99. številka. Ljubljana, četrtek 1. maja. XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja VBak dan, izvzeniAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g 8 r s k e dežele M celo leto 1»J gld., za pol l. ta 8 gl., ca četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. hO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za D6M0, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld.  — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravnifttvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Cesarjeva zahvala
je Bledeče lastnoročno j> smo, katero je pisal ministru notranjih stvarij, grofa Taaffeju:
„Ljubi grof Taatfe! Mej svoj m več kot tridesetletnim vladanjem sem poleg mnogo žalostnih ur delil s svojimi narodi tudi muogo veselja, ah čistejšega, iskrenej šega ve-bulj a se mi nij moglo narediti, kakor se mi je naredilo v zadnjih dneh. Naredilo se mi je z ljubeznijo mojih narodov. Globoko so naji, mene in cesarico, ganila ta prostovoljna jav-Ijenja odkritosrčne ljubezni in zveste udanosti. Posammki in društva, korporacije, občine in oblastuije, zastopniki vseh dežel, iz vseh stanov in vseh vrst prebivalstva so nama došli najgauijivtjši dokazi odkritosrčne radosti, naj-priBrčniSa Čestitanja. Jaz sem ponosen in Brečen ob jednem, da morem take narode, kakor jih obseza ta država, smatrati za svojo veliko družino, ter vidim tudi v znamenjih ljubezni, ki me obdajajo, upliv onega nebeškega blagoslova, katerega sem pred 25 leti pred aitarjem za najino zvezo prosil, in katerega se na dalje pričakujeva od božje milosti za najino dozdanjo Hrečo, našim ljubljenim otrokom, kakor tudi v srečo naše domovine. Giasne slavnosti so minile, ali hvaležni spomin na te dni ne bo n ikdar izginil iz mojega srca. Samo nekaterim izmej vseh milijonov sem mogel ustno izreči svojo zahvalo; oznanite tedaj splošno, da se vsem, vsem najiskreneje in naj-srčneje zahvaljujem.
Na Dunaji 27. aprila 1879.
Franjo Josip 1. r."
* *
Dve stvari bo z opravičenjem sploh opazili na tem pismu:
Prvič, da je pisano v izredno familijar-nem, očetovsko-prijateljskem tonu, kakor nij navada v najvišjih pismih, lu res se nihče ne spominja, da bi bil uže kedaj prej bral tako prisrčne cesarjeve besede. Zaporedom se omenjajo „narodi", ne pa le „ljudstvo", kakor bi centralisti radi, in lepo je slišati, da cesar hoče smatrati vse te narode kot ude svoje velike družine, in da hoče biti vsem hvale-ležen. Slovani smemo bolj nego kedaj pričakovati, da nam se po cesarje vem posredovanji vendar enkrat uže izpolnijo naše pravične terjatve po narodnej ravnopravnosti.
Drugič pak se opaža, da je pismo pisano grofu Taaffeju, ne pa Stremajerju, pred Bedovalcu v ministerskem svetu, kar kaže, da je Taaile glava nove vlade. Poprej so se taka pi^ma vselej obračala do predsednika mini-Bterstva.
In potem, kar je Taaffe govoril onidan v državnem zboru zoper uradnike, ki bo agi-
tirali z animoznostjo proti slovanskim narodnim strankam, smo veseli, ko vidimo, da je on načelnik ministerstva in cesarjev zaupni mož, a ne Stremajer.
Politični razgled.
\<»<muj<» dežele.
V Ljubljani 30. aprila.
t*i\Š4ivni #bor je 28. aprila posvetoval se o necih železnicah. Poljaki, Moravci, Dalmatinci so svoje želje izrekli. Ali naš renegat Dežman, ki je ob svoje j kandidaturi bil Dolenjcem obljubil železnico, molčal je, uiti žugnil nij za njo.
O zadnjih ministerskih konferencah na Dunaji zarad uprave Miosne in Hercegovine poročajo ogerski listi, da so vojaški krogi in Aodrassv za to govorili, da ne bi to vprašanje še nič ne prišlo pred oba parlamenta. Njih argumentacija se oslanja na to, da je po imenu še turški sultan (!) priznan kot vrhovni vladar, da ima okupacija le značaj začasnosti (!j, in da se torej morajo te dežele kakor vojna granica brez ustavnih bojev vojaško upravljati. — Tej misli protivno pa je ogerski minister Tisza (in menda tudi Stremajer) terjal, naj postavodaini zbornici v posebnem zakonu razširijo delokrog skupnega ministerstva, da bode moglo po zakonu vladati okupirane provincije.
Umrl je 29. t. m. Da itn tu*/t ustanov-nik in izdat olj vplivnega organa ustavovercev „N. fr. Pr." Mihael Etienne, udarjen od mrtuda. Pokojnik je bil s svojim organom vred velik sovražnik Slovanov.
V u ti n J<> ilržiave.
ttitltjitti iiini/<> kneznn I „Narodno zbranje" bolgarsko v Trnovem je 29. aprila v tajnej seji z aklamacijo izvolilo princa Bat-tenberga kot prvega kneza bolgarskega, pod imenom Aleksandra I Predsedoval je v tej seji bolgarski eksarh Poprej je še knez Dou-dukov naznanil željo ruskega carja, da se naj ne izvoli noben Rus za kneza Battenberg je sorodnik cesarjev, torej bode delal po ruskih željah. — Angleži so priporočali kand;-daturo danskega princa Valrtempra, pa so propali, kakor se vidi. Drugi zastopniki so bili pasivni. Vsak je bil naiven, kdor je mislil, da bodo Bolgari volili k6ga druzega, nego onega, ki ga je nasvetoval blagi ruski car osvoboditelj.
Predvčeranjem je bil nemški državni zbor v Berlinu zopet odprt in začenja jako važno zasedanje. Na vrsto posvetovanja in sklepanja pride namreč Bismarkov predlog o novem eolnem tarifa. Ta predlog prenareja vso dozdanjo gospodarstveno sistem o, ker uvaja coluo varstvo domače industrije in finančne cole sploh in povišuje indirektni davek, a odpravlja direktnega. Na ta način hoče Bismark teč dohodkov doseči za vzdr-žavanje nemško vojske, po drugej strani pa hoče tudi angieunej in fraccoskej industriji pot v Nemčijo obtežiti ali celo zapreti. Ali Nemci sami pravijo, -da v gospodarskih rečeh je Bismark diletant, zato mu ne zaupajo. Ime) bo teško borbo s parlamentom.
Dopisi.
Is J*ofttoiije 24. aprila [Izv. dop.] Po eelej  našej  predragoj domovini Avstriji,
809ebno tudi na Slovenskem delale so se velikanske priprave, da bi se pet in l lajset.letnica poroke Nj. Veličanstev našega cesarja Franja Josipa I. in presv. cesarice E'izabete slovesno praznovala. — O pripravah našega trga k tej svečanosti nij bilo nič slišati in v resnici so šli naši „prvaki" še le zadnji tre-notek na delo. V zadnje j seji našega občinskega zbora se je sklenilo, da se dne 23. t. m. celi trg točno ob 8. uri zvečer razsvitli, kar se je tudi izvršilo. Dae 23. t. m. ob 8. uri zvečer zadonel je grom možnarjev na našem starodavnem Siviču, in kakor na en migljaj, bil je cel trg razsvitljen. Premožnejše hiše so bile okinčane s transparenti in lampijoni, tako d. pr. gosp. V .... a z lampijoni, — s transparenti, prvi z narodnim geslom za „vero, dom in cesarja", drugi s tri oddelke broječo pesnijo,  olišpana bila je hiša gospe
L........, in na zadaje moram omeniti
lični transparent na hiši g. G.....ta tudi
slovenski. Točno ob 8. uri šla je godba od grada počenši po celem trgu, spremljana od mnogobrojnoga ljudstva ne le samo domačih prebivalcev, ampak tudi od onih sosednjih vasij\ Pred godbo nosili so se lampijoni in štiri sveti lnice, kar je bilo od strani soseske urejeno. — Pri prvem povratku godbe pr družili so se jej čitalničarji, pri nastopu kojih je ljudstvo kar strmelo, temveč ker nij bila nobena svečanost od strani čitalnice objavljena. Predsednik čitalnice nosil je lampijon v podobi zlate krone, na to sledila je prekrasna zastava, na straneh nosila sta se dva velika lampijona v podobi balona z narodnimi barvami itd. Za čitalničarji šli so domači fantje s smolnatimi bakljami, katere bo od čitalničarjev prejeli. — Uže pri nastopu popustila je večina ljudstva godbo in se Čitalničarjem pridružila, čakalo je vrnivšo godbo. — Na to je šla cela tako urejena vrsta Bkozi trg, kateri je bil z bengaličnim ognjem razsvitljen, in slednjič na kolodvor. Tu se je vrsta ustavila, godba je svirala, rakete so se na vseh krajih, kamer si pogledal, spuščale, nad kolodvorom videlo se je goreče železniško kolo, na Soviču lepo razsvitljene črke F. J. E , katere bo bile jako krasne, zraven pa kres. — l& kolodvora nazaj grede zapeli so zelo lejio čitalniarji pred gradom cesarsko pesen in burno pesen „Slava Slovencem" od Hajilriha, na to nazdravilo se je Nj. Veličanstvoma cesarju in cesarici, na kar je godba še tudi cesarsko himno zasvi-rala. Po končanej godbi razšla se je vrsta, ia čitalničarji, spremljani še od nekaj ljudstva, vrnili so se, po trgu pesen „Naprej zastava Slave!" pojoč, v čitalnične prostore, pred katerimi so vnovič pod vibrajočo zastavo nazdravili zaročencema, in tu sli'ali so se tudi izmej ljudstva klici: „živili Slovenci!" Sploh so more reči, da Postonja v resnici nij
Se tako krasnega večera preživela, h komur pa so le čitalničarji s svojo udeležitvijo pripomogli. Pokazal je ta večer naš trg svoj pravi obraz, pokazal je, da je še naroden, če ravno se je nekaj glav nasprotnega duha mej nas naselilo.
Drugi dan vihrala je narodna zastava na čitalnici in nekaj zastavic bilo je na sose-skinej pisarni razpostavljenih. Zjutraj brala se je Hlovesna maša, katere so se vsi uradi udeležili. Po maši je šolska mladina v šoli deklaniovala in prepevala in popoludne napravila z novo zastavo k jami izlet, kjer je mla dina mnogo veselja užila. Omeniti moram še, da ]e šoli zastavo daroval dobrotnik naše šol Bke mladine, gospod dekan, kateri se v resnici o vsakej priliki v blagostanje naše mladine potrudi. — Društvo gospij napravilo je pa vsem revnim našega trga dobro kosilo, pri katerem se je revnim od strani glavarstva razdelilo 100 srebrnih goldinarjev, katere je neki neimenovani blagodušni gospod v ta na men daroval.
V „Laib. Zeitg." od dne 14. t. m. čital smo, da se bode v nedeljo 27. t. m. na tukajšnjem trgu napravila  ljudska tombola v prid po povodnji in po snežnih plazih poškodovanim Bleibergcem in Szegedincem. Mi od tega še nič ne vemo,  bi pa bili zato, da bi se s prva za uboge naše sosednje brate Planince in Loga tč an o, nadalje za dolenjske Dragovanjce in pa za naše br.ite posavinjske Hrvate in Srbe ozir jemalo, kateri bo bolj  revni, nego Magjari in koroški Nemci, za katere celi svet nabira. — Čitali smo na dalje, da se misli napraviti tukaj prostovoljna požarna ptraža.   V Postojni pa po Žarna straža, ko nij  nobene jedinosti in se Sivi v vednem prepiru! — Pa tudi ko bi se kaj Btorilo,  bilo bi to le mogoče na narod nej podlagi, a ne da bi se morebiti, če mi pristopimo,  z nami nemškutarilo!   — Starešinstvo je na  dalje naznanilo, da se bode 24. t. m. nova razsvitljava  v trgu upeljala. Pa, o blaženo nemškutarsko starešinstvo, kaj so se nek svetilnice izgubile ? Ali so morebiti dve uže en mesec viseči novi svetilnici tako slovesno naznanjena razsvitljava trga ? Naznani se lehko veliko, a malo izpelje. — Veliko kokodakanja, pa malo jajc.
K It ril ti pri Lukovici 2G. aprila. [Izv. dop.] Naš okraj gotovo nij bil mej zadnjimi, kateri so slavr.ost cesarjeve srebrne poroke navdušeno in dnevi primerno praznovali. Na predvečer sluvnojtnaga dne, mej tem, ko 80 plamteli po gorah okolo in okolo svitli kresovi, zbrali so se šolski otroci na Brdu in v št. Vidu v svojih učilnicah, in ko so raz-svitlili šolo, zapeli so navdušeno cesarsko pesen. Po nekoliko ogovorih od strani učiteljev končala se je predvečerna slovesnost.  A tem sijajnejša bila je druzega dne, 24. aprila. Po velikej maši, katere so se udeležili vsi uradniki sodnijski in davkarski, zastopniki občinski itd. in mnogo druzega občinstva, podali so se šolski otroci obeh naših Bosednjih šol v Lukovico, in tam vsadila  se je lepa cesarska lipa na primernem kraji.   Sodnijski pristav dr. P;.iior radožil je v jedrnatem,  to se ve, Blovenskem govoru otrokom pomen te sveča nosti, in navdušeni živioklici so doneli vladarju in vladarici. Ostali čas pak je bil namenjen v razveseljerauje. Otroci so po zajutreku, ki se jim je razdelil, rajali, plezali za stavo, v ža-kljih tekali itd. do dobrega popoludne, kateri Btoprav je bil odločen zabavi odraslih delež
nikov veselice. Ista se je vršila do pozne noči, in končala z velikim umeteljnim ognjem, katerega je priredil dr. P., in zažgal pri brdskom gradu. Veliko zaslugo, da se je veselica tako lepo in točno izvršila, gre poleg uže imenovanega gospoda tudi še davkarskemu kontrolorju g. GL, in gospodičinam Pavličevim in Emi Hofmanovej, katere so z veliko ljubezni ivostjo prevzele nalogo, postreči otrokom pri zajutreku.
fz I liKoniriii 2G. apr. [Izv. dop.] Tudi v našem lepem trgu  so se delale vse priprave,  da je  bil predvečer srebrne poroke NJ. Veličanstev kaj nenavadnega za Ljutomer, Ae bolj 7ii okolico.  Uže v sredo popoludne so vihrale zastave z mnogih hiš,  lip in po ulicah v dveh vrstah stoječe. Posebno lepo je bilo okinčano glavarstveno poslopje s transparenti.   A tuli slovenska narodna čitalnica nij zaostala,  kajti  zraven  lepo razsvitljenih in s trobojnimi  transparenti okinčanih oken je tudi na poslopju čitalniška zastava vihrala. Ob  osmih zvečer   kar naenkrat bil je ves Ljutomer razsvitljen, in  priMo je iz okolice toliko gledalcev, da jih nij bilo še nikoli v tolikem številu videti, nego po semnjih. Godba, za katero je Šla požarna straža z zastavo na Čelu in z baklami, jela se je počasi pomikati od starega trga proti glavarstvu, spremljana od neštevilne  množice;  vse se je radovalo, kar se je vsakemu  lehko na obrazu bralo. Vedno se je  vrstilo zvonjenje, pokanje mo-žnarjev in godba.  Ko je dospela godba z ba-klado, pri kojej je bil gospod župan Stever na čelu, do lepo  okinčanega glavarstvenega poslopja, je zaigrala cesarsko himno.   Na to se vrste* navdušeni „živio" in „hoch". Potem se prikaže gospod glavar pl. Premerstein, ki se je v dolgem nemškem in kratkem slo venskem govoru zahvalil občinstvu. Iz trga prehodila je godba vse ulice,  ter potem se vrnila v svoj navadni „kvartir".   V četrtek nas je na vse zgodaj prebudil grom možnar-jev in godbeni prijetni glasovi. Vse je kazalo, da se obhaja velik praznik. Ob 9. uri bila je velika slovesnost v cerkvi, koje so se udeležit vsi uradniki in mnogo občinstva. Po dovršene) službi božjej  hodile so deputacije h glavarstvu.  Popoludne bil je v „Schramlovej" gostilni skupni obed, pri katerem je igrala godba in kojega se je udeležilo črez 40 osob. Pri tem bo je dosta napivalo in govorilo.
Is 11**1 li«'nlM*r(pia na slovenskem Štajerskem 25. aprila. [Izviren dop.]  Tudi v našem trgu smo srebrno poroko Njiju Veličanstev vredno obhajali.   — Ko se na predvečer pri sv. Mohorji velikanski kres zasveti, zagrmo možnarji in domača godba začne Bvirati po trgu; 24. za rano pa zdrami prebivalce krepka budnica.   Na gradu so v h rak-dolge zastave: cesarska, bavarska in štajerska; na Šoli, katera je bila vsa v zelenji in vencih, pa cesarska.  Ob 9. uri bila je slo vesna maša z leviti,  katere bo se udeležili: občinska  zastopništva, kr. šolski sve-t, gra ščinska gospCda,  šolska mladina se učitelj stvom in mnogo faranov. Po zahvalnici zapeli so še šolarji cesarsko pesem in potem šo šli, spremljani od godcev in množice ljudstva, pred šolo, kjer jim je nadučitelj pomembo svečanosti razložil ter svoj govor s trikratnim „živio!" na Njiju Veličanstvi konča), ki so mej občinstvom mogočno odmevali.   Mej pokanjem z možuarji pri gradu in na gori zagodejo godci cesarsko himno.   — Zdaj opozori nadučitelj šolarje na „cesarsko lipo" (ame-
rikansko z belkast'm listjem,) katero je dal posestnik gradu, gospod baron pl. Esebeek po svojem vertarji pred učilno velikodušno posaditi, in okolo katere so šolarji mnogo raznih cvćtlic nasadili in jo s ces. zastavico okfačali, — proseč jih kakor tudi vse navzoče, naj to spominsko drevesce čuvajo kakor svetinjo, naj «k"rbijo zani, da postane do zlate poroke, katero naj Bog cesarskim zakonskim srečno učakati da, mogočno drevo, kntero naj še poznim vnukom o hvalpžnosti, ljubezni in uda-nosti slovensk'h Riihenberžanov do naše pre-slavne vladarske h'še svedoči. — V spomin na ta avstrijsko-ogerski praznik razdelilo Be je mej učenca in učenke 100 knjižic „Cesar Franc Jožef I.w, 50 po krškem županu, gosp. V. Pfeifer-ji blagodu^no darovanih „Vrtče-vih" prilog, G od tržana gospođa D. Dellefanta dobrotno izročenih dotičnih svetinj, in mnogo podobic. — Imenovanim detoljubom pa naj Vsemogočni njihovo podporo v povzdigo svečanosti in osrečt vanje mladine stotero povrne!
Na večer se je zbralo v gostilni Šmitovej mnogo odličnega občinstva iz trga in okolice „k malej veselici," p i knterej so Fe mej streljanjem vrstile zdravice, pesmi, govori, godba in — ples.
IK 1*1 ti lil H <k na Notranjskem 27. aprila. [Izviren dopis.] Dne 23. t. m. zvpčer bila je cela Planina razsvitljena, nekatere hiše bile so z zastavami, cesarskimi in slovensk'mi narodnimi prav lepo ozaljšane. V tej zadevi sta se posebno odi kovali h'ši bratov Korenov; videli smo tu krasne transparente, kakoršni bo dobe navadno le v mestih. Pokazala sta pri tej priliki, kakor vsikdar, da v zvestobi do vladarja in ljubezni do domovine sta vredna sinova prerano umrlega dež. poslanca gosp. Matija Korena. Za umeteljni ogenj, ki je celo slavnost poviševal, se -'mamo tudi 8»mo tej rodbini zahvalit1. Velikanski kresovi so goreli na vseh straneh in vmes se je čulo pokanje možnajev. —
V četrtek po slovesnej sv. maši obhajala se je slavnost v šolskej sobi ki je bila ta dan pesebno ozaljšana. Po uvodnem petji šolarjev imel je g. nadučitelj primeren govor, kateremu je sledil nagovor tukajšnjega preč. gosp. župnika do otrok, izmej katerih jih je ddbilo 24 blago za popolno obleko, za katero se imajo zahvaliti posebno knezu Windischgratzu in drugim radodarnim občanom, kakor tudi skrbi župnikovej. H koncu se je razdelilo okolo 70 iz-tisov slovenske knjižice „Cesar Franc Jožef L" mej Šolsko mladino.
Ie V< liUili WaM: 24. aprila [Izv. dopis ] Mnogi slovenski dopisi značijo, da bo je skoro po vs*-h krajih naše mile slovenske domovine obhajal veliki in slavni dan petindvajsetletne srečne zaročitve Njiju Veličanstev, našega presvitlega cesarja in  mile cesarice. Nezaostajavsi za drugimi, bilo je tudi pri nas uze na predvečer praznično po celej vasi, kakor morda še nikdar. Neštevilne lučice po vseh oknih, umetna razsvitljava sem ter tja; pri šoli avstrijski državni in kranjski deželni grb, m kr. sni podobi cesarski, tako tudi pri c. k. sodniji in drugod, povsod s pomenljivimi pa-trijotičnimi napisi, vse to okusno okinčano z zelenjem in  pomladnimi cvetkami, napravilo je prijeten dobrodejen vtis pri slehernem. In ko je zbrana šolska mladež pri šoli pela, k B. gu povzdigovaje prošnje in želje za trdno srečo in blagor presv. cesarsko rodovine, ter s priprosto uedolžnostijo in velikim navdušenjem povzdignila prelepo cesarsko himno, bila je vsa
množica, katera je bila privrela Iz cele vasi, kakor tudi od drugih krajev, ginena globoko v arce. Nadalje popevale so se tudi pesni: „Moj dom", „Mladi vojaci", „Bog ohrani nam cesarja" in druge. To odpevši pred šolo. podala se je nedolžna mladež pred c. kr. sodnijo. a za njo je vrelo vse mlado in staro z nepo-pisljivo radostjo in srčno zadovoljnostjO. Tudi tu se je isto tako prepevalo, in na koncu vsake pesni zagrmelo je iz polnih grl navdušeni „Živio! Slava!" Vse. vse je bilo vneto, plamtelo je vse do presvitlih jubilantov. Uže pozno v noč razšli so se posamezni, v srcu želeč, doživeti Še kedaj enako slavnost. Prihodnji dan bila je ob 8 nri sv. masa, katera se je končala z zahvalno pesnijo in cesarsko himno. Po maši zopet v šoli dnevi pristojen, patrijo ticen govor in petje. Popoludne izlet na Kar-lovico. Ondi ae je napivalo, rajalo, kratkoča-Bilo, vsak po svoje. Pogosto gromenje možnarjev povzdigovalo je slovesnost. Ob času domov pridsi, končalo se je rajanje pri g. Matiju Hočevarju, ko je bila ura davno uže polnoč odbila.
IZ SfMlražIce 25. aprila. [Izv. dop.] Sočutje in udanost do Njiju Veličanstev ce-Barja in cesarice je tudi nas SodražiČane vzbudila k praznovanju dneva, ko sta naš presvitli cesar iii cesarica obhajala srečni in veseli dan srebrne poroke. Zvečer 23. zažgali smo velikansko gromado na Strmici mej neprenehoma trajajočim gromom možnarjev. Umeteljni ogenj Bezal je proti nebu popolnoma v duhu navzo-enega ljudstva, kojega srčno voščilo: „Bog živi mnoga leta presvitla vladarja!" razlegal Be je po vsej dolini. 24. ob 9. uri ziutraj bila je Blovesna sv. maša v kapelici matere božje na Strmici. Šolska mladež zbrala se je v šoli, ter šla v najlepšem redu preko hribca, kazaje uže popolno navdušenost do Njiju Ve ličanstev. Sešli so se tudi gospodje kraj nega šolskega in občinskega sveta. Pri sv. maši peli so šolski otroci v največje veselje svojih staršev z nekako neustrašljivim, in krepko navdušenim glasom cesarsko in druge cerkvene pesni. Po sv. maši obdarovali bo se otroci z jedilom, in ko so bo nekoliko okrepčali, jeli bo telovaditi, čemur se je ljudstvo (ne prav voljno, ker ravno pri nas ne cenijo dosta telovadbe), vendar le dobrovoljno smijalo. Po telovadbi pa stopi na oder deček, Anton Bartolj iz Hoste, ter nam natančno in v resnici raz* umno razloži vso habsburgsko rodoviosko zgo dovino ; za tem so drugi otroci tudi deklamo-vali in pripovedovali prigodbe naših prejšnjih vladarjev. Po dokončanoj zabavi zagrmeli bo zopet možnarji in prenehali še le opoludne.
Marsikdo bi se pa čudil, da se naše bralno društvo, ki je pred osmimi, desetimi leti slovelo, se širilo, in bilo v resnici društvo, da malo taci h, nij oponašalo pri tej svečanosti. Kdo je temu kriv? Ime „Braluo društvo" ne, imonje njegovo ne, kajti se je v knjigah, koje je še društvo imelo, pozgu-bilo. Kdo tedaj? — Oni narodni možaki, ki odpadajo od društva zavoljo malenkostij, ki zavoljo jedne poštene, odkritosrčne in narodne duše podirajo in zatirajo bralno društvo. Naj vendar uže premislijo, ako imajo srce za narod Blovenski, da je vsako narodno društvo vez narodnega mišljenja, steber, na kojim leži velikanska streha, Slovenija, ki jo pa vedno Btrašni viharji od vseh strani napadajo iu iz-podjedajo. Ako se pa še iskreni narodujaki ne bodo ozrli na steber, ki se maje, in ga podprli — ako ga bodo raje pustili propasti
v največjej Bili naše matere Blovenske — kam bodemo potem prispeli, kakšen bode vspeh, kakšen konec?
Blaga dolžnost naj vas veže, vrli možaki, podpirati z vsemi močmi hirajoče „Braluo društvo", in tako postaviti zopet steber močan in dfbel Rtrehi vašega resno pravega mišljenja. V zavetje naj nam bode potem dobro služila trdno podprta streha proti hudemu, vse stranskemu napadu vnanjega Bovraga.
Zdaj v največjo čast 8rebrne poroke Njiju Veličanstev preavitlega cesarja in cesarice podajte gospodje in možaki pogumno roko svojej majki Sloveniji, ter jo krepko podpirajte s klicom: Živela presvitla car in carinja!
Ic V«mllcili fc«fM»IJ pri Ajdovščini 25. aprila [Izv. dop.] — Vesvoljni narodov praznik 251etnice srebrne svatbe Njiju Veličanstev cesarja in cesarice ie tudi tukajšnia občina dostojno in slovesno praznovala. Slavnostni spored bil je sledeči: 1. Dno 23. aprila opoludne uže odmeval je močni glas pokanja iz možnarjev na bližnjem griču pri „brastih", in kaj živo glasilo je lepo ubrano zvonjenje milodonečih zvonov v cerkvenem stolpu. — 2. Ob 5Va- uri popoludne se je za sv. večer tudi mnogo streljalo. — 3 Zvečer ob 8 uri zanetili smo močan kres, vmes pa se je streljalo in streljalo, ter zažigalo raznih barv rakete do pozne ure v noč. — 4. Dne 24 t. m. v zori uže grmeli so zopet možnarji, da je bilo kaj; lepo zvonjenje je pa budilo in navduševalo vasčane k občoej svečanosti tega imenitnega dne. — 5. Mej 8. in 9. uro zjutraj sešla se je vsa šolska mladina v učilničnej sobi, potem šla v lepo uvrstenej procesiji v cerkev. Ob 9. uri bila je slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo in blagoslovom, katere se je tudi ostalo občinstvo udeležilo. Po dokončanoj s v. maši vrnila se je mladež zopet v šolo, kjer ae jej je govorilo o pomenu te svečanosti. Končno bo zapeli otroci še jedenkrat prav gineni: „ Avstrijsko himno !u — 6. Na večer tega dne, prižigalo se je zopet rakete in pa pokanje iz možnarjev bilo ni konca ni kraja. Odmev vsega tega streljanja je pa pravi izraz naše vedne slovenske udanosti Nj. Vel., v našem imenu izrekajoč: „Bog ohrani nam še mnogo let naša slavna jubilanta!"
Iz Kr&kOfffft 27. aprila, flzv. dop.] Lep je bil večer dne 23. t. m., ko smo praznovali tu na Krškem  predpražnik srebrne poroke Njiju Veličanstev cesarja in cesarice. Okrajni šolski svet je glede na visoki pomen teh dnij prijazno prepustil telovadnico, — veliko dvorano v tukajšnje j meščanskej šoli, da se je mogel slavnostni koncert tim lepše, tim veliča8tneje vršiti. — Občinstva se je ob na povedanej uri natlačeno polno uabralo h koa certu, zastopani so bili vsi krogi prebivalstva od  uajodličnejše glave g. okrajnega glavarja Schoiivvetra do priprostega ratarja bližnje okolice. — Posebno mnogobrojno bil je navzočen krasni spol, in bila je zopet lepa prilika videti, kako tekmujejo te ljubke postave v to aletah,  kako se je trudila sleherna, kolikor mogoče fiuo in elegantno nastopiti. — Koncert se je pričel z govorom državnega in deželnega poslanca, tukajšnjega župana g. Viljema Pfei ferja. Mešani zbor — 28 pevkinj in pevcev — pod vodstvom tukajšnjega občespoštovauega izvrstnega sodnika g. J. Vencajza je nastopil na oler in v polukrogu stal za govornikom, ki je bil ta večer posebno dobro pri glasu iu je z znauim njemu lastnim  patosom, — iu nam Be je zdelo, da je denes Še s posebnim
navdušenjem ter živo prepričevalno besedo govoril. Mej govorom zadonelt so mnogokrat glasni „živio" klici, in konec govora bil je vzlasti sijajen in efekten, kajti kakor hitro je govornik končal zadnje hesede, intoniral je zbor slovensko cesarsko himno, kateri je občinstvo stojo poslušalo, potem pa svoje občutke, svojo udanost do preavitle dinastiie z burnimi ^živio"-klici izrnževalo, da je bil istinito impozanten trenotek.
Za tem se je pel A Ned*edov zbor: „Mein Oesterreich". Ta zbor nij lehak, a pel ho je vendar a tako preciznostjo, da ne bi najo8trejŠi kritik moeel kaj reči proti njemu. I to je zasluga našega pevovodje, ki je z redko potrpežljivostjo in skušeno roko moj-stersko vodil vaje in s svojim mirnim pridob-ljivim ravnanjem pridobil si na mah pevce, da jim nij bilo nobedno ponavljanje preveč, nobena skušnja predolga. — Tretja točka bila je dr B. Ipavčev krasni zbor: „Bodi zdrava domovina". — Bariton solo je pel g. komiBar Schvvarz. Mož laške krvi, ima tudi laško grlo; pel je svojo nalogo tako izborno, da se je morala ta pesen ponavljati. O tenoristu g. Ivanu Jermanu mi nij treba mnogo govoriti. To je „krški slavceku, znan po vsej okolici daleč na okrog, pevec „come il faut". — Četrta točka: Abtov „Stiindctaen" bo je simpatično sprejela, posebno pa se je obnesel v tem čve-terospevu g. Bodnik Vencajz, ki je s svojim mogočnim, čistim, na vse strani izšolanim glasom poslušalstvo kar očaral. — Na petem mestu bila je Tbalbergova „La transiera", fantazija iz opere. To pieip je svirala na glasoviru gospodičina Rožnikova. Kedor je slišal pri koncertih v velikih mestih prve umetnike in in umetnice na glasoviru, ta nekako se strahom čaka izida tako teškega komada, kakor je Thalbergova fantazija. A kako zadovoljno vzdihne človek, ako opazi kmalu početkom igre, da je ljubeznjiva igralka popolnem kos t°škej nalogi.
Po mojem prepričanji je bila ta točka jedna najboljših. Ne le uho poslušalcevo se je radovalo nad divnim igranjem, ampak tudi oko je uživalo svoje veselje, kajti gospica Rožnik je lepota, kakoršnih je malo, nij čuda torej« da nij bilo ni konca ni kraja rokoplesku ter živioklicem in dobroklicem. Ta eleganca v pred-našbi, ta izborna tehnika, ta mir in imoo-zantna spretnost v i/raževanji posameznih mest, — to nij kaj vsakdanjega. — Naslednja točka, „Želje", čveterospev dr. B. Ipavčev napravil je lep efekt. Gospici Ausenekovi sta znani kot vrlo dobri pevki in ker sta imeli tudi dobra sodelovatelja g Jermana in g. Šu-šteršiča, zato je bil dober vspeh uže a pr.ori zagotovljen, naj dri ho v zbor „Jadransko morje" bil je mojstersko izpeljan. Škoda le, da ga pevci o-j so hoteli ponavljati. Ilillerjev mešani zbor „Der Sonntag", kateremu je sledil še kratek nemški govor g. V. Pfeiferjev in na to nemška himna se je isto tako v občo zado-voljnost izvršil. — Pri tej priliki si ne morem kaj, da omenim posebno pohvalno sodelujočih gospij in gospodičin, katere so mnogo pripomogle k poveličanju koncerta. Pozabiti tudi ne smem dekoraterja g. Kurenta. Ta.mož ima pač tak okus, da si nij treba boljšega misliti. Dvorana kakor jo je on za ta slavnostni koncert okinčal, dela mu čast, da sme biti ponosen. — Sploh je bil ta večer tak, da bode ostal slehernemu v spominu.
Pokoučanej šolskej slovesnosti dne 24. t. m. zbrali bo se zastopniki tukajšnje občine k iz-
vanrednej seji v velikej šolskej dvorani, ter enoglasno Bkleuili m odposlali sledeča dva telegrama: 1. Telegram na [g. cesarjevega na-mestnka vit. Kalimo v Ljubljani: Občinski zastopniki Krt.iega mesta m okolice ponavljajo denes v imeuu cele občine naj -kma-. -.1 čut-stva neoinuhljive zveHtote m udaoosti do pre-svitlega cesarja in presvitle cesarice s prošnjo, da blagovoli preča stiti gospod deželni predsednik ta čutstva in preponižna voščila na najvišjem prestolu izraziti.
2. Telegram: Občinski zastop v Krškem je v denašujej izvenrtdnej seji Vaše Visoko-rodje v polnem priznavanji pravičnega in previdnega vodstva naše deželne vlade in iskrene skibi za deželni blagor za častnega uda enoglasno imenoval, in prosi, da sme dotično diplomo izročiti.
Tudi je uže županstvu došel odgovor, v katerem g. deželni predsednik sprejema Častno meščanstvo.
ll g£iltc&* 25. aprila. [Izv. dopis.] Program nafiega „Bralnega društva s požarno stražou za Blavnost cesarske srebrne svatbe, ki je bil v vašem cenjenem listu priobčen, se je razen male premembe redno pa sijajno izvršil in velikanska ulavnost, kakoršne Logatec še nikdar videl nij, ostala nam bode v vodnem spominu. Da se je pa ulavnost tako velikansko izvršiti mogla, storil je le društveni odbor vse mogoče. — Komaj je nastopila nočna tema uže so bile hiše lepo razsvitljene, videli bo se okusni slavoloki in ponosno so vihrale narodne in cesarske zastave na mnogih razBvitljenih poslopjih. Ko so pa kresovi po gričih pokazali svojo svitlobo, naznanilo je tudi uže grmenje možnarjev začetek slavnoBti. — Društvena požarna straža, ki se je v polnem številu (72 mož) baklade z lepimi lampijoni udeležila, stala je tudi uže v redu, enako tudi drugi udeleženci slavnosti. Vrhniška godba, lepo na novo uniformirana, začela je igrati, in sprevod nad 50 parov bro-ječ, spremljan od nebrojne množice, začel je premikati se mej pokanjem možnarjev v gor nji Logatec, kjer je okrajno glavarstvo.
Pred poslopjem okrajnega glavarstva stopila je društvena požarna straža v red, godba igrala je cesarsko himno in užgala so se ume-teljna ognja. Po vsem tem je začela godba igrati in sprevod premikati bo nazaj v dolenji Logatec, kjer je bila primerna zabava za udeležence slavnosti. Drugi dan bila je slovesna sv. maša, katere se je zopet požarna straža v lepem številu udeležila. —lč.
Iz Općili v tržaškej okolici 2G. apr. [Izviren dop.] Na predvečer cesarjevega dne je bilo pri nas slovesno zvonjenje in pokanje iz možnarjev. Itazsvitljava dveh glavnih ulic. Popevanje cesarske himne in drugih narodnih pesni] po razsvitljemh ulicah. Na vrhu pri „Obelisku" velikant-k kres, btreljanje, užiganje umeteljnih ognjev, kar je prouzročilo izredno veličasten in čaroben prizor, ko so se visoki plameni, raznobarvne visoko švigajoče puščice in ognjeni curki vspodabljali in ponavljali v spodaj ležečem zrcalu, v lepe j našej Adriji. Dne 24. slovesna sv. maša s „zahvalnico" in „cesarsko himno", katere se je udele-ležilo zraven občinskih načelnikov, javnih kor-poracij, Šolske mladeži z učiteljskim osobjem, tudi lepo število imenitnejših posestnikov in množica prostega ljudstva. Po sv. maši šolar-ska veselica b petjem, dnevi primernimi de-klamacijami in govori. Koncem je bila šolska
mladina obdarovana s pomerančami in jabelki. — Hvala in slava vsem tistim, ki so pripomogli k izvršitvi te lepe slovesnosti.
Ker imam uže pero v reci, naj še poročam, da s prvim majem se odpre tu na Opči nah brzojavna postaja.
Ir>-np ««ne
t LJubljani 30. aprila t. 1. PfonioJi hektoliter ti s. d 5 J kr.; — rei 4 gid. 39 kr.; — ječmen 4 gld. iJJ kr.; — oves I gld 7»i kr«) — ajda 4 gld. 23 kr.; — proso 4 gld. 6) ki.
• koruaa 4 goid. 40 kr.; krompir 100 kilogramu * 2 < Id 85 kr.; — fižol hektoliter 7 gl. — kr.; ta isl (tlogram — gl. 92 *r„ — mast — gid. tiS  kr. -ipeh iriaen— gi. 50 kr.; — speh povojen — gi. tiO r — jajoe po ls/t kr.; — mleka liter 8 kr.; — g.vcduiue oiogram 64 ar.; — teletniue 52 ir;   — svinjak atsau 5ti kr.; — sena iOO kilogramov 1 gld. 78 kr slame 1 gold. 52 kr.; — drva trda 4 av. metiu\ 7 gold. 50 kc, — mehka 5 gid. — ar.
Dunajska borza 30. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
e<DOCnl dri. dolg v baukuvoih .   , b5 gld. 45
-./luno drž, dolg v srebru   .   ,   . t>5 „90
fclata i mu h......... 77 .40
.«560 dri. posojilo...... 119   „ 80
Akcij«; narodne bauke   .... 807   „ —
-vredono akcije....... )j 50 »60
gondoli.......... 117    „ —
srebro.......... —    „ —
.HapoL.......... 9   „ 35
j. kr. oekini........ 5   „ 65
Uriavno uuarka....... 67 .55
Circus Sidoli
na cesarja Josipovem trgu. (187) V četrtek dne 1. maja oh 7*8. zvečer: noj_>i~olclic5j\j iv^o
zadnja predstava v slovo
na korist vodje T. Sidolija.
Ob ločitvi iz priljubljene Ljubljano kličemo srčni
zđ-rscTrst-vnjt©!
Vodja cirkusa T. Sitlali in tlrnihu.
Razprodaja
zaloge klobukov
i/. Voltmunovo konkurzno mase, na kongresnem trgu št. 7. (186—1)
Ua doktorja zdravilstva
s 500 gold. letne plače v Nmariji pri Jelšah, v prijaznem trgu na slovenskem Štajerskem, s sedežem c. k. okrajne sodnije in davkarije, več različnih obrtnikov, s 5000 prebivalci v fari, in 22.000 v okraji, se s tem razpisuje. u?ti—2)
Prosilci, slovenskega jezika zmožni, naj blagovoli: svoje prošnje v 4 tednih pn okrajnem zastopništvu šmarijskem (Bezirksvertretuog St. Marem bei Cilli) ulož.ti.
Mesto občinskega služabnika
s 24 gold. mesečne plaće je pri občinskem uradu v Kranju i/prazneno. Prošnje in dokazi dozdanjega službovanja nuj se do M.5. maja t. 1. pušljejo občinskemu odboru.
Mestno županstvo v Kranju,
dru 26. aprila 1879.     (ini —2)
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljšo, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo je
prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti navod, kako se rabf, dobi so zmirom z osobnim ali postnim naročilom pri A. Hnrtmuiiiiu v I. ju bi |twii, v Luka Tav-čarjovoj bili. (108—8)
Nijsijajnojši vspeh zagotavljamo. Trufiki za čiščenje znašajo za vaak hektoliter 4kr.
Solide Firmen als Vertreter erirasclt.
Nove vozne liste
za železnice
prav po niz kej ceni priporoča
„Narodna, tiskarna" v Ljubljani
Slovenske knjige.
Pri uredništvu „Slovenskega Naroda" Be dote in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo mtročevalcem sledeče slovenske knjige:
1. „Doktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „Kalifomake povesti" od Bret Harte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. ,,-ZVia Žeririjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župni/c TVakefleldaki**. Spisal Oliver Goldsmith.. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. „JHeJ dvema atoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. ,,Cvet in Sad", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena HO kr.
W H
2.3
tli
-SE
t
Mre !.a* 5
M
c a p
•  I K'
k
I S*
SI
BI M
C) m
E
<JJ 2 TJ S
r m
O
a
. a 7? c »a
9 ^
Zahvala in priporočilo.
Dolžnost mi je, da so svojim p. n. gostom za mnogobrojno poho-jevanjo in čaBtno zaupanje, katero se mi je iz.ka/.avalo mej časom mojega poslovanja v gostilni
„pri lipi44 v Ljubljani,
pred svojim odhodom iz Ljubjano najiskremjao h t.iui zahvaljujem javno, ter prosim, naj bi so b tako ljubeznjivostjo osrečil tudi unj naslednik v poslo^ vanju, oziroma brat IKIctrel Sla^abn. Sč »pustovanjem
•Titi'ij >iiiii<>ii.
----^r^ezSj^LS^s~y----■
Priložno usojam so p. n. občinstvu udano javljati, da som z dnem 1. n i ii j u prevzel
gostilno ..pri lipi" v Ljubljani,
ter da se bodem marljivo trudil svoje p. n. gosto popolnoma zadovoljiti z. okusnimi jedili in dobro (Kozlorjevo carsko pivo) pijačo. Ob jodnom prosim, ono zaupanje, katero se je izkazovalo mojemu predniku v poslovanju, oziroma bratu, naj bi se izkazovalo tudi meni. Udano
(188)_ Karel Simon.
Izuatelj in urednik Jesip Jurčič.
Lastnina iu tisk .Narodno tiskarne".