ki prispevajo po 10 Din mesečno. Uspeh je za te razmere dober, vendar je bilo pričakovati, da bo odziv večji. Akciji še ni zaključena in se lahko prijavijo še drugi. To lahko urede kar pismeno. Poudarjamo, da je akcija »VSE ZA OTROKA« Čisto samostojna od drugih podobnih akcij, kakor je na primer zadnji poziv na meščanstvo za plačilo prostovoljnega stanovanjskega davka. Prijave za akcijo »VSE ZA OTROKA« sprejema mestni mladinski urad, Mestni dom, n. nadstropje, soba 43. V decembru so pooblaščenci raznesli po stanovanjih prijavnice, katere bodo zdaj tudi pobirati. Prosimo vas one, ki so te prijavnice prejeli, da jih izpolnijo m vrnejo pooblaščencu, ki ae mora liarasati z legitimacijo, izdano od mestnega poglavarstva, na kateri mora biti tudi njegova stika. Vsako zlorabo ali pa poizkus zlorabe je prijaviti mestnemu mladin -skemu uradu. —U Tudi re*ord Tudi v Ljubljani imamo mnoge rekorderje, ki bi lahko njihove rekorde zavidala tudi Amerika čeprav niso na glasu Na starega leta dan Popoldne sta začela igrati v Zvezdi šah dva navdušena šahista, trgovec ln trgovski potnik. —Ij Po/omljena ograja. Neznani Vandali so te dni Ponoči Podrli velik kos ograje ob dramskem gledališču. Ograja je sicer železna, vendar se ni mog3a upirati divja, ju pobesnelih ponočnjakov. Ti s0 bili bolj železni, neg0 je bila ograja. —Ij Tri žrtve pretepov. V splošno bolnico 60 (danes, oziroma sinoči pripeljali tri žrtve gostidnišivui pretepov. Delavec Rudolf R. jz Most je zavil proti večeru v vi. no toč, kjer je že bilo več vinskih bratcev. Kmalu je med njim in družbo prišlo radi neke malenkosti do prepiranja. Takoj nato so si pivci skočili v lase in jo je Rudolf pošteno izkupil. Dobil je hujše poškodbe zlasti na glavi* Tudi delavec Leopold 2. je zašel sinoči v neko gostilno v mestu, kjer a© ga iz neznanega vzroka n*p*d£ pijanci ter ga premfke«tili. Poškodoval) so ga po vsem telesu. Tretjega, delavca Jožefa V. so davi pripeljali iz Litije. Ponoči so ga napadal vinjeni fantje in ga pred neko gostifno podrl! s koli na tla. Narodne gospodarstvo — Papa, kaj je to kapital in delo? — Sram te bodi. da tega ne veš. Če si izposodim od nekoga tisočak je to kapL tal Delo je pa, če hoče upnik dobiti svoj tisočak na za1 Z Jesenic — Življenje in umiranje na Jesenicah. V jeseniška župniji je bilo v minulem ledu 93 rojstev in 60 smrtnih slučajev. V prejšnjem letu pa je bilo rojenih 119, umrlo pa 72 oseb Zgornji podatki pričajo, de je število rojstev in smrtnih slučajev v minulem letu napram L 1934. znatno nazadovalo. — Razstava >2ivalce« na Jesenicah* Društvo za pospeševanje reje malih zavali >2d-valca« v Ljubljani priredi razstavo malih živeli v dvorani starega Delavskega katoliškega doma na Jesenicah. Razstavljeni bodo najboljše pasme kuncev, kokoši, gosi. puranov, gok>bov iid. Otvoritev razstave bo v nedeljo dne 5. januarja ob 9 dopoldne pod pokroviteljstvom g. dr. Ober«nelns gen. tajnika KID na Jesenicah. Ker je reja malih zavadi zlasti za malega človeka zelo koristna, se pričakuje, da bo ta razstava, katera je prva te vrste na Jesenicah, beležila izredno lep obisk. Razstava bo odprta v nedeljo in v ponedeljek oba dneva do 21. — Zločin ali nesreča? Sprevodnik, ki so se na novega leta zvečer pripeljali z mona-kovskim brzovtakoin na Jesenice, so na postaji pripovedovati, da je bil na progi med poste jama Schwarzaoh - SL Veidt a. d. Glan skozi okno voza ustreljen kuhar jedilnega Zvočni kino Ideal m Danes ob 4., 7. in 9%. vri RIHARD TATJBER v prekrasnem filmu Pesem pomladi Godba Frana Schuberta. Sodeluje dunajski dečji zbor. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. voza. Zadet je bil a sArelom iz pu^ke naravnost v srce in se je takoj mrtev zgrudil na tla. Truplo nesrečnega kuharja so ifclož.I iz voza m Beljaku in £a prepeljali v mrtvaS-nico ondolnega pokopališča, kjer bo naibržf tudi pokopan- Domneva se, da je biil nas državljan, vendar oblasti, ko to pi§emo njegovo identitete 5e niso mogli dognaH ravno tako tudi ne, ali je bil kuhar žrtev zločinske roke aH le nesrečnega naklučja. Iz Maribora —Davki... Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov po U. skupini točko t. a., čl. 42 zakona o neposrednih davkih, kar kor tudi davek krošnjarjev. se mora plačati za leto 1936 v celotnem letnem zn-'-Ki še ta teden. Prvi si morajo nabaviti davčno karte, slednji pa plačati davek v gotovini pri pristojni davčni upravi. — Pretep na Silvestrovo. Da ni praznika brez krvi, je že skoraj postalo pravilo. Tako je tudi na Silvestrovo v Mariboru tekla kri. Stepli so se v neki meljski gostilni, kjer je bilo več fantov in tudi starejših moških težko ranjenih. Posredovati je moral stražnik ki je bil sam v življenjski nevarnosti in se je šele s sabljo rešil napadale^-. Kri je tekla tudi v neki gostilni na Koroški cesti. Obdelavali so se vsi vprek z noži, koli in poleni, kar je pač komu prišlo pod roke. Tudi tu so pijanci napadli stražnika iu ga lažje poškodovali. Oba pretepa bosta našla odziv pred sodiščem. _ Trgovine bodo zaprte. Po odredbi združenja trgovcev za mesto Maribor bodo vse trgovine v nedeljo 5. in ponedeljek 0. januarja zaprte. — Med plesom... Pri Sv. Martinu blizu Dupleka je spregovorila strupena ljubosumnost. V neki tamkajšnji gostilni so plesali pozno v noč. Le neki posestniški sin jo mrk sedel pri mizi v kotu in strupeno gK-dal na mladi par, ki se je med plesom zaljubljeno stiskal. Še predno so se ljudje zavedli, se je že zgrudil v krvi plesalec Slavko Šešerko, ki ga je ljubosumncž napadel ■ kolom in nožem. Sledil je srdit pretep mod vsemi, ki so bili v gostilni in šele orožniki so napravili krvoprelitju konec. Šešerko se zdravi v mariborski bolnici. — Smrt zaradi misnice. Posestnici Mariji Ozmečevi s Seneškega vrha se je včeraj nudil strašen prizor. Ko je stopila v hlev, je našla tam na tleh svojega moža mrtvega. Ugotovili so. da se je mož Avgust Ozmec zastrupil z misnico. Kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt, ni znano. — Koliko so Mariborčani pokadili. Kljub ->krizk., ki prihaja v teh težkih časih premnogim iz ust, so Mariborčani pognali z dimom v zrak' 23,381.6^ dinarjev. Največ so pokadili cigaret, in sic^r 79,076.410 komadov. Na prvem mestu so cigarete ^Drava', ki so jih pokadili v Mariboru 46,813.500 komadov, sledijo pa T/Zetar, >Ibarc, »Morava 1. »Neretva-, »Drina«, »Vardar« in ostale. Pa tudi cigar je bilo v preteklem letu mnogo prodanih, saj so pokadili v Mariboru 800.833 komadov; največ >Brazilic«, in sicer 254.300 komadov, najmanj pa >Florde Havana:, 144 komadov. Lani so pokadili Mariborčani 10.781 kg cigaretnega in 15.320 kg pipnega tobaka. — »Bajadera«, ena najlepših operet mojstra operetne glasbe Emerika Kalniana je ob dosedanjih vprizoritvah dosegla zelo lep uspeh. Prihodnja njena predstava bo v soboto. 4. t. m. za red B. Kdor izmed gig. abo-nentov želi ta večer obiskati Akademski ples, si lahko ogleda »Bajadero« drugič, vendar naj to javi pri gled. blagajni. — Žrtev silvestrovanja. V bolnico so prepeljali 44 letnega brezposelnega delavca Ivana Sokovica iz Rod, ki ga je na SH- ve&trovo netado napadel m ga e kJju-cem obdteloved Po glavi, ter mu nevarno po-škodovai desno oko. — Padec z vlaka. 66 letni teJezDJćar Anton Barlek iz Maribora je včeraj na glavnem kolodvoru pri premikanju padci z vagona in se nevarno poškodoval na glavi. PrepeijaM so ga v bolnico. MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 8*- preklieJ Za pismene odgovora glade mattn mamim — Popustov m l Dtn, davek 3 Dm, ja RAzno Beseda so par. davek 8- Din Najmanj« znesek 8 Dm TRGOVINO ali lokal na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Ponudbe z navedbo prometa zaloge in najemnine na upravo pod »Sigurno 25«. 236 PRODAM JABOLKA, prvovrstna zimska, lepo sortirana, v veliki izberi na zalogi. Skladišče, Medvedova 7. 23? Makulaturni papir p vaSa Ljubljana, anaHjeva nUca itev, s Narodna tiskarna LJUBLJANA »SLOVENSKI NAROD«, potek 3. januarja 1936. štev. 2 Odprta noč in dan so groba vrata Tudi v minulem letu je odšlo v večnost mnogo uglednih, zaslužnih mož Tjjubljana, 2. januarja. Ko se je najmanj nadejaš, priđe in te ugrabi. Sredi deda te iztrga iz vrst človeške dražbe, odvzame družini. Neizprosna je, nobenega usmiljenja ne pozna, pred njo so vsi enaki, reveži in bogatu Igračka si v rokah usode. Ko je dogorela tvoja luč, pride bela žena in te pokosi. Tudi lani nas je zapustilo mnogo zaslužnih in odličnih mož, 'kri so v naših vrstah zapustHi globoke vrzeli. Ob spominu nanje se klanjamo njrhovim manom. % januarja je zatisnil oči novomeški zdravnik, višji sanitetna svetnik dr. Viktor Gregorič, za njirm je žalovala vsa Dolenjska. Dan pozneje je legel v grob v visoki starosti 80 let neupogljivi narodnjak, dvorni svetniik Fran Večernjak, bivši predsednik Pokojninskega zavoda. 12. januarja je umrl obče znani g.rajščak Adolf Galle v Zg. Šiški, ki ji je 22 let načeloval kot župan. Naslednji dan je obiskala smrt dve ljubljanski ugledni družini in jima iztrgla družinska glavarja. Dr. Janko Ponebšek, višji finančni svetnik v p. in vodja ornitološkega observatorija je za vedno zapustil prekrasne svoje prirodoznanstvene zbirke. Ta dan je umrl tudi po vsej Ljubljani snani inšpektor finančne kontrole v p. Jakob Skubic. 17. januarja je umrl v Celju »plošno priljubljeni in uvaževani pekovski mojster in veleposestnik Maks Jsnič. Isti dan je ugrabila smrt Antona Skubca, naručitelja v p., ki si je pridobil neveirijrvih zaslug za Bizeljsko. Pokojni je bil oče generalnega ravnatelja TPD g. Rikarda .Skubca. IS. januarja se je poslovila znana ljubljanska grča Friderik Pauer, pekovsiki mojster na Sv. Petra cesti. Kamničani so 21. januarja objokovali smrt zaslužnega meščana posestnika Vinka Možine. 1. februarja jo za vedno zatisnil oči ena najmarkanitnejših osebnosti v ljubljani veretrgovec z železniino Franc Stupica. Na Svečnico je izdihnil znani pripovednik in krrtik dvorni svetnik v p. dr. Fran Z baš: nik. 5 dni nato je bela žena ugrabila sredi zrele moške dobe senatorja dr. Valentina Rožiča. 14. februarja je umrl v visoki starosti ravnatelj litijske predilnice Louis Preiss. Univ. prof. inž. Dimitriju Frostu ni bilo usojeno, da bi bil pokopan v rodni zemlji. Umrl je 25. februarja med svojhni brati, južnimi Slovani. Zadnji dan v mesecu ja izdihnil v Gorici splošno znani trgovec Kairol Drašček, tast bivšega bana dr. Puca i«n dr. šapi je. 5. marca je premimul Gustav del Cott, okrajni glavar v p. Visoko starost je dočakal trnovski župnik Ivan Vrhovnik, priljubljeni slovenski zgodovinar in pisatelj ter neumorni pobornik CM1D. Umrl je 8. marca. 13. marca je daleč proč od rodne grude zatisnil oči v Ne\vyorku veliki Jugo-efavan in po vsem svetu priznani učenjak dir. Mihajlo Pupin« Dan nato je Ljubljana izgubila ob5e znanega črkoslika^skoga mojstra Filipa TristOTa, 24 ur za njim ps je legel k večnemu počitku direktor trgovske akademije dr. Ljudevit Bohin. 22. marca je umrl steber Žalca in Savinjske doline vee-posestnik Fran Roblek, dan nato pa dvorn' svetnik v pokoju Božidar Bežek. 27. marca sta umrla dva znana šolnika, v Mariboru prof. Franjo Rostohar, v Kranju pa ertaki prosvetni nadzornik Vilko Rus. V začetku aprila se je za vedno poslovil od svojih priljubljenih planin dr. Henrik Turna, očo naše alpini6tike. Dan po njegova nenadomestljivi izgubi, 11. aprila, je izdihnil *v vrste »Jutrac. Ugrabila je upokojenega urednika >Jutra« Ivana Kavčiča m uradnico uprave Miro Zupančičevo, ka se je ponesrečila v planinah. 6. juh j a je umrl veleposestnik Josip Kosler, ki četudi nemške rodbine, je odkrito kazal slovensko mišljenje .25 istega meseca je izdihnili ugledni šolnik in prosvetni delavec, direktor II. drž. real. gimnazije Rado Pavlic. 3. avgusta je zatisnil oči Anton Gvajc, a kad. sHka-r. znan po domačih motivih. 19. avgusta -je v visoki starosti umrl Fran Šuklje, bivši deželni glavar Kranjsike. 29. avgusta se je smrtno ponesrečila na avtomobilski vožnji ob Vier-wald3ta|ttskain jezeru belgijska kraljica A > t rida. Zadnji dan avgusta je zadela kap Lojzeta Slanovea, mestnega arhivarja ;m urednika r/Kronikec- Ko je začelo listje padati, ee je tudi bela žena jela česče oglašati. 10. septembra je ugrabila znanega gospodarstvenika, velein-dustrijalca Dragotina Hribarja in zaseka-1 a veliko vrzel .v kroge naših najpriznanejših gos|x>darsk;'(h strokovnjakov. 13. septembra je umrl v Ljubljani tajnik avsertr. konzulata v Varšavi Josip Stradner, ki, dasi Nemec, niu ae postala Ljubljana druga domovina in je bil izredno priljubljen pni vseh. 18. istega meseca je umri v Beogradu dr. Voja Marinko vir. bivši ministrski predsednik in zunanji minister Cudie. Vsa Dolenjska je poznala veleposestnika v Gorenji vasi pri Stična I«vana Kaneino. ki se je 7. oktobra smrtno ponesrečil pri železniški nezgodi. 8. oktobra je izdihnil v Krki v visoki starosti 92 let Ivan Lobe, nadueiiekj v n., ki so ga imenovali očeta sadjarstva v Krški dolini. 9. oktobra smo orvič obhajali obletnico marsejske trageddje, ki nam je ugrabila našega prevzvišenega vladarja Ze-dinitelja. 17. oktobra je bila smrt spet pri šolnikih in je odpeljala profesorja teh. sred. šol - Alojza Sodnika. 8 dni nato je umrl sirom Slcvenie znani >Fjgatoirtc Matevž Hart-man. Magistrat je letos izgubil celo vrsto zaslužnih uradnikov. Zlasti težko izgubo je prizadejala smrt nač. inšpektorja Valentina Fortiča. 6. novembra je zadel Kamnik hud udarec. Umrl je Jožko Štele, eden naboljših poznavalcev na^e folklore in umetnostne obrti. 8-novembra je v Koldzeju zatisnila oči Ana Župančič, mati našega največjega živečega pesnika. 4 dni zatem je izdihnil France Isdof, ki so ga po vsej pravici imenovali odeta dolenjskega okraja Ljubljane. Kostanjevica je 18. novembra izgubila enega svojih najzaslužnejših mož, h raniln urnega ravnatelja v p. Ivana Gerlovica. V decembru je smrt gospodovala zlasti med šolniki, umetniki in znanstveniki. 2. decembra je v Velenju umrl skladatelj Fran Rernn. Dan kasneje je vzela ^mrt n-anpo-pularnejšo osebnost Notranjske. Tedija Dc-klevo. posest, v Postojni. 7. dec. je prerana smrt ugrabila v Boh. Bistrici 38letnega slikarja planinskih motivov Valentina Hodnika. 5 dni nato je dšel na drugi svet Fran Graf ena u er. bivši poslanec in vodja koroski-h Slovencev. 15. dec. sta umrla diva zaslužna šolnika in javna delavca: v Brežicah šolski upravitelj Ignacij Snpan. v Novem mestu pa ravnatelj mešč. šole v Krškem dr. Tomaž Romih. Dan pred svetim večerom je natisnil oči ore naše kirurgije. u.niv. prof. Edo šlaj-mer, katerega pojav je bil v na* i niedierni narav.nos't epohalnoga pomena. Na sveti večer je izdihnil svoj du£o splošno zneni p-o-feseir na realki »kad. slikar Peter Žmitek, navdušen lovec in priznan kinolog. Bodi jim lalika zemlja. w'h spomin pa nam bodi vzor' Zaroka splavala račun ostal razočarani nevesti in stavbnikn, ki zida gradove v oblake Ljubljana, 3. januarja. Petek, slab začetek — žalostna resnica in je ne moremo zatajiti. To tudi dokazuje ta preresnicna zgodbica, ki se ni zgodila v Ameriki, nego v Ljubljani. Včasih so bile zaroke in poroke najbolj veseli dogodki in o njih so pisali z mnogo bolj nežnimi občutki kakor zdaj jaz, ko naj obrišem razočarani nevesti in vsem drugim prizadetim debele solze. Nas junak, stavbnik, rad zida gradove v oblake, sanja o sedmin nebesih, kakor da je Mohamedov pripadnik; neprestano se ženi da je že pošteno plešast. Vse bi rad osrečil. Neznansko mehkega srca je, pravi junak našega časa. Srečo bi pa tudi rad delil s sočustvujočimi, s prijatelji, ki jih doslej ni imel bas malo, in znanci, ki ae ne branijo nedolžnega, veselja ob čašici kislega ali več ali manj vodenega. Tudi oni dan se mu je odpiralo srce naste-žaj. V njem je kraljevala Izvoljenka, ki je morala zapustiti kutaalnico ter nastopiti zaročno potovanje po ljubljanskih gostilnah. Ker je bil baš petek, naš junak je pa od tam doma, kjer so ribe še posebno v Časteh, so se tem raje prihiteli sorojaki v Ljubljano na proslavo zaroke ker so bili prisrčno vabljeni. Obetale so se najbolj pikantne omake in razen rib vse, kar plava odnosno teče po grlu samo od sebe. Nekje blizu žabjaka se je začelo, končalo pa na Poljanah. Obredov nam ni treba opisovati in ne, kako je nevesta pretakala solze najglob- ljega ginjenja. Takšnih trenutkov dožive neveste dandanes pač malo in vse prozaične besede bi bile neprimerne. V naš resor pa tudi ne spada ocenjevanje golaža, ribjih* omak, polente, cvička in dtrugih zemeljskih dobrot, ki so neobhodno potrebne za čim večje ginjenje. Bolj prozaična je postala stvar, ko so bili odlični gosti že precej siti raznih sladkosti in ko je bilo treba misliti že na računček. Zaročencu se pa ni nikamor mudilo. Očitno je pozabil na vse prozaične zadeve tega sveta, zato tudi nI mislil na račun. Končno so se pa gostje začeii dolgočasiti kljub okrogli nevesti in njeni nepopisni sreči. Račun je pa bil vseeno po nekem čudežu poravnan. Goste je najbrž napadu a velik o-i dužnost spričo nedolžne neveste in zaverovanega ženina — posegli so v žep. ženinu se je spričo vsega tega še bolj omehčalo srce, zato je mile geste povabil še v kavarno. Gostje - seveda niso mogli zavrniti prijaznega vabila in vsa družba, že nekoliko omehčana, je nadaljevala zaročno potovanje. O računu v kavarni sploh ni vredno govoriti in zaročenec si ni posebno belil glave z njim. Ker je pa že vladala v družbi tako krasna harmonija, ni čuda, da se ji je pridružilo v kavarni še nekaj veselih pivcev, ki se raduje jo sreče svojega bližnjega na njegov račun. In barka je krenila proti baru. Termometer sreče in navdušenja, ginjenosti m medsebojne ljubezni se je rapidno dvigal, glave so pa rapidno lezle pod mizo. BBa je se rana ura. In petelin je prvič zapel___ Toda kdo bi tedaj mislil na sveto pismo in sv. Petra, kljub petelinu! Nihče ni opazil čudnega nemara pri ženinu m četudi ga bi, bi si ga napačno razlagal. Petelin je zapel drugič... Zaročenec je poklical natakarico in pisal po zraku čudne kroge. — Raoun? je vprašala veselo. — Ne, šambr separe, tja, kamor se niti cesar ne vozi? — Kaj me žalite! Cesar sem vendar jaz! je vzkliknil nekdo izmed gostov, zaročenec je krenil med smehom tja . .. Toda, kdor se zadnji smeje — Družba se je neprisiljeno zabavala in niti nevesta ni takoj pogrešala ženina. Tedaj je pa petelin tretjič zapel in nevesto je nekaj neznansko stisnilo v srcu. Vprav fizično je začutila, da se je porušil sijajni grad, ki ji ga je stavbnik sezidal v oblake. Postala je nemirna. Vsa v skrbeh je opozorila mile goste, da je morda zaročencu slabo. Naj bi pogledali. Tedaj so se pa potsetae tudi vesele družbe. Smeh je utihnil kakor bi odrezal. Začeli so iskati ženina z nevesto na čelu. Toda v zaznamovani sobici ga ni bilo. v garderobi je pa ostalo nekaj mokrega za njim, ker se mu je pač silno mudilo. Gostje so ae seaedli, kakor prazna vreča. Na mah so bHi trezni. Nevesta se je seveda onesvestila, česar pa niso niti opazili. Ko so končno razložili kritično situacijo hišni gospodinji — seseda diskretno, so postali na mah predmet splošnega pomilovanja. Od vseh strani so jim izrekali iskreno aožalje. Lastnica jhn je pa še natočila velike porcije odvajalnega čaja, ki so ga bili res še posebno potrebni po tragičnem zaročno m potovanju. Tudi nevesta ga je pi!a. Tako se je končno vendar odprl ventil, da so lahko dali vsi duška svojemu razočaranju. Račun so morali seveda plačati sami. kar ni splaval z zaročencem vred StavonSk pa zopet zida gradove v oblake. Kakšne bolezni razsajajo v Abesiniji V deževni dobi, ki se bo Kntalu pričela, grozi Italijanom še t Vedno bolj se množe vesti o silnih težavah in ovirah italijanskega pohoda v Abe-sinijo. Parniki vozijo nazaj v Italijo mnogo ve5 bolnih, nego ranjenih vojakov. To je v zvezi z veliko razliko med abesinskim in evropskim podnebjem in z zdravstvenimi razmerami, ki j»m bo tudi dobro organizirane evropska sanitetna služba težko kos. Prof. dr. Claus Schiiling piše v »Me-dizinsehe Klinik«, s katerimi boleznimi mora računati zdravnik v Abesiniji. Na prvem mestu je malarija, ki je v nižje ležečih krajih močno razširjena. Toda ta bolezen je tam sezonska po razdobjih suše in dežja. V suši malarija ne grozi, čim se pa prične deževne doba, se razmnoži po bacile raznašajočih komarjih in štiri tedne po začetku deževne dobe že razsaja epidemija malarije. V deževni dobi, ki se bo kmalu pričela, grozi torej italijanski vojski nov sovražnik. Enako pa grozi malarija tudi Abesincem. ki so doma iz krajev nad 1.300 m nad morjem. Ti so namreč mnogo bolj dostopni okužen ju, nego prebivalci krajev, kjer razsaja malarija. r>okaz, da malarija ne razsaja med prebivalci niižje ležečih krajev, je neznatna poraba kinina pri lečenju. Italijanska zdravniška ekspedicija, ki je proučevala leta 1930 v severni Abesiniji zdravstvene pogoje za prebivanje Evrop-cev, najbrž že za sedanji pohod, je porabila za 8.000 do 10.000 ljudi samo 60.000 Leto 193* Pra/v kar pričeto leto je po julijanski periodi 6649., po olimpijadm pa 3712., aii pravilneje rečeno, v juliju vstopimo v četrto leto 678. olimpijade. Od ustanovitve Rima je tekoče leto 2669., od Nabonasarove ere 2683., po židovski eri 5696., po hedžri pa 1354., ki ga bodo muslimani zaključili 23. marca. Po abesfcn-skem koledarju je tekoče leto 2938-, računano od dneva, ko je zasedel prestol Me-nelik I. sin kraljice Sabo in kralja Sala-mona, obenem pa leto 1689. od pristopa Abesinije h krščanstvu in oficijelno šesto leto, odkar vlada cesar Haile Selassie I. Za budhiste je tekoče leto začenši s 15. aprilom 2590., za Kitajce 13. leto 78. kroga. Za Francoze je bfl 1. januarja 11. ni-vose leta 144. a revohicijonarno novo leto bo šele 23. septembra. Če se zdi že štetje po veliki revoluciji zdaj kuriozum, je zdaj še večji kuriozum, da trna to svoj uradni pomen, saj obstojajo še danes pravne obveznosti iz časov, ko je revoluciJonami koledar veljal v Franciji splošno. Fašistična revolucija ki je začela novo ero a pohodom na Rim, označuje tekoče leto kot XV. Nismo pa še omenili revo hi-cijonarnega koledarja a Haiti, ki ima letos 87. leto, niti dinastičnega japonskega koledarja ali koledarja mormonov, ki šele letos štejejo »vojno« leto 1866. od razdejanja Jeruzalema. To je torej Čisto jasno in enostavno, posebno če vemo, da se pričenja julijansko leto 13 dni pozneje, tablet kinina po 0.2 gr. Po izkušnjah iz Italije bi po:;eoovaN za enako število na malariu obolelih belo-kožcev 3.000.000 tablet kinwia. Zammwo je, da je malarija razširjena v Addis Abe-bi, čeprav so tam neugodni pegoji za komarja, anophela, kaj ti mesto leži nad 2.500 m visoko. Izmed bolezni. znanih tudi pri nas. je v višje ležečih krajih Abesinije močno razširjena tuberkuloza vseh vrst. čeprav pripekajoče solnce hitro uničuje bacile, se tuberkuloza mo*no širi, ker žive ljudje tesno skupaj po kečah. Pač je pa v tropičnih in subtropičnih krajih pljučna tuberkuloza razmer«ima redka. V višje ležečih krajih Abesinije sta močno razširjena tifus abdominaliS in slabokrvnost, poleg tega pa tropšeme bolezni hudo izčrpajo ljudi. Velika je umrljivost . 1 nego gregorijansko in da v civiliziranem svetu, ki šteje leta od Kristusovega rojstva, nihče ne more točno reči, kdaj je bil Kristus rojen m kdaj so se leta začela šteti, aH z letom njegovega rojstva ali z naslednjim letom. SIcer je pa Itak vseeno katero leto se je pnMata po listuom redi. glavno je, da bi huo Mož samo a praznike V neki knjzanicf javoe «telmo© v FEL*-deiflji najdena vizftka je stala LAoyda Jaoknona 50 dolarjev. Na zadnji shrani vizitke, na kateri je bno ime in naslov lepe mlade dame is botjse draflbet je bilo z roko prrpfcjauo; Misosm moan za pres-raske. KJmaki se je pa pnpriBaai da je sto. ril usodno napako pfesmo je bflo izr<--v*>o policiji, ki je podjeteeg«. mndSn aretiral*, zaradi pisanja, nedostojasiga pisma. Jackson je prišel pred sodišče, ki mu je prisodilo 50 dolarjev denarne globe in 18 mesecev zapora pogojno na tri leta. Pojasnili so mu, da se imenuje >.Iščem moža Za praznike« nov. pravkar dotiakajn roman m da je dotična dama poslala svojo vizitko v čttataico da bi jI ta roman posodili. Sodnik, je JacJoaoou prisodil milo kazen, češ, da ni kriv, da ne posna literature. Globo je pa le moral plačati in bo prihodnjič gotovo bolj previden z ljubav, nimi pustalovsčmaimi. Uon Feuch twagner: 120 Zfd Siiss Obmolknil je m se gtoboko zamislil. Potem je pa znova povzel besedo z iz-premenjenim. mirnejšim glasom: — Da, vleklo me je k tebi, mogel ba bH postati tvoj prijatelj, toda ti si se branil, ko si to opazil, ti tega nisi žetel. Spnejemal si samo mojo slabo stran, ki se je zato tako bujno raze vela. Ti vefiki gospod in junak, ti nemški Ludvik XIV.! Ti ubogi peteiinček in puhloglavec! Zunaj na hodniku so se začuH razburjeni glasovi. Prišla sta dr. VendeHn Bre-yer m komornik Neuffer, kmalu za njima pa še cče Gašper. Ni bilo tako lahko najti ga, sedel je v slaščičarni z wurz-buršTcirn tajnim svetnikom FichtJom, brezpomembnim možem lokavega obraza, ki je zadovoljno srebal svojo kavo, ne da bi se zmenil za splošni nemir; on le samo okušal zmagoslavje današnje noči. Zdaj so vsi planMi v sobo, naglo, zbegano in prestrašeno so skakali okrog umirajočega, čigar obraz je bfl strasno spačen. Vsi iz sebe so se obračaB na Sflssa. ki je pa odgovarjaj na njihova vi>rasanja kar tako mimogrede, kakor da se ni nsč zgodilo. Kmalu je neopaženo odšel. V sosedni sobi se je plesalka oblačila. Ta tihi strastni gias, poln mržnje, žgoč in zmagoslaven ji je neprestano zvenel v ušesih in drhtela je po vsem telesu. Oblekla se je hitro in površno, bleda, oči Izbuljene od groze in hitela je po hodnikih, sključena, bežala je pred tem strašnim glasom. Globoko si je oddahnila, ko je končno prispela v silnem neurju pred vrata in ko je imela grad že za seboj. Doktor Vendelin Breyer je hote! vojvodi odpreti žilo. Toda do tega ni prišlo. Mameluk. ki se Je bi1 vrnil z njim. 5e stopil k možu v naslanjaču. Pozorno in s strahotno hladnokrvnostjo je potlpal krčevito stisnjene pesti, njegov opuhli. modrikasti obraz, pogledal je. kako mu vtei iz ust jezrk in kako divje »ma izbuljene oči. Potem je pa dejal s svojim zamolklim. Čudno osornim glasom tako hitro, da so se vsi zdrznili — večina ga sploh še n? koli Trt slišala govoriti —: Mrtev je! Doktorju Vendelinu Breverju ni preostajalo drneega. nego ugotoviti isto. Zdravnik je lovCl sapo. ko ie mrmral nerazločno nekaj o nenadni spas mi dia-fragmatis, zadubi, stagnaero sangvfnis ptenarii — zamorec ie pa gledal pri tem tiho in porogljivo na zbeganega moža. ki se je delal tako važnega. 0 tem se je že šepetalo po hodnikih, šlo ie hitro skozi predsobe in v plesni dvorani je oznanil to ceremonijer: Vojvoda je mrtev! Godba je utihnila. Nepopisna, moreča groza, bledi, osupli obrazi na vseh straneh. Silna panika, boganje sem in tja, umakanje v kote. Zadrega in izmikanje gostov, cesarskih, bavarskih. wurzburškili gospodov. Častnik! so stali okrog kot neumne, velike zlobne zveri, za katerimi se ie naenkrat zaprla past. Tako prokleto naključje baš v tem hipu bi moglo veljati vsakega izmed njih ne samo položaj in imetje, temveč tudi življenie. Celo taini svetnik Rchtel ie izgubil glavo. Ze desetletja se je obvladoval pred seboj in pred dragimi, zdaj je pa dobil njegov obraz tri naguban, izmozgan izraz kmeta m tajni svetnfk ie na tihem srdito pre-khnjai Siiss je stal ta čas sam v kabinetu. Za nič se ni brigal, val splošnega razburjenja ni segal tako daleč. Vihar se je htl nekoliko polegel. Zid ni videl ne slišal ničesar, za nobeno stvar se ni brigal, vse okrog njega je bilo izginilo. čakaj je. Zdaj, takoj zdaj pride njegov otrok, objame ga kot tope] zrak, sladko dihne vanj in dvigne ga v nedogledne višave. Sedel je zadovoljno nasmejan in čakal. Naemi pa ni bilo od nikoder. Nič ni prišlo. Vsak trenutek mu je prinašal večji hlad. večjo praznoto in breme. In naenkrat je spoznal, da sploh ne pride. Videl je vojvodo, niegov modrikasti, spačeni obraz, iz ust viseči jezik in zagnusil se mu je. Zgrozil se je. Ni več razumel, kako ga je moglo to tako prevzeti in pretresti. Kaj za boga je imelo to skupnega z mojim otrokom? Njegov otrok je bil bel, nežen, tih. njegov. Sussov spor z vojvodo, to škrlatno rdeče morje, po katerem je sam plaval, niegovo šumenje, njegov vonj — gotovo ie bil blazen, če je misifl, da pride tako k svojemu otroku. V topi zbeganosti je iskal zvezo in n! ie več razumel. Njegov razgovor z umirajočim Karlom Aleksandrom je bi! divje ruvanje in premetavanje kakor v objemu strastne ženske prečuta noč, toda olajšave mu ni prinesel. Zdaj je čutil topost, gorje in gnus in vedel je, da je od svojega otroka še dalje kakor doslej. Hladen, vlažen vetrič mu je pobožal vrat. Streslo ga je. Vzravnal se je kakor da se hoče braniti. Cez ramo mu je gledal neznan obraz, bH je njegov lastni obraz. Zdrznil se je in vstal. Vihar se je bil znova razbesnel. Zaprl ie okna trdneje. V vetru je zvenel glas, zvenel mu ie v ušesih, zvenel je v sobi, trd, otožen, stri- čev glas. Ni bfl močan, toda zapolnil ;e vso sobo, ves grad, ves s ve* >e bil poln tega glasu. On, Suss, ne ho& pravo pot. Rabbi Gabriel je imel prav. Čudno, Suss nad tem spoznanjem ni bil razočaran, niti razkačen. Ne, dobro je tako. Videl se je zopet, kako pleše nemo zibajočo četvorko, rabbi Gabriel ga je držal za desnico, vojvoda pa za levico. VrteK so se, stopali naprej in se klan al . Toda danes ni bilo v tem meglenem. vem priboru nič mučnega. Roke so se izpustile, plešoč! so se spogledali tiho, resno in brez sovraštva, še zadmič so se poklonili, potem so pa šli vsak k seb;. Obšla ga je neizmerna slabost. Se nikoli ni bfl tako izčrpan Po gmotni, telesni utrujenosti in slabosti. Bilo mu je kakor človeku, ki sedi v topli kopeli in ki mu iz odprtih žil polagoma uha.a življenje. Vse v njem se je topilo, mehčalo in rušilo. Telo mu je prešsmjala sladka, mameča. prijetna bolest, ki mu je stiskah, gnetla in obenem božala vse ude. Prepušča! se je temu prijetnemu občutku, padal je nekam, odnašalo ga je. Ni imel več volje, prvič v žfvljeniu se ni upiral toku, ki ga je bil zgrabi! in srečen je bil v tej onemoglosti. Čutil ie, da se pogreza v sladko, bolestno, neskončno oslabelost, kakor da mu uhaja kri iz žH, z n c pa vsi njegovi goni m hrepenenja. *~ Za »Narodno tiakarnoe a- Ba opravo In tnaeratni del Bata Oton Chrlatot« M 5Tat v LJubljani.