168. številka. Ljabljana, v sredo 23. julija XVII. leto. 1884. Iahaia vsak dan »e«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sko-ogerske deiele za vse leto Ifi (ML za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 «ld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vn leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za poftiljarije na dom računi se za 1 n. u.- .... ™..trn i-. ;..,*rf lotu _ V.a 111 i *> d i» ^ I »> - 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina /.naSa. Za oznanila plačuje ae od četiriatopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, In po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračnjo. Uredništvo in upravni stv o jo v Ljubljani v Frana Kolmana Uli, ,Gleđ*lUka stolba". Upravu ištv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo caročbo, stare gospode naročnike pa. katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ B četrt leta . . .....3 „ 30 „ n jeden mesec........ I „ 10 „ Za pošiljanje na dom Be računa 10 ki", na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n pol leta........8 „ ~ „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Uprat+nlstro ,,Stov. Narotla'*. V IJul>l|ani 23. julija. Dežela kranjska ta ne odlikue po svojej velikosti, a v ozkem okviru slojih gora hrflni toliko in tako čtlđovltih posebnost j, da ga ni na Širnem svetu kraja, kjer bi bilo na tako razmetno tesne ni prostoru skoro -zdržema toliko specijalitet. Največja teh posebnosti j pa je brez dvoibe nainovejše vladno gia-silo. Zaman se oziraš po sosednih in oddaljenih kro-novinah, kaj jed mrčega se ne nabuj.i mkjt r t;. adi, pri katerih se po nepotrebnem posega v za-obno življenje, oeš: „Calumniare audaeter, semper aliquid haeretl" frivolnej burki tako podobni, kakor jajce jajcu? V svojem hrepenenji onemogočili domišljenega kandidata, rabi oficijozus vsakeršne razloge. Na jednem mestu hvali „narodni ponos v moževskih prsih naših Notranjcev", njih narodno zavednost in prebrisanost, na drugem mestu pa jih zopet „ex chatedra" poučuje, kaeegu poslanca si morajo iz-brati. Kolikor mi Notranjce poznamo, smo popolnem prtveijeni, da je njim nasproti vsak pouk odveč. BaŠ ker so zavedni in prebrisani, so do Bedaj in bodo tudi v b< doče pravo pogodili. Nekako čudno pa se fiita, ko oficijozus z vsemi štirimi odsvetuje, izbrati si za poslanca koga iz Ljub-ljaue, Mi sicer znamo, da je dovolj prohujemb, razumnih veljakov mej Snežnikom in si im Nanosom, a ravno tako dobro pa tudi vemo da se je marsikdo napenjal za mandat na Dolenjskem, ali recimo v Belih Kraujcev, ki tudi v našej prvostolnici biva. In pa ugovor, da bi se komu o potrebah Notranjcev niti ne sanjalo, k iko šepav je ta ! Deželica naša je toli mala, da je vsikdo, kdor Ima količkaj odprte oči, prav lahko pozna, in razumniku, ki gre s časom naprej, tu li po raznih pokrajinah različna razmere ne morejo biti — španjske v..si, in ko bi mu popolnem ne b'le znane, bi tudi to ne bila nepremagljiva težava, kajti saj v»lja dan dmos načelo, da naj bode poslanec v vednej dotiki s svojimi voldci. Česar sam ne ve, mu lehko slednji povedo. Lthko bi pretipali še na dalje vse jednake razpeljave vladnega glas la, posebno hvaležno bi bilo, pečati se z zares klasično pri in eru mej slovenskim poslancem in Starorimskim tribunom, iz katere je razvidno da kdor je s pridom čital zgodovino se namazi koj spomina, četudi njegove primere premočno kažejo nasledke Prokrustove postelje — a naš namen je bil jedini ta, pokazati, da je glasilo vlade kot navaden kut š stopilo na volišče in da se s fokošem v roci že sedaj huduje in jezi nad kandidatom, kateri se niti prijavil ni. To je najnovejša BpOCijallteta v našej Kranj-skej — to morda peripetija v n išej političtiej melodrami ! LISTEK. Lamentacije. IV. Rad bi pisal večkrat kaj, nego se bojim, da ne bi razgalil s kakšno nepremišljeno besedo katerega nemškutarja kranjskega, kar se ne snu1 zgoditi in kar je ostro zabranjeno v danes vladajočej eri kranjsko-nemškutarske spravljivosti. Ste li videli, kako so našemu „Sokolu" levite brati in kako so mu žilo puščali, ko je preglasen bil, vračajoč ae s svečanosti od Bavdeka, ter je zmotil nemško harmonijo, ki se je ravno tisti čas razlagala po kazinskem vrtu v Ljubljani? Kaj tacega storiti v belej Ljubljani, pa ravno sedaj, ko nam je poglavitna dolžnost paziti in skrbeti, da se ne zakrivi las kateremu kazinarju! Komu je to podobno? To je škandal, pravi šk.-.ndal, kateremu treba pura iskati v historiji! Mlida krv sokolsku nam bo še zadosti jnda prizadejala, celo ob veljavo nas bo spravila pri nuSih nemških gospodarjih, pa zato bi najbolje kazalo, da se precej razpusti in razpodi tako društvo, ki pretrdo stopa n:» pete in ne hodi po prstih, kakor bi se spodobilo za — Slovence po Ljubljani, kadar se razlegajo nemških pesnij akordi po kazinskem vrtu. Zares, daleč je že prišlo in hude reči se godijo! Nekedaj neso sme'i nemški turnarji iz Ljubljane brez orožniškega spremstva, povsod so dobili po plerih, kamor so prišli, a zdaj niti v samej Ljubljani neso več sami svoji, zdaj se je tisti hudobni slovenski duh iz dežele v sumo mesto preselil in ne da miru našim ljubeznjivim kazinarjem, kudi'r se veselijo skupaj v kazinskem vrtu, zdaj juh moti „Sokol", ki maršita po ulicah Ljubljanskega mesta, kakor da bi ulice njegove bile! Ko bi si bili „So-kolci" vsaj čižme slekli, predno so prišli v mesto, pa niti tega neso storili, ampak kar obuti in v podkovanih čižuiah so stopali po trdem t'aku, kur se ne da nikakor opravdati. Pa recite, ni li tO pravi škandal? Le pomislite, koliko škode so naredili s svojim brezobzirnim obnašanjem Ljubljanski „Sokolci" štajerskim in goriškim Slovencem! Ko bi bili sokolski trobentači svoje trompete v Ljubljanico pometali, ko bi bili Sokolci bosi marširali po Ljubljanskem tlaku in svoje čižme čez ramo nosili, ne bi bili zmotili nemških pevcev v kazinskem vrtu, in štajerski tor goriški Slovenci bi bili kur naravnost srečni postali, tako so pa vse skazili, a štfljerski ter primorski Slovenci se naj zdaj zahvalijo Ljubljanskemu „Sokolu", če jih bodo Nemci in Italijani še nadalje pritiskali na zid. kakor so jih pritiskali do zdaj. Razjokal bi se človek najrajše, če pomisli, kakšno škodo delajo „Sokolci" vesoljnemu Slovenstvu. Ko ne bi bilo Sokolov v Ljubljani, ne bi se bila zmotila tista nemška pesen v kazinskem vrtu, kazinarji bi bili zadovoljni in vse bi bilo v redu, tako pa je narobe: kazinarji so hudo razžaljeni, kor so „Sokolci" mimo kazinsle.a vrtu marširali, in to je Skandal, ki bo gotovo komu škodoval, če ne dru- mestnega tdboruika gospoda dra. Zamik a ua župana Ljubljanskega gospoda Grasselli-ja zaradi izmišljenih izgredov Ljubljanskega „Sokola" dne 1 S. julija t. 1. |>ml kazinskim vrtom. V Ljubljani, dne 22. julija. Po končanej seji prosi odbornik g. dr. Valentin Zamik besedo, da stavi sledečo interpelacijo do gospoda župana: Obče znano je, da je ranjki Ljubljanski „Togblatt" se pred leti toliko časa trudil, da je bil Ljubljanskemu „Sokolu" prepovedan vsak javni uhod v Ljubljansko mesto o priliki njegovih izletov na deželo, pn katerih je nSokolau vsekdar radostno in prostovoljno navdušeno pozdravljalo Ljubljansko občinstvo Da se je to preprečilo, ni zamudil Ljubljansk* „Tagblatt" nobene prilike, in res je pod prejšnjim m- stri m zborom dosegel, da je bil „Sokolu* skozi os. m dolg h let prepovedan javni uhod v mesto Ljubljansko in da je bil „Sokol" na steno pritisnem Ravno »stega „ Tagblatto vega" hujskanja poprijel se je seduj slovenski uradni list, ki pripoveduje o uhodu Ljubljanskega „Sokola*4 v nedeljo po Vodraatski patrijotični alav-nosti stvar\ katere so se baje dogodile, katere pa so popolnoma izmišljene in zlagane, kajti g. dr. Zarnik bil je poleg pri uhodu „Sokola'* iz Vodmata v Ljubljansko mesto do Čitalnice, a ni čul prav nič od vsega tega, kar je poročal Ljubljanski slovenski uradni list, za katerim neso zaostali Dunajski m Graški nemški listi, kateri so vedeb, se ve da neist mto, poročati, kake strašanske stvari so se godile od strani „Sokola" pred kazinskim vrtom, kaka, preteuja so se izjavljala uaprani kazinskim obiskovalcem, Gosp, dr. Zamik vjiraša gosp. župana G r a a s e 11 i -) u, kot načelnika mestnega redarstva, mu je li kaj o teh popisanih izgredih znano, ali pa, če so vsa poročila izmišljena, o čemer je gospod interpelaut za svojo osobo popolnem preverjen — kaj hoče gospod župan storiti ali odrediti, da se prekli< t jo po Lj u b 1 j a n B k e m slovenskem uradnem listu in |>o Dunajskih ter Graških časopisih prijavljena umišljena poročil-* o izgredih Ljubljanskega „Sokola" ? Gospod župan G r a s * e 11 i pravi, du precej lahko odgovori na stavljeno interpelacijo. On sam na Bvoja ušesa ni ničesar slišal, ker ni bil pri uhodu „Sokola" navzočen. Tudi ni imel povoda odrediti kakih izrednih redarstvenih priprav, ker o tem izletu „Sokola" mestui magistrat ofieijalno nič vedel ni. A postavljeni so bili poleg kazinskega vrtu, kakor navadno za vzdrževanje javnega miru in reda mestni redarstveirki. 'A drugI dan se njemu, kot županu in načelniku tedarstvenikov, ni predložilo n i k a k o poročilo, da bi redarstvenik! imeti kak povod posredovati, uii da bi se bil zgodil kak izgred Poročilo je bilo popolnem negativno iu poročalo se je samo to, da je glasno „Živio" in „Slava" klicala množica, katera je spremljala „Sokola" in mimo katere je korakal. V ponedeljek zvečer pa je čital, pravi gospod župan, v Duuujskih listih, na svoje začudenje, da so se pred kazinskim vrtom glasili, govorili ali klicali neumestni klici proti v kazinskem vrtu zbrani družbi. Potval je takoj dotičnoga magi-stratuegu referenta iu ga vprašal, zakaj mu ni ničesar poročal, da so se vršili pred kazinskim vrtom izgredi in provokacije od strani „Sokola", a ta (gospod Perona je referent Oj>b. poroč.) kije bil sam navzočen pri kazinskem vrtu mu je izjavil, da niti on, uiti pri kazinskem vrtu nastavljeni redarstveni Iti neso slišali nobenih predbacivao j od strani „Sokolov" ali od slednje spremljajočega občinstva proti v kazinskem vrtu zbranem občinstvu, ali sploh kaj razun živio in sla v a klice v. To poročilo pravi gospod župan, mi je zadovolilo, in ni bilo povoda k daljšemu raziskavanju o tej stvari. Zuano je, končuje gospod župan, da se vrši od višje oblasti v tej zadevi preiskava, katera pa še ni dokončana, torej mu je nemogoče, sedaj o izidu poročati. A kakor zatrjujejo tudi drugi, jako zanesljivi sve-doki, ne bode imela ta preiskava nikako rane ga protivnega izida proti izjavam mestnega redarstvenega referenta. Počakati je tedaj treba, da dotična višja oblast preišče vso stvar, potem se bodo neosnovana poročila o tej zadevi že preklicala. (Mestni zbor glasno pritrjuje izjavi gospoda župana.) Politični razgled, Notranje dežele. V Lj u bi j a u i 23 julija. V saboto se jo prav na tihem zaključil «o-rišlii deželni zbor. JB i vil se je samo z administrativnimi zadevami. Narodno vprašanje ni nič prišlo v tem zasedanji v razgovor. V inoravskeui deželnem zboru je Chlu-mecky v ponedeljek utemeljeval svoj predlog o zboljšanji kmetskoga blagostanja. Priporočal je pred vsem urejanje kredita na kmeiih. Pri tem je pa vendar priznati moral, da je ravno pod liberalno vlado se šbujšalO stanje kmetOVO. Libeiulci so poprej neso nič brigali za kmeta, a sedaj so jih poslednje volitve preverile, da so že izgubili zaupanje pri prebi vaUtvu, zato pa hočejo pokazati, kako so skrbni za blagostanje ljudstva. Morda si s tem ravno hbfis Cblumeckv |>ridobit.i zaupanje za prihodnje volitve v državni zbor, ko boie ua čelu državne stranke so podal v volilni boj, in tako si ugluditi pot v mi nister&tvo. Dunajska predmestja, katera volijo sedaj v skupini kmetskih občin tedaj po volilnih možeh, bodo uvrste **|»4»«liiJeavaJ rij«ki deželni zbor, da se prosila v skupino mest, ter da bodo potem direktuo volila. Ta njih želja je opravičena, ako se pomisli, da je mursikako mesto maujše nego marsikatero teb predmestij, in da je značaj prebivalstva in način njegovega življenja popolnem mesten. Deželni odbor soluogrradski je uložil na ministerstvo nauka in bogočastja pročnjo, da se pouk veronauka v ljudskih šolah, za jedno uro pomnoži, da bi se na pouk veronauka v nadaljevalni šoli zadostno oz ral o, in da se v odpustiluih spričevalih tudi zaznamuje red iz veronauka. Ministerstvo je na to odgovorilo, da nima nič proti pomoožeuji učnih ur iz veronauka, ako bodo le cerkveue oblasti za pouk skrbele, kar se pa tiče poučevanje veronauka v nadaljevalnih šolah, ima deželni šolski svet pri določbi učnega načrta odločiti primeren čas za ta nunk; katehetov pa tudi nič ne ovira ustaviti red iz veronauka v odpustilna spričevala, od tega ne bode nič zavisna veljavnost spričevala. Ker si liberalci direktno ne upajo v plauinskih deželah zmagati, so začeli agitovati pod krinko „Bau eriivereinov." Tako je Bedaj tako društvo na Sol-»<»Kradukem izdalo poseben volilen oklic. V tem oklicu se sicer priporoča samo kmete voliti, a s tem se le hoče podkopati sedanje koservativne poslance. Koliko uspeha bode imela ta agitacija, pokazala bode bodočnost. zemu pa goriškim Slovencem, ki so tudi mislili, da bodo marširali po Goriškem mestu z godbo in razvitimi zastavami, pa le neso, ker se je že vedelo, da bi se to godilo z velikim ropotom, a tak ropot, ki ni nič druzega, nego mali škandal, bi se irredeu-tarjem v nos pokadil, kar se zopet ne sme zgoditi zdaj, ko smo spravljivi iu čisto zadovoljni. Škandalov smo že vajeni Slovenci in kar naredimo, je škandal. Če smo veseli je to škaudal, ker dražimo Nemce z našim veseljem, če smo žalostni, je tudi škandal, ker nemarno razloga žalovati zdaj, ko se oam tako dobro godi, kakor še nikoli poprej. Kranjci naročito bi morali zdaj pametni biti in ne dražiti Nemcev, že zaradi svojih rojakov na Goriškem ne; da se čisto pomirimo, bi bilo shodno, da pustimo v nemar Čitalnico, ter se preselimo v kazino, kjer nas bodo prijazno sprejeli 3tari naši znanci iu prijatelji gg. Dežman, Suppan, Schrev itd., a v odbor „Slovenske Matice" bi bilo dobro, da izvolimo nekoliko pravih nemškutarjev, ki ne bodo, to vam povem, nič več škodovali, kakor škodu- Ženske skupine nemškega „Schulver- «»ltirt»* so prišle v modo. Nemšita dekleta v Brau so tudi osnovala tako skupino. Ta kaže, da so nemški možje že obupali ponemčiti Slovane in so zato tudi kra tii sp >l poklicali na pomoč. Zttadi znanega shoda iu oklica na hrvatski narod, izdanega od Zagrebških vseučdiščnikov je jurist Ki*kov ć izključen za dve leti, juristu Joboru se je zapretilo z izključenjem, juristu Prebeju dal s < se strog ukor, drugi udeležitelji tega shoda se pa oj>ominJRJo na črnej desk . Ob jednem se je razpustil komitet za slavnost desetletnega obstanka vseučilišča, ki se je izvolil v tem shodu. „Pester Lloyd" je izvedel i| zanesljivega vira, da se strošk' za vojno forodovje prihodnje leto ne bodo dosti povičali. Znatno se brodovje to leto ne misli pomnožiti, ampak le dosedanje obrani' na visokosti, primernej zahtevam časa. Samo nekaj cenejih torpeduib in avizo-parnikov se bode na novo naj>ravilo. V nanje d i zave. Holu ar« It o nuiodno sebraoje se je včeraj zaključilo. Knez je odpotoval iz Trnovega v Sofijo. Tudi ministerttki predsednik Karavel« v se je podal tja. Kakor se poljskim listom poroč« iz Varšave, je zaradi nameravanega atentata na riiNkega carja 96 osob dejanih v zapor, in sicer največ Rusov, 8 1> iv in Bolgarov, a skoro noben Poljak. Car pa neki zaradi t»*ga ne misli opustiti svojega potovanja v Varšavo. Vsaj poslopja, v katerih misli tam Bta-novati, se še vedno dalje popravljajo. Inženirji preiskujejo skrbno ce-'te, mostove, pota in železnico ob desnem bregu Visle. Konci tega meseca vrne se tudi general Gurko v Varšavo z odpusta, da bode navzočen pri vsprejemu carja. V ItclK i ji se sni deta danes senat in zbornica poslancev. Vodstvo liberalcev prevzame bivši pravosodni minister Bara, katerega najbolj črte konservativci. Holaiuisk i državni sovet je pritrdil načrtu zakona o regentstvu. Zbornici se bosti sklicali dne" 28. t. m., drt se posvetujeti o tem zakonu. Novi norvcžkl vol lui zakon določuje, da ima volilno jrravico vsak, ki je spolnil 25. leto, je že pet let naseljen v deželi iu a) je v njej uradnik ali je bil; b) ima v kmetskih okrajih že pet let kako poseBtvo na svoje ime prepisano ter je obde-lujo; c) stanuje že pet let v kakem obrtuem trgu in še ni sli tam bivati; d) je meščui trgovskega mesta ali ima v kakem takem mestu posestvo ali pro lajal-nico, katere vrednost znaša najmanj GOO kron ; e) je za poslednje leto plačal državni in občinski davak od najmanj 500 kron letnega dohodka na deželi in 800 kron v mest'h. Turska vlada hoče neki Batna zaključiti tuje poštne urade, ako bi ti sami do 13. a vg u sta "ne? prenehali svojega poslovanja. Policijskemu komisarju države, prefektu C irigradskemu, generalnim guvernerjem v provinci j ah so se že poslali zato potrebni navodi. Ob jednein je pa Turčija s posebno okrožnico to nuznanila vlast'tu. Francoski časuik „Tempa" je izvedel, da 86 bode rgioto* sita konferenca jutri na nedoločen čas 0'.!!o?i!a. Nemčija, Avstro-Ogerska, Rusija in Italij". so neki pripravljene odstraniti vse sklepe o organizaciji egiptovskih fiuanc, kateri bi imeli stalno veljavo. Te vlasti mislijo, da se konferenca ima samo omejiti na dovolitev razpisa novega posojila Egiptu iu določiti budget za bodoče leto za to deželo. Predsednikom mekslkaiiske republike je izvoljen Porfario Diaz. jejo nekateri ljudje, koje srao mej Slovence šteli že mnogo let. Nadalje imamo v Ljubljani nekako „dramatično društvo"; kaj nam hoče tako društvo? Ni li to tudi škandal? Zakaj pa imamo nemški teater v Ljubljani? In pa „Glasbena Matica", — nič druzega, nego škandal! Vidite, kazinarji nemajo nobene „GlaBbene Matice", pa kako navdušeno pojo po svoje v kazinskem vrtu, tako navdušeno, da mora vsa Ljubljana molčati, kadar se složijo nemška grla, in da ne sme v takem momentu v celej Ljubljauskej okolici nobeden škrjanec ali ščinkovec, — a, kaj ta dva, niti vrabec ne sme začivkati, ker bi se utegnili nemški pevci zmotiti, pa bi bil škandal zopet gotov, in vsi Slovenci bi bili krivi, tudi koroški, da se je v Ljubljani dogodil nov škandal, katerega bi najnovejši škandalski dnevnik z veseljem raznašal po svetu. O, srečni smo zares Slovenci, kakor še nikoli nesmo bili in dobro se nam tudi godi, tako dobro, — da je škandal! Spectabili s. Dopisi. ■z Celjske okolice 22. julija. [Izv. dop.] Danes smo imeli občinsko sejo; občinski tajnik llof-man in sluga Merjančnik sta suspendirana; jutri se začnejo volitve. Kake vrste so naši nasprotniki, se vidi iz tega, da je bilo treba pomoči iskati pri nameatniji, ki je ukazala našemu županu sejo sklicati, in posredovati je moral vladni komisar pri seji. Glejte, to je ravnopravnost, celi odbor sestoji iz naših, razun župana in Francketa, in nam 16 i m ni bilo nič moči doseči, župan gospodaril je čisto po svojem, brigal se ni ne za postave in ne na sicer ne silne pritiske tukajšnjih oblastni j; seveda se ne sme misliti, da je župan Mule Bog ve kaka glava, ne, navaden kmet, ki ne ve, kaj sploh to pomeni, kaj dela in kaj podpisuje, to je ta glava. Pa liberalne glave zamorejo vse doseči in tudi Župana vzdrževati. Saj ne bodo dolgo več gospodarili dr. Glantschnigg et tuti quanti. Tudi pri volitvah bode interveniral vladni komisar in nekaj Žandarjev, ker pred bajoneti imajo znani Celjani respekt. Iz Kranjskega okraja 21. julija. [Izv. dopis.] Dne 12. julija imelo je učitelJBtvo Kranjskega okraja redno letno skupščino v Kranji. Gospod nadzornik K. Pirker otvori isto ob 10. uri s primernim pozdravom. Zapisnikarjema je predlagal g. Stanonik po dosedanjem običaji najmlajša učitelja gg. Frlana in Gartm rja, ki sta bila tudi izvoljena, akopram je g. Jeleuec menil, da ui primerno zapisnikarjema voliti gospoda, ki sta prvokrat pri koaferenci in je predlagal zato starejša učitelja gg. Stanonika in Kmeta, ki sta v parlamentarnih zadevah bolj izurjena; predlog vender ni obveljal. Nato je gosp. nadzornik naznanil spremembe i. f| učiteljstvom in s toplimi besedami spominjal se umrlega, vrlega tovariša g. Lovro Sadarja, bivšega nadučitelja v Loki, in pozval uavzočae, da v znamenje sočutja s sedežev ustanejo, kar se je zgodilo. Sledilo je poročilo gosp. nadzornika o nadzorovanji šol. O uspehu izrazil se je povoljno, v ostalem pa poudarjal posebno versko vzgojo Na vrsto so prišla poročila. Prvi je poročal gosp. Kuster nemški nO modernem času iu njega znakih pri našej mladini". Poročilo bilo je z občnim odobravanjem vsprejeto. Drugo poročilo: „Pouk slovenskega pravopisja s posebnim ozirom na krajno narečje" čital je gosp. Levičnik. V uvodu povedal je, da je že začetkom svojega učiteljevanja močno pogrešal knjige, po ka-terej bi pravopisje poučeval. Zato si je sestavil sam pričujoče delce, katero je pa vender le lokalne vrednosti, ker se ozira le na narečje domače vasi, veuder si po tem vzgledu lahko vsak učitelj sam osnuje jednak navod. Nato nam je pravil v mnogih §§., kaj je pravopisje, kdaj se pišejo velike začetne črke, kdaj se stavi pika ali vprašaj, kako se dele besede itd., vmes nam pa še v opazkah čital besede skoro vsih evropskih narodov in pravil, kako se pišejo. Vse poročilo vzbudilo je zlapti na levici mnogo veselosti. O sleduči debati omenil je najprej gosp. Kuster, du je bilo imenovano poročilo pravi ubožni list učiteljstvu, čemur so zlasti mlajši učitelji pritrjevali. Vender jo gosp Bernard oporekal meneč, da nam je gospod poročevalec s svojim poročilom hotel le pokazati, kako on praktično poučuje. Gospodu Pogačniku pa je bilo imenovano poročilo tako všeč, da je je stavil kar v jedno vrsto z najboljiiui dosedanjimi slov. slovnicami trdeč, da ako je to poročilo ubožni list, so vse dosedanje slovenske slovnice ubožni listi. Tretje poročilo: „Slovnica v ljudskej šoli", katero je obravnaval g. Kri,lic bilo je jako humoristično osuovano, vender je bilo z zadovoljstvom vsprejeto. ■ Pri poročilu knjižničnega odbora naštel je načelnik gospod PezJič kujige, katere je odbor mej letom nakupil in povedal, kako je z denarjem rav-nal. Knjig, katere naj bi se prihodnje leto za okrajno učiteljsko knjižnice kupile, po dosedanjem običaji ni INEđvetbVal, kei je dosedanji knjižnični odbor itak vse le po svoj'--j glavi kupoval, zato tudi nasveta, naj »e kupijo pedagogični klasiki in še nekoje druge pedagogične knjige ni priporočal, ker mu je baje nekaj ur prepozno došel; postavno pa se imajo taki nasveti 3 dni pred konferenco odboru poslati. Nato se oglasi g. Bregar in izrazi svoje začudenje, kako da načelnik baš ta §. tako dobro pozna, o onem pa nič ne ve, ki veleva, da ima odbor le nasvetovatt, katere knjige naj se kupijo, sklepati pa ima jedino le konferenca, in omeni, da je bilo vse dosedanje postopanje nepostavno. Nato je g. predsednik dejal nasvet na glasovanje iu sklenilo se je, da se imajo imenovane knjige kupiti. Pri volitvi novega odbora izvolil se je le mesto odstopivSega gospoda načelnika g. Gross. Drugi udje so ostali. Za odposlanca v deželno učiteljsko konferenco predlagal je g. Stauonik gg. ž up a n a Vavkna in Levic ni k a. Ta predlog bil je po večini vsprejet. Nasproti glasovali so nekateri Člani konference, ki so zahtevali volitev po listkih in bili načeloma proti volitvi nper acclamationem". Pri posamičnih nasvetih predlagal je gospod Knific resolucijo: Učiteljska konferenca naj izreče svoje obžalovanje, da mežnarji še po lOletuem obstanku dotične postave v šolskih poslopjih stanujejo, in da šolske gosposke ne skrbe zato, da bi se učiteljem pripravila primerna suha stanovanja. Konferenca je jednoglasno to času jako primerno resolucijo vsprejela. Nato je predložil g. Jele ne c dve peticiji na deželni zbor kranjski za funkcijske doklade voditeljem po jednorazrednicah in zboljšanje materijalaega stanja učiteljem po mestih in trgih. S tem je bil dnevni red dovršen in gospod predsednik sklenil je sejo s trikratnim „živio" na presvitlega vladarja. Akoprem je bila seja v primeri s prejšnjimi leti, ko se je vse jednoglasno odobrilo, kar je g. Stanonik predlagal, burneja, ni bilo pa nasprotno pri obedu še nikdar tako živahno, kakor baš letos. Kajti mej tem, ko se je druga leta najlepša zabava, petje, popolnem pogrešalo, razveselili so nas pevci letos s prav lepimi zbori in pesnimi. Sploh se je pri obedu pokazalo, da je človek lahko „iuimicus rei," zato pa še vendar lahko ostane „amicuB per-sonae". —e.— Iz RelcIieiiburgA 21. julija. [Izv. dop.J S 15. dnem maja 1881 postal je naš trg unicum celega cesarstva, kajti naš krasno ležeči gorenji grad kupili so s Francoskega pobegli redovniki trapisti v deloma belih, deloma rujavih kutah*). Ker so vin-carijo pri svojem vinogradu v Sremiči povekšali ter dokupili obširno Kuharjevo posestvo na Gorici z opekarno, sicer brez gozdov iu vinogradov, za nekaj čez 7000 gld., iu ker še mislijo baje kupiti Turo-skemu gradu lastui mlin ob Brestanci pod gradom itd., zualo bi biti to znamenje, da se mislijo onde stalno naseliti. Kmalu po svojem prihodu priredili so si v graščinskem podstrešji spalnice od desek. V vsakej takej celici je na odru slamnica ter s slamo natlačena vajšnica in belo-volneni koc, na steni pa visi razpelo in podoba Matere božje. To je vse! Vsaki uhod je zagrnjen z debelo tkanino, nad uhodom je ime dotit^nega redovnika, katerih je sedaj že nad 50. — Tu spijo oblečeni po zimi in po leti, a ob dveh po polunoči pozove jih zvonec k molitvi v zato začasno pripravljeno kapelo z dvema priprostima altnrjema in takimi klopmi. Cez dan opravljajo delo doma, na vrtu, na travnikih, na polji, v vinogradih, sadunosnikih, pri čemer jim pomagata jedina Blržabnika, dva konjska hlapca. Njihova hrana, vstkdar brez mesa (izvzemši bolnike) je prav skromna, kakoršna je tudi njihova obednica. Iz svoje skle-dce vzame si vsak na svoj krožnik le toliko jedij, kolikor misli použiti, kajti ni dovoljeno krožmk nazaj v skledo spruznjevati. Taki nezbrzdani ostanki posameznikov razdele se mej reveže iz okolice in mej revne popotnike, katerih se povprek po 40—50 na dan v tem zasebnem samostanu oglasi, ki je tedaj pribežališče revnih in mtrebnih. Da bi se le nikdar ne zlorabila ta gostoljubnost samostanska! — Pečejo le pšeničnik — prav okusen kruh. Kmetijsko orodje se ne loči bistveno od na-, Sega samo mesto srpa rabijo pri žitu koso z dolgim zobom na kosišči, kateri zob prestrezuje bilke mej košnjo, da je vezaču delo polajšano. Štajerski „Go-j spodarski Glasnika pravi na str. 5. o rabi srpa ali kose pri spravljanj s t erni mej drugim to-le: Kosa I opravi dva do trikrat ee( akoi srp. Delo torej manj stane; struiŠče je krajše iu slame več, delo pn se urnejše vrši. Zato rabi kosa, kjer je dnina primeroma velika, na velikih kmetijah, kjer žanjic pomanjkuje in ob slabem vremenu, ko je dela preveč. — Govejo živino imajo prav lepo, katero so s Francoskega sebo pripeljali. Vole so v začetku upre-gali, kakor naši Korošci, namreč na čelo, in mesto biča imeli so (kakor slonski gonjači) dolgo palico z železno kouico — drog za dreganje; — a sedaj se že poprijemajo pri nas navndnib teleg in biča. Jezik jim je zavezan, zato pa jih vidimo na potu k delu ali od dela drugega za drugim hoditi. Ker imajo v svoji srediui poleg navadnih delavcev tudi razne rokodelce, kakor krojače, čevljarje, cokljarje, kolarje, kovače itd., še lekarno imajo lastno — in ker dobivajo potrebno blago v velikej množini večinoma iz inozemstva na pr. sukuo, olje, sir itd. s Francoskega, moko iz Pešte itd., dajo tedaj našim duiuarjem, rokodelcem, obrtnikom iu kupcem le redkokeduj kaj malega zaslužiti, kar pa je pri prejšnjih posestnikih, bogatih plemenitaših, vsako leto nekaj tisočev iznašalo. No, kadar bodo začeli zidati novo cerkev in obzidje, kar baje nameravajo čez nekaj let storiti, potem zna priti nekaj njihovega denarja tudi mej domačine. Ako bi si pa hotel dragi „na-rodnik" ovi samostan „Marije pomočnice" znabiti osobno ogledati, tedaj se potrudi po lepo obrašče-nein griču do graščinskih duri j, kjer te bo vratar brat Ambrož prav prijazno pozdravil, ter ti vse zanimivosti rado voljno razkazal; za take slučaje namreč mu je vez jezika odvzeta. Ako bi se v teku časa državna oblika na Francoskem spremeniti utegnila, potem bi znali ta kraj zopet zapustiti. Vročina je bila že, zlasti predvčerajšnji dan, neznosna, zahtevala je celo jedno žrtev pri nas. V soboto popoludne vezal je snopje na polji nek 701etni težak, kar se zgrudi na Ua in vkljub zmakanju z *) Sedaj so trapisti tudi to na Kranjskom pod Kumom; v „novi Avstriji" pa bo bili že prej nasoljeni, namreč v Banjaluki. vodo umrl je precej in obraz mu je začrntl. V noči od sobote na nedeljo pa se je Vsemogočni usmilil čez razžarjeno zemljo, utrujenega kmetovalca in njega trpečo živino ter poslal nam pohlevnega dežja, ki je še včeraj jeden čas dohrodejno rosljal, toliko, da se vsa narava okrepčano čuti. Ljudstvo je čez vse hvaležno za ta pravi blagoslov božji. V takem žarečem poletji, kakerflno je letošnje, ve človek Še le prav ceniti dobro pitno volo, ka-koršna je v resnici pri nas, in pa bistra kopališča, kakoršna so reka Sava in potoka Brestanca in Dolšca, v katerih je bilo vsaki dan zlasti proti večeru vse živo hladečih se kopalcev. Temu krepčilu se je potem nadaljna okrepčava pri kupici vina ali pa piva kaj dobro prilegala! Dobro, da smo tudi v tem menda na boljem, nego marsikateri večji in iraenitnejši kraj, kajti imamo več dobrih in nekaj celo prav dobrih goBtilnic, v katerih se dobi okusna hrana in Bnažno prenočišče. Ako bi pa hotel kdo dalje časa v Reichenburgu ostati, ter v svojej last-nej sobi stanovati, ali se celo z rodbino semkaj v večje Btanovanje preseliti, mu je tudi mogoče pri nas ustreči. Sedaj se misli tukaj naseliti pooblaščenec lesnega trgovca, kateri bo nadzoroval posekanje Planinskega gozda, rezanje hlodov smrekovih in bukovih iu privažanje desek na Reichenburški kolodvor. Tržanu mehaniku g. Lenartu pa je le srečo voščiti k njegovej najnovejšej stavbi v sredi trga; — za žage plačuje baje oni trgovec visoke najemnine. Vse to bi znalo dajati domačinom precej zaslužka. Bog daj! O jami za premog v Dolskem, kjer je bilo še pred nekimi leti tako živo, pa ni nič slišati, odkar jo je Dunajčan Drascbe prodal. Konkurenca! Baš zaradi preteče uadloge v vinogradih in vsakoletnih uim bilo bi ljudstvu želeti postranskega zaslužka, inače bo večinoma popolnoma ubožalo. Uboštvo pa je največja coklja napredku tako v gmotnem kakor v duševnem oziru Trg, v katerem he je zadnja leta nekaj lepih novih hiš pozidalo in starih prenovilo, dobil je lansko jesen žandurmerijsko postajo, česar smo že težko pričakovali, kajti v Reichenburgu križajo se ceste na vse strani, najbližjo žandarmerijo pa smo imeli v Sevnici, t. j. 3 ure od tod. Pouočni čuvaj, ki zna tako lepo no domače uro klicati, pa je pred par leti žalibože umolkuil. Dobro bi bilo, ko bi se našlo zopet nekaj mazila iz občinske blagajnice za njegovo starikavo grlo. H koncu naj mi še bode dovoljeno omeniti, da so bili v tem letu javno odlikovani 3 Reichenbuiški rojaki: p. n. gg. dr. Fran Rndaj, c. kr. bilježnik in deželni poslanec v Mariboru, Martin Ivane, župnik in dekun v Štnarji pri Jelšah, in Ivan Krajne, umirovljeni Mariborski učitelj. To naj služi mlademu naraščaju, katerega ni baš malo, in ki se v obče častno vede, deloma celo že odlikuje, v spodbujo. F. J. Domače stvari. — (Odlikovanje.) G. Anton Ukmar, kurat pri Kaualu dobil je za mnogoletno zaslužno delovanje zlati zaslužni križec s krono. — (Imenovanje.) Gosp. Fran H u b a d, profesor in začasni vodja deželne podgimnazije na Ptuji imenovan ju profesorjem na prvej državuej gimnaziji v Gradci. — (Jurčičevih zbranih Bpisov) izšel je ravuokur III. zvezek. Pripovedni spisi. Vsebina: Domen. — Jurij Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. Gena 70 kr. Vezan v posebno krasne platnice z utisneuo zlato podobo Jurčičevo 1 gld. 20 kr. Več o tej prelepej knjigi prihodnjič. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko „Slovenca" zaplenilo je c. kr. državno pravduištvo zaradi dopisa „Z Goriškega 17 julija. (Naši voditelji iu razžaljeni narod.)" — (Učiteljsko društvo v Srn ar i ji pri Jelšah) obhaja 7. avgusta t. 1. spomenico svojega desetletnega obstauka. — (Za železnico Spielfeld-Rudgona) objavlja Wiener-Zeituug koncesijsko pismo z dne 2. junija in pogoje, po katerih bode tir tej progi 1.435 m, širok, vožnja samo po dnevu, največja brzina pa 25 kilometrov v jednej uri. Proga bode 31 kilometrov dolga, jeduotirna. Južna železnica je zavezana, dodelati to lokalno progo najkasneje do 1. julija 1885. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Iz Sevnice 23. julija. Pogreb pokojnega A. Lenčeka bil veličasten. Od Blance do Rajhenburga je šolska mladež in obilo ljudstva ter mnogi prijatelji in čestilci s Štajerskega in Kranjskega spremilo sprevod. Po končanih cerkvenih obredih slavil je državni poslanec gosp. dr. V oš n jak izgledno delovanje pokojnega prijatelja. Levov 23. julija. Državni pravdnik Me-hoffer nekrivim spoznan. Toulon 22. julija. Včeraj čez dan 14, v Marseille-u 11, v Arles-u 8 osob za kolero umrlo. Bcrolm 23. julija. Cesarjevič in cesar-jevičinja s princesinjami odpotovala na Angleško. Razne vesti. * ^Letošnja povoden j po Galiciji) je V 34 okrajih naredila 350 000 gld škode, od katerih pripada 100.000 gld. samo na poškodbo cest. Deželui odbor poslal je cesarskemu namestniku spomenico za državno podporo. * (Irredentovec.) Iz Tridenta se poroča: Zadnji petek so na kolodvoru Ala prijeli ineden-tovca Gerlonija. Ta, rojen v laških Tirolah, živi zdaj v Milanu in je kot predsednik tamošnjega društva poslal o prdiki smrti pe.snika Pratiju spomenico Te-chiju v Rim. Za to spomenico pa, v katerej se govori, da žele" laški domoljubi najprvo si Triuent prisvojiti, je zvedelu polcija. Gerloni se bo imel zagovarjati zaradi zločina veleizdaje. * (Pisatelj — minister.) V srbskem Banatu rojen srbski pisatelj Lazar Kost'ć )e imenovan ministrom za uk in bogoca^tje v Crni gori Kostič je mož velike zmožnosti in izredno izobražen. Šolal se je na višji Dunajski šoli. Nazadnje je uredoval in izdajal v Belemgradu časopis „Nezavisnost", dokler ga ni kralj Milan radi presilne opozicije iz dežele i/.tiral. Kakor vidimo, zbirajo se vse boljše srb-Bko-narodne moči okolu črnogorskega kneza. * (Posnemanja vredno.) Kraljeva bavarski' di ž» lna sodinju v Landou (PfttlC) je vinskega kupca iu graf čaka Josipa Kerna v Rošbabu zaradi ponarejanja v na obsodila v denarno globo 1500 nmrk oziroma 150 dnij v zap< r in zaradi prodaje jioiia-rejenega vina v 10 slučajih v globo 50 mark ali 5 dnii v zupor. Razun tega mora ka/.nenec tudi vse sodnijske stroške phčati. * (Nemška previdnost.) Iz Bavarskega se piše 18. t. m.: Že vtč nemških listov je prinosio oklic, katerega je razglasil nek okrajni urad /.»radi kolere. Peti člen tega razglasa se ku\ Čudno glasi : „Z;i potrebno število krst še nismo poskrbeli, a vendar je treba na to gledati, da S" iz lelovnt.ehi krst, že zdaj z lesom dobro založe." Ta nemška piv v d- J no.st nas spomina na biv.ojavro župan;., kateri je j ministru brzojavil, da je vse pripravljeno za ko'cro | in da samo še te pričakujejo. Zdtj se lahko nebi4 fki mizarji založe" z lesom in svoje krste kot sosebno zdrave poveličujejo. * (Itabelj na potovanji.) V Atenah izhajajoč list „Sloa" poroča, da je grška vlada vej nemu parobrodu „Parulos-1 dalu ukaz, odpluti v Nauplijo, vspr-jeti oudu stanujočega n blja z inoril-nim strojem (giljotino) in vojak! vred in potovati po kraljestvu izvršujoč službeni posel Na Grškem te* usmrte pr» eej po potrjen« j obsodbi ua smrt obsojenih ampak jih zapro po ob morji b žetih mestih, da čakajo ondu smrti, katera j h meseci uilija vsakega leta kosi. Tako prihrani giska vlada vi line stroške, katere Id sprotnu usmrtenje vsacega po-BamlčnegH smrti zapaleg* kaznencu po samo jednem rabili v vsej deželi prou/n čilo. Ko je pred nekaj let: Grška razpisala službo rabita in se nikdo oglasil za njo, je vlada jed nega v smrt obsojenega Grka pomilost'la in mu podelila službo rablja za vse grško kraljestvo. Da pa ta ne ude in vlade ne j>:i-pnni v zadrego. — ga imajo celo leto v Naup!i)i saprtega. Meseca julija vsakega leta pa potuje ua parniku s spremstvom vojakov po službenih opravilih preko vseh pri morji ležečih mest, kjer Čakajo nesrečni Grki svoje smrti. l>obro mazilo. Vsakeršno unetje, trganje po udih, otrpnenje itd. uapešno ozdravi Mol I-ovo r Francosko žganje in sol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Diitiaji. Tuchl.iuben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izr.-čno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 7 {t>90 —7) Zahvala. Najiskrenejšo zahvalo izrekam vsem onim, ki so se slavnostnega odkritja spominsko plolfie 13. t- ni. udeležili. Prav posebno pa. se zahvaljujem visokordđaim gospođom: c. kr. dvornemu svetniku grofu C h ori n s k e in u, deželnemu glavarju grofu Tli iirn-ii /.;• udeležilo in govore, C. kr. okr glavarju Mahkot-u za prelepi slavnostni govor, vladnemu Svttulka pl. Wn rzb ach-u, tajniku deželnega predsedni-fttva vitezu Scliiv iirz-ii, preeast. duhovščini sv. Petra gospodom državnim in deželnim poslancem, dru - fitvom, ki so se slavnosti udeležile s svojimi zastavami Ljubljanskemu p Sokolu", veteranskemu d ruš t v u "n pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice, kije vse navzoče oćaral s prelepim petjem, in vsem onim, ki so ' v tako ogromnem številu k poveličevanju slavnosti pripo mogli. Živili vsi udeležniki! VVodmatu, dne 19. julija 1884. Martin Bavdek, lupan. Poslano. Gospodom dopisnikom iz Cola P., Z., Ž., in njih vodji L. in menda tudi S.! Gradiva dovelj za odgovor na Vaš surovi napad na mojo osobo v „Slovenskem Narodu" od 14 t. m. Menda zato bruhate in grizete oknlo sebe, ker niste še dobili občinskega krmila v roke; le potrpite, pride gotovo jedno in drugo, samo bati se je, da bi Vaša zvezda ne očrnela; ne ustrašite se pa vender ne preveč. Bog varuj, da bi jo prej popihali, kakor hode ajdovica zrela. (456) ^VllIJaiit dne 23. ju'ija t. i. 100 kilogramov kilogram - Plenica, hektoliter Rež, Ječmen n Oves, „ Ajda, l'roso, „ Koruza, „ Leča Grah Fižol Krompir, ,Munlo, Mast, „ . . špeh frilon „ . . „ povojen. - . . Sinovo maslo, r •tajen, jedno...... Mleko, liU-r...... (ioveje meso, kilogram Telečje „ Svinjsko ,, „ Koštrunovo „ Kokos ....... Golob........ Seno, Slama, Drva irda, 4 kv. metre „ mehka, , , , 100 kilogramov gld. kr. 7 96 4 55 25 5 «9 B 34 5 60 8 _ 8 _ 9 _ 3 — — 94 — 80 — 60 — 72 — 85 — 2 8 — 64 — »0 — 68 — 40 — 40 — 17 1 96 1 78 7 i 20 \ | 50 due" 23 julija t. 1. (Izvirna telegrančno poročilo.) Papirna ron ..... Srebrna enta Ziata rep ... , . ')"„ marčna renta. Akcije narodne banki Kredilne .kci)-; .... t.onoon . S.ebjo ......... Napoi.. . .... i C. kr. cekini. . Nem&ke marki ..... 4°/„ ttrfavnti »reč' u i/ I. 18HM H&O gld. Državu« srečke i/, i. 19H4. 100 gld. 4'Vii uvtUr. zlata reiitn davka proeta, Ogrska zlata renta »P, ... . papirnu renta 6' 5°/(1 .'tajorske zemljišč, Dum v a re»r. srečko 5";, Zemlj. obo. avst.i. i >/8« ( Prior, oolig. RUzahetlia od , oz. oblig« . , . . 100 gld. Zlati zast. listi . zapod. teložoice 80 hKI. 75 81 . 65 13 ' , 40 •6 , — s;'>6 , — 303 , H) 91 . 75 «7 ti _ 75 55 195 . — 168 . 75 103 , 3o t 122 . 20 91 . 40 n 88 , 60 104 „ 5M r 115 . 25 121 , 20 108 , 35 p 10"> , 75 176 , — 19 . — 108 „ 50 213 . 10 Pror. olilifr. Ferdinandove šev. ieleatnioe Kreditne sročk«......100 gld. Rudollove srečke .... 10 , Ak lj« snglo-avstr, 'muk!. . . 120 _ Trammway-dru6t. velj. 170 gld. a. v. Japonska velikanska ajda prava in naravnost došla, je letos po kr. k&., kdor je več vzame, še cenej i. Za zanesljivo kaljivost se garantira. J. E. Paulin v Lju"bljani, (446~4) zaloga špecerijskega blaga, ,,pri voglu". Stacuna v najem. Zaradi spremena stanu daje se v CrnomI|t na Do-lenjskem AtHcanu n npecorljHklm t»li«u;«>Mi za več časa v najem. Štacuna je prostorna in na giavnem trprn, na zelo pripravnem prostoru. Odda se štacuna z vsem blagom vred ali pa le s potrebno štaeunsko pripravo. Najem-ščina od štacune in stanovanja je 300 gld. na leto. Natančneje najemne pogodbe za štacuno z blagom vred ali le s potrebno opravo in koliko se prevede na leto, zve se pri upr.ivništvii ^Slovenskega Naroda". (457—1) Podpisani priporočujc svojo dobro gostilno v Sori v katnvj toči dobro pivo in dolen|nkA vina liter po 28, »2 in m kr. ter pronekar po 52 kr. Ima tudi dobre in okusne gorke in mrzlo |edi za vsako gospOdo. II Kofou, (453—2)_ gostilničar. • Umetne (32—54) X l z»l»<^ in zelievja l £ ustavlja po bajnovejlem amerikanskom načinu T Jbrez vsakih bolečin ter opravlja plomhovanja in * vse sobne, operaelje *■ I zobozdravnik A. Paichel, ♦ <> poleg Hradeckvjevega mostu. I. nadstropje. ^ ^ .Toivlu ii-ovo ■ i 4 Jordan-ovo zdravilo za kurja očesa priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako še tako ukorenineno r/lo absolutno in hrez bolečin ozdravi in se plača le vspeh. Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova ili'Ofj-m'i-iJu -v < "li i-u < i i m ii. Po pošti 10 k r. več za poštno marko Zalog/a v LJubljani pri gospodu lekarji Jul. pl. Trnkoozy-Ji. (439 "V JL^jul^l^jiviii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Komun. Spisal Turgetijev, poslovenil M. Mdlovth, — Ml. 8', 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Toazisuk: našega časa. Romati. Spisal M. Lermoutov, poslovenil J. P. — 2^4 stranij. Cena 40 kr., pO pošti 45 kr. Ml. 8», ■Mi3>3 ovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. iftrt znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega : Stenografija, spisal dr. Hibič. — Žlvotopisje, spisal ltajč Hož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — Čegava bode, novelira, spisal ./. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega i Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisu I J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherhuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja...... ..........25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Berihre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Uostnik. Velja.........18 kr. Za vso 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. pošmine, za posamezne zvezke pa 5 kr. lite b Tntft t Hovi-Jark unnoiL Y eliki prvorazredni parni ki te linije vozijo redno v Novi Jork iu vhprejeraajd blago iu potnike po i.ajnif.jih cenah in z oaihpljan postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. 8400 ton, v 80. dan julija. 4200 „ — — _-- Parnik „E3a.st -^.n.grli-a-' Kajnla za potnike 200 — Vmesni krov OO gold. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „'Te-a.ton.isL", ''400 to■•, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov SO gld. Potniki naj se obrnejo na T. TEK3-TJILE, generalnega jmsažeega agenta, Via deli' Arsenale N'r. 13, Teatre Coniunale, v Trstu. Zaradi vožnju blaga obrne naj se ua mili no d» A nt. l»oglHyeii. generani agent. (.444—9) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan /fleznikar. Lastnina m tisk ,.NMrodne Tiskarne". 096343