71 ftcvtUn.
v vmm. i «*, 38.
X1IIL leto.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen                       v upravništvu prejemati: celo leto......K 24*—    ,    celo leto......K 22 —
pol leta četrt leta na mesec
12 — 6-— 2'—
pol leta........ 11 —
Četrt leta........550
na mesec........ 1 90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrerfntttvo; Enaflova ulica it 9, (I. nadstropje levo., telefon it 34.
bisera ti veljaj«: peterostopn« petit vrata ta enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za tikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnuie, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
itovilka vslia tO vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. Karodma tlakarma tele fes it. M.
.SlovensM Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: z* Nemčijo:
celo leto pol leta četrt leta na mesec
K 25*— . 13-. 650
. 230
celo leto.......K 28*--
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Upravalslvo: Eaaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8S#
Klerikalno Intrisantstuo.
Oficielno   pojasnila naielnika Zveze južnih Slovanov« je popoln*>-ma razkrinkalo nizkotno spletko, ki so jo klerikalci   uprizorili iz aajae-čednejŠih   agitacijskih namenov zoper rečeno   »Zvezo«,   dasi so dobro vedeli, da bodo z njo samo oškodovali slovansko n.trudno korist. Sedaj je dognano, da je bilo vse izmišljeno in /Jaarano.   kar so klerikalci pisarili: 'iskano je bilo, da je »Zveza« :zda*a •-nlob kak komunike, zlagano, da ie oklepala o svovm   postopanju rleoV talijanske pravne fakultete, zlagano, da je zapustila stališče, na kate-se je svoj ene   postavila skupna parlamentarna    organizacija »Jugoslovanov. »Narodna zveza«. z?agano, da je opustila »Zveza južnih Slovanov« junktini   med   italijanskim ia slovenskim vprašanjem. Vse. od kon-t do kraja j-* bilo zlagano, kar ~e pi--al »Slovenec -   m   pn-žvekov«-! ves teden.
Afera, ki je končala s takim -ramoronjem klerikalnih spietkar-jev je nov dokaz, kako lojalno odkrito in posfeiio. vestno in dosledno je vse postopanje v Zvezi ;,ižni'i Slovanov<. združenih jugoslov 4nekih poslancev. Ce morejo klerikalci kaj takega o sebi reči. na to naj si odgovori vsak sam, kdor je zasledoval fo polemiko.
Med drugimi očitanji, s katerimi jo »Slovenec« obsipal »Zvemo južnih Slovanov*, je bilo tudi to, da ra »Zveza« popoinoma samostojno oostopa.
Da je očitanje bilo iz trte izvito, je pojasnil že dr. Ploj s konMatirav-□jem, da je Zvena« ^plob opnetila vsako debato o svojem postopanju eriede načrta > laški fakulteti, ker se :e smatrala dolžno vstrajati brezpogojno na stali"cu. ki sta ga oba jugoslovanska kluba soglasno določila.
A tudi če bi bila »Zven« res za-»•■»■*!a popolnoma samostojno postopati« bi ji te^a prav klerikalci ne smeli očitati. Vsakdo drugi lahko, ^mo klerikalci ne, ker ti ne poznalo nobene lojalnosti napram »Zvezi južnih Slovanov in jo poznajo samo takrat, radar jo rabijo, drugače na sami postopajo popolnoma samostojno, tudi takrat, kadar bi občna narodna korist zahtevala skupnega postopanja obeh jugoslovanskih klubov.
2e večkrat omenjena »Narodna zveza« je skupna organizacija obeh jugoslovanskih klubov. Ustanovljena je bila v namen, da omogoči obema jugoslovanskima kluboma skupno poet H oranja in sol Harno delovanje v vseh skupnih vprašanjih. Vsak do se še sponvnja, kako so rjoveli klerikalci lansko poletje, ko je šla po listih ve.-r, da je ta »Naredna zveza zaradi nelojalnega postopanj« dr. Susteršiea in dr. Kreka razpadla. Takrat so znali klerikalci o potrebi to skupne organizacije tako trobentati, kakor da bi bilo od njenega obstanka rdvi^rn. da sr> ne p«>-dere nei>o na Jugoslovane.
A kako %e vedejo klerikalci gle de »Narodne zveze -Kadar .;im kaže njih strankarski interen, tedaj povdarjajo solidarnost, drusrače pa hodijo slej kakor prej svojo pot in se ne zmenijo ne za »Narodno zvezo« in še mani ra dolžnosti, ki jim jih nalaira s kapam parlamentarna organizacija.
Celo tedaj ne. kadar bi to bilo v največjem interesu slovenskega naroda. Evo takega slučaja.
Nacionalni skandali, ki so se zgodili na koroških železnica 1», so gotovo zadeva, pri katerih siraj'ka'--ski interesi med jugoslovanskimi poslanci niso prav nič prizadeti Oba jugoslovanska kluba ne moreta v tej zadevi nič drug-egn želeti, ha kor da napravi vlada na koroških železnicah red in da zagotovi Slovencem tiste pravice, ki jim crredo.
Z i žirom na to bi oilo sar^o ni-ravnn. da je leci t i m i ran i zastopnik koroških Slovencev, nos'anec Gr a fenauer spravil to s*var v skupno organizacijo uigoslova uskih poslancev, to je v -Narodno zvezo« in da bi bila ta »Naredna zveza« v imenu obeh klubov nodala primeren nujni predlog ter že s -kupnim predlopetu pokazala, da io v tej stvari vsi jugoslovanski poslanci solidarni. Stvari bi bilo to gotovo samo koristil,..
Toda kaj ie klerikalcem za solidarnost in sploh za f-tvar, kadar upajo, da dosežejo le najsmaniš;, Četudi le mo^-aiični efekt z * svojo stranko. Klerikalci so stavi': Gra-fenanerjev predlog za hrbtom svi>-jih, v »Zvezi južnih Slovanov združenih tovarišev, vložili so in predlog, ne da bi ga bili »Zvezi t sploh daii v podpis.
To je bilo očitno pre .ranj^ skupne organizacije in očitno kršenje solidarnosti,   a vzlic tenin nelo-
jalnemu postopanju klerikalcev ni »Zveza južni-a Slovanov« izvajala nobenih konsekvene.
To se ie jokazalo, i&o ^ta hotela poslanca    V u k o v ie    rn  II r i bar
staviti predlo,;- glede dalmatinskih železnic. Ker so v tem pr« dlogu omenjene tudi kranjske železnice je bila »Zveza južnih Slovanov« tako vljudna, da je o tem obvestila tudi dr. Šusteršičo, že leč dati klerikalcem priliko, da ta predlog podpišejo. »Zveza« je torej klerikalcem ponudila to, česar klerikalci pri Gra-fcnauerjevem predlogu njej niso ponudili. To je gotovo izraz gentle manske lojalnosti in dokaz, kako -kropnlozno vestno izooinjuje :1vrzn južnih Slovanov« dolžnosti lojalnosti.
Tu pa se jo zopei pokazal kleri-kalni značaj — od drago strani. In i ta stran ni nič manj interesanto?:, I kakor prva. T>r. Štisteršič namreč ni bil zadovoljen, ua bi on in njegovi kimovci predlog samo podpisali. Ne. Zahteval je v«*č. Zahteval je, da mera tudi on biti inunovan kot predlagatelj in grozil, da sicer vloži enak predlog, dasi zanj ni bil pripravljen in dasi ni imel nie materijala.
Docim torej klerikalci Grafen-a;:erje vega predloga »Zvezi južni'i Slovanov« še v podpis niso dali, so imeli predrznost izsiliti, da je prišel dr. Snst< r£ič na Kukovič - Hribarjev predlog celo kot predlagatelj. »Zveza južnih Slovanov*' je zbrala materijal, je izdelala predlog — dr. ^usteršič, ki ni r i česar storil, pa j*5 bil — predlagatelj!
Tudi kar «e tiče italijanske pravne fakultete, sc prav klerikalci in samo oni niso držali dolžnosti lojalnosti in solidarnosti. Tisti klerikalci, ki so imeli minoli teden predrznost krivično očitati »Zvesi južnih Slovanov«, da v U-m vprnšanju »j>opolnoma samostojno postopa« so sami pokazali da ne marajo solidarnega postopanja. Faktično se je namreč dr. Šu*it"rsič z drugimi str.mka-mi dogovarjal glede taktičnega postopanj« v zadevi italijanske pravne fakultete, a on sam, čisto na svojo roko ne pa skupno z »Zvezo južnih Slovanov« kakor bi se bilo spodobilo, kakor to zahteva toli naglašena solidarnost in tudi najprimitivnejs* lojalnost.
Pa kdo bo zahteval lojalnosti od ljudi, ki ugatijajo proti načelniku »Zveze južnih Slovanov« dr. Ploju take perfidnosii,   kakor klerikalci.
Saj je s človeškega stališča naposled razumljivo, da dr. Susteršič m dr. Krek nista zaljubljena v dr. Ploja, ker jih namreč dr. Ploj daleč nad-kriljuje in se mu v nobenem oziru ne moreta primerjati, zavist in ljubosumnost igrata pa žal tudi v parlamentu svojo vlogo. A vsaka stvar mora naposled imeti svojo mejo. Zlasti grdo je obrekovanje, s katerim klerikalci obsipajo dr. Ploja, češ, da je lani v budgetnem odseku govoril samo pet minut in da ni izvajal obstrukeije, ki je bila dogovorjena. Eno in drugo je perfidnost. Dr. Ploj ni v budgetnem odseku govoril pet minut, marveč dobrih dvajset minut. Povzel je najprej besedo ne da začne z obstmkcijo, marveč da jo napove in sicer v imenu »Navodne zveze«, torej vseh jugoslovanskih poslancev. Njegova nalocra, torej njegova dolžnost je bila, da v imenu Narodne zveze« poda izjavo, načelno izjavo in naznani, da bodo Jugoslovani z vsemi sredstvi preprečili načrt zakona, če se obenem ne zagotovi tudi jugoslovansko vseučilišče-
S to izjavo je dr. Ploj napovedal obstmkcijo vseh jugoslovanskih poslancev in vsakdo v odseku je tudi vedel, da se po tej izjavi začne ob-strukcija. In dr. Ploj je tudi takoj storil, kar je bilo treba, da se de-janjsko udeleži obstrukeije ter s>e po svoji izjavi tudi takoj dal drugič vpisati kot govornik, ker pride lahkj I vsak člen odseka dvakrat v isti stvari do besede. Dr. Ploj je bil torej pripravljen na aktivno obstruketjo v smislu storjenega dogovora, a ni prišel več do besede kakor tudi ne dru-' gi jugoslovanski na obstmkcijo pripravljeni poslanci razen čvekača Gost inča rja.
Očitanje klerikalcev je torej navadna zlobnost, ki jo je toli bolj obsojati, ker bi bil dr. Ploj stvari le, škodoval, če bi bil podal svojo vele-važno izjavo in ji takoj z obstraira-njem vzel vsak pomen in vsako de-klaracijsko važnost.
Iz navedenih dogodkov razvidi vsa javnost, kake pojme imajo kleri-kalei o lojalnosti in kako s{ tolmačijo dolžnost solidarnosti in saznala bo, kaka velika žrtev je to za člane »Zveze južnih Slovanov« da sploh ne pretrgajo vseh stikov s klerikalci. To je žrtev, ki io pač doprinasejo samo iz spoznanji, da mora človek pač koristi svojega naroda žrtvovati kar je Ie mogoče. _
Ogrsko.
Protest proti škandalom v zbornieL — Preiskava   zaradi   ekscesov. — Justhova stranka.
V Budimpešti, v redutni dvorani, jo bil v nedeljo velik protestni shod proti dogodkom v parlamentu. Navzočih je bilo okoli 2000 ljudi. Sprejeli so resolucijo, ki obsoja one dogodke. — Po shodu je cela množica šla pred hišo, kjer ima prostore vladna narodna stranka; pokazati se jim je moral Khuen - Hedervarv, ki jim je izpregovoril par besed. Khuenu so priredili velike ovacije.
Zasliševanje prič glede ekscesov je — kakor smo že poročali — končano. Zdravnik je konstatiral, da je eno poškodbo grofa Khuena smatrati kot teško telesno poškodbo. Bivši poslanci Zakarias, Markos, Eitner* Beck, Madarasz in Hoffmann so povabljeni za 31. t. m. k zaslišanju.
Poročali smo, da so očitali zad* nje dni nekateri listi Justhovi stranki, da je hotela skleniti z vlado kompromis, in grof Khuen je te vesti v bistvu potrdil. Justhovci so objavili poročilo, kjer trdijo, da so te vesti neresnične. Bili so samo neobvezni pogovori med Justhovo in vladno narodno stranko; vendar ni bilo mogoče doseči sporazuma. Pokazalo se je namreč, da sta stališči vlade in neodvisne stranke prerazličnL
Balkan.
Kralj Ferdinand v Carigrado.
Iz Carigrada poročajo, da je obisk kralja Ferdinanda imel za razmerje med Turčijo in Bolgarijo prav- ugodne posledice. — Minister Malinov je sporočil nekemu ruskemu dopisniku, da so rezultati razgovorov izraženi v sledečih 5 točkah: 1. spojitev bolgarskih železnic s turškimi; 2. trgovinska pogodba se uredi tako, da obe strani napravita kompromise; 3. odstranitev obmejnih konfliktov; 4. ureditev vprašanja o podložništvu; 5. vprašanje eksarhata še ni rešeno. Malinov je dejal, da so razgovori uravnali pot za nadaljna pogajanja.
Kralj Ferdinand in kraljica ste se odpeljala v ponedeljek zvečer i» Carigrada. Na kolodvor je prišel sultan z mnogoštevilnim spremstvom.
Nemški dri. kancler v Rimu.
»Die norddeutsche allgemeine Zeitung« piše, da je nemški državni
LISTEK.
jiurHti.
Spisal Milan P u g e ! j. (Dalje.)
Daleč na širjavo in daljavo se raztaka buka in hrup, vse ozračje je polno, šum se razliva naokrog kakor valovi nevidnega morja, ki ga ie vihar vznemiril in raztepel. V takih hrupnih spomladanskih nočeh ^!avi satan svoj prihod, oznanja ga s'imi, ki se trepetajoča in ječeča kla^ n.ja njegovim temnim močem. Njen '-"'.spodar je tja do jeseni, ko ga kliče zimsko življenje na plese in vtseliee, v njej prebiva, po njenih goščnh in njenem mahov j u išč> zaželjenega plena, V vročih poletnih dnevih gleda iz sence, neviden očem, strmi na mimoidočega, spozna pra v hipu. Ce pride mimo redotaknjona devica, jo Lidije z gozdnim hladom, z opojnim vonjem jo no vabi, napelje njene ;nisii na spolzka pota, napolni dušo s krivim poželjenjem, preslepi srce, razdraži mlaJo in vročo kri, da polje in divja po žilah, da kriči po vži-vanju. Omami jo, odpelje na mehke blazine gozdnega mahu, skrije jo z a-oščo, neviden beži od nje, k: črori v pregrešni domišljiji in se zasleplje-
na veseli greha. Hiti od nje, nemudoma najde fanta, zaplete ga v mreže svoje hudobije, pelje ga k iekle tu, veseli se pogubo mladih in poštenih duš. Neviden čepi poleg tih smeh plava po njegovem obrazu, zlobna zadovoljnost ga obsen veselo ždi ob inestu pogube, desnic > dviga kvišku in praska od veselja kratke in črne rogove.
In kadar najde plen. ki mu je po volji, ga upropasti sam. Izp**eme-ni nemudoma svojo zunanjost'., kot lovec s puško na rami se bliža, z rdečo rožo se igra, smehlja se. govori mehko, sluhu ugodno, nenadoma, zmede misli, preslepi srce, osvnjj in zalije s strupom. Kadar ufleda zorno devo po svoji volji, takrat so smeje v svoji zlobi, hipoma kuje peklenski načrt, v trenotku ga pričenja in izvršuje.
Severka ^e spominja davnega poletja, davno zaslega dneva, njega nosi v grenkem spominu, ki je uničil njeno mladost, da je usahnila kakor prezgodnja roža, ki je zastrupil njeno življenje, da je teklo in teče kakor strupena in gnila reka, ki ne živi v njej riba, ne ptica nad njo, ki se je ogne čIovck kakor kače, ki leži nevarna in sov ražena in čakajoča plena sredi razbeljene skale. Nanj so domišla v brezmejnemu sovraštvu, v strastni želji misli nanj, z močjo poslednjega hrepenenja   želi zazreti se
enkrat njegov obraz, pljuniti vanj, udariti po njem s palico, ki se nanjo upira, stopiti tanj, mučiti ga, gledati njegovo smrt v divjih in groznih mukah.
Maščevati se želi nad njim. ki je stopil pred n.n v davno za*:;i:elevi dnevu, tam v dalnji mladosti, v , soJnčnih časih v tistem l-ožnem cve-\ tu in krasu, ki ga je strla strpst in hudobija. V popoldnevu, ko je gorelo I vrhu neba solnce s tako silo, d i se j^ zdelo, da prinašajo njegovi žarki na zemljo pravi ogenj, ko je zevala zemlja vse križem v žeji in vročini, ko je nenadoma obledel bahati mak in skril svojo žarečo glavo za pove-i šenim žitom, takrat jo je pregnala vročina do ^rozda. Poklicni jo je hlad, povabile so prijetne ven jave, hladeče seuee, ki so ^ dobrohotno priklanjale na desni in levi. In vedno gl oboe je so vabile. In oprijele so kakor nevidne roke — lica, čelo, prsi, doteknile so se ustnic, mlade oči so začutile njihovo bladečo bližino. Zdelo se je, da so posegle v srce in dušo, da so napolnile notranjost s sladko lenobo, obrnile misli na novo pot, razgrnile pred duhom novo stran mladega in k i petega življenja. Glej! Zaplala je mlada kri, vroča in goreča se zdi, kakor bi se vaiaravala po prožnih žilah, kakor bi kričala no njih v svoji razigrani sili in preeer-noetL
Vsenaokrog hlad, sence vabijo, mah, mehak kakor blazina, sc ponuja v prijeten počitek. Tu — tam rahel šum vesele veverice, ki beži po vrhovih, klic ptice, ki kliče druga ali družico, šepet rahlega diha neznatnega vetra, ki se je izgubil v gošči in v njej obtičal. Tam — spredaj — par korakov proč — se razganejo veje — — Kdo je tisti, ki prihaja iz zelene goščave, ki se prijazno nasme-huje, bliža domač in prijazen?
»Kdaj sem te že videl, kak t dolgo te že iščem, in šele danes te najdem!«
Fant je lep, če je visok, če je zarjavel v obraz, če nosi v svojih potezah rahloizzivajoče in drzne črte, Če so njegove oči temne in nnlah-kozlobne, če govori tako, da spletajo njegove besede misli kakor odmeve, ki jim slede nemudoma in se potapljajo vedno globočje in dri! ga v drugo.
Iskal jo je in videl. Na samotni poti, kamor je zašla ona enkrat sam-krat v dolgem času in ga je srečala brez misli mimohiteca, tam je preča-kal kopo dolgih nr, samotnih večerov, ki so se vlekli trpko in mučno dalje vsled hrepeneja, ki jih je bolno in nepoteeeno preplavljalo. In okrog; je hodil, pred kočami in hišami se ustavljal, da bi zagledal njen obraz, ki žari in cvete med rožami v oknu. Dolge dni je blodil  po cestah in po-
tih, odda leč je zagledal žensko, čisto majhno v daljavi in na klancu, obstal je, mislil nanjo in čakal nestrpen. A nje ni bilo.
»Čuj!« — je dejal. »Zdaj bi te ne bil več iskal. Vem za tvoje ime in tvoje domovanje: tja bi bil prišel!c
»Ne!« — je rekla, ker se je domislila na mater, ki je stara in nadležna, ki bi se jezila uad tejcem, ki ceni neznan njeno hči. »Doma leži bolna„ in bolniki nemarajo obiskov!«
Lovec je bil, puško je imel na rami, zeleno obleko na sebi, na glavi klobuk z visokimi svetloželeno se iz* preminjajočimi krivci. Počasi je stopil tik do nje, ki je sedela na mahu razpaljenih lic, gorečih in iskrečih se oči.
»K tebi bi bil prišel!« — je razložil. »Ko bi spala v lepih sanjah, bi se približal tvojemu ležišču, s poljubom bi te vzbudil, z zaljubljano besedo bi te pozdravil!« — ,
»Zakričali bi, ker bi se prestra> Sila!« — je mislila.
»Ne bi!« — jo je zagotovil. »Ke bi videla nad sabo moj dobri obraz, te ljubeče moje oči, ki so te iskale po krajih in cestah in potih, kjer te ni bilo, ko bi cula vroče besede, ki so hčerke čutečega srca, po tebi hrepe-nečega in zate utripajočega, bi se strah razgubi), kakor megla v soln-ou. Mlado in pošteno srce čuti skozi
kancier oetnmann - Rollvreg na sva
jem potovanju po Italiji dobil u tisk, da ima trozveza tudi v Italiji ravno tako zveste pristaše, kakor na Nemškem in v Avstriji. Pokazalo se je tudi popolno soglasje med naziranji kabinetov na Dunaju, v Berolinu in v Rimu glede orientskega vprašanja, to se pravi, vsi trije kabineti so za status qno.
Dnevne vesti.
4- Iz deželnega odbora. Deželno
gledališče se prepusti za bodočo sezono »Dramatičnemu   društvu« za
tiste dni, kakor lansko leto. Vendar si pa deželni odbor pridrži pravico, da si vsak mesec pridrži dva dni, katere lahko, če to osem dni prej naznani »Dramatičnemu društvu«, drugam odda. Deželni odbor nima tudi nič proti temu, da mestna občina istotako vmes poseže, kakor lansko leto, vendar pa se ima v inten-danco poklicati tudi po deželnem odboru imenovani odposlanec. — Živinorejski svet se skliče na mesec maj: iz napredne stranke sta poklicana poslanca Lenarčič in Turk. — Deželni zidar Žerjav bo od sedaj naprav-ljal načrte za vzorne hleve, in sicer vsrkemu bodisi siromak, bodisi bogatin. Zopet nov deželni izdatek! — G. Zdolšek se imenuje definitivnim učiteljem na grmski šoli. — Grof Barbo je za deželo nakupil v vojvodini Gotha IS plemenitih n iških prašičev za 4490 mark, v veliki vojvodini Heeenški pa 16 prašičev za 6400 mark. Ti prašiči se bodo oddali baronu Apfaltrernu na Križu, Tršar-ju na Vrhniki. Čemetu v Gorjeh. grmski soli. Košaku v Mirni peči in še par drugim posestnikom. Gre se za poskus, dasi je stvar precej pomisleka vredna, ker je teško misliti, da bo naš kmet posegal za svinjami, katerih ena je stala 600 K. — Dr. Drgane je zopet vstopil v deželno službo, nadomestoval bo deloma dr. Gregoriča. — Mlekarski zadrugi v St. Rnpertn se dovoli — 10X00 K, dasi je notorično, da je ta zadruga jako površno postopala!
-f Solidarnosti   je  treba. Med
dunajskimi hišniki, izvoščeki in po-sireščeki zelo razširjeni »Neues Wie-ner Journal«, uspešni konkurent Krvave sekire«, je priobčil razgovor z dr. Šusteršieem o političnem položaju. Naravno je, da se je dr. Šusteršič izrekel jako previdno. Bistvo njegovih izvajanj se da rekapitulirati na kratko z besedami: Po Veliki noči bodo politične razmere ali take, ali pa bodo drugačne. — Nekaj je pa dr. Šusteršič vendar rekel, kar je treba omeniti. Glede laške pravne fakultete je dejal, da morajo Jugoslovani solidarno postopat!. To je spoznanje, ki ga je samo odobravati, ali spoznanje, do katerega je prišel dr. Šusteršič je nekoliko pozno. Iz današnjega in včerajšnjega ranega članka je videti, da so prav dr. Šusteršič in njegova stranka rušili solidarnost in da je klerikalna stranka ravno v zadnjem tednu in ravno glede italijanske pravne fakultete uprizorila spletko, tako grdo in nizkotno, da bi bila lahko razbila toli potrebno solidarnost Jugoslovanov, če bi pri članih »Zveze južnih Slovanov« ne bili oziri na občno korist naroda veliko večji od vseh drugih. Ker sedaj dr. Šn-terši"* spoznava potrebo solidarnosti, pričakujemo, da ne ostane le pri besedah, marveč, da se bo klerikalna stranka tudi po tem ravnala.
— Zopet g. Pristov. CflovŠki v.Mir« predbaciva g. Pristovu. ca .je z zazidanjem   reke Meže povzročil,
da se ne izvrši   nje celotna cija. To pa je vedoma zlagano. Leta
1909 poleti se je vršil komisijonelni ogled ob Meži, h kateremu so bili poklicani vsi posestniki, ki imajo zemljišča ob tej jeki. Ob tej priliki je izjavil vladni zastopnik stavbni nadsvetnik Daimer iz Celovca prisotnim posestnikom v pričo deželnega in državnega poslanca Orafenau-erja, da poljedelsko ministrstvo takv> dolgo ne ukrene v zadevi regulacije reke Meže prav ničesar, dokler niso izgotovijeni novi načrti glede legu-lacije. — Stari načrti so se napravili pred prilično 10 leti in je od takrat Meža spremenila smer svojega toka, načrti pa morajo biti samo p<"> sebi razumljivo napravljeni tako kakor sedaj teče ta reka To je torei edini razlog, da se regulacija ne začne izvrševati in ta razlog je vsakemu Korošcu, pred vsem tudi lažnjivem.i dopisniku »Mira« in uredništvu tega pred vsem resnicoljubnega lista prav dobro znano. — Mečejo pa blato po imenovanem gospodu, lažejo tn obreknjejo ga, ker noče trobiti v kaplanov rog! Potem pa pravijo ti gospodje, da vera peša! To vendar ni čudno, ko pa ljudstvo uvideva, da razni po sili voditelji tako prezirajo božje zapovedi in se kažejo oopolno-ina brezvestno lažnivce in obreko valce.
h- Proti slovenskemu učiteljišča v Gorici. V ponedeljek so zborovali furlanski visokotolci v Gorici. Glavni predmet teh italijanskih rogov N^ev ie bil zabavljanje čez Slovence, seveda najbrž* zato, Ker so ti poslednji tako prokleto neumni, r - sv »jimi žulji goriške Itali ?ane. Stavili so na vlc*do »o^'ro« - nego, v kateri zahtevajo takojšnjo odstranitev slovenskega učiteljišča iz Gorice, ker taisto kvari kitali ki značaj« mesta. Seveda nadebudni ital;janoki niso zamudui obenem zahtevati zase vse, namreč italijansko vseučilišče v Trstu in italijanski gimnazij v Gorici. Seve da, sebi vse, drugim rič! Jabolko res ni pp *io taleč od drevesa!
4- Poštnima praktikantom« sta sršenova na gg. Eraest Jaklič in Albin W e b e r.
— Slovensko gledališče. Iz pisarne: Jutri, v četrtek je 129. in zadnja predstava v sezoni. Poje se velika in krasna opera K. Gol«-marki
Sabska kraljica«, ki je dosegla pri sinoćnji reprl:i najsijajnejši metni Iki uspeh, ker se je izvajala vzorno. V moralno /cadcšč^nje opernega in operetnega zbora je jutrišnja predite va obenem častni večer g. r"žiser-
b Jana Patočke in zbora, ki st;j. ab--r/virala v poslednji sezoni izredno režko in naporno delo. Vprizoritev velikih modernih oper je sila nervo z^tl in v-e sile zahtevajo- posel; g. re-r><*r Patoeka ga je vršil vestno io -o-.-^Do. Tudi kot pevc\ dasi včasih bolan, je bil vedno na svojem i^estn. Operni zbor pa ni nastopil še nikdar tolikokrat, kakor letos, saj je p«d pri 31 opernih in 4f* opere* nih pr- dsta-vah, torej vsafc mesec lCkrat in povrhu še pri S ljudskih predstavah. Nobene nedelje in nobenega prazniki ka ni imel zbor svobodnega tekom ^mesečne sezone, a tndi vse!* večr*
ierj tereni - e '• r-'. -kuš: ] Oper^ 'Lohengrrinv.   »Madame Burterfly#
Nižina«, »Hoffmannove pri*~£ved-«ce«c. »Lepa Vida«, »Tosoa«. Truba lur" in > Sabska kraljica« t< ' tcvsjo >d zbora največje marljivosti in vest-losti; opereto »Dolarska pT;;eesa<, »Umetniška kn«, »Mam'zelle Nitou-*he«, »Logarjeva Krista«, »Valčkov '*ar«. »Ločena žera«, >Piskrovezec« tn »Juanitta* na tudi igre in plesa.
daljo in steno, kje mu klije zeupanje in ljubezen!« —
Pokleknil je tik nje na ri&h — in kakor še ni videla in kakor še ni nikoli čula: sklonil se je in je poljubil njeno boso in prašno nogo
Za mamil o jo je. Moj gospod« — je govorila ponižna in zmedena — »nisem kraljica, ne visoka gospa, ne svetnica, ki stoji v oltarju, in prosi za odpuščanje naših grehov. Priprosta kmetica sem. revnejša od drugih in zadnja v tej vasi, ki lezi pod nama!« —
Dvignil se je, sedel tik n.;e in segel s plašnoudanim usmevom po njeni roki.
»Močna je zapoved ?jnbezn*, prva je na tem svetu. Zakon je. ki ne pozna meje n ovire, ki ruši postava kakor otrok mravljišča, ki najde svojo pot kakor hudournik, rohneč 5z višave v dolino in sproti, kopajoč svojo večnonovo strugo, kakor narasla reka, ki prestopa bučeča in Šuireča jezove in brenrove. Pravijo, da je zapisana v zvezdah usoda ljubečih, od vekomaj do vekomaj odločena!« —
Lep je bil njegov obraz, prijetno zarjavel in rrhlodrzen. lahno>Jobno so gledale njegove oči. mehke r< ke so božele in ljubkovale njeno dlan in sredi vsega ho tekle v uho njegove besede kakor sladka voda.
»Kakor roža si, ki je zrasla eno noč in eno noć vzavetela! Pride čas,
treba bo, da te o trga roka, in dalo nebo in zvezde, da bi bila vredna tebe in tvoje lepote!« —
»Mlada sem!« — je rekla, dobri-kale so ji besede, skrčila je pesti, stegnila jih od sebe, nagnila glavo nazaj, da so se napele grudi — kakor bi hotela nekako dokazati svojo mladost.
In takrat jo je objel, poljubil na sočni ustni, potisnil vznak po mahu, ki se je ndal kakor mehka blazina. Zameglile so se oči, kakor bi jih zastrte nevidne zavese, misli so se kopičile, medle druga v drugo, atdinjav !e se v nekakšno srečno in ogromno celoto, ki je napolnjevala vso notranjost z leno in omamno slastjo in za-dovoIjno6tjo.Prej neznana opojnost je polnila telo, mesto krvi se je pretakala po žilah, polzela jasno in sl.idko-?utno na desni in levi, prevzemala I ti h a., da se je izrubil kakor iue v negi i. Sama sladkoba je bilo čuvstvo, sama mogočna omama, ki vzorne človeka življenju kakor so nje, ki ga prestavi hinoma v nov sve*, ki -?e poln sreče, zaiovoljujoče radosti in vroče slasti.
Vsenaokrog je molčal gozd, tih in nem razprostiral goste in zelene veje kakor bi strmel, čakal, pledal, kakor bi ne upal ganiti i listom ▼ tej svečani t'*ini. It njegove sredine, izpod visokih borov in nehotičnih smrek se je plazil hladen močno deh-
Naš zbor torej zaslntaje priklanja naše publike. V operi »Sabska kraljica«, ki je za naše razmero tudi krasno opremljena s novimi dekoracijami, kulisami in kostumi, se jutri obenem poslova od publike naši prvi solisti, a brisa« as ne vrnejo v Ljubljano več. Še zadnjič nam jutri pojo ga. L. Nordgartova, gdč. Pavla Lvova, g. A. Kiala, g. pl. VuJakovič in g. J. Pat očka. Naj bi jim najmno gobrojnsjše občinstvo pri jutršnem slovesu izkazaio svojo zahvalo za vse umetniške užUke m ino le letočLije in lanske sezone!
— Za obrambeni sklad družbi sv. Cirila In Metoda pošiljajo druž-bini prijatelji iz Pulja kot odgovor na gotovi nekvalificirani nupad en kamen v znesku 200 K pod geslom: »Rdeča marela v Pulju« prispeva en kamen s prisfavkom: »»Bog živi Slovence vesele — pod okriljem rdeče marele!««
— Slovenski delavec družbi sv. Cirila in Metoda piše tako-le. Prosim, blagovolite sprejeti dva zavitka znamk iz različnih držav, katere sem pretekle mesece nabral v konst naši prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda, Strašno vest so mi prinesli listi »Glas Naroda« in »Soča« kako brutalno streže »Slovenecor (škofovo glasilo) po naši družbi, da bi jo zatrl in uničil. Po tolikih letih naj se to zgodil — Ne sme propasti, dokler naš narod živi! Tukaj *mo v *ujini. za svoj narod skoraj izgubljeni, v rojstni zemlji pa mora ostati Slovenec gospodar. — Nismo gospodje, delavci smo, po tovarnah in nadoko-pih si služimo svoj kruh — ni ga pa med nami rojaka, da bi vek 1 >Dmžba sv. Cirila in Metoda je brez pomena!« Naj sovražnik še ti.ko pritiska na nas, junaška srca vrlih Slovencev se bodo vnema 1 a v ljubezni do matere zemlje slovenske. M al položi dar domu na altar! V slogi je moč! Voščim v^ej družbi veselih velikonočnih praznikov in vedno večjega sočutja vrlim rodoljubom ?n darovalcem Ciril - Metodovi družbi.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je no=lal g. Fifip Kavči* iz Razdrtega -0 K namesto venca umrl! g. Mariji Kovsca ;z Planine in g. Iv. De-bevcu iz Slavinja. — Omizje v Kresnicah je odgovorilo »Slovončevi« Cirilmetodariji s 4 K 10 v. Hvala!
— Družbi   sv. Cirila in Metoda je poslala   gdč. Pep^na Mahoičič izj Divače    zaboj    raznih slovenskih knjig.   Hvala verni Cirilmetodark?!
— Kako skrbe za vero? Neka narodna žena nam piše: Teden pred Veliko nočjo sem šla k spovedi. Napotila sem se v cerkev src« Jezusovega, ker mi je najbližja. Pokleknila sem pred spovednico, ter se jela obtoževati svojih grehov. Nakrat me je spovednik prekinil z vprašanjem, kdaj sem bila zadnjikrat pri spovedi. Povedala sem mu, da lani nh velikinočnem času. Na ta odgovor je spovednik jel kričati kakor besen name, čes\ da sem brezverka, ki ne opravljam svojih v-erskih dolžnosti. Odgovorila sera mu docela mimo, da radi tega še nisem brezverka. Povedala sem mu, da imam moža železničarja, ki je boTehen in ki prihaja iz svoje teške službe domov ponoči in odhaja v službo zopet ponoči. Povedala sera mu tudi, da imam malo dete, ki je ne smem in ne morem samega pustiti doma. Vse to pa spovednika ni umirilo, robantil je dalje. Končno je rekel: »Taki ste! Ako bi pa pri spovedi dobila 100 goldinarjev, bi pa vsak dan stali pred spovednico.« Na to neslano opazko nisem ničesar odgovorila. Mislila pa sem si pri tem: »Ce bi vi, gosp. spo-
vednik, pri spovedi dobili vsaj polovico te vsote, pa bi tudi drugače s povedo val i.« Ker spovednik le ni hotel prenehati robantiti in zabavljati, ter je znova jel zatrjevati, da bi vedno stala pred spovednico, ako bi dobila vsaki krat po sto goldinarjev, sem ga prosila, naj napravi konec ter mi da odvezo. Ker pa mož le ni nehal zabavljati, sem vstala ter odšla od spo-vedniee in iz cerkve. To Veliko noč torej nisem opravila velikonočne spovedi po krivdi spovednika in premislila si bom tudi v bodoče, da bi se dala pri spovedi tako pestiti, kakor to pot. In kdo bo kriv, ako ne bom več opravljala svojih verskih dolžnosti 1 Potem pa se duhovniki Še pritožujejo, da peša vera! Saj mora, ako za to skrbe sami božji namestniki!
— Telovadno društvo Sokol n. v Ljubljani priredi, kakor Že naznanjeno, v nedeljo, dne 3. aprila v veliki dvorani Mestnepra doma velik zabavni večer * prid skladu za celjski zlet. Na sporedu je: godba (»Slov. Filharmonija«), petje, komični prizori, skupine telovadcev, živa slika, srečolov, ples itd. Začetek ob S. zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, člani 60 v. Ker je ta zabavni večer, kot h' omenjano, \7 prid fondu za celjski zlet, ki se ima vršiti letošnje leto, nadejamo se, da bode vse narodno občinstvo ta dan prihitelo v Mestni dom ter s tem koristilo nuademu Sokolu II. ter pripomoglo do tega, da bo zlet v zeleni Štajerski kar naj-sijajneje vspel.
— »Na roti na šola« je imela včeraj v »Narodnem domu« svoj redni občni zbor. Odbor je ostal isti, samo mesto učitelja Cepudra je bil izvoljen učitelj Gale. »Slovencu« in »Slomškarjem < to ni bilo po volji, zato že vpijejo po maščevanju. — Takoj nato se je vršilo zborovanje »Vdovskega učiteljskega dreštva«. Zborovanje je bilo precej živahno — radi neumestnih slomskarskih predlogov. Tako je Slomškar Cepuder predlagal, naj bi vsi funkcijonarji opravljali svoje posle brezplačno, dasi je sam kot bivši odbornik zelo rad jemal kroniee, ki mu jih je izplačevalo društvo. Ker je v minolf m letu umrlo zelo mnogo učiteljev, ki so zapustili več nepreskrbljenih sirot, se je članarina zvišala od 12 na 20 kron.
— Pouk na ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah in na trgovski gremfjalni nadaljevalni šoli se začne zopet jutri (četrtek) ob osmih zjutraj.
— Afera   Gerlovič   — Svetek.
Našim bralcem je znano, kako nesramno je nariadel c. kr. vladni detektiv Gerlovič na cesti g. abs. iur. VI. Svetka; seveda jo je že kar na licu mesta pošteno skupil. Včeraj se je afrra završila pred sodiščem, kjer je c. kr. vladni detektiv Gerlovič do-b;l še ostalo porcijo svojega zasluženega plačila. C. kr. vladni detektiv Gerlovič, ki j-3 pcvedal. da je bil od g. Svetka tako te pen, da so ga cele tri tedne kosti bolele in je slavnemu sodnemu dvom tudi kazal svoje ranjene čeljusti, je dobil povrh še 5 K kazni in mora plačati stroške. Dober tek! G. Svetku pa so taksirali tisto imeuHno kaznovanje c. kr. vladnesra detektiva GorJoviča z 10 K. — Kaj bo neki slavna vlada zdaj počela s tenenim in sodno kaznovanim svojim detektivom*
— Komorni koncert. Izmed ruskih skladateljev, ki slove tudi izven mej svoje domovine, je najprlljub-ljenejši Peter IljiČ Čajkovskij. Njegove skladbe sicer niso specifično ruske, v njegovih ritmih zadoni po-
teč vonj po smrečini in zelenju, razlival se po tleh, silil med goščo m vejevje, se mešal na robu z dnevno soparo in v njej izginjal. Tam znoaj se je nagibalo solnee proti zatonu, nje govi paleči žarki so izgubljali moč, dvigali se vise in više, hiteli kvišku po vzhodnih gorah, dosegli vrhove, obzorje samo in se krajšali na njem bolj in bolj. Na zatonu se je potopi jala žareča kroglja, tonila v srebrnem morju, ki se je iskrilo, skoro vidno pršelo na vse strani kakor voda, ki pada vanjo razbeljeno železje. Prej veliko, se je krčilo, tisočeri svetlobni trakovi so se pomirjevali, razletavali so se, drug drugega razbijali, uničevali, naposled ugašali kakor kopa dogorelih luči. Upokojilo se je nebo, počasi temnelo, zdelo se je, kaVor bi se izpustilo za izpoznanje niže, pripravljalo se na večer, ko bo pogledalo po speči in sanjajoči zemlji s tisočerimi zlatimi očmi.
Od severne strani je piidihala sapa, tik tal je bežal« rahlo dalje, valovila trave in rose, bezala preko polj in njiv, vzigravala se po žitu, ki ae ji je glolioko in hvaležno pri-pogibalo. Spodaj v dolini js nenadoma oživela vas, dim se je dvia^n! nad hišami in as v vijugastih črtah izgubljal, odtu —- odtatn so prihajali glasovi, govorica kmeta, ki se je jezil nad elnžinčadjo, krik mateee, H je tepla otroka, jok otroka, ki je bU
tepen, cviljenje psa, ki je sam oval lačen in priklenjen na umazanem dvorišču.
Tudi gozd se je predramil. Za-šumelo je v vrhovih, nižalo se je, hitelo naprej od veje do veje, od lista do lista, ki je trepetal kakor v mrzlici. In po tleh se je lovila in podila sapa med grmovjem, po stoterih ovinkih je hitela in begala, zaletela se v dolge čroe in razpuščene lase dekleta, ki je sedelo tik mladega fanta, strmelo s široko odprtimi očmi v gosto vejevje, enakomerno »jošiime-vajoče, poslušalo njega, ki je govoril in slavil njeno lepoto.
»Grem« - je rekel — »in ?e povrnem ! Predno se izpremeni mesec, bom pri tebi, odpeljem te v lcrše in srečnejše življenje, ki ti je odločeno. Čarodej je ljubezen. Kar ne združi človek, to zaveze ona, kar ne doseže zemljan,  je njej blizu kakor misel!«
Vstal je, kakor mati otroka, tako jo je dvignil od tal, skoro neael jo je seboj po gozdni samoti vse tja do vrha, kjer razpada zidovje nekdanje gozdne cerkve, kjer stoji še kamenit stolp z začmelim zvonom v lin!, dom gozdnih ptic, zatočišče preplašene divjačine ob času preganjanja.
»Kadar boš sam oval a donur kadar boš strmela v daljo in mislila name, pa bo zapel nenadoma zvon sredi rozda v razpadajočem stolrm, tedaj pomisli, da sem jaz, ki te kil*
gosto divji romanski temperament, v produ njegove metodike jasno odse va modro nebo solnčne Italije —-vendar je Čajkovskij nam Jugoslo vanom ravno rudi teh lastnosti drag, soroden. Med krasnimi skladbami Čajkovskega stoji na nezadnjem mestu godalni sekstet (Utisi iz Floren-oije). To je delo velike širine — ta-korekoČ simfonija za šest godalnih instrumentov — odlik u joče se z izredno svojo sv ižostjo, s svojim melodičnim in ritmičnim bogastvom. Avtor tu radodarno podaja svoj^ mične melodije in vrhu tega diše v skladbi oni mehko-sentimentalni ton, ki in tako karakterističen za luškega mojstra. Proizvajanje tega dela je zeiu težavno, in le radi tega si je mogoče raztolmačiti, da se je primeroma redko sliši na koncertnih odrih. Tembolj moramo ceniti našv vrle umetnike, člane Slov. Filharmonije, kateri nas seznanjajo s tem izvrstnim delom Čajkovskega na komornem večeru 1. aprila. Poleg Čajkovskega je zastopan na programu Beethoven t septetom in Meudels sohn z d dur kvartetom. Vstopnic so vseskozi po 2 kroni, in se prodaja jo pri gospe j Cešarkovi v Selen bur-govi ulici. LTpajmo, .ia koncert, kj obeta velikomestrn glasben nžiteL. zbudi močan odmev pri naše: glasboljubečem občinstvu.
— Veteran neumornega dela. Redek jubilej slavi danes čevljarski pomočnik Ignacij Francelj — fJOletnico svojega čevljarskega ro kodelstva, a kar je najznameniteje. je to, da dela ves ta čas v eni in isti delavnici pri gosp. Hinterlechnerja (sedaj Trtniku) na Francovem nabrežju št. 21. Jubilant je vzor p< -štenega in marljivega moža. Dasi šteje že 72 let, je vendar še izredno čil in čvrst. Pridno in točno, kakor vselej, prihaja na svoj posel in deb nevtrudno ves dan. Drugim v njegovi starosti pešajo predvsem oči, a on si je ohranil celo dober vid, da nt rabi nikdar naočnikov. Njegov sedanji mojster gosp. Trtnik ni u pr pušča, da vodi v njegovi obrti vse račune. Pripomnimo, da je Francelj od nekdaj zaveden Slovenec in dobe: narodnjak. Vrlemu veteranu dela iskreno čestitamo!
— Slovenskim tiskarnam. »Mi tica Slovensko« razpisuje s tem natc-čaj za tisk sledečih publikacij: 1. Zabavne knjižnice XXII. zvezek (ko-kih 12 tiskanih pol); 2. Prevodi iz svetovne književnosti, VII. zvez? (19 tisk. poH ; 3. Letopis (kakih -tiskanih pol). Te knjige se bodo tiskale v 4800 izvodih. Format in papir »Zab. knj.« in »Prevoda« bo ta'^ kakor v dotičnih knjigah »Matice Slov.« za 1. 1909 (41 vrstic na 1 stra ni), format in papir Letopisa pa tak kakor v Letopisu za 1. 1907. Stavek kompresen, P. n. slovenske tiskarne se s tem pozivi jejo, da pošljejo svoje oferte do 7. aprila t. 1. upravi .»Mat: ce Slov.« v zaprtih kuvertah. Dne 7. aprila ob 9. uri dopoldne se bodo oferti otvorili; p. n. gg. ofaren ti so vabljeni, da pridejo ob tej uri v dni štvene prostore »Matice Slov. (Kongresni :rg, 7). V ofertu je navesti 1. ime knjige, 2. ceno za stavek in tisk pole pri 4800 izvodih; cen^ za event, petit-* isk, tabele itd. 'ne tari falno, ampak z določeno svoto pro pola) ; 4. ceno papirja pro 1000 pol: 5. ceno za event. daljnjih 100 izvodov; 6. ceno zx ovoj.V ofertu je loči'i ceno za tisk in papir. Priložiti je vzorne papirja in duplo. Cene je razumeta franko Ljubljana* — Uprava »Matice Slovenske«.
— Društvo v pospeševanje obdelovanja   ljubljanskega   barja je
čem v samoti, hrepenim po tebi in to pričakujem!«
Za slovo jo je poljubil, žu se je napol okrenil, ko je padla nenadoma pred njega na kolena, oklenila se njegove roke in jo poro6ila z solzami.
»Vrni se, vrni!«
Glej! Veselje, vsa radost in slast, ki je preplavljala prsi, se je prelila nenadoma v bolest, v silno grenkobo, ki je napolnila srce z brid kostjo in oči s solzami. Kakor oblak na nebo, je priplavala v dušo zado-voljnost, izginila je kakor senca v svetlobi. .
Sama je klečala ob gozdni razvalini, veter je pošumeval mimo nj<\ iz razpadlega stolpa so se oglašali gozdni ptiči, se šopirili, kričali nanjo, ki moti njihov mir in dela tesno njihovo vest. 2e je bil odšel, /e dav no ga je zagrnilo gozdno zelenje, »delo se je, kakor bi ga dala šuma in šuma vzela.
Večeri 1 o se je. 2e so gorele prve zvezde, plašue, kakor pridržujoče svoj srebrni pogled, že se je dvigal nad vzhodom lunin srp, razlivajoč preko m^aka svojo bledo in san javo mesečino. Murni so peli v poljih in mejah, netopirji so letali vsekrižem, ie je zakričala tnintam sova, letela mimo — rahlo in tiho kakor duh. (Dalja prihodaJiA.)
imelo danes dopoldne v »Mestnem domu« dobro obiskan občni zbor. — Ker je društveni predsednik župan in državni poslanec gosp. Iv. Hribar vsled nujnih poslov zadržan na Dunaju, je orvoril zborovanje podpredsednik gosp. Jelovšek z Vrhnike. — O delovanju društva je zelo obširno poročal tajnik gosp. inženir Turk. Iz poročila je jasno razvidno, da je društvo neprecenljive vrednosti za Barjane. Razdelilo je mod svoje člane množino vsakovrstnih gnojil in na tisoče sadnih drevesc po znatno znižani ceni. V zadnjem času je nastavil odbor tudi zelo izvežba-nega travniškega mojstra. — Društvo je imelo v minolem letu 92.799 kron 36 vin. denarnega prometa, in sicer 48.891 K 51 vin. dohodkov, ter 43.907 K 85 vin. izdatkov. Odbor je prosil za deželno podporo, pa ni dobil nikakega odgovora. Državna podpora je zagotovljena v oni višini kot prejšnje leto; zaprošene višje podpore ministrstvo ni dovolilo radi *Iabih državnih financ. — Nadkomi--ar gosp. Tomec pojasni, da nakaže ministrstvo svojo redno podporo v najkrajšem času. — Društveni predsednik, državni poslanec gosp. Ivan Hribar se neumorno trudi, da doseže čim večje koristi za Barjane. Slednjič se sprejme še predlog inž. Turka, da se iz dosedanjih društvenih dohodkov določi znesek za naba-v - primernega poljedelskega orodja in predlog mestnega komisarja Fr. ^viglja, da se nasadi drevje raj prej na onih krajih, ki so najbolj izpo-ljeni vsakoletnim povodnjim.
— Poučen izlet slov. trg. društva »Merkur,; v Zagreb. Ker je že skrajni čas, da se vse potrebno radi izleta ukrene, vabi odbor vse interesente še enkrat,   da   mu nemrdoma
jo udeležbo l^aziianijo. Odhod 3. 3ori!a t. 1. ob 7. uri 15 minut zjutraj.
Redni občni zbor zadrucf gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetoč-nikov in izknharjev v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 31. marca 1910 <b 2. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Člani se tem potom vabijo k obilni udeležbi.
Pomočniški zbor zadruge iroslilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani jo na svojem zadnjem obenem zboru volil v novi odbor slede-če gg.: za načelnika: Jos. Čari * za. namestnika: Jos. Handbr: za odbornike: Fr. Friebel, AL B* rlan in Rud. Zupančič. Društvo šteje sedaj 628 članov. Pomočniška bolniška blagajna izkazuje 11*955 K 55 v dogodkov in 9107 K 19 v izdatkov. Koncem decembra je imela blagajni 2.000 K Čistega premoženja.
Železniški minister se je peljal nanes zjutraj skozi Ljubljano v Opatijo.
— Izvleček iz produkcijske statistike e. kr. rudarskega nrada Ljubljana za leto 1909. V tukajšnjem nradnem okolišu je bilo v preteklem letu 32 podjetij, od katerih se je de-lalo v devetih. Od teh so bili rudniki za živo srebro 3 (delalo se je v 1), /elezni rudniki 4 (delalo se je v 1), svinčeni 3, 1 za cink, 1 za antimon, 2 za mangan (delalo se je v 1), 1 za bauksit (v njem se ni delalo), 16 rudnikov za rjavi premog (delalo se je v 5) in 1 za črni premog (v njem se ni delalo). — Pri vseh rudnikih, v katerih se je delalo, je bilo zaposlenih povprečno 2688 oseb, 2554 molkih, 96 žensk in 38 nedoraslih. Od tega jih pride na rjavi premog 1622, 2 na železno rudo in 1064 na ostale rudnike, — od teh spet 1019 na era-rični rudnik za živo srebro v Idriji. Od 5 plavžev, ki se prištevajo k rudnikom, se je delalo v dveh, namreč v plavžu za živo srebro v Idriji in v svinčenem plavžu v Litiji. Število itn zaposljenih delavcev je znašalo (259 (v Idriji 221 in v Litiji 38). Ženske in nedorasli v plavžih niso bili /aposjjeni. Skupno levilo delavcev v rudnikih in plavžih je torej znašalo 2947, maksimalno število delavcev v rudnikih 2859. v plavžih 334, minimalno v rudnikih pa 2460 in v plavžih 212. Dobilo se je v tem letu živosrebrne rude 923.303 o, v vrednosti 2, 161.180 K, v povprečni ceni 2 K 34 vin. za 1 q, železnih rud 400 q v vrednosti 1600 K, v povprečni ceni 4 K za 1 o, antimonovih rud 4000 q v vrednosti 4000 K, v povprečni ceni 12 K za 1 rj, manganovih rud 16.310 u v vrednosti 22.834 kron, v povprečni ceni 1 K 40 vin. za 1 q in rjavega premoga 3,575.508 kvintalov v vrednosti 2,454.811 K, povprečna cena za rjavi premog je znašala 68 * 66 vin. V obeh plavžih se je izdelalo metaličnega živega srebra 5847 ■ 92 q v vred. 3,169.573 kron i povprečna cena 542 K za 1 q) in meta ličnega svinca 4383 q v vrednosti 155.132 K (povprečna cena 35 K 39 vin. za 1 q). Skupna vrednost rudarske in plavžarske produkcije je znašala 7,969.130 K. Od v letu 1908 dobljenega rjavega premoga se je — vštevfci preostanek iz prejšnjega leta po 40.231 q — oddalo doma 3,014.733 q, v tujino 14.202 q, 437.735 q pa se je porabilo deloma v lastne industrijalne namene, deloma
ram kurjavo parnih kotlov in kot deputati za uradnike, paznike in delavce. Pri premogokopih odpade na enega delavca povprečni delež na produkciji 2204 q v ceni 1513 K. Od celotne vrednosti rudarske produkcije odpade na enega delavca povprečni znesek 1728 K in od celotne
j vrednosti plavžarske produkcije znesek 12.837 K. Od večjih produeen-tov rjavega premoga je treba ome-
j niti:   1.  Trboveljsko premogokopno
! družbo, ki je producirala v svojih rudnikih: Zagorje in Kočevje 3,136.860 q, in 2. St. Janško premo- i gokopno družbo, ki je producirala v svojem rudniku: Št. Janž I. 430.838 kvintalov.
j        V Borovci je bila na vel. soboto J jako čudna   procesija —   še krsta j spredaj, pa bi bil pravi mrtvaški iz-! prevod. Bandera ni hotel nihče nosi-J ti,   ker   je   vsa raztrgana in sešita. ! Križ vrhu bandere se maje, trko, da so nosilci spodaj vedno v smrtni nevarnosti. Dasi ravno ima župr.;k za svoj cvetličnih k denarja na razpolago,   ga za nabavo nove bandere nima. — Sliši se tudi, da so imeli Čuki pri sprevodu nemško poveljevanje.
Imenovan je v občinski službi. O. Janko Rozman, solicitator pri g. dr. Val. Stempiharju je imenovan za občinskega tajnika v Kranju.
Razstava v Žirovnici — ali unl-cum c, kr. drž. postajališča. Iz Žirovnice nam pišejo:   Ker se splošno govori ali vsaj   upravičeno prepričevalno živo misli, da namerava c. kr. drž. železnica   letošnjo   pomlad dejanskim potrebam odgovarjaj(»co novo postajno   poslopje   napraviti — vabijo se vsi oni, ki dosedanjega postajališča še niso imeli čast videti naj si pridejo ta čudni stvor o^rledr.-ti. Posetnikom razstavljenega predmeta ><• priporoča vsem vremenskim potrebam prikrojeno  obleko, zakaj j imajo vlaki   kaj radi zamude in si marsikdo ne po lastni krivdi nakoplje najmanj vsaj nahod.   Večno odprto leseno   mstensko z vsemi mogočimi    ventilaeijami preskrbljen* postajališče p i bo mogoče ogledati v j slučaju oblačnega neba le po dnevu. I Da je razstava zanimiva — priča to, i da se je baje   osnoval konsorcij, ki j namerava to postajališče,   ki doka-i zuje o dosedanjem okusu e. kr drž. i železnice ter ;u'ene skrbi za pasante I — po fotogra I ičnem   posnetku ovčko več it i in te posnetke   razširiti po j evropskih   lisrih.    Zanimivost razstavljenega predmeta   priznava t^idi c. kr. drž. železnica s tem. da j* pristojbino   iz Ljubljane   do Žirovnice dvignila od 1 K 70 v na 2 K 10 v.
Izpod Nanosa se nam piše: Dne 26. t. m. popoldne smo izročili materi zemlji +ruplo prerano umrlega g. Ivana Debevca, posestnika in j dolgoletnega župana hrenovškega. j Ponavljajmo -prerano« kaj* I skoro I v najlepši moški dobi lotila ^e ga je bolezen, katere ga je rešila neiz-I prosna smrt. Ako velja Te o kar*aran j blagem in čislanem možu rek, na »o s njem je hUo malo besed«, pri pokoj- I niku se je gotovo obistinilo. Malo be- j sed je bilo v njem, toda spoštovanje l in priznanje je \žival od vsak4rreg:t, j ki je imel priliko opazovati ga kot soproga, kot župana in kot oeela reveže v. Ne rečemo preveč, ako v ravi-mo, da je bil žrtev prenapr i utaja delovanja. Nisi ga videl mir. vati. i Na vse strani je segala njegova -krb, č^z meje pa je skrbel za revež Tudi do zadnjega vinarja je zanje izdal. Bil je v pravem pomen;' oče vseh občanov. Pogrešali ga I.orno vsi, najbolj seveda neutolažljiva soproga in zaostali nedorasli otrocL Spominjali se ga bodo tudi revčki, katerim je bil dobrotnik ne muho z darili, ampak tudi z dobro in primerno besedo, katera vsaki Jar poveča in oblaži. Bil je moene rasti, čvrst in vrlega značaja. Naeeloval je županstvu nepretrgoma 18 iet in akoravno je bil do zadnjega našega mišlj'mia, je bil tudi zelo prilj ibljen pri naših nasprotnikih in užival veliko zaupanje pri vseh. Dosti nas je bilo pri zadnjem poslova; z venci in s petjem smo ga spremljali, toda v srcu se nam je pa vglobila žalost. Hudo je to, ako nas zapuščajo take moči prerano. .— nz.
Nad hrastniškega »Sokola <» so se vrgli z vso silo vsi vragovi: Ni dovolj, da zmerja in p«ruie kaplan učenke, ki jih uče telovadbe članice ženskega odseka pod pretvezo da »grofi ni telovati. pa grde je, grdo«, — kakor je iziavil sam v soli ter pristavil, da bi jim že prepovedal, a nima te moči (lep vzgojitelj!!), pričel je rnvati zoper elane Sokola tudi ravnatelj Leiler. Možakar menda niti ne ve, da ne sme politično vplivati na svoje uslužbence, zato ga moramo danes prijeti za ušesa! Ako ne bo dal miru, mu garantiramo, da bo imel nemale sitnosti, kajti uverjen naj bo, da imamo tudi mi gospode, M mu bodo znali uro naviti. Člane »So-I kola« pa, ki so uslužbenni pri rodm-, ku vendar prosimo, naj pazijo, »Je bodo mogli s pričami dokazat«  *e jim
je iugal Leiler ozir. jim selo kaj ako-doval. Sporočijo naj take slučaje odboru »Sokola«, ki bo gotovo vedel, kaj ima storiti V obrambo svojih članov. V slnžbi seveda se imate ravnatelju pokorit i, i zven službe smete bili pa kar vam drago, nobena moč vara ne more do živega — če ste seveda poštenjaki in to ostanete Sokoli!
Po Hrastniku se govori, da mislijo prevzeti tamkajšnjo kemično tovarno Johann Killer & sine vi.
Ustanovni občni zbor zidan moške podružnice »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov« bo v nedeljo, 3. aprila ob 5. popolJne v restavraciji Juvaučica na Zidanem mostu. Zvečer je istotam drižabni večer a zanimivim sporedom. — Tovariši, sosebno iz Štajerskega, prihi-tite v polnem številu k ustanovitvi naše druge podružnice! Naj ne manjka nihče, kogar ne bi zadrževala služba! Na družabni večer presrčno vabimo rodbine, prijatelje in znance. — Osrednji odbor »Društva j. ž. u.«
»Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic« ima v nedeljo, dne 3. aprila t. 1. v Celju svoj glavni zl»or. — Priporočamo tej stanovski združbi, da se z vso odločnostjo poprime aktualnih vprašanj, katerih rešitev je vitalnega pomena za slovensko šolstvo in učiteljstvo. Naci-jonalnega momenta naj učiteljstvo ob *ein razmotri vanju nikar ne pušča iz vidika! — Le glejmo, kako delajo tozadevno nemški učitelji. Ni ga zbora, kjer bi v prvi vrsti se ne ozirali na narodno vzgojo in zvanje ter svoje tozadevno mnenje tudi javno odločno ne poudarjali. Tako se naj godi tudi v nas Slovencih! — Dandanes velja odločnost, očita odločnost. Hlapčevali smo Slovenci doslej povsod še dosti, Čas je že, da tudi mi zahtevamo, kar nam gre po naravnem pravu in po postavi. Zato pa hrabro na dan z našimi zahtevki! — Star narodnjak.
Preganjanie slovenskih nabornikov na Spod. Štajerskem. Povodom zadnjih naborov so prišh slovenski mladeniči iz ptujskega okra ja s slovenskimi trakovi v Ptuj. Ptujska nemškutarska policija je kar divjala, ko je videla slovenske barve. Kdor ni hotel na ukaz policije skriti slovenskega traku so ga zaprli. Med župani »tujskega okraja se je pričelo gibanje, ki meri na to, aa se vojaški nabori premestijo iz nem škutarskega Pinja,
Graška >Tagespošta« in »Tag-Matt« fantazira o strahovitem napadu na »šulferajnee« v Hrastniku. Pred vsem pripomnimo, da je rklenil trbov. »Soko!« napraviti izlet v Hrastnik vsaj 14 dni poprej, ko še ni nihče slutil >.aj o »šulferajne.h«. Da je torej hrastuiski »Sokol« telegrafi-ral — kakor piše Tagesp. — po pomoč v Trbovlje je otročja opomba., ki je nastala najbrž na ta način, da so tagespoštinemn dopisniku zavreli možgani, pa je mislil, da čuje hučanje telegrafske napeljave. Da bi kdo navalil na železnico skale? Na katero pa? Po rudniški se itak ne sme nihče voziti* li se pa kdo vozi* Aii ie to si. oblastim tudi znano ? ? Ce so bile skale res iia železnici so jih navalili nemškutarji sami! To je skoro kakor amen v očeuašu! Saj še vemo, kako je bilo pred dobrim letom! Neko jutro se ie opazilo, da je pokvarjena ograja pri nemški šoli. Halo, Slovenci so to storili! Kake preiskave so bile, ves »nemški« Hrastnik je bil na nogah. In kaj se je izkazalo? Da je bil atentator pijan nemški bratec iz steklarne! Ali lani. ko so pisali listi, da so Slovenci odrezali cesarsko zastavo? Vsa zadeva je zaspala, in mi smo mnenja, da raditega„ ker so »nemci« našli, da je bil dotičnik kdo Izmed njih, kakor je bil mogoče tudi oni. ki jim je pobil na šoli par šip, da so mogli zakričati v svet: Glejte nas uboge, teptane hrastniške Nemce, pobiti nas hočejo! In denar jim je letel od vseh strani na kup. Kar se vendar tiče napada na zboro-valnico »šulfor«. prihodnjo nedeljo, je skoro vse izmišljeno. Zanesljiva osoba je pripovedovala, da sta prišla tam mimo 1 član trboi-eljskega Sokola in en nesokol, šla sta na postajo. Pred hišo mnogoštevilno zbrani turnarji so ju pozdravili s »heibv i. dr. klici ter se jima bližali. Ta dva pa, ne bodita lena, mestu da bi bežala, se obrneta ter napodita menda kakih 20 turnarjev, cvet hrastniške. ga nemštva. Prav sta imela!
Terseglavovi nauki rodijo sad. Uzorni dornberski »Orli« na »katoliškem« deln! Skandal vseh škandalov so vprizorili dornberski .>Orli* velikonočno nedeljo popoldne okoli 5. v Zaloščab. Ves popoldan so krožili po Dornbergu v novih krojih, slednjič so se prišli prodneirat v Za-lošče. Neki Dornberian je prišel zrn četo v ZaloŠČe, ter zahteval, da se njegov 191etni sin odstrani is vrste »Orlov«. V tem hipu je planilo kakih 10 »Orlov« iz vrste med pozorom ter so zaceli mlatiti a pestmi ubogega očeta po glavi s tako silo da ja
bil kmalu ves krvav. Po glavi in po obrazu so ma prizadejali rane, odrli mu celo nekaj kože z laemi vred. — Seveda je revež radi težkih udarcev padel na tla — a potem so imeli napadalci pravi čukarski pogum Na tleh ležečega so suvali s Čevlji, ter ga z vso silo teptali in skakali po njem z obuvalom, tako, da se je vsem navzočim studilo početje teh surove-žev. Ko so dovršili ta barbarski čin so si odpasali pasove, jih zvili v gube, ter držeč jih v desnici se vračali aa mostu zopet proti Zaloščar., ter mahali z njimi proti Zaloščanom In kričali: »Proti sovražniku!« Krščanska duša, tu se »špeglaj«, kani vede mladino   »krščanska organizacijam.
Zrakoplove« Rusjan je pretekli ponedeljek izgubil precej svojega ugleda. Kakor znano, je bil napovedal, da se dvigne na Velikih Rojah v zrak s svojim letalnim strojem med 3. in 6. uro popoidne. Ker je bilo krasno vreme, je naravno, da je vse drlo iz Gorice. Celo iz Trsta se je pripeljalo več radovednežev. Nabralo se je na tisoče občinstva, ki je nestrpno pričakovalo, da poleti Rusjan v sinji zrak. Ker pa Rusjan niti poskusiti ni hotel, se je polastila občinstva nevolja ter so je godrnjaje razšlo. Rusjan se je pozneje izgovarjal, da se vsled premočnega vetra ni upal dvigniti s svojim letalnim strojem.
Miljski zločin pred tržaškim sodiščem. Svoj čas smo poročali o zločinu, ki se je bil zgodil dne 15. decembra 1. 1. v Miljah pri Trstu Našli so bili namreč sedemletnega dečka Maksa Gril iz Milj umorjenega v neki grapi poleg Milj, kamor ga je bil morilec vrgel. Na izpoved bratca umorjenega, petletnega Marcela, sta bila takoj armirana oče Fran *n mati Antonija Gril, ter odvedena v k oper-ske preiskovalne zapore. Preiskava pa ni mogla doprinesti direktnih dokazov glede krivcev na umoru dečkovem, zato je sodišče odredilo, da gori omenjena ne prideta pred poroto, temveč pred deželno sodišče v Trst, kjer se jima bode v kratkem zagovarjati po §§ 143 in 152 radi sokrivde smrti sedemletnega sina Maksa. Zadnje označeni § določa kazen od enega do petih let.
Poskus samomora. 191etni težak Karel Zlobec, stanujoč v ulici Ere-mo št. 94 v Trstu se je na velikonočni ponedeljek spri v svoji družini, kar ga je tako razburilo, da je v svoji spalnici potegnil revolver :n izstrelil krogi jo v levo stran prsi. Domačini, slišavši strel, so prihheli ter preprečili mladeniču izstreliti drugi že namerjeni strel. Poklicali sj zdravnika, ki ;»e težko ranjenega Zlobca dal odpeljati v mestno bolnišnico.
Slovensko društvo »Lipa« \ Zagrebu imelo je dne 20. t. m. III. svojo glavno skupščino katera je bila zelo živahna. Sklenilo se je pristopiti k obrambenomu skladu družbe s*«*. Cirila in Metoda s svoto 200 K ter se je takoj prvi obrok 50 K nabral in odposlal. Dalje je društvo pristopilo kot Član »Matici Slovenskih in »Matici Hrvatski«*. Za predsednika je bil soglasno zopet izbran g. Fran Sam-sa, za podpredsednika g. Anton Šetinc, za tajnika g. Miroslav Samsa. za blagajnika g. Matija Potočar ter v odbor sledeči gospodje: Pavel Kova čič, Jože Podbevšek, IvanBahčič, Franjo Dvoršak, Blaž Jagodic in Maks Pongrac, za revisorje gg. Alojzij Mervar in Martin Kancijnni.
Imenovanje« Naš rojak iz Škofjeloške okolice g. Peter Wohlgemutb je postal sodni pristav pri okrožnem sodišču v Mostarju.
Sedem tisoč naročnikov. Dne 14. t. m. je prekoračilo število naročnikov newyorskega dnevnika »Glasa Naroda« število 7000. To je gotovo lep napredek naših rojakov v Ameriki. Listu kakor tudi zavednim amerikanskim Slovencem naše iskrene čestitke.
Elektraradiograf »Ideal«. Hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte ima od srede, dne 30. marca do petka dne 1. aprila 1910 sledeči er>ored: Berlin. (Po naravi.) Del Rebbla ljubezenske razmere. (Sijajen umetniški film. — Predstavlja gdč. Napier-kow>ska iz pariške Opere.) Mikrobe. (Demonstracija v kemičnih laboratorijih Akademije v Parizu pod vodstvom ravnatelja Comandona storjenih odkritij. \ Zlati pajek a!i skrivnosti pritlikavcev. (Pripovedkal Pridobitve prvega tenorja. (Koično.) Dodatek k predstavi ob 8. zvečer, trajajoči približno 2 uri: Veliki požar v Parizu. (Po naravi.) Nevesta morskega roparja. (Drama.) Maščevanje čevljarja. (Komično.)
Bodite previdnejši s orožjem! Že cesto se je pisalo in svarilo, da je treba večje previdnosti, kadar se rabi zlasti strelno orožje, toda do zdaj so besede le malo zalegle. V zadnjem času so se namreč zopet začele množiti nesreče s strelnim orožjem in zavzema zlasti Gorenjska prvo mesto v tem ozira. Pied nekaj dnevi so ▼ deželno bolnico sprejeli  zopet dva
ponesrečenca, ki sta bila obstreljena vsled neprevi Inosti in sta tako poškodovana, da bosta, Če okrevata, pohabljenca vse svoje življenje. Prvi ponesrečenec je iz kranjskega, drugi iz kamniškega okraja. Skrajni čas je, da vsi merodajni faktorji začno delati na to, da se take nezgode e strelnim orožjem končno vender le omeje na kar najnižje število.
Ponesrečil se je danes pri zgradbi Gotzlove vile na Pruiah Iv. Kos, doma iz Reten pri Tržiču. Padel je 7 metrov visoko in se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Železniški promet je bil včeraj izredno velik. Dijaki, vojaki in drugi velikonočni dopu6tniki so se povrnili nazaj in po mestu je zopet nastalo običajno vrvenje.
Delavsko gibanje« Včeraj se je a južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 92 Slovencev, 20 Macedoneev in 12 Hrvatov. 48 Lahov je šlo v Kočevje, 145 goriških zidarjev se je pripeljalo v Ljubljano, 40 Hrvatov je Šlo v Heb, 14 pa v Judenburg.
Zamenjan je bil včeraj v gorenjskem vlaku zavitek knjig z zavitkom jestvin. Zamenjalec naj blagovoli za knjige . obvestiti učiteljiščnika gosp. Egona Jezerska na Mestnem trgu št. 3.
Slovanski log.
—- Razpor radi jugoslovanske enciklopedije. Hrvatskim listeni poročajo iz Belgrada: Kraljevska srbska akademija znanosti v Bel gradu je baje sklenila, da odklanja vsako sodelovanje pri jugoslovanski enciklopediji, ki jo, kakor znano, namerava izdati zagrebška jugoslovanska akademija iz ustanove upokojenega generala Cerljena. Vzrok odklonitvi je bil baje ta, da jugoslovanska akademija ni hotela pripo-znati belgradske akademije kot enakopravno izda jat eljico, marveč zgolj kot sotrudnico. Razen tega pa se belgradska akademija čuti žaljeno tudi radi tega, ker enciklopedija ne bo istočasno izšla tudi v cirilici. — Koliko je na stvari resnice, ne vemo, spominjamo se samo, da smo svoje-časno čitali v bel gradskih listih, da je srbska akademija v svoji seji z navdušenjem sprejela predlog jugoslovanske akademije o enciklopediji in da je votirala za izdajo tudi f.0.000 dinarjev, takisto pa se nam tedi zdi, da je iz objav hrvatskih listov razvidno, da je bilo takoj sprva sklenjeno, da izide jugoslovanska enciklopedija istočasno v latinici in cirilici. Sicer pa bodi ^-tvar že takšna ali drugačna, v eminentnem interesu skupne narodne stvari je, da se še spor, ako je res nastal, poravna čim preje in da se preskrbi, da bo v bodoče izključen vsak tak spor.
— Srbsko narodno gledališče v Belgradu. Poročali smo že, da je intendant srbskega narodnega gledališča v Belgradu Milan Grol radi nekega konflikta z naučnim ministrom Žujovičem odstopil. Kakor seda; javljajo srbski listi, je naučni minister ponudil intendancu bivšemu intendantu gledališča v Monako vem na Bavarskem Joči Savica. V bel gradskih literarnih krogih pozdravi jaje simpatično to kandidaturo, vendar pa dvomijo, da bi Savič sprejel ponuđeno mu mesto. Govori se, da namerava prosvetna uprava gledališče za nekaj mesecev zapreti, da izvrši v gledališkem poslopju več potrebnih popravil.
— Dalmatinski almanah. Na Dunaju živeči dalmatinski umetniki in pisatelji so sklenili v krat sem izdati »Dalmatinski almanah«, ki bo obsegal razne umetniške in hnjižev-ne prispevke. Svoje sodelovanje so med drugimi obljubili: slavuoznani hrvatski kipar Meštrovic, državni poslanec dr. Tresić - Pavičk* tei* književniki Božo Lovrič, Miličič in Kosor.
— Hrvatski list v Albaniji. V Skadru v Albaniji bo v kratkem je! izhajati hrvatski list »Sunce». Izdajal bo list lekarnar Pardo, ki je pred več leti prestopil v mohamedansko vero. List bo urejevan v duhu hrvatske stranke prava in bo zagovarjal politiko Mladoturkov. Pardo je bil te dni v Dubrovniku, kjer je nakupit poseben tiskarski stroj za svoj list.
— Krvav spopad med orožniki in kmeti v Pregradi. Krvav dogodek se je prigodil na velikonočno nedeljo v Pregradi na Hrvatskem. Ondotni župnik Magjarek, zagrizen franko-vec, ne živi v dobrih odnosa j i b s svojimi župljani. Nagaja jim, kjei jim more. Ko so v nedeljo med mašo nekateri kmetski fantje strelja! i po starem običaju s samokresi, je poslal po orožnike Ur jim ukazal, naj ljudem samokrese odvzem o. To je ljudstvo silno razburilo. Množica je navalila na orožnike, metala na nje kamenje ter podrla dva orožnika na tla, ker se je med ljudmi razširila napačna vest, da je orožnikom dano povelje, da ne smejo streljati.  V tem
položaju »o orožniki   jeli streljati. Kmet Gjuro Kot bar   je bil zadet v trebuh, eden     meča, drgi v nogo. tretji pa v hrbet. Lahko ranjenih je več oseb. V trebuh ustreljeni Korbar se bori v zagrebški bolnici, kamor >o ga prepeljali, s smrtjo. Po krva vem dogodku je razjarjena množic i hotela kamenjati brezvestnega žup nika, a se je k sreči skril v župni šču.
Grczen umor m postu? ttmm ra.
V torek popoludne se ie z bliskovo naglico razširila vest da je bila v ulici Beivedere izvršena krvava žaloigra. Franc Grajzer, star 33 let. doma iz Smlednika na Gorenjskem, zidar, je 2e osem let živel skupaj z 241etno deklo Marijo Petelin, doma iz Studenca pri Ljubljani. Iz te zveze sta se rodila dva otroka, ki sta pa umrla. Grajzar se je naveličal Petel nove, povrnil se je v svojo domovino in se tam oženil. Živel je s soprogo par let. potem pa se je je naveličal in jo ostaviL Pred nekoliko časa se je povrnil v Trsi. Stanoval je v Rojanu in sicer na Skali santi št. 133. 2e nekoliko časa je bi! brez dela. Njegova bivša 1 jubica. Petelin, je šla služit kakor dekla v gostilno »Alla Fer-rovia Meridionale«. Josipa Ziesler. na Camro Beivedere št. 3.
Ko je Grajzer zvedel, kje se nahaja Petelinova, je večkrat skuhal se ji približa i in skušal na vse možne načine obnoviti z žensko svoje nekdanje od-nošaje. ali ona ni hotela o tem absolutno n č več slišati. ker ie poznala Craj-^aria kot lenuha, ki mu je delo smrdelo.
Pred nekoliko dnevi se je Grajzar podal v gostilno, kjer ie bila Fecelinova Dslužbena. in se je le-tej pritoževal, da mu gre slabo: tedaj se ga je ona usmilila in mu dala dve kroni. Potem ie ponovil svoje ljubimske ponudbe, kar je na ona. kakor običajno, odbila.
Včeraj, malo po 2. uri popoldne, se ie Grajzar zopet podal v omeneno gostilno, ie sel k mizi in izpil dva vrčka piva. V gostilni ni bilo drug;h gostov. Lastnik Ziegler in žena sta bila pri banku, cočim je Petelinova prala pod v kuhinji za bankom.
Naenkrat je Grajzer vstsi c svojega mesta in se podal v kuhinjo, pograbil z neke -nize n<"ž. ki je lu el kakih 40 cm dolgo rezilo, ne da li spregovoril besedice, se vrgel z nožem na Petelinovo in ji sra zasadil z največjo silo v nVsno stran prsi, ip.ko da je šlo erlo rezilo v nrsa. Ko j< storil ta grozni čin je morilce zbežal iz gostilne.
Petelinova je strašno z^j^čala, a je imela še toliko moči. da je t<=»k!n za Grajzerjem par korakov iz gostilne, a se potem zgrudila mrtva v lastno kri.
Zakonska Zieg^er. ki ^ta bila priči prizoru, sta stekia iz g »stilne in kričala, naj se vstavi morilca.
Zbralo *e .te hitro veliko Ijndi. Redar Bresiar^r je tek^l za morilcem do ulice Stella. Čim je Grajzrr- videl, da ga bn redar ulovil. ;,e potonil iz žepa oni isti nož. s katerim ie zaklal nesrečno žensko, hotel raniti *udi redarja, ki je r»a potesmil -»ablio. V tem hipu je obrnil v samomorilnem namenu nož proti sebi. Pri tem ge je pa le lahko ranil. R^rlar ga ie zera-hil in ga odv^del s pomočjo drugih oseb na inšpektorat na policiji
Grajzer se izgovarja«, da je bil popolnoma oijan.
Nesrečno Petelin so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu.
Strtrna nesreča — M 500 Hud! zgorelo.
O posameznostih strašne nesrečo na Ogrskem, o kateri smo poročali že včeraj med brzojavkami, se ne ve še veliko. In najbrže se nikdar ne bo natanko izvedelo,kako je nesn en nastala. Fni pravijo, da je eksp.odirala petrolejka, drugi, da se je vnel papirnat lampijon. spet drugi trdijo, da je nekdo nala'Č zažcral. ker gn niso pustili na plesišče. Pa naj bo stvar taka ali taka, gotovo bi ne bilo take nesreče, ko bi ne bili prireditelji tako strašno labkomišljeni: na plesi-je peljal en sam oz<*k vbod. pa Še tistega so zabarikadirali! — &feviio mrtvih je nad 500. V celi vasi Okori-to ni nobene hiše, kjer bi ne žaloval:, nekatere hiše so pa kar popolnoma prazne, ker so se vsi stanovaiei ponesrečili. Tudi ran.i' nih je mnogo, vendar jih bo po mnenju zdravnikov le malo ozdravelo. — Od mrličev jih nad 100 niso mogli ag-nosciraS. Te so kar včeraj pokopali v skupnem grobo. Le z veliko težavo so dob'li grobokone; crr'.be kopljejo zdaj cigani. — Vlada je dala takoj za preostale po ponesrečencih 100.000 K. I:er je beda res strahovita.
Telefonsko h brzolovM
porotni
Papeževa nuuciatura o Berollna.
Dunaj, 30. marca. »Mittagszei-tung« poroča iz Rima, da se v kratkem ustanovi v Berolinu papeževa uunciatura. To je baje uspeh poseta nemškega državnega kanoelarja v Vatikanu.
Škandali v avstrijski aristokraciji. Dunaj, 30  marca.   Splošno pozornost vzbujala dva škandala, v katerih ospredju stoje visoki avstrijski ara>tokratje.   V Monakovem so za prli grofico Schbnborn, soprogo gro fa Friderika Sehonborna in sicer ra di goljufije, izvršene na nekem švicarskem bankirju, kateremu je na-tvezila, da ima < bširna poseda m Pruskem. — V Solnogradu pa so aretirali barona Josipa Possinger^a, si na bivšega ntžieavstrijskega namest nika. Moža zasleduje sodišče rruli bi-aramiie in radi goljufije   v znesku 150.000 mark, ki jo je izvršil * M« nakovem.
Spojitev čeških bank. Dunal, 30. marca. Tri tukajšnje češke banke, kater h letni promet zna^a S mil jonov, so se spojile v en denarni zavod.
Katastrofa v Okorlrvu.
Dunaj. 30. marca. Mestni občinski svet je daroval za žrtve katastrofe v
Okorttu 10-noo K.
Budimpešta, 30. marca. V Okorru je na velikonočnem dorustu bivalo tu:H 16 honvedov in vojakov skupne armade Vojaško pove"<tV'*> i obi1 o obve-k da so se vsi ti vojaki ponesrečili pn požaru.
Bud!mrešta. 30. marca. Med mrtveci, agnosciranimi v Okoritu. so 3 otroci, stan okrog treh let. 33 dečkov in dek'ic. ki s> niso dosegli 6 let, 2\ moških in *en?k, starlt preko 50 let sicer pa so bili sami ntla<*e*i3 in mladenke v starosti od 15 do 25 let. Spopad med Hirškimi vojaki m Albanci.
Solun, 30. marca. Iz Mitrovjee javljajo, da je neka albanska četa na padla 20 tursk h vojakov, ki so ena li erarične kume proti Kalini. V boju je pal en lur^ki vojak, ostali pa so se pred A m avti umaknili. Oblast jo poslala na uporne Arnavte večji vojaški oddelek.
Na čast kralju Petra.
Solun, 30 marca.   Vojni min. ster ^efket paša je u:<azal prveljni-ku tukajšnjega am^adnega kora. dr naj pripravi veliko vojaško t^rad na čast srbskemu kralju Petru, ki m bo nreko   Soluna   vračal   iz Cari grada.
Zopet krvav konflikt na bolijarskn-turški m ji.
Sofija, 30. mar^a. Tnr^k^ >bmei ne straže so napadle na meji bolgar ske vojake. Torki in Bolgari so dva dni nenre*tano slr^ljali drug na drn s-^ara. Turkom ie prišla na poiroč ar tiljeriia   in   nebota.     Š+rvilo oboje stranskih izerob še ni znano. Na bo' gar-k^m ozemlja so našli ustreljene ga eneea turnega vojaka. Ko so v Sofiji  izvM°Ti  za  spopad,   je  vojn^ ministrstvo brzojavno -tkeznlo, na.i se. borba u«tavi. Na b*en mr-ta se se stane komi^iia. obstoječa  iz turških in bo1 carskih častnikov, ki bode vodili strogo preiskavo o dogodku. Sultan med Alnanci.
Carigrad, 30. mara. Službeno se potrjuje, da se bo sultan Mohamed na povratku iz B'dgrada dlje časn mudil v Makedoniji. Posetil bo tud? Kosovo polje, kjer se ob tej priliki ■bera okrog H00.000 Albancev. Su! tan bo tu proclasil splošno a umestijo ter bo Albance pozval, naj bodri mirni in naj ne delajo neprilik tur ški vladi.
Kralj Ferdinand sultanu.
Carigrad, 30. marca. Boćarski kralj Ferdinand s kralj'co E>*>noro je poslal sultanu Mohamedu brzojavko, v kateri se v presrčnib bese dah zahvaljuje za sijajni sprejem, ki mu ga je sultan priredil v Cari-prradu.
Zahvala.
Prvi slovenski pejretoU zavod v LJubljani: gg. Torka in bratov Rojina je priredil nepozabnemu župniku in pesnika Antona Medvedu sijajen pogreb z zares občudovanja vredno vzorno postrežbo. In sicer vse to za primerno jako nizko ceno.
To se čutimo dolžni naglašati ter ta pogrebni zavod tudi širšemu občinstvu najtopleje priporočati.
Issajatelj n adgovarml aredafk: Kasto Pnstoalemaek.
Žalujoči ostali.
m
-_____ ........,„.„._____„ Za uravnavoi n
ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega aJMlavefa Sslallli »rajka*, ki se dobi
aa nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno pa vse težkoce prebavljenja. Originalna škatljica I E- Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MolL c in kr dvorni aalagatelj na *maa|a, Taelilaan— S. v lekarnah na deželi je izreci o zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 29
V Montecarlu in Niči
so seveda ljudje zavarovani proti pre-hlaji Doma v ostrem severu se moramo pa lepo varovati in zlasti že iz-početka ne zanemarjati prehlajenja. Najvažneje je torej, da si takoj kupimo v bližnji lekarni ali drogeriji za K 1 25 Skatljico Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj in jih uživamo po predpisu Ako imamo te pa^tilje, pa se za silo že lahko odrečemo Niči in v«ekakor tudi ob porabi Fayevih so-denic ostanemo zdravi
Generalno   zastopstvo   za Avstro-Ogrsko: W  Th. Guntzert,  c   kr. dvorni dobavitelj, Dunaj, IV 1  Grosse Neugasse 17.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
4<*fcaJ* n«ij!»«»Ojaie |»rtgnaaa
TdMiHli aifl Muri
aa lase
<atrra   okr^^eui«   lasii^o, od«trar(|u|«
luska m prt>pr«6uj« upada je ta«. I » r»»lmif» « iHfdoMi i krvno.
■'i-, se z obratno p<>4to ne manj kot
dve steklenici
Islcga  vseh  pre z*usen h   2dra il,
o  rt il§ madici'ai vm, fti. et najf ne a«h parfumov, ki u g--k h >^v»i, e». z -v rr»" erainih vod ttd
342 SEktrna MIlana Uusteka
i L ub jan R j sva  8>f* si I.
poleg novotpnjmrji Fran Joicfoveg«
i  -  «* 7
Priporočamo našim rodbinam
hulinsho cikorijo.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Sa drnibo ar. Cirila In Metoda:
Vesela družba na krovu parnika „St. Giusto" med vožnjo v Koper K 5. — G čna. Mirni Dekleva K 3, nabrala v veseli družbi na Vremskem Britofu kot veselo Alelujo družbi!
— G. Al. Rebec, Divača K 2, nabral v gostilni Rebec v Divači. — G. Ig. Marinič, Moskanjci K 3 z geslom: Za r.iriTmetodarijo Moškanjski klerikalci. — G- Josip Legat, Dol. Logatec, K 13 02 ;n sicer je dal K 8 02 kvartopirski kvartet v Logatcu za piruhe kot čisti dobiček marjaša in 5 K go^pa Pepca Korenčanova, namesto da bi njen god gostje z vincem slavili, pravi oua, da bi Ciril Metoda s kronco počastili. Dr. Franc Frlan, odvetnik v Ljubljani K 10f6 (odbivši 6 vin poštnine) v imenu g. Vinka Starmana plačal g. Pavel Fabiani radi neke čatsne zadeve — G. Ludovik Borovn.k, puškar v Borovljah na Koroškem K 5. — Cinlmetodariji za velikonočne piruhe. — Neimenovani v Kamniku K 4, nabrali ob godovanju v g. Jos Rihterja. Omizje gostilne pri Novem svetu K 5, mesto venca pokojnemu Lov. Brezniku Darovali so ge Dovečar, Gorše, Pavlin in Vrtačnik.
— Podružnica C. M v Sodra?ici K 15, katere je poslal g. J. Kozina iz Bremena in sicer v odgovor na Slovenčcvo Cirilmeto-darijo pet, mesto pozdrava prot. shodu g. Sveteca pet in za piruhe pet kron. — Skupaj K 65 08. — Hvala lepa! — Na zdar!
Za  dijaško  kuhinjo „Domovina".
Go«pod Jo=.ip Kozak v Ljubljani K 10, me^to venca na krsto g >spt de Schiava v Ljubljani. — Iskrena hvala!
Keteoroiošično poročilo.
Žitno cene v BudimpeSti*
Dne 90. marca 1910. Termin«
Pšenica za april '910. . . za 50 kg 13 40 ♦ šenica za maj 1910 . . . Pšenica za oktober 1910. . Rrž za april 1910 .... Koruza za maj 910 . - -Oves za april 1910 . . -Efektiv.
b vin. ceneie.
za 50 kg 13 35 za 50 kg 11-23 za 60 kg 8.4$ za 50 kg 8 11 za 50 kg  T16
t
Višina        strjen 309-2.
Srednji zraćal Utk 7M-f bi
E £.	Čas opazovanja	Stanje barometra	E 2	|	|	Nebo
ti		? mm	o S k—			
28. w	*. pop. 9 zv.	738 4 739 1	16 1 70	si si	jzahod szah.	pol.oblač. jasno
29	7. zj.	738 9	32	si.	jzah.	•
9 •	2. pop 9. zv	737 1 738 9	117 52	sr. si.	jjvzh. sever	del. jasno jasno
30.	7. zj.	736 7	1 8	br	i zvetr	oblačno
Srednja predvčerajšnja temperatura 79, lorm 6 0 in včerajšnja 67, norm. 62, Jadavina v 24 urah 00 mm in 03 mm.
Dr. Mate} Senčar, c kr. sodnik na Brdu javlja zase in vse sorodnike, da mu je umrla dne 29. marca 1910 po daljši mučni bolezni preljuba mati, gospa
Katarina Senčar.
Pogreb bo dne 31. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Zabvala.
Ob priliki bolezni in smrti naše blagopokojne in nepozabne soproge, sestre, tete in svakinje, gospe
franje de Schiava
nam je došlo toliko iskrenih in tola-žilnih izrazov sočutja, da se nam nt mogoče posamič zahvaljevati. Izrekamo torej tem potem vsem skupaj svojo najprisrčnejšo zahvalo, lstotako se najvdaneje zahvaljujemo za veličasten in mnogobrojen sprevod v Ljubljani in Cerknici, ki je spremljal našo ljubljeno rainico na zadnji poti. Še posebno bodi izrečena zahvala darovateljem prekrasnih vencev, pevskemu društvu „Slavcu" za čustveno žalostinko in onim prijateljem blagorodne pokojnice, ki so šli za njo iz Ljubljane v Cerknico in jo tam spremili k večnemu počitku. 1129
V Ljubljani, 29. marca 1910.
Anton de Schiava
in sorodniki.
+
Naznanilo ln zahvala.
Ivan Smerkolj naznanja v svojem imenu in v imenu svoiih otrok Ivana, Egidija, Slavkota, Anice, Bertolda
in Pavelčka kakor tudi v imenu matere Marjete vdove Pe-telinkar in bratov Franca in Matevža Petelinkar |vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je dne 27 marca t. 1. po dolgotrajni mučni bolezni v starosti 33 let previđena s tolažili sv. vere, mirno in udano preminula, naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa
fx& Smerkolj roj. petelinkar.
Zemski ostanki nepozabne pokojnice izročili so se danes k večnemu počitku materi zemlji na Brdsko pokopališče. Svete maše zaušnice se bodo služile v domači cerkvi. Bodi ji ohranjen blag spomin!
Obenem izrekam najsrčnejšo zahvalo čč. gg. duhovnikom za zadnja tolažila za vsestranske izraze sožalja ob bolezni in smrti predrage soproge in matere vsem tuk. c. kr. gg. uradiikom, požarni brambi kakor tudi pevskemu društvu ..Zarja" za ganljivo petje in vsem posameznikom, ki so pokojnico spremili na poslednji poti in ji izkazali zadnjo čast.
■»r
Jg
V LUKOVICI, dne 29. marca 1910.
1137
Zahvala.
Povodom smrti našega ljubljenega, nepozabnega sina oziroma soproga, brata in svaka, gospoda
Rudolfa pl Detele
c kr. ritmojstra in poveljnika orožniškega oddelka v Celju
nam je došlo od vseh strani toliko odkritosrčnega sožalja na bridki izgubi, da si štejemo v dolžnost, izreči tem potom svojo najglobokejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preČ. duhovščini, zastopnikom vojaških in civilnih oblastnij ter deželne uprave kakor tudi vsem ljubim prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, za mnoge krasne venee in za mnogoštevilne izraze sočutja, ki so nam bili v veliko uteho.
Ker nam ni mogoče, zahvaliti se vsakemu osebno, dovoljeno naj nam bo, izreči tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
lomim n Deteisn k mmiama
Svaulo prrd po-narrdhami
Svoje   zdravje si ohran tri hgineim Vam slabosti ln bolečine* o£i, iivci, ntritce Hi kite se Vam ojaćijo, spali boste idravo, splošno dobro zdravstveno r*s »oloienie bo tapet na-tiolosu, ako bodete labili pr»ni FcUerjev flu.d s znamko »Eisafluid«. Tucat aa potsknkiio 5 kros franko. Udelovalec samo lekarnar E. V. FeUer v Stubici, Elizin trg štev. 238 na Hrvaškem.
Sagrada Barber
želodec krepbrjote -odvajalne pestUJe-
klfaieas arefcfcafeae, skrinje}* f«««Tft, lana* !n flf*jmlll(>. Prfctje Mffla
i iMM Barker. Stotljicc po 71 ? in 12*40. Lokipea „Heil. Selat", Dunaj 1., Operng. 16.
• «, fcr. a
eSllke.
trgovski potnik
se sprejme.
Ker je obenem mka>ant, vložiti mera kave jo. — Natančne ponudbe na »jrrarnj'tvo »Slovenskega Naruda« pod ,.Ž. 100". 1133
Za slabokrvne in prebolele
;e zdravniško rripnrnčpnn  čmo dal"
matinsko vino 372
Kuč.
najboljše sredstvo.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Zaradi  bolezni  80  takoj proda
Dlizu  Ljubljane  rraihna  douro i^uCj
ostilna
1130
z lepim  senčnatim  vrtom.   Proda «~ ni in p' d ug dmm   p< g"-i   H sa pripravra tud   'a  prodajalno. Ki». r-e izve v upravni^tvu  »Sov. Nar« da«
i i Iph lactea ebjb!
pr podjetju, kier irra dobro m trajn. <.k>i tenco. V p- nucb   je navesti Uak
- :o lahko vl«ži. — Ponu 1^e ru upravn'itvo »S'ov* nsUega Narod*« pod „0. L. 2000". 1134
Žcnitna ponudba.
1135
I rednik Slovenec in učitelj Čeh. inteligentna in resnično rtisleča mladeniča, lepe krepke postave, bi rada dopisovala z inteligentnima gospodičnama ali vdovama z nekoliko imetka, — Lepe Slovenke* ne preko 28 let, ki bi si ^elele enega ali pa dragega pridobiti, naj pišejo takoj pod „urednik in učitelj«4 post rest. glavna pošta. Srno, Moravsko. — Disfcr-c tja rajasta*.
r«*3««sss«s***
v a
umetniške/,
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
„narodni Knjigarni**
Prešernova ulica 7,
s
4
a
v.
% a
E
II *
■I
* a
iT
T\
i
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vinogradnik
■ .   ..
si
mi Kazni
.-. .". se dobiva v
v LJubljani
Prešernova ulica št. 7
po 70 vin s pošto 80 vin.
Ift£<
pomočnico gospodinji
ki naj se razume tudi as kuho ia perilo.
1003 Joe. Lenarčič, Vrhnika.
2 Haška pomočnika Z
spre|me takoj velika in
trajna ala dela
los?   Jernej Grošelj
krojaški mojster v Sp. ftitki.
BLUZE
največja izbera v Slili in drugem .*.  modnem blagu tudi po meri.
Vsakovrstna krila, perilo .-.  In otročje oblokee .•.
priporoča p* najalijla csaak
M. KRISTOFIČ
Start trg it 28.
jVCodnl salon
Ćastitin Jamam priporoča
jCotel »pri Pošti"
v Kranjski gori
se da z vso opravo takoj na račun
proti primarni pa«ciji   — Ve<* se i've
pri Levre Rrlitavca v Kranjski
fOli. 1088
Mil
išče prmerne službe.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1120
LJubljana,
Jfehu trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato zahgo najfinejših in najnovejših
i. pum, kakor salonskih ur, j. vel= zlatnine
n srebrnine, raznih pr pravnih daril iz kina srebra
3!j;d Milnej!! vrste.
\m KjuHli.
•S
: klobuke
le najfinejšega oVnsa
Ifa ŠkoJ-Vanek
z   fod Tranco. n
Žalni klobnlci vedno pripravljeni, tako indi venci s trakovi in razne cvttlice, z  doma ugotovljene, z
Pristno brnsko blago
Spomladanska ia poletna sezija.
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron
I kupon 12 kr>n
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
t kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
KUPON
metrov 310 8o'g
za popoln stika ob eko
(suknja,hlače,telovnik)
stane samo Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana
Zaloga tvornice za sukno
Siegel - Imhoff   v Brnu
Vzorci gratis in franko.
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Stegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Zaradi obilega prometa redno največji izbira popolnoma svežega blaga. Stalne najnižje cene. Tudi najmanjša naročila se izvrše najpozorneje in natančno po 601 vzorcu.
-ovc se;8ln;-plin;ke noprve ja vjatn kurivo.
Več nego 3800 v prometu. 628
-sv! m t ril no sur vo oi]e. bencin m razsvetli, plin •D es 1 nu!:r]i najnovejše In preurejene K:nstruMje -1K m.Wie.
Po ugodni ceni se prodi iz proste roke
v dobrem stanju, z vrtom, gostilno, tobakarmeo, pro-dajalnico z mešanim blagom in žganimi pijačami. Leži ob državni cesti in je jako dobro obiskovana. Le pet m<nut oddaljena od železniške postaje aa Tolminskem — Ponudbe na Ivana
Skodnlk«, Via della blanca 362, gorica,_1032
Stnnouonie
obstoje iz dveh event. treh sob s pri-tikl.n-mi, najraje v sredini mesta ali pa  od  mesta   vsaj   ne preoddaljeno,
liče za letošnji avgustov selilni
termin  mirna stra ilea.   Reflektira se samo na zračno, suho in snažno stanovanje. 1036 PonudSe naj se pofeUiafo upravo.
»Si. Naroda« pred 1. majnikom in sicer pod š fro .^Stalni najemnik".
Špiritovi sodi
od finega špitita od 600 dO 800 litrov in 1 I •
prav močni in zanesljivi, se dobe po nizki ceni pri tvrdki 593
M. Rosner & drag
i LiiMiani, poleg Koslerieve Difovaroe.
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do po«
lovice zmešana s
Avstr. Benz-motorna družba
na Dunaju X.
——   Glavni zastopnik za Kranjsko:
G. Brinšek inž.
tehn. agentura za stroje v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26.
Slastna pijača!
Velik priliaaek!
5 kg  riene kave za K 4— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj Vn 3, Lercbenfelderstraase
itOV. 67. 3847
Bilanca
Aktiva-
Cjilnice "v Črnomlju",
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
55»  leto lOOOs
1132
Pasiva.
J*.
Predmet
lnsssk
K
lnsssk
C
Posopla..................
Zaostale obresti od posoiil..........
Naložen dmar pri drU{jih denarnih zs'od'h . . . Kapn. obresti naloženega denarja in tekoč, računa .
Vredno-tni p3pirji..............
Nevzd-gnjf n<° obresti vrednostnih papirjev za 1909
Prehodni zneski...............
Vrednost hi*e po 1% odpisu pr 47240 K  .  . .
Inventar po 6% odpisu pr  K 8306......
G rovina koncem leta 1909..........
_ Skupaj .
321408 60 1801095
1115890 30105
I
339419 699 3 3400 46 46768 1301 46506
89 60
55 74
64 42 39 35
165335258
3
9
4 5 6 7 8 9
Predmet
Deleži : 2004 a4K...........
Nevzdignjene obresti cd deležev.....,
Hranilne vloge.............
K p taluorane obresti hranilnih Tlog . . . , Predplačane obresti od posojil za 1910 .  . .
Na 7gradbi hise je plačati še......,
Razervni zaklad znašal je koncem leta 1908 K temu se pripiše vstopnina iz leta 1909 « , Čisti dobiček.............,
Z sesek
Znesek
151813? 63 62732 85
41989 88 112 —
Skupaj
I
8016 — 3450 79
1580865 48 6430 73
7000J—
42101 88 5487 701
165335258
Prejemki: K 1,283.539-75.     Izdatki: K 1,283.033-41.     Promet: K 2,520.573-16.
Zadružniki i Deleži.
Koncem iVta 1908 je bilo zadružnikov........ 1451 Koncem 1909 ostalih 1504 ssdrutntko* ima 1891 deležev po 4 K K 7564
v letu 1909 jih je izstopilo.......... 53 Leta 1909 izstopi vsi h     53        *           »       62.       »4»» 248
in ostalo 1398 51 • prejšnjih letih izstopivših zadružnikov ima še 51 nedvignjenih
ker jih je pa leta 1909 pristopilo.....°    .    ' 106                     deležev po 4 K...................- 204
je drustvenikov koncem leta 1909......... 1504 <NN 2004 deleži po 4 K ...   K 8016
To bilanco in ves račun je občni zbor dne 20. marce 1.1. odobril in potrdil.
aata. J«4faravlć l. r.
ravnatelj-
MalMrlft 1 r.  avpa* Ino 1. r.  Bari Sftflar 1 r. Satoa 8pr*ttx«r 1. r. Tran StflM 1 t.
odborniki. nt. pregled, namestnik. rat pregledovalec
a
6927
74
4N
oženjen, nekoliko izvežhan v vrtnarstvu,
za veliko vilo na Gorenjskem, (5 nvnut od železniške postaje oddaljeno) v kateri čez pclftie stanuje več tujcev. Znanje slovenskega in nemškega tenka se zahteva. Ker bo žena hišmkova lahko tudi v vili stanujočim letovtčariem dajala zajtrk itd., se pred vsem ozira na take prosOce, katerih žene so vajene v kuhi in v cbcevanju s tujci. Služba stalna. Nastop lahko takoj. Z izpričevali opremljt ne ponudbe ie poslati na i uprav niš t vo »Slov. Naroda«. noi |
Kolodvorska ulica 22,1064
je vsak dan
»so m odprti
ter se slav nemo občinstva toplo priporoča.
Zastonj in poštniie prosto:
Seznam  izbranih,  najboljših  del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih.
Ig. pl. Ktetimavr h ftt Bambcrg i Ljubljani.
i mu in trez zareze je trpctseiia is cesejla kot vsaka druga opeki
Varstvena znamka. „    . . ...
V zalogi jo ina vedno v poljubnih množinah izdelovateij
3van Jelačin, £jubljana.
Zahtevajte cenik. 760
Ravnotam vedno velika zaloga
Portland cementa.
i
A Vili 114 10 3.
Oklic«
1127
Na prrd)c>% dedičev po dne   15. d cemSra  1909 v Zgornj;  Ž ^Ici, št. 38 zamrlem M hi S m>ku se predajo potom javne dražbe sledeče v kat obč. Zgornja
Š«<ka \ezcčc pnre*le
I) štev. 254 1 hiša. štev. 38 v Zgornji    2) štev. 440 njiva. Yzklicna cena 400 K — Šiški S parcelo štev. 285 2 vrt, ki je   3) štev. 738 davč. obč. Golo brdo novi
pri tej hiši. Vsklicna cena 5090 K —       del. Vsklicna cena 400 K —.
Tr ti' lin m.
Dražba se vrši dne 11. aprila 1910, ob 9. uri dopoldne
pri c. kr. okrajni sodniji v Ljub'jarti, soba štev. 39.
Pi.nudki p«>d izklicno ceno se ne sprejemajo. Za>tavnim upnikom ostanejo nj ho e pravice neprkrajšane. —  Dražba se od bri tekom  14 dni. Dražbe i pogoji se morejo vpog e *ati pri tej sodriji soba štev. 39
C. kr. okrajna  sodnija v Ljubljani,  oddelek VIII.,
dne 23  marca 1910.
Slovenski e'ek>roteha k
fr. Sax
Ijubljana, Qradišče 17.
Uvaja vsakoiale- slaktroslgn*las B*)prs«a, bnt nos U, telefone, tl»kt. kl>Bćava te a« r>. tjtne n aa*aaaa    vr*ta,    pret!iaSe an|s
Strelovodov, n,-»veie za nj h popravo, osu oma oskroi popravo in novour« dbe.
liven Ljub>j*ne se priporoča za avs|sa(s ,** tacala
ttekt. naprav za Inč in moč.
Na razpolago dobro in zanes Ijivo blago.
Poki ma ne. oko je M efekfrlfnl
oDrot moten.
t 9i0
Zadnji aesec! Nepreklicno 5. aprila 1910 žrebanje
loterije za ogrevalnice
1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000.
Frri trt|e glavni dobitki ■ 30.000, 9000, 1000, se u zaktevo đobitelja ogšte.ši II*. li zakoniti davtk izplačajo w gotovini.
Srcfkc »o I krmo »e dobivaj, p« ?seb tntikak, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni
Dunaj U Splegelgasse 15 270
C. kr avstrijske  fy   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
tt» deaele t* drobni* po noskih oenth priporočam svojo begate isloi c*
Mi za piD 11 dekoradje
FRAN B01ERLET
z SnlcnterUsklm In os?h vrst krziMSKIrii ttem 554 In plEtž-nlncniL
Devocionslija
in yts Trste b?ago ca feoJj--- pota.
TreralJka izlrn ms. tirnim.
finim S*eJ
Iraeat Jsnratk* rjav aasiadaiS .%
flau Jsm tf tWf solflne .ft 6§
Wel|avr«   «s»eft m Oakee Is LfaMlane t\u±. tsl.)
7*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trb.i, Beljak, jni iel., Gorico, dri. ie).. Trst, c. kr. dri žel., Beljak (čes FodrošČico), Celovec.
F*2S O -troj. Osebni vlak ■• smeri: Grosuplje, Rudrjfovo, Straso-Toplice, Kočevje.
e*ae deooldne. Osebni vlak v smeri: f esence, bfijit, (čes PodroSčico), Celovec, Prago, J/zidane, Berlin
•l*ao iepo Id ne. Osebni vlak v smeri: Triič, )eseaire, Trbil, Beljak, juš. iel, Gorico, dri iel. Trst. c. kr. dri iel., Beljak, (čes PodroSčico), Ceiovec
rsa popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
e*2S popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jai. sel.. Gorico, drž. iel, Trst, c kr dri. iel., Beljak, (čes Podrorico), Celovec.
• 23 » %Ct>r. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice. Trbii, Beljak, (čez PodroSčico), Celovec, Prago, Draioane, Berlin.
7*40 cveeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Bndolfovo, Straza-TopKee, Kočevje.
10 nenool. Osebei vltk v smeri: Jesenice«
Trbi*,  Beljak, jai. iel., Gorico, dri. icl.t
"lf*t, c. fcr. drž. iei., Beljak, jui. iel., (čc» PodroSčico) Prago, Dracdane, Beriia.
CKbcS ta Zr'sbliaas (drtavae selesales):
7*2« 7juT*a)i Osebni vlak v Kamnik. SO S popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7.10 zvečer: Osebni vlak v Kamnik
fvtaod v L|asl|aao Qatas ielesalas
7*12 zjutraj s Osebni vlak iz Berlina, Draidan
Prage, Beljaka, jui. iel, Trbiia, Jesenie
Gorice. Trsta, Triiča. 8aB2 zjutraj: Osebni vlak Is Kočevja, Straio-
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-23   dopoldne:   Osebni   v'afc  is Berlinr.
Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui iel,.
čes Podrošč co in Trbii, Gorice, dii. iel,
Jesenic, Triiča. 2*09 popodne:  Osebni vlak is Kočevjg)
Straie-Toplie, Rudolfovega, Grosupija.
4*te pepoldne: Osebni vlak iz Beljaka, j* ž
iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čes Pod o-iico), Gorice, dri. iel., Trsta c. kr. d ž. iel., Jesenic, Triiča.
ea49 zveOer: Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podro ščico), Jesenic.
8*42 z«eeer: Osebni vlak iz Beljaka, joi iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podre sčico), Trsta, c kr. dri. iel., Gorice, dri it L, Jesenic, Triiča.
O*O7 zve6«r: Osebni vlak iz Kočevja, Straše-Toplic, Rudolfovega, Grosupija.
Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trb«ia, Celo ves. Beljaka (čez PodroSčico), Trsta, c kr. dri iel, Gorice, dri. iel., Jesenic
Prihod v Lfa»l,aao (as*i*vae selssalst) e*eo zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. ro*0O dopoldne: Osebni vlak iz Kamniki OMO zveOer: Osebni vlak iz Kamnika.
Gasi prihoda in odhoda so navedeni v sreda; eTropejskem časn.
C. kr. drž27fiG-železniško ravnateljstvo v Trstit
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno   leta   1357. Telefon   St. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet oboknic in okenskih kamis, zaves In preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba 1128 celih hotelov in kopališč.
žt. 3458 o. šol sv.
a zcfiradba?
Za zpgl m šolskega 0m v !i.    pri Hi'ial
politični okraj Postojna  na  16 645 K 86 v proračunjena de!a  in dobave
se bedo cdtale potem javne psnnDbene obravnave.
Pismene, vsa dela oblegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v od^totkik ra enotne cene naj se predlože
—•24 —•40 1-50 1-20 240 —•80 1-50 1-60 3-60 —•40 1-20 2*40 —•60 —.80 —•70 —•40 1-50 — 70 2.40
do 13.
t. I. ob 11ih dopoldne
pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu.
Ponudbe, katere morajo biti l oU o< ane s kolknm  za eno Irrono, do podati ie ;an^a^np z n^Hpi^-m: MP0HUdba %9l preVZet|6 0TSđba BOTOfftt
šolskega poslopja v St. Mlhelu".
Ponudbi m« ra biti doosna izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej v-ebini in da se jim bezpogoino ukloni.
Razvfn tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pui ilarnotarnih \rednostnih papirj h po kurzni ceni
C kr. okrajni šolski svet si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gleHe na viiino ponudbene cene, onroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno ra/.pravo.
Načrt, proračun in stavbni pogoji so r.a vpogled pri c. kr. okrajnim glavarstvu — stavbnem oddelku — med navadnimi uradnimi urami.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni,
dne 24. marca 1910.
kg sivega skubljenega perja K 2 polbelega K 2*89. belega K 4, finega K S, najboljšega sksbljcnega K 8. sivega puha K S. belega K f& prsnega puha K 12, od 5 kg nadale poštnine prosto.
Đoirfene postelje ^*£8Stf
nega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlet-nankirg-blaga, 1 peni'*8 velika 180 x 116cm z 2 blazinama, velikost 80 * 38, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K I«. 8 polpuhom K 2J, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, fS; vzglavnica K », 3-50. 4. — Pernice 180x140 cm velike K IS. 18. 20; vzglavnica 90*70 ali 80 x 80 cm K 4-50. 5. 5*W. Spodnja pernica iz gradla 180 x 116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
Deca roma okrog doma^ broš. . K Naše domače živali, broš.   .   . n
Noetova barka >-roš.....n
Kaj pripoveduje čarovnica, broš. „ . 9 ff na lepenki „
Podobe iz živalstva, broš.    .   . „ m      m       m (Leporello) w
Pavluša in nnša......m
Palčki Poljane!.......
Radost malih, broš.....„
Snegulčica. broš......„
„       na lepenki    .   .   . „
Trnjeva rožica.......
Vesela mladina, broš. .  .  .  , n
Vesela dmžbica......„
Zlata radost.......n
m n (Lenorrllo) . . . w Živali naše prijateljice, broš. . w Modri Janko ....... n
Knjige za slikanje:
Tuckov, Zaklad za otroke . . K
»      Otroški vrtec    . . . „
»      Za kratek čas   . . . 9
»      Mladi umetniki . . .
Mladinski spisi s
Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K Anderstn: Pravljice za mladino,
vez........ml*—
Brinar: Medvedji lov. Čukova gostija, kart.......m —'80
Campe: Odkritje Amerike . . „ 2*— Cegnar Fr.: Babica. Pt.vest . . „ 1*20 Ogier Jan* z: Sreča v nesreči . n —-76 Freurnf Id Jos.: Venček pravljic
in pripovedk.....M —-40
Gangi Eng Pisanice......—-50
»     » Zbrani spisi za mladino „ 1.— Hubad Fran: Pripovedke za mladino I. in II. zv. a 40 h    . „ —-80
Knjižica za mladino 21,24 z v. a K 13, 14.26 29,30,31 zvez. a „ 27 in 28 zvezek h .   .   . „ %* Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez......„
Kočevar F.:  Mlinarjev Janez,
Zgodovinska  povest   .    . „
Kosi Ant.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......„
1 —
2-_
1-20 —-8(i !•—
J —
n    1 —
.    1 —
.   ! —
1-60
Spisi Krištofa Šmida:
Ljudevit Hra-tar: Gobček . . Jozafat: Kraljevi sin Indije . . Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnica. Kapelica v
gozdu .......
Slavček.........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore   .  . . Pirhi. Ivan tnrški suženj. Krščanska obitelj......
Hmeljevo cvetje. Marijina podoba I.ucovik, mladi izseljeneec . . Najboljša dedščina. Les ni križ . Roza Jelodvorska, broša     . .
r* rt        vezan . •
Sveti večer.......
Sto malih pripoved za mladost . Nedolžnost preganjana in poveli-
čana........
Nove pravljice iz 100! noč, vez. Spisi Mišjakovega Jaička, vez. . Rapi A.: Mladini, vez.   .   . .
»     » Dane, vez.....
Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana.......
Na rakovo nogo, vez. .... Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino.....
„ —'80
—•80 I —
—-6C —•60 —•90 —*8C
—•80 —-80 —•80 —•60
—M
2'_
—•80
—•80
—•40
9-_
1-1 —
K—
I--—•80
—-8C
l
v DesanJci stsv. 1012, Caakl las.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 3653
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
iiatoij.
sprejmem čimprej.
Plato po dogovora.
r. J. Brejc
odvetnik v Celovcu. 1070
faitd 400,000 kron.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
D.lnitka glavnica K «,0OO.0OO. Stritarjev« Ulica ftteV. S. Rasarvi
Podrnlnlce v Spljern, Celovca, Trsta In Sarajeva.
1     * S K. Žrebanje 1. aprila 1.1. Glavni dobitek
I
14
obrestuje od tac vloge so Bita
EF
8872
02
dobiva se vedno pri
Keil-tva bela flazsra a Kett-eve voiceea pasta za eettete Kefl-ev lak za ssaisatsjt Jtvtrsv KaO-sv lak za tlaaralkc v veča Keil-e?a tasta za čevlje . .
iba ma,
• • • • SO e
• • • ■ sa m
Posto|a\a tkoiia Lc
..._is   Anton Ditricb.
kkofja Loka i Matej 2igoa. Kostanjevica: AL Gatsca. ■adovljica: Oton Honaa.
Idrija: Val. Upajte. Kamnik i Eo. Hajek. noto ntn L Pkek.
KOD
|i Aatee Zore »i lik. E. HIbcICic. ■raali Praac Deleaz. Usesvfsi rraac lev.
S
3C
Častitim damam
za spomladansko sezijo modni salon
F. JUST-MASCHKE
s veliko Izbiro damskih in otroških klobmkov
po znano nizkih cenah.
Sprejeinalo stpcs;a?il2 ia « točno m:. Žalni HcnU icbj i hIhI.
3E
® Lepa prilika. @
j Na prodaj je eno najlepših posestev
(letovišče) v ljubljanski okolici, « istječe U M oralov i:, i v, (ravnike v in gorela.
al
Lepa enoKadsiropna gosposka hiša
a 5 parceliran,'tri sobani v « • a« astma* a VT pritiiriu lej.i gostilniški prostori z dobro znano gostilno, pi   •    -    ■    ^in-i vrt, nadalje sadni vrt in vrt za zel*»nj«ivo.
Novo moderno  gospodarsko poslopje.
Di-bro a- ■* • vinska tro ovir-a ^ ira~*i" kletmi. Vpeljana zažogći piva ,'o :ii.^:i.iiH.v .   n leCn£ln*C«aiail« Hi?a in vrt imat* acet lenrko r"'^Tetrdvo. Po>es vo je
piipra^no m H« ^a   m''• »rti o,  k r   <-* tvi/u inhh?ne
— Vpra^arja jrle^e kraja, cene ;a dragih pobojev raj se bU~ovcI jo tuLsUv'aii: „Ljubljana, posfj&i predal 1*»1".
PosredovaL i izk'učem '081
Sr. 5937.
Razpis.
ia piiiv ffiaji cesie Kfl Silil is UM
v cestnem okraju Krško
na 34 000 K proračunjena de a in dobave se bodo oddale
potom Javne ponudbene obravnave.
P.srren^, vsa d* la zap<pada]oče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne c« ne proračuna ali napovedbo pavšala naj se predlože
do 13. aprila t. I. ob 12ih opoldne
pedpsan^mu deželnemu odboru.
P« nuribe, kat« re m« rajo biti ko1k vane s kotk-nm za e^o krono, doplati je zanpra'pnp z nadpisom: „Ponuđba za prevzet je cestne preložitve Smednik-Zaloke".
P» nuaui nii-ra biti dodana ;zn ena izava, di prip< zna ponudnik stavbne
prgoje po vsej vsebini in da se jim brezpr go no ukloni.
Razen t^ga ie d- dati kot vadij s> 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pi.pilarnovarnih vrednostnih pap'rj h po kurzni cen«.
D-ž^ln: odbor si izr« eno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gVHe na vi2 no ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, tazpisiti novo ponudbeno ra pravo.
Načrti, proračun in stavbni poboji so na rgl^dvdfž. stavbnem uradu
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubban«, dne 26  marca 1910.
S t. ^492.
zgla
Radi oddaje
1116
ziciprskih del tesaiskih del k>|>ar?>kih del kiovskih del
kamnom |k h del d«>t>ave ž« le^nine mizarskih d^l ključa« ničar k h del stekta^sk h del
za razširjevalne stavbe v mestni pthotni vojašnici v Ljubljani, kakor:
slikarskih del ple-kar>kih del dobave solnćnih plaht ter upeljave vodovoda
% e
dvonadstropno šolsko poslopje za enoletne prostovoljce, avgmetacijsko skladišče za 7. lovski bataljon, prizidek k remizi, ter prizidek
in nazidek k hlevu
vHHa se bode pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada
javna pismena ponudbena razprava /.
dne 16. aprila 1910 ob 10. dopoldne.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so pri mestnem •jtavbnem uradu ob na^ad^h uradn h urah v.-akomur na vpogled
Ponudbe, v katerih je enotne cene ter na njih podlagi izračunjene skupne ^ij^-ke p-*ves*i v šiev ikah in besedah, izročiti je do določenega roka zsp* 6*trss opremljene s 5% vadijerr- ki ga jc določiti po skupnem zneska ponudbene svote
|iri eno *e določ« da se na ponudbe, ks ae bi ustrezale povsem razpisnim p' g j m, k> bi se pogojno g'asile io bile prekasno ali naknadno vložene,
n** bode oiialo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 26. marca 1910.
župan: hran Hribar«
blagajni čarka
v kavarni Avstrija.
Ivan Martolanc
stavkal nMjnter v aarknvljafc it, «74 pri Trsta,
ki ni je pred leti kap prebavila
prav oslabila, se ima samo talssV
čal ttaklarl Ukarsarfa Plccs-
iii«, c. hr. 4v«ra«fa aosarl-
tclfa v LJablJsal zahvaliti, aa je
želodec zopet spravil v red in jo
iz hvaležnosti naj topleje priporoča.
GDI
anaja jI. p. k «Ciistw. a st ahaji ijtjm
vrtnarija
na Karlovskl cesti 2,
cvetlični salon
p«
pod Traaco.
Izdelovanje Šopkov* vencev, trakov itd. e Okusno delo Ia smer-
Velika zaloga
suhih vencev.
Zunanja inroOla to&i
Frisrni kranjski
lanenooljnati /irnež Oljnate barve
▼ posodicah pa %, 1 kg k t kor tasll v voo|ih poaoaaa,
fasadne barve
za h8e, po vzordk.
Slikarski vzorci
S papir za vzorce.
laki
pristal angleški za vozove, a pohiStva ta a pok.
Steklarski klej
(IztO arlaaaaa Ia
prolskaioaa M|ssi|si.
Karbolinej
vrstt
JKtavec (gips)
a poiikrjo ta a stavk.
Čopiči
383
losahM taksa a zHarjc ta a vsak) okt
yidol/ jCanptmaiui
i!Waaal
v svoji deas s
proti vi
nanovo
že več nego JO lat uve-le In ostane najboljše
Bfssava.
Skstlja s
nsj takisto dvakrat ae dan rabi želodčno sol. —'Skstlja stane K 1*50. Razpošilja. dan po pošti po povzetja in sicer najmanj 2 škatlji Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijan.
Jalija Scfcsvsssnaa v Itookeran prt "
Fratkar JeizSlo▼ najinem založništvu;
■   Cvetko Dolar:
I PISMO POLJE
S°, U4 strani.
Đ osirano K 1 80, vezano K 280. G*>lar nam nudi s to knjigo zbirko pesm , polnih ubranosti in toplega prirodnega čuta, ki jih bodo gotovo povsod radi čitali. Ovitek in velike začetne črke je narisal M. Gaspari       v UoMjial aoocca marca uit
Ig. pL Klslmnavr h M. Bambsra.
saloiaa kailgaraa.
io;o,
St. 205/pr.
Razpis.
1058
ni MM feajlgovodstvD ie
L ono mesto računskoga uradnika VI. plačilnega razreda, t. dve mesti računskih uradnikov VIL plačilnega razreda,
3. eventualno dve mosti VIIL plačilnega razreda In
4. eventualno dve ali tri mesta računskih praktlkantov t adlutom po 1200 K aa loto.
Piosilci za službe pod 1, 2 ia 3 morajo dokazati, da so dovršili kako sreHnjo šolo z zrelostnim izpitom ali pa da so poleg dovršen h nižjih razredov srednje šole absolv.rali kako trgovsko solo, dalje, da so prebili izpit iz državnega ra^unoslovja ter da so že več let službovali pri kakem računarstvu.
Ravno tako predizobrazbo morajo dokazati prosilci za mesta prakti-kantov, iz« zet je le izpit iz državnega računoslovja.
Tozadevne prošnje, katerim je priložiti kistni in domovinski list, Šolska in druga spričevala ter dokazila o znanju obeh deželnih jezikov in v katerih mora biti navedeno kako je prosilec zadostil vojaški dolžnosti, naj se predlože
do 30. aprila 1910
podpisanemu deželnemu odboru.
On m proslcem, ki so že vložili prošnjo za kako službo pri deželnem knjigovodstvu pred tem razpisom, ni treba ponovili prošnje, če o svoji prošnji še niao dobdi rešitve.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 25. marca 1910.
St. 38302,09.
Razglas.
108?
M stna občina ljubljanska zgradila bode
novo šolsko poslopje na prulah v £jubljani
in se bode zaradi oddaje
1. zidarskih in dninarskih del
2. kamnoseških del
3. tesarskih del
4. krovskih del
5. kleparskih del
6. dobave železnine
7. ključavničarskih del
8. mizarskih, ključavničarskih, steklarskih in pleskarskih del
9. peČarskih del 10 slikarskih del
11. inštalacije vodovoda
12. platnenih zastorov m»d okna
13. železne ograje ob cestah
14. posebne oddaje betonskih del, ki obsegajo betonovanje fundamentov, dobave betonskih cevi, betonskih stropov in del iz umetnega kamenja.
• a
vršila dne 21« aprila 1910 ob 10« uri dopoldne
javna pismena ponudbena razprava /.
pri mestnem magistratu Planskem i pisani mestnega stavbnega orada.
Načrti, proračuni, posebni in splošni sta* bni pogoji in drugi razpisni pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega urada v navadnih uradnih urah vsakemu na upogled.
Ponudbe, v katerih je navesti posamezne enotne cene in na njih podlagi preračunjene skupne zneske v Številkah io besedah, je vložiti kolkovane in opremljene s 5%, na podlagi ponuđenih skupnih zneskov, določenim vadijem T zapečatenih zavitkih dražbeni komisiji, do določenega časa.
I rečno se določa, da je ponujati strogo na podlagi razpisnih določb in predpisov.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezsle dražbenim predpisom, sli katere bi se pogojno glasile in na take, katere bodo prepozno ali dodatno vložene, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat v Ljubljani.
Župan: Ivan Hribar«
dne 24. marca 1910.
Ante Bačlć
Susak-Reka
priporoča poleg svojega ie dotoo saaaoga skladišča otmi ie tudi stojo aa sovo m moderno urejeno
imitfl Rkena h inite, fotelje ii ime V tat M tajita, mu ili v
Osobito ptipocoča svoje specijalitete
„Uker BočiC' V in.. Jadron"
4Y
RN
-U
8945
Novosti manufakturnoga blaga 1910.
i &
Vzorce pošiljava franka
AN
LJubljana, Stritarjeva ulica m 4.
Sokno. mu biislu Man, fclei tatist zetv. Iretn ilam. mi mfl. pitm. mmi mm. odeje, ileli. Seme. rute iti v veliki
■ar- soit*.. ----
524
Odvotnlk
dr. Igo Jane
naznanja, da je odprl
i
triporeca cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klcbufa' vedno v zalogi.
Palača J\{esfrs hranilnice.
Prešernova ulica.
r-3
hm
-j
dr. Josip Pogačnik
orriini-a kot specijalist -a očesne, ušesne, nosno in vratne
bolezni, v  ka Mir 5>t>oi-ah *e \r po d< >tžt*nem dOK'oratu ;n po
s,u£*>ovariju kot sekundarij v ijubljan-ki rfežrlni bolnici izobrdžtrval 4 leta na raznih vseuči i?čih pri najbol § h strokovnjakih; postal jt med tem prvi asistent na otolarirgo! gičoi  vseućtl'.šćni kliniki.
Ordinira od 11. do 12« ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne;   ob nedeljah in praznikih od od 8. do 9. ure dopoldne
v Cigaletovi n!;ci št. 3 (trg pred sttai e). JZ,
IL
1 065
Priporoča se
M. Kristofič-Bučar
Stari trg it. 28, LJubljana, nasproti Zalauika. §en^ Zadnja moda
OiaenOZE. " spodnja KRILA
svilene ia ćipkaste od 19 K d« 50 K; volnene ia eatistne od 5 K do 35 f: riilenaate in druge od . .3 K do 20 K.
vo'nena vrhnja od .. 6 K do 49 K svilnata spodnja od 20 K de 36 K \i dragega Mtgi od  2 K do 20 K
Nočne halje m fine kostume
Od 10 K do 40 K. It K do 40 K.
aaj* Najfinejše in kompletne ~V9J
otročje oblekice 1» krstne opravo
od 2 K do 20 K. od 3 K do lf K.
Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice
In vsako drugo modno In drobno blago is soUdnib tovoren
po najnižji ceni. *9jI
Naročnikom pošljem tmdl oa Izbiro.
J. Zamljen
t        «.wl|.r«kl aM|«<«r
t t Uablonl. Roa»/iSnl trg itn. 13
\ « orlporoJa z? ti* ? s*ojo strok« j 3<q      spaB«}«*« »tU.
Jžkluje prš"c gorske k telovadske čevlje.
Dolžnost
umi zavetega Slovenca ii Slovenke je
da rabi izključno le
Orli is lira O,
(krema)
za čevlje in usnje
katero je priznano najboljSe.
Skfttijtaa stane 24 vinarjev.
Zsnteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edino
le čistilo v tej obliki in z zaruko
4306
se prodala
i prid Hi si. Orila in Metoda.
glavna zaloga is kemična tvornica
Ivan Keber
Ljubljana, Stari trg 9.
Gg. krojaškim mojstrom!
" BaV* Šivalna svila in sukanec 1910.
Največja <n -laimaojia krojaška tvrdka si l.hko preskrbi najboljšo ftlvalvo Siril, ali nkUN, S'rokovnjaSko sestavljene zbirke dobavlja franko po povz< iju p • K 30 1. češka praška razpošiljalnica K&r&l Pocha« Fr.0a-Karlia 4*. 287. Prescne»'ji» sortimentl Izvoz t vse držaje 644
Velikansko izber
ih in letnih ia
priporoča tvrdka
1157
A. KUNC, Ljubljana
tavorili trg št. 3.
= Najnižje stalne cene. -
li sin i Mirni
Ljubljana. Stari trg 21.
priporoča čas ti tim damam vsakovrstne krasne
damske klobnke
po znano najnižjih cenah«
Sprejemajo se popravila. Zonanja naročila \im. |J
Najnižje cene!
it
SISE
zaloge s pohištvom
pri tvrdki
Puc & drufi v lianto Kolizeil
Slavno občinstvo se vljudno opozarja, da se je pričela
Klel opustitve trgovine razprodaja zaloge po zelo znižani) cenah.
Zaloga obsega kompletne oprave za spalne in jedilne sobe v različnih slogih, različne kredence, otroške vozičke, likane in fladrane omare, postelje, nočne omarice, salonske mizice, košarice za cvetlice, raznovrstne likane in z nsnjem preoblečene stole, gngatne stole, stojala za cvetlice in knjige, otroške posteljce, ter razno drugo leseno in Železno opremo.
■rasni predmeti, pripravni za darila
kakor: slike v okvirjih, preproge, fina zagrinjala, stori, salonske garniture, predposteljne preproge itd,
Ne zamudite prilike!
Prul slovenski pogrebni zavod v Ljubljani, Prešernovo ul. M.
Prireja pogrebe od najpreprostejše do najele?antnejse vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za Mrliče, kakor i korinnste bi lopo okrašene leseno krste, čerlje, renče, umetno cvetlice, kovine, porcelana In pori. Najnižje ceno.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 186
Tnrk in brata Rojina.
34