J®
\
Banka Celje v boju 23 svoj sedež
Rotdríjci poplačali dolgove sester Pann
Št. 50/ Leto 64 / Celje, 30. junij 2009 / Cena 0,81 EUR
□
Odgovorna uwtnica Ht TiiQm Cvim
Od športnika do
nemočnega invalida
Prijatelji zbirajo denar za pomoč Dejanu Sto-janoviču, nekoč vsestranskemu športniku, danes priklenjenemu na posteljo zaradi nesreče na smučišču»
Pomanjkanje
neprofitnih
stanovanj
Družba Nepremi^ine Celje je lansko leto poslovala bolje Kot leu 2007, čeprav slabše, kot je načrtovala. Plan je za letos še oklestila, saj so razmere na nepre-mičninskem trgu vse prej kot optimistične. Precej žalostno je tudi stanje na področju neprofitnih sta no-vanj, ki jihže kronično pri-manjkuje. Medtem ko pro-štora za nove gradnje ni, je socialni položaj prebivalcev vedno slabši.
Družba Nepremičnine je lani ustvarila S2 milijona evrov prihodkov, kar je 14 odstotkov več kot leta 2007, a vendar 10 odstotkov manj, kot je bilo pričakovano. Letošnji plan je še bolj skromen, a vendar so ga zastavili relativno optimistično, kot pojasnjuje direktorica Nepre-
mičnin Danica D ober šek: »Plan smo relativno optimistično zastaviii predvsem zato, ker je vlada ves čas obljubljala, da bo zelo hitro sprejela ukrepe za oživljanje gospodarstva. Najbolj nas bremenijo zaloge profitnih stanovanj, zato jih bomo skušali spremeniti v dohodek družbe, ki ga nujno potrebujemo. Iz previdnosti smo malo manj kot dve tretjini zalog vrednosti upoštevali pri prihodkih.«
Da je stanovanj preveč, je dejal tudi mestni svetnik Primož Posinek na zadnji seji mestnega sveta, ki je bila hkrati skupščina družbe. Tako kot ostali svetniki je razpravljal o pomanjkanju neprofitnih stanovanj, kar se mu ne zdi problem: »Problem je, ker je stanovanj preveč. Pre-
lagam, da kupimo tižna stanovanja in jih damo v najem, preden bo îo storil kdo drug.« Potemtakem bi Nepremičnine lahko dajale v najem kar profitna stanovanja, ki jih imajo preveč. Vendar je Do-berškova Posinekov predlog zavrnila in povedala, da samo z nakupom in oddajo profitnih stanovanj kljub temu ne bi dobili dovolj neprofitnih.
Neprofitnih stanovanj ni tudi zato, ker ni prostora, kamor bi jih iahko postavili. Župan Bojan Šrot je dejal, da se v Nepremičninah niso nikoli zanimali za kakšno lokacijo, vendar je DoberŠko-va kasneje to zavrnila: »Mi vsa leta poskušamo dobiti iz oddelka za okolje in prostor ustrezne lokacije, kjer bi lahko nadaljevali pripravo dokumentacije ali kasneje tudi
Lani septembra so nazadnje v bloku v Novi vasi izročili idjuče nekaterim srečnim najemnikom neprofitnih stanovanj. Veliko jih na to se Čaka.
zgradili določene objekte. Lani sem napovedala, da ocenjujem, da je treba pripraviti strategijo na st^ovanjskem področju in približno triletni plan. Tako smo letos zaprosili ustrezne službe za podporo. Oddelek za okolje in prostor 1er oddelek za finance in gospodarstvo Še nista posredovala ustreznihpo-datkov za pripravo te strategije, le oddelek za družbene
dejavnosti jih je. Dokler vseh podatkov nimamo, ne moremo začeti pripravljati tega dokumenta.« Morda bodo do teh podatkov vendarle lahko prišli, glede na to, da je novi član nadzornega sveta v družbi Nepremičnine Roman Kramer, sicer vodja oddelka za okolje in prostor. Zamenjal je Tino Kramer.
Očitno pa bi neprofitna stanovanja krvavo potrebovali.
Čeprav v Nepremičninah nočejo komentirati socialnega stanja v občini, saj so za to pristojne druge službe, so kazalnik za lansko leto že pokazali slabše socialno stanje. Za četrtino se je namreč po-večalo.števiio prošenj za subvencioniranje najemnin, povečalo pa se je tudi število razpisanih deložacij tn izvršb.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (ARHIV nt)
Letoinji dobitniki priznanj Občine Šmaije pri Jelšah
Šmarčani so delili priznanja
V Šmarju pri Jelšah, kjer se bo v okviru občinskega praznika zvrstilo šestdeset različnih prireditev, je bila osrednja prireditev slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj.
Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, je prejel podjetnik Štefan Stra-šek iz Krtine, ki je začel popoldansko obrt ter ima danes v svoji avtohiši Štirideset zaposlenih.
Med tremi prejemniki priznanj Občine Šmarje pri Jelšah so Milka in Slavko Smole iz Polanské vasi, Krsto Krivokapič ter Friderik Čokic iz Svetega Štefana. Smoletova sta jo prejela za delo v kmečkem turizmu, v organizacijah in društvih, vodja šmarskega policijskega okoliša Krivokapič za delo v svetu za preventivo in v^ojo v cestnem prometu, med gasQci in v LAS ter Čoklc za delo v kraju.
Denarne nagrade so podelili gasilcem iz Zibike, šentviškemu kulturnemu društvu ter Športnemu društvu Ttnsko, letos pa je posebno priznanje dobila Obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah, ki praznuje 30-letnico ter vključuje sedemsto Članov in ima 2200 zaposlenih delavcev.
Priznanja je podeiil župan Jože ČakŠ, ki je zbranim predstavil utrip občine, ki dobro napreduje.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Nagrajeni Preboldčani
Na petkovi slavnostni seji ob prazniku Občine Prebold so podelili naziv častni občan» grba občine in priznanja najbolj zaslužnim občanom. Častni občan je postal Adi Vidmajer, ki je s svojim delom In poslanstvom pedagoga, športnika in vojaka opravil pomembno delo v korist lokalne skupnosti, Šole in navsezadnje države Slovenije.
ču, Petru Podršku in Ftancu Povšetu ter gasilski zvezi, Ju-jitsu klubu Aljesan in Jamarskemu klubu Črni galeb. Podelili so tudi posebna priznanja, in sicer trem občanom z doktorskim nazivom. Tega so letos prejeli Ajda Podgoršek, Marko Upíaznik in Miha Nemevšek.
MJ
Foto: DN
Zlatega grba letos niso podelili, srebrnega je prejel Andrej Zagožen iz Marija Reke, bronastega pa Andrej Ku-mer iz Sv Lovrenca ter Marta Praprotnik in Božo Arh, oba iz Prebolda. Priznanja so Sla v roke kar osmim občanom. in sicer Manji Holobar, Robertu Brinarju, Borisu Potočniku, Ani Kupec, Martini Ramšak, Miroslavu Govedi-
Občinski nagrajenci z županom Vinkom Debelakom - St.s0-30.jynij2009
Svež začetek za sestre Pann
Rotarijci poplačali dolgove staršev -Nov predsednik kluba Barbara Celjska postal Iztok Pečnik
Celjski Rotâry klub Barbara C«ljska je ob koncu ro-Idrijskega leta ponosno predstavil svojo celoletno dejavnost in Se posebej izpostavil akcijo, s katero so poplačali dolgove sester Pann, ki so jim ostali po tragični izgubi staršev.
»Njihovo lastniško stanovanje je zdaj rešeno, dolgovi so poplačani, pred sestrami pa je svež. dolgov prost začetek. Zdaj so na ničli in ponosni smo, da smo jim s pomočjo mnogih ljudi, podjetij in dr-žavnih ustanov, ki so nakazovali denar na naš račun, mi pa smo z njega poplačevali dolgove» omogočDi novo priložnost za življenje,« je povedal dosedanji predsednik kluba Brane Piano. Vsa pomoč dekJetom» ki so jo uspeli zbrati v vsega štirih mesecih. je znašala več kot 35 tisoč evFov, za Še odprte dolgove imajo rezerviranih 5e skoraj 13 tisoč evrov, dekletom pa so ob predstavitvi letnih dosežkov izročili še 1.800 evrov pomoči v gotovini in dodali
še poln zaboj osebnega perila. lnes> Nina in Nena Pann sreče niso skrivale. Življenje bo še naprej težko in kruto, a je vsaj brez dolgov. Nena je povedala, da se je življenje zdaj bistveno izboljšalo. »Presenečene smo, da so nam Ijud-je sploh pomagali.« »Življenja se zdaj veselimo, optimistične smo, imamo veliko ambicij, ciljev, izredno potrebo po življenju. Verjamemo, da bomo uspele zvoziti še naprej In stalno držimo skupaj. Veliko smo se naučile, še bolj smo združene. Ustvarile smo svoj trikotnik, v katerem vztrajamo. Ne damo se,« je dodala Nina.
Klub Barbara Celjska se tudi sicer lahko pohvali z izjemno dobrodelno in tudi klubsko dejavnostjo. Veliko so v letu dni pomagali otrokom s posebnimi potrebami, ki se šolajo v Osnovni šoli Glazija, še naprej pa s štipendijami pomagajo tudi umetniško nadar-jenim mladim. Začel se je tudi ambiciozno in večplastno zastavljen projekt gradnje slo-
Roman Greeer. Br&ns Piano in Iztok Pecník so ob zaključku fotanj^aga leta predali ses^m Pann (na s\M Nina in Nana)finančno donacijo in zaboj osebnega perila.
venske Čebelarske Šole v Kambodži, kjer so že zgadili čebelarski dom in s pomočjo Če beîarske zveze in Čebelarjev izšolali tri otroke v čebelarje. Ob tem so obilno podprD tudi nekatere druge humani-
Klub Barbara Celjska ustanavlja lastno fundacijo, poimenovano po znameniti Celjankl. Vanjo se bodo stekala sredstva od javnih prireditev kluba, donacije, sredstva mednarodnega rotary kluba ter sistemska državna in sredstva lokalne skupnosti. Delitev zbranega bo na podlagi razpisov fundacije, podpirali pa bodo zlasti projekte s področja znanosti» kulture, športa, reševanja socialne problematike in mladinske projekte.
tarne in tudi kulturne projekte. »Skupaj smo v leni dni s Članarino, prostovoljnimi prispevtó 29 članov, sponzorstvi in z donacijami zbrali in razdelili skoraj 45 tisoč evrov,« je ob koncu svojega mandata povedal Piano.
Vajeti kluba je za leto dni v roke prevzel 47'letni celjski podjetnik Iztok Pečnik, ki deluje v zavarovalništvu in s partnerji v treh podjetjih s 120 zaposlenimi in 5 mili-
joni evrov letnega prihodka, »Pod mojim predsedovanjem bomo nadaljevali že začete in tradicionalne akcije kluba. Še naprej bomo skrbeli za otroke s posebnimi potrebami v OŠ Glazija, predvsem pa bomo utrjevali že začete mednarodne povezave s projekti podpore nadarjenim kulturnikom in Športnikom. Gojili bomo dva osrednja dogodka - jesenski kulturni in pomladni dobrodelni ples,
načrtujemo pa tudi novo akcijo v povezavi z Muzejem novejše zgodovine Celje in s Fotografskim društvom Svit. Pod strokovnim vodstvom muzealcev želimo s pomočjo fotografov pridobiti unikatne fotografije mesta, jih razstaviti in prodati na dobrodelni dražbi,« je predstavil ključne točke programa dela Pečnik-
BRST Foto: SHERPA
Odneslo cesto v Rakovec
četrtkovo neurje je v vi-tanjski občini v celoti odneslo cesto v Rakovec.
Pohorsko vasico, v kateri sicer stalno živi samo ena
družina, je podivjana voda odrezala od sveta. Kot je povedal vit a nj ski župan Slavko Vetrih, so jim v najkrajšem Času zagotoviti pono-
ven začasen dostop do Ra-kovca. Po oceni bo za ureditev ceste treba navozi ti vsaj 50 tovornjakov peska.
MBP
Spoštovani bralci!
Glede na nenehno dvigovanje cen na vseh področjih življenja je tudi naša hiša po daljšem času prisiljena sprejeti ta neljubi ukrep. S I. julijem bo treba za mesečno
PETROL
naročnino Časopisa odšteti 8,30 evra (namesto sedanjih 7»901, Na okrogli evro smo podražiti torkovo izdajo, medtem ko pri petkovi cena ostaja 1,25 evra. Naroč-
niki bodo - ob drugih ugodnostih - časopis kljub podražitvi še vedno prebirali iS odstotkov ceneje, kot če bi ga kupovali v redni prodaji.
Uredništvo
Lani nova streha, letos sanitarije in klet
V Slovenskem ijudskem gledaJišču Celje tudi to poletje ne bodo počivali. Čaka jih namreč nadaljevanje obnove dotrajanih gledaliških prostorov.
Obnovo gledališča so začeli že lani, ko so zamenjali strešno kritino, med letošnjimi počitnicami pa se bodo lotili sanitarij in kletnih prostorov, v katerih so pralnica, kuhinja ter prostor za tehniko in rekvizite. Kot pravi upravnica gledališča Tina Kosi, nameravajo v prihodnje postopoma obnoviti celo gle-
dališko stavbo, tako notranjost kot zunanjost, ter prostore, ki jih bo gledališče pridobilo, ko se bo iz njih izselil oddelek Osrednje knjižnice Celje. V te prostore namerava gledališče preseliti Oderpododrom, Oderpodo-drom je trenutno nameščen pod velikim odrom, ločijo ju le lesene deske, tako da ni mogoče imeti predstav ali vaj na obeh odrih hkrati. Preselitev Odrapododrom v nove prostore bo zaposieiiim v gledališču bistveno olajšala delo.
»Gledališče je v tako sl^em stanju, da je obnova res nujna. Dela so se končno začela, vendar se bojim, da cebma obnova v mojem mandatu še ne bo končana. Zavedam se, da ne ministrstvo za kulturo ne občina nimata čudežne vreče brez dna, zato upam. da bomo uspeli tudi na kakšnih razpisih za evropska sredstva,« dodaja Kosijeva. Za sanacijo kletnih prostorov in sarutarij (ter za pripravo projektov obnove) je letos namenjenih 250 tisoč evrov.
BA, foto: GrupA
Iščemo najemnika gostinskega lokala
Orvjžba Petrol oddaja v najem delno opremljen gostinski lokal v sklopu bencinskega servise Šentrupert, Sentruc>ert6B<3312 Prebold
Lokal sestavlja 33»8 barske površine, 11,5 m^ skladiščnega prostora. 6,3 m^ prostonr^v osebia ter 35 m^ vrta. Obiskovalcem lokala je omogočena souporaba /avnth sanitarij in parkirnih mest
Od bodočega najemnika se po potrebi pričakuje manjše investiranje v opremo lokala in ponudbo, lù mora vključevati predlog mesečne rvajemnine z enomesečnim predplačilom.
Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Petrol, d.d. Dunajska 50,1527 Ljubljana, Sektor podpora maloprodaji, s pripisom »PONUDBA • NE ODPIRAJI« prispele v osmih dneh od objave tega obvestila.
Za več informadj lahKo pokličete ne telefonsko številko 01 4714 257 v času od 10. do 12. ure.
Prklržuiemo si pravico, da po opravljenem zbiranju ponudb ne izt^eremo najugodnejšega ponudnika ali kateregakoli ponudnika.
§tM*30. |iiiiii2009
Za Kili Liboje se je našel rešitelj
Lončarski maček Alojz Bojnec v Kiliju vidi še veliko priložnosti - Novo upanje za 80 zaposlenih
StečájDá uprâvileljica Si' mo na Goríup končuje 2 nujnimi posli delo v Kiliju Liboje. ta teden pa naj bi vajeti prevzel lončarski in keramičarski mojster Alojz Bojaec iz Pomurja. Z Go-ríupovo naj bi podpisal áti-rimesečno najemno pogodbo, kasneje pa Bo)nec želi celoten kompleks odkupiti in proizvodnjo Se razši-riti.
Odiočilaa pri izbiri najemnika (na razpis sta se prijavila dva ponudnika) je bila obijuba družine Alojza Bojnca» da bo tradicijo ke-
ramičarstva v kraju nadaljevala. »Izbrani ponudnik je priložil vizijo nadaljevanja in razširitve proizvodnje na celotni lokaciji stečajnega dolžnika. Obstoječi program namerava razširiti in okrepiti tržni položaj na domačem trgu. Dobro pozna tehnologijo in tržne razmere.« je pojasnila stečajna upraviteljica Simona Go-riup. Podjetje Keramika Bojnec trenutno sodeluje s trgovcema Merkur in Tuš. Opremilo je že več prestižnih gostinskih lokalov, redno sodeluje z galerijo Os-
karja Kogoja ter zavodom za spomeniško varstvo.
Stečajna upraviteljica ter lončar Bojnec naj bi podpisala štiri mesečno najemno pogodbo. Mesečna najemnina bo znašala pet tisoč evrov.
Po ocenitvi vrednosti podjetja Kili pa bo družina Bojnec lahko kompleks tudi kupila. Koliko zaposlenih namerava obdržati, zaenkrat Še ni zna-
no.
ROZMAKÎ PETEK
V Steklarski novi, kjer Še kar Čakajo na prihod najemnika Joca Pečečnika, se z vsakim dnem zvišujejo stroški obratovanja peči. Konec tedna je stečajni upravitelj Šteům Rola moral poplačati dobavo elektrike Elektni Celje v višini dobrih 9 tisoč evrov. Redno mora plačevati tudi Geoplinu; v desetih dneh peč porabi za 15 tisoč evrov plina. Potrpljenja je zato iz dneva v dan manj. Po ocenah stečajna masa tako ali tako ne bo ravno velika, dodatni stroški pa jo bodo Se oklestili.
Bo Banka Celje obdriala znamenito stavbo v Vodnikovi ulici?
Banka Celje v boju svoj sedež
Znamenito stavbo v Vodnikovi ulici, kjer je že več let upravna stavba Banke Celje, sta po denacionalizacijskem postopku dobila v last Deželna banka Slovenije in Kapitalska zadruga. Ti dve zdaj od Banke Celje zahtevata kupnino v višini devet milijonov evrov.
Denacionalizacij ski postopek za stavbo, ki je bila zgra* jena po načrtih znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika v le-tíii 1928-29, se je vlekel že
dlje časa. Banka Celje ga v času postopka ni veliko ko-mendrala« brez uradnih odgovorov je tudi tokrat. Očitno čaka na razplet revizije, ki jo je vložila na vrhovno sodišče.
Banka Celje je v prvih petih mesecih letos ustvarila za 6,3 milijona bruto dobička. Lanski dobiček banke je znašal SA milijona evrov. od tega bodo delničarji prejeli dobrih S milijonov evrov dividend, ostalo bodo prenesli v rezerve. Od sredine meseca uprava Banke Celje deluje le z dvema Članoma. 16. junija se je redni mandat iztekel Viktoriji Svet> ki je bila članica uprave 12 let. Kdo bo zasedel njeno mesto. Še ni znano.
Banka Celje je v svoj prid razlagala podatek, da je Narodna banka zgradbo leta 1948 kupila od takratne ljudske posojilnice v likvidaciji. Pri čemer v denacionalizacijskem postopku tega pravnega posla očitno niso upoštevali.
RP
foto: SHERPA
Gospodarstveniki za blok 6
člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se nazadnje zbrali v Termoelektrarni Šoštanj (TeŠ),kjerso se podrobneje seznanili z načrtovano gradnjo bloka 6.
Kot je poudaril direktor Te-ša dr. Uroš Rotnik, ni nobene dileme o tem, ali je blok
6 upravičena energetska naložba v Sloveniji ali ne. »Blok 6 Je namreč edina realna možnost za uresničitev obvez Slovwûje do EU glede eko-logije do leta 2020, kajti samo z racionalno rabo energije in obnovljivimi viri energije teh obvez ni mogoče izpolniti. Blok 6 bo emitiral v okolje 35 odstotkov manj CO^
Glede aktualnih razmer v gospodarstvu so člani upravnega odbora ugotavljali, da je stanje sorazmerno stabU-no, izpostavili so predvsem težave pri zagotavljanju likvidnosti. podaljševanje plačilnih rokov in naraščanje plačilne nediscipline. Opozorili so tudi na možnost, da nas jeseni Čaka nova zaostritev krize, ki pa zagotovo ne bo v enaki meri prizadela vseh panog in dejavnosti.
kot sedanji bloki termoelektrarne z enako proizvodnjo. Lastna cena proizvedene električne energije iz bloka 6 bo za 25 do 30 odstotkov nižja od sedanje,« je povedal dr. Rotnik ter izpostavil nekatere priložnosti ter neznanke, ki se pojavljajo vzporedno z realizacijo tega milijardo evrov vrednega projekta, katerega gradnja bo trajala štiri leta.
Brez bloka 6 bi se prot-zvodnja v TeŠu po letu 2016 znižaia53700 na zgolj 1.500 CWh letno. S tem bi Slovenija postala dvakrat bolj ener-getsko odvisna od uvoza električne energije, kot je danes. Brez bloka 6 bi se po letu
2016 zaradi znižanja proizvodnje zmanjšal odkop premoga v Premogovniku Velenje na manj kot dva milijona ton, kar bi posledično ogrozilo veliko Število delovnih mest. Brez bloka 6 bi po letu 2027 v Šoštanju končali proizvodnjo električne in toplotne energije, prav tako bi se moral zapreti Premogovnik Velenje z neizkoriščenimi 95 milijoni ton zalog premoga.
US
iiiiww.radiocelje.coiii
Nadaljevanje negativnega trenda
Trgovanje na Ljubljanski borzi je v preteklem tednu postreglo z nadaljnjim negativnim Irendom tečajev.
Padcem tečajev je sledil tudi padec prometa, kjer je bilo že Čutiti nekakšno predpočltniško vzdušje. Osrednji indeks Ljubljanske borze je izgubil 1,55 odstotka in zaključil petkovo trgovanje pri 4.243 indeksnih točkah. Tbdi indeks najpomembnejših domačih družb SBI TOP je teden zaključil s padcem vrednosti, saj je izgubil 1,6 odstotka in končal trgovanje pri 1.034 indeksnih točkah.
PRfiGUD TEČAJEV V OBDOBJU MED 22.6. IN 26.6.2009
OzMtM	1 Imt 1	EMttIMij ProimtvtBIR			««pr.
Dœ	Cinkarna Cdljd	S2,95	5,30		•3.38
CETG	Cetis	M,44	33,60		17.11
6RVG	Gorenje	10.52	88,30		4.16
PiLR	pivovarna USko	38,42	13,4Û		•6,22
JTXS	Juieks	0.00	0.60		0,00
ETOG	Etol	147.40	3,00		
Skoraj vse pomembnejše delnice Ljubljanske borze so utipele padec svoje vrednosti- Ena izmed redkih delnic, ki je zaključila teden nad gladino, je bila delnica Petrola. To podjetje je pridobilo UB odstotka in pristalo na vrednosti 316,75 evra. Novica, da upanje za Istrabenz še vedno obstaja, je povzročilo pravo evforijo z njegovimi delnicami. Rast delnice Istrabenza je zelo izstopala od gibanja tečajev ostalih delnic. Tako se je tečaj v petek povzpel na vrednost 14,9 evra, kar je za neverjetnih IIO odstotkov več kot leden prej, Na drugi strani so največji padec utrpele delnice Pivovarne Laško. Vrednost njihovih delnic je padJa na 38,42 evra za dehiico, kar pomeni 8,5-odstotni tedenski padec.
SB»2Q
INDEKSI MED 22.6. IN 26.6.2009
4.310.53
•0.23
Med ostalimi delnicami, ki so beležile več kot 3-odstotni padec, so bile Nova KBM, Mercator in Zavarovalnica Triglav. Druga največja domaČa banka je že drugi teden zapored končala negativno, saj so njene delnice izgubile 5 odstotkov in pristale pri enotnem tečaju 11,29 evrov. Mercator Je spet zdrsnil pod mejo 170 evrov in tako izgubil 5,5 odstotka. 1\idi Zavarovalnica Tïiglav je zabeležila drugi zaporedni negativen teden. Talw so njene delnice izgubile 3,9 odstotka in zaključile trgovanje pri 20 evrih.
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
NAKRATKO
V Mlekarni Celeia na krajši delavnik
Kljub recesiji v Celjskih mesninah in Klasju dodatno zaposlujejo oziroma »nabirajo« nadure, Edini živilski proizvajalec, ki se je zaradi recesije znašel v težavah, je Mlekarna Celeia. Razlog so visoke odkupne cene mleka v primerjavi z ostalimi državami v začetku leta, kar je vplivalo na viSjo ceno sirov. Ker so se zaloge tega končnega izdelka nakopičile, v mlekarni razmišljajo o uv^bi krajšega delavnika. Mlekarna sicer ne sodi med delovno intenzivne panoge, njen strošek dela znaša le približno pet odstotkov vseh stroškov.
Podrobnosti o ukrepu čakanja na delo
Regionalna gospodarska zbornica Celje in zavod za zaposlovanje pripravljata danes skupni posvet, na katerem bosta natančno predstavila nov ukrep države. Gre za ukrep čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve delavcev v podjetjih, ki so se znašla v hudih težavah zaradi spremenjenih pogojev poslovanja. DrŽava bo delodajalcem sofinancirala del nadomestila plače ter stroške usposabljanja zaposlenih na začasnem čakanju. Ukrep bo, podobno kot^ukrep krajših delavnikov, izvajal zavod za zaposlovanje. Na posvem bodo delodajalci med drugim natančno izvedeli, kakšen je celoten postopek prijave In sistema povračila nadomestil in stroškov izobraŽevanje oziroma usposabljanja.	RP
Mestna plaža odprta
Organizatorji Poletja v Celju so končno ujeU vsaj toliko lepega vremena« da ^ v petek z naslopom Olinde in Sambade spravili pod streho odprtje mestne plaže, ki bo odslej delovala po napovedanem programu.
Dogodki bodo, vključno z jutranjo in večerno telovadbo ter merjenjem maSčobe, odpadali le v primeru dežja. Je pa plaža, na kateri so tik pred nočnim dežjem izpeljali tudi kresni večer z gongi in bruhalci ognja, prav prijetno urejena. Posejana je z ležalniki in visečimi mrežami, lam so mdi igrala za otroke, poskrbljeno je za gostinsko po-
Na poti proti središču Zemlje
nudbo. Upamo, da se bo med meščani »prijela«» kot se je v Številnih evropskih mestih. Res ni namenjena kopanju in morda bo kanček sramežljivosti tudi pri sončenju. A že druženje v prijetnem okolju pod senčno lipo zna biti prav zabavno. Narobe bo le. če smo z mestno plažo dobili zgolj še en poletni gostinski vrt, Toda, organizatorji napovedujejo kopico dogajanj in se ozirajo v nebo - bo enkrat vendar že nehalo deževati?
BRST Foto: SHERPA
Lesarski praznik
Občina Nazarje in muzej gozdarstva in lesarstva v sodelovanju z društvi pripravljata lesarski praznik. lYa-dicionalna prireditev bo prvi konec ledna v juliju.
Tako bodo v petek ob 19.30 v Galeriji Nazarje v Jakijevl hiši odprli razstavo stolov, skic in fotopovečav Janeza Suha-dolca. Osrednji sobotni program se bo začel s Športnimi igrami lesarjev Slovenije. V sobotnem popoldnevu od H. ure bodo pred gradom Vrbovec rokodelci iz Zgornje Savinjske doline in od drugod pripravili prikaz izdelave uporabnih dekorativnih predmetov iz lesa. V šaljivih igrah za obiskovalce bo poskrbljeno za smeh in sprostitev, razvedrilu pa je namenjena tudi enodejanka gledaiiške skupine Kulturnega druJtva Ljubno ob Savinji z naslovom Med v'lcerji ki jo bodo uprizorili kar na prostem.
V ustvarjalnih delavnicah se bodo o uporabnosti in oblikovanju lesa lahko poučili otroci, svoje izdelke na temo Čebele bodo predstaviti nazarski osnovnošolci. Na ogled bo tudi razstava korenin. Obiskovalcem bosta na voljo tudi brezplačen ogled muzeja gozdarstva in lesarstva ter bogat kulturni in zabavni program.	US
DomaČe znanje v
nemškem
transporterju
Eden od osrednjih projektov v Premogovniku Velenje je modernizacija priprave delovišč» ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja. Medtem ko imajo v PV na odkopih sodobno opremo» so pripravska deloviš-ča v tem pogledu nekoliko zaostajala.
Letos so M tem področju naredili korak naprej- V Pripravah že imajo sedem novih napredovalnih strojev, pripravljena sta dva nova podajainika lokov, junija pa so že zmontirali nov premični verižni uansporter nemškega podjetja Haze-mag, ki bo pokrival vitalno hmkdjo v tehnološkem procesu izdelave jamskih prostorov. Transporter je dolg 27 metrov in težak 30 ton. Njegova zmogljivost je 300 ton premoga na uro. Je edinstven na svetu in narejen v skladu z zahtevami velenjskega premogovnika, zato so predvsem pri zasnovi elek-troopreme s programom za krmiljenje sodelovali projektan-d in tehnologi iz Premogovnika Velenje.	US
Stara jam^ lesena pot v rniafijskem partui, po kateri se je sprehodilo preko 265 ti<i>2 obiskovalcev.
Prostorska instalacija arhitekta Jureta Posev rudarski kopalnici zunanjega dela muzeja
Muze) premogovništva Slovenije v Velenju je zagotovo ena najbolj zanimivih in prepoznavnih turističnih točk v Šaleški dolini. Postavljen je v resnično okolje nekdanje Jame Skale, v rudarske rove 180 m globoko pod zemeijsko povrSino» na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. Od julija 1999 do koaca leta 2008 nas je obiskalo preko 270 tisoč obiskovalcev, kar pomeni povprečno 92 obiskovalcev na dan. Muzej je prejel že Številna priznanja, med drugim posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, Valvazorjevo priznanje, Fordovo nagrado za ohranjanje tehnične dediSČine in Zlati grb Mestne občine Velenje.
Ponosni smo. da letos praznujemo 10-letnico delovanja.
Odkrite skrivnosti podzemnega sveta
Muzej premogovrúštva Slovenije je nastal na podlagi dela Številnih generacij slovenskih rud^ev in predstavlja zelo zanimiv način sodelovanja med delujočim Premogovnikom Velenje z lemo proizvodnjo okoli 4 milijone con premoga cer tradicijo prcmogovnišlva, ki traja že več kot î50 let. Skupaj s Premogovnikom Velenjem in Mesmo občino Velenje smo ga odprli ob rudarskem prazniku leta 1999, s strokovnim sodelovanjem z Muzejem Velenje in s Tehrúčnim muzejem Slovenije. Ambicija muzeja je zgodbo o slovenskem premogovništvu in rudarskih vrednotah približati čim večjemu številu obiskovalcev, ne glede na starostne, gibalne, jezikovne ali kakšne dnige omejitve. Prav zaradi tega sta pomembna načrtno pedagoško delo z vsemi obiskovalci muzejskih zbirk
ter vpliv muzeja na kulturno in turistično podobo Šaleške doline in Slovenije.
Ponosni smo, da smo edini podzemni muzej v Sloveniji, ki doživetja omogoči tudi invalidnim, slabovidnim in naglušnim osebam.
Vstopite v podzemlje doživetij
Pridite in se prepričajte, kako skrivnosten je podzemni svet V spremstvu vodičev tx>ste v rudnik vstopili povsem enako, kot so rudarji v prejšnjem stoletju. Oblekli se boste v rudarska oblačila, površnik, čelado, s sabo dobili rudarsko malico in se po Starem jašku iz leta 1889 spustili 180 m v globino.
V uri in pot si boste v podzemnih rovih ogledali slikovito predstavitev, kako je potekalo delo rudarjev nekoč in tudi. kakšno je daoes. Zgodbo oblikuje 18 scen in 15 lutk rudarjev, ki oživijo s sodobno avdio-vizualno opremo, ki je na voljo prav tako v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, da tudi tujim gostom zagotovimo popolno doživetje.
Spoznali boste mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja velenjskega premogovnika in obisk sklenili z vožnjo s po^mno železnico. Na koncu si boste ogledali še Belo ^rderobo z zbirko razvoja premogovnika in rudarsko stanovanje pred letom 1930. Veliko pozornosti pa posvečamo Čudi razstavni dejavnosti v zunanjem delu muzeja.
Skoraj vsak mesec odpremo kakSno novo razstavo, tako s čistega umetniškega vidika, kot tudi z vidika premogovniške tradicije ali tehnične uadidje» ki je posredno povezana s premogovništvom.
Promocijsko besedilo

R NASIH KRAJEV
Delo pod Sončkom
Kako dneve preživljajo v Centru Sonček Celje - Njihova značilnost je ročno izdelan papir
Zvezđ dniâtev za cer^ra]-no paralizo Slovenije Sonček je pred dnevi vvseh centrih Sonček v Sloveniji organizirala dan odprtih vrat. Tako je vrata odprl (udi Varstveno'delovni center Sonček na Gregorčičevi 6 v Celju. Sprejeli so nas z odprtimi rokami» z nasmehi na ustih, nekateri pa so bili tako zatopljeni v svoje delo» da so nam namenili le prijazen pogled.
Kot je pojasnil vodja celjskega centra Matej Ogrizek,
je center Sonček namenjen vsem invalidnim polnoletnim osebam, ki končajo šolanje: »Torej osebam s cere-braJno paralizo, z nezgodno poškodbo možganov in tudi drugimi invalidnostmi. Na tem področju smo edini, ki ne delamo razlik glede na diagnozo, pri čemer se k nam lahko vključi vsak, ki ima ustrezno odločbo centra za socialno delo.« Centri rešujejo precejšnje težave uporabnikov, v veliki meri pa tudi njihovih staršev. Do svoje pol-
noletnosti oziroma do konca šolanja so ti ljudje namreč vključeni v različne zavode v izobraževalnem sistemu. Vendar tam ne morejo bili vse življenje. Ko takšen zavod zapustijo, si morajo poiskati neko drugo obliko varstva in seveda tudi delo.
»Tu lahko govorimo o poskusu čim boljše simulacije normalnega poteka življenja. Ko končaš izobraževanje, se skušaš zaposliti. To področje pokriva varstveno-delov-ni center. Ko se zaposliš, si
V celjskem eentru Sonček $a U vac kot desat let ukvaijajo z ročno irdelavo papirja. Tega lahko pri njih tudi naročrts.
Papir. IÛ ga izdelajo v contru, uporabijo za izdelavo volSifnic.
želiš, da bi šel na svoje. To zagotavlja bivalna skupnost, kjer je omogočeno bivanje ljudem s posebnimi potrebami,« je razložil Ogrizek. Seveda vsi uporabniki takšnega »normalnega« načina življenja ne zmorejo. Zato se v centru posvetijo vsakemu posebej . Tudi delo ni za vse. Delajo tisti, ki so za to sposobni, za tiste, ki ne morejo delati, je poskrbljeno za varstvo, zanje pripravljajo zaposlitvene načrte, tudi individualne življenjske načrte. V centru imajo tudi posebno vozilo, s icaterim lahko prevažajo svoje uporabnike.
Kaj počno v Celju?
Vsak center Sonček ima svoj izdelek. V Celju se tako že več kot deset let ukvarjajo z ročno izdelavo papirja. Tega potem uporabljajo za izdelavo voščilnic. Čudi drugi centri ga odkupujejo kot su-
rovino za svoje izdelke. hJji-hov papir je mogoče tudi naročiti. Tako so ga že prodali za izdelavo vabil za neko po-roko ...
Dnevi uporabnikov centra Sonček bi se morda komu zdeli enolični, vendar so v centru vsi zadovoljni. Ne delajo kar naprej, ampak se tudi igrajo, gledajo videokasete, poslušajo glasbo, berejo knji* ge in podobno. Na voljo imajo tudi prostor za dnevni počitek, celo kopalnico in manjšo kuhinjo. Na splošno se zdi, da živijo bolj poino življenje kot marsikdo v »normalnem« življenju. Občutek, da se stvari obračajo na bolje, opaža tudi Ogrizek: »Ko sem bil star petnajst let, nisem v Celju nikoli videl človeka na invalidskem vozičku, Še kolesarji in mamice so imeli probleme z robniki. Stvari se spreminjajo. Če hočeš bili viden, se moraš dati
Vodja celjskega centra Sonček Matej Ogrizek
videti.« In prav to so v centru Sonček storili. Morda bo tudi zaradi tega še kakšen rob manj, kakšno naročilo za njihov papir več ali pa z^olj manj začudenih in čudnih pogledov.
ŠPELA KURALT Foto; GrupA
Si za akcijo? Langa napolnila Krekov trg
Projektna pisarna nevladnih organizacij Savinjske regije Flosar je letos nadaljevala projekt Si za akcijo. Gre za projekt, v katerem mJade učijo, kako na) bodo civilno aktivni in zakaj je takšna aktivnost sploh pomembna. Čeprav je večina dela že za njimi» se projekt nadaljuje Še do septembra.
»Srednješolce in mlade do 30. leta smo želeli naučiti, kako se vključiti v civilno življenje, kako postati kritični, kako na pravilen način, na pravem mestu povedati, kaj želijo spremeniti, na kakšen način oziroma kaj jih moti,« pojasnjuje direktorica zavoda Flosar Tanja Čajavec. Ideja za ta projekt je nastala lani, ko so v zavodu pripravili projekt medkulturni dialog in so ugotovili, da bi mladi radi dvignili glas, vendar niso
vedeli, kako, saj v običajnem izobraževanju teh informacij ne dobijo. To se je že letos spremenilo, saj so projekt Si za akcijo izvajali tudi med šolskimi urami v srednjih šolah.
V projektu so mlade vzpodbujali, da so sodelovali pri nastajanju spletnega časopisa Am vzet, pomagali so jim pri oblikovanju projektnih idej, še posebej so jih informirali o programu Movit, učili so jih o prosto vol jstvu in kako nadaljevati svojo kariero na področju nevladnega sektorja. Čeprav so večino dela opravili že med Šolskim letom, se projekt nadaljuje. Naslednji rok za oddajo projektnih idej je namreč 1. september, zato v zavodu Fio-sar vse mlade, ki želijo pri tem pomoč. Še vedno Čaka-jo.
SK
novitednik
www.novitediiilc.com
Ena najbolj priljubljenih romskih glasbenih skupin v Sloveniji, že dvakrat nesojena zmagovalka Eme, Langa, je v petek na Krekov trg vCelju, v organi-
zaciji Hotela Evropa, privabila množico ljudi. Brata Kontrec sta s svojo skupino docela upravičila skp^ ^asbenikov, ki znajo s svojo Čustveno glasbo dvig-
niti množico na noge. Prizorišče pred hotelom pa se je izkazalo za primemo, četudi je bilo bržkone neprimemo, da so vsega napolnili z mizami in
s stoli in tako zgolj mimoidočim povzročili kar nekaj težav, ko so hiteli proti železniški postaj i ali z nje.
BS, ioto: CrupA
m
Dejan Stojanovič sam takole nemočno preavlja dneve in nujno potrebuje pomec.
Pomagajte Dejanu v njegovi življenjski borbi!
Od navdušenega smučarja do nemočnega invalida -nančna pomoč je Dejanovo novo upanje
Fi-
Nekddj športnik, planinec, potapljač, smučar, kolesar, ljubitelj narave, v kateri je vedno po napornem de-lavniku našel varen pristan. Danes mu je od vsega ostala le ljubezen do naštetega. V gore, vodo. na sneg ne more več. Priklenjen je na posteljo. 37'letni Dejan Sto-janovič, za prijatelje Stojko. Brez pomoči ljudi bodo njegove sanje o boljàem, manj bolečem »jutri« ostale le sanje.
voziti, pri čemer je po trčenju StojanoviČa pod sanmi vlekel še skoraj 50 metrov! Dejana, ki je izgubil zavest in prenehal dihati, je na snegu oživljala njegova partnerica. Imel je več zlomov rok, nog.
notranje poškodbe in poškodbe glave. Takšen je nasmu-ČISČU pomoč čakal uro In pol, razlagajo prijatelji, saj so ta* krat reševalci na Golte morali priti iz Mozirja, tudi prevoza s helikopterjem takrat ni bilo. Sledili so zdravljenje, rehabilitacija in kalva-rija, ki jo Stojanovič preživlja še danes. V celjski bolnišnici, je bil po nesreči dva meseca v komi, prestal je več operacij» poškodbe so se ce-lile hitro tudi zaradi njegove dobre fizične kondicije, toda posledice so ostale. Njegovi možgani so okvarjeni in Dejan nikoli več ne bo takšen, kot )e bil pred usodnim 18. decembrom.
Krik pO pomoči!
»Ko je bil v celjski bolnišnici. je prepoznal prijatelje in znance» a ni mogel govoriti. Pisal je in tako odgovarjal na naša vprašanja. Bil je nepokreten, kar je ubijalo njegov duh in željo po gibanju,« razlagajo njegovi prijatelji. Nato so ga prestavili v rehabilitacijski zavod Soča, kjer je bil nadaljnjih šest mesecev, potem so ga odpeljali v Novo Gorico. »Bojimo se, da ga bodo prestavih spet drugam! Ne žeUmo govoriti slabo o tej bolnišnici, ravno nasprotno, toda Dejan je tam deležen premalo pozornosti. Potrebuje drugačno negoŠe dodajajo.
»Težko je z besedami opisati, kako je gledati prijatelja, ki je bil tako zelo aktiven, v invalidskem vozičku, kjer je sam s seboj. Odvzeto mu je vse, kar je ljubil. Zavedajoč se tega, počasi izgublja bitko,« so prizadeti. Z na-, kupom kakSnega pripomočka za razgibavanje ali s plačilom za fizioterapevta mu žeiijo omogočiti vsaj nekaj, da se bo spet počutil aktivno, morda bolj zdrav. Stojanovič še vedno ne more govorici, toda določenih stvari se zaveda. »V očeh vidiš, da znotraj kriči po pomoči, a tega ne zmore pokazati
SIMONA ŠOUNIČ Foto: www-kpdruslvo.com
Prijatelji so se zato odločili speljati humanitarno akcijo (z dovoljenjem celjske upravne enote), v kateri zbirajo denar za fizioterapevta in poseben aparat za razgibavanje! Stojanovič, ki dneve preživlja daleč od svoje družine, prijateljev, v bolnišnici v Stari Gori pri Novi Gorici, ne more govorili, toda - Čuti. Čuti novo upanje, ki ga prinaša humanitarna akcija.
Stojanoviču. nekdaj učencu III. 05 Celje, ki se je izučil
za elektrotehnika in bil nato tudi zaposlen, seje svet spremenil 18. decembra 2005. S svojo partnerico je smučal na Golteh in preizkušal nove smuči. Dejal je, da se bo pred odhodom domov spustil še enkrat po smučišču, ko mu je na progo v nasprotni smeri nenadoma zapeljal voznik motornih sani, Brezvestnež, ki do danes ni odgovarjal za svoje početje, je s sanmi vozil z neprimerno hitrostjo na delu. kjer sploh ne bi smel
Zbiranje prostovoljnih humanitarnih prispevkov za Dejana StojanoviČa traja samo Še do 20. julija! Denar lahko nakažete na tekoči račun: 06000 199 3283 660 s pripisom: Donacija za Dejana StojanoviČa. Prostovoljne prispevke zbirajo tudi neposredne^ od posameznikov (po do-mo>nh in z nagovarjanjem mimoidočih na ulicah), kar je dovolila tudi Upravna enota Celje. Vse dodatne informacije o možností pomoči dobite na naslovu iníQ_@kjairus-tvo.com ah na spletni strani www.kpdrustvo.com. Zbrani denar bodo namenih za nakup aparata za razgibavanje. ki ga je priporočilo strokovno osebje bolnišnice Stara Cora. Ponudba za nakup aparata je izdana s strani Janeza PerovSka. s. p. (Servis in prodaja medicinske teh-nike); cena tega aparata pa je 2.778 evrov. Bolnišnica priporoča še terapevtsko delo $ psihologom. Terapevtska ura stane 30 evrov.
Celjski upokojenci z novim vodstvom
Zveza društev upokojencev Celje ima novo vodstvo. V petek so na občnem zboru zveze za novega predsednika izvolili Jožeta Prevolška, predsednika društva upokojencev v KS Slavka Šlandra. Zamenjal je Emila Pepel-njaka, ki je vodil zvezo kar štiri mandate.
Novo vodstvo bo, tako kot je tudi dosedanje, namenjalo posebno skrb reševanju težav upokojencev, »Razmere za upokojence so se zadnja leta poslabšale,« ugotavlja Emil Pepebjak. »Vedno več je socialnih stisk, težave so pri dostopnosti do zdravstvenih storitev. Med nami živijo tudi starejši. ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja.« Na teb področjih iakà zvezo še veliko dela.
Ob tem si bo novi predsednik prizadeval tudi za ohranitev bogate dejavnosti, ki so jo razvila društva in zveza, pa naj gre za pevske zbore, likovno dejavnost in druge oblike kulturnega delovanja ali za vključevanje v vse bolj bogato športno in rekreativno življenje upokojencev. »Predvsem si želim plodno sodelovanje z vsemi društvi upokojencev,^ je poudaril Jože PrevolŠek, saj se zaveda, da lahko le s skupnimi močmi resnično kaj premaknejo na bolje.
MBP
Jûze Prevolšdk In Emil Pepelnjak
V Taboru ne
berejo
v Taboru se je v zadnjih dveh letih v knjižnico včlanilo Je dvanajst ljudi. Knjižnica skupaj šteje komaj 120 članov. Osem odstotkov vseh občanov, ki berejo, je daleč od zahtevanih 26 odstotkov bralcev, kar bi knjižnico uvrstilo v višji rang po razvitosti.
Taborčane za prebiranje knjig ni navdušil nid projekt Sa-vinjčani beremo, bralna značka za starejše, za katerega je drugje vladalo veliko zanimanja. Nerazvita bralna kultura kraju ne more biti v ponos, še toliko bolj» ker je knjižnica povsem nova, pri čemer so v njej na voljo vsi modemi mediji, in ima vse pogoje za kakovostno delovanje. Po besedah direktorice Medobčinske splošne knjižruce Žalec Jolande Železník je v knjižnici tudi premalo kulturnih prireditev in se ne vključuje v društveno dogajanje v kraju. Za večjo branost je pričakovati ustrezne pobude s stram občine. Ta pa naj bi se izboljšala mdi s pomočjo zakona, ki z novim letom določa sklenitev rednega delovnega razmerja in ne opravljanje dela s podjemno pogodbo, kot je v primeru sedanjega knjižničarja. Knjižničar bi bil zaposlen Štiri ure na teden v Taboru, preostalo število ur pa bi opravljal v žalski knjižnici. V Taboru naj bi na ta način prišli do strokovno usposobljenega bibliotekarja, ki bi občanom znal ustrezno svetovati pri izbiri knjig.
MATEJA JAZBEC
IZJAVI TEDNA
Nekoć $impBlic«n porinile in ljubitelj narave - it. 50-30. Junij 2009
»Nič ne skrbite. Bomo že poskrbeli, da bo knjižnica bolje obiskana. Imamo tudi zimsko službo in tudi njo smo >pošttmali<, kot je treba.« Odgovor župana Tabora Vilka iazbinška direktorici žalske knjižnice Jolandi Zeleznik na vprašanje, zakaj se je v knjižnico lani včlanilo le dvanajst ljudi.
»Bi mi lahko to razložili na kmečki način?« Prošnja taborskega župana Vilka Jazbinška direktorici občinske uprave S^i ^danšek Obreza ob navidez preprostem predlogu o višini cene za počitniško rezervacijo otrok v vrtcu.

OTROŠKI ČA50PI5
Odlični polzelsici raziskovalci
Najprej dobiš idejo» potem začneš malo migati in razmišljati in »padeà not«. Kopičijo se popisani listi in datoteke. preûtro se približuje dahim, ko je treba nalc^o oddati» mlademu raziskovalcu pa se zdi, da je nemogoče končati. Dokler mentor ne naredi končne pike in ... se začne čakanje na zagovor in rezultate.
Tako je bilo zelo pogosto letos tudi na OŠ Polzela. Toliko nalog, kot je nastalo letos, še nismo imeli, in tako visokih uvrstitev na državni ravni tudi ne. V gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline so.naši deveto-šoid sodelovali kar s tremi nalogam I.
Blaž Sitar in Aleksander lUriUek sta z nalogo Doka-
zovanje avtentičnosti govora z zvokovno računalniško obdelavo na državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti osvojila zlato priznanje. V kategoriji računalništvo ali telekomunikacije je bila razglašena za naj-boljšo nalogo, za katero sta avtoija prejela tudi denarno nagrado. Aljaž Brus in Peter Pavel KoČevar sta izdelala dvoletno nalogo Možnosti zmanjšanja enei^je na OS Polzela. Zanjo sla na državnem tekmovanju osvojila zlato priznanje- Peter Pavel Koče-var je tudi avtor raziskovalne naloge Gazirane pijače - da ali ne? Ta je na državnem sre čanju osvojila bronasto priznanje.
Tema 40. državnega srečanja mladih zgodovinarjev j e bi-
la Zdravje in olika - kaj je bilo primemo nekoč in kaj danes. Valentina Poljak in Katarina Slokar sta na srečanju z igranim dialogom in z^bm-ko predstavili svojo raziskovalno nalogo Ali smo mi tudi (bili) takšni. Prejel sta srebrno priznanje. Raziskovali so tudi učenci, ki jih zanima turizem, tokrat pa so se posvetili malteškim termam. Na festivalu TVirizmu pomaga lastna glava so učenci Hana Ve-ler, Nika Gaberšek, Valentina Sevčnikar, Sabina Geršak, Lovro Rožič in Aljaž Guben-Šek prejeli srebmo priznanje.
V začetku aprila je bil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani 15. festival računalništva in informatike. Državnega prvenstva so se udeležili tudi trije naši učenci. Jan Pla-
Polzelski raziskovalci. Manjkata SabínaGeriakin Peter P. Kccevar.
huta In Rok Kanduti sta s predstavitveno nalogo ^odo-vina računalnikov osvojila tretje, Eva Podbregar pa s predstavitvijo glasbenika B.B, Kin-ga četrto mesto v državi. Obe nalogi sta osvojili zlato priznanje. Izjemen uspeh sta dosegla še dva naša učenca. Luka Deberšek in Samo Želez-
ník sta sodelovala na natečaju za najboljšo raziskovalno nalogo $ področja raziskovanja informacijske družbe, Tekmovanje je potekalo na dižavni ravni pod okriljem Fakultete za družne vede in splem^ portala safe.si. Od 114 nalog iz vse Slovenije je bila njuna naloga - Zasvoj enost s spletom
in spletnimi igrami • uvijena med pet najboljših v državi. Na zaključni konferenci je avtorjema s svojim delom in izjemnim nastopom uspelo prepričati strokovno komisijo in na koncu sta osvojila odlično drugo mesto.
LUCUA ANŽEL Z mentorico Mojco Cestnik
Zlati dosežki Maruše Pečovnik
Maruša Pečovnik z mentorico Magdo Oblak, profesorjem Kristijanom Kocbekom in staršema
Maruia Pečovnik, učenka 9. razreda OŠ Vransko-Tabor, je na državnem matematičnem tekmovanju aprila dosegla zlato Vegovo priznanje in med deve-tošoki drugo mesto v državi.
Maruša je že na razredni stopnji vzljubila matematiko. Vsa osnovnošolska leta se je preizkušala na tekmovanju Evropski matematični kenguru in se vedno uvrstila na prva tri mesta na Šoli. V 7. razredu je bila nagrajena z izletom na Dunaj, ki ga Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije podeljuje najboljšim tekmovalcem zadnjih treh
razredov osnovne šole. Sed-mošolci so se morali izkazati še na regijskem tekmovanju, kar Je bila zanje takrat najvišja možna stopnja tekmovanja, in Maruši je uspelo.
V 7., 8. in 9. razredu se je uvrstila na področno tekmovanje in dosegla 4., 6. in 1. mesto ter za te dosežke vsako leto prejela srebrno Vegovo priznanje. V Z razredu še ni imela možnosti tekmovati na državnem tekmovanju, v 8. razredu ji je za uvrstitev zmanjkala le ena točka. Kljub temu ni izgubila volje za reševanje matematičnih problemov in se je kot devetošolka odločila
za poglabljanje matematike na 1. ^mnaziji v Celju pod vodstvom prof. Kristijana Kocbeka. Na Šoli je rada obiskovala dodatni pouk in se pripravljala na tekmovanje pod mentorstvom Magde Oblak. Maruša je uspeha zelo vesela, ker se je njeno dolgoletno delo obrestovalo in ji je v devetem razredu uspel veliki met.
Maruša pa ni izjemna le v matematiki, saj je v 9. razredu dosegla Še zlato Preglo-vo priznanje iz kemije, zlato priznanje iz znanja nemškega jezika ter srebrna priznanja iz znanja angleščine, slovenščine in fizike.
MP
Z majhnimi koraici do čistejšega okolja
Na POS Gomiisko smo tudi v letošnjem Šolskem letu sodelovali v akciji zbiranja prazne embalaže tetrapak.
Tako smo od marca do maja v šolo pridno prinašali izpraznjeno embalažo mleka> sokov in jogurtov. V slabih treh -mesecih nam je uspelo zbrati 6.640 kosov prazne embalaže, ki bo predelana v lepenko. V tekmovanju z ostalimi šolami smo dosegli odlično drugo mesto, ki smo ga zelo veseli. Veseli smo tudi tega, da smo se navadili na ločeno zbiranje odpadkov in da lahko z majhnimi koraki tudi ml pripo-moremo k čistejšemu okolju.
MONIKA VASLE
Ko se
srečajo palčki
Da je svet veliko lepši, če imaš ob sebi veliko prijateljev» vedo že otroci v vrtcu. Malčki v vrtcu v Rimskih Toplicah so se letos spoprijateljili z vrstniki iz vrtca Podgorci in jih sredi maja tudi obiskali. Pred dnevi so jim prleški malčki vrnili obisk.
Rimski in prleški palčki, kot so se poimenovali, so si celo šolsko leto dopisovali, Izmenjevali zgodbice, pesmice in ideje za uspešno delo. Pri tem so neizmerno uživali in se imeli lepo. Med njimi so se pre^ ko poŠte stkale tople prijateljske vezi in tako se je tudi porodila ideja, da se palčki srečajo.
Najprej se je 4S rimskih palčkov s svojimi starfi in vzgo-jiteljicami odpravilo k prleš-kim. Skupaj so se družili, zabavali in spoznavali tamkajšnje zanimivosti. Otroci iz Rim-
skili Toplic so v gosteh predstavili prebujanje rimske Trnuljčice ter v dar od prleških palčkov dobili drevo - jablano. Ta zdaj že lepo r#ste ob vrtcu v Rimskih Toplicah. Prejš-njo soboto so otroci iz vrtca Podgorci prijateljem vrnili obisk, Vreme jim sicer ni bilo najbolj naklonjeno, a kaj bi to. Sonce jim je sijalo v srčkih. Po sprehodu po Rimskih Toplicah in ogledu tamkajšnjega zdravilišča so se zadovoljni poslovili in si obljubili, da se kmalu spet srečajo.
BA
v vrtcu v AimsKtiti Toplicah so se otroci iz srca nasmejali dogodivščinam nerodne Avguštine. it.50«30.juraj2009 -
Izkazali so se na vseh področjih
Župan Mestne občine Celje ne Rozman stâ v torek spre-Bojan ŠToi in podžupan Sta> jeld najuspešnejše osnovno-
šolce in učence Glasbene šole Celje» ki so nâ področju zna-
Laiki šolaiji so se morali 2a priznanje dati učenac so posebaj potnidrti.
Zlati učenci
Priznanja zlati učenec so v roke najboljših laákih Šolarjev romala na prireditvi v laškem kulturnem centru, kjer so obenem obeležili tudi dan državnosti.
Mladi Lančani so se morali v šoli še posebej izkazati, saj za prejem priznanja ni bil do-
volj le odličen uspeh, ampak je moralo njihovo povprečje ocen presegati 4.5, med najbolj žlahme ps so se laiiko uvrstili še na podlagi posebnih dosežkov in priznanj na drugih področjih. Takšnih je bilo v iztekajočem se šolskem letu 24» ptiznaníá zlati uče-
nec pa jim je podelil laški župan Franc Zdolšek. Slovesno podelitev je pospremila svečanost, ki so jo ob dnevu državnosti pripravili učend OŠ Primoža Trubarja I^ško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, ki so povezovali program in se preds tavili s pesmijo in plesom.
PM» řoco: SHERPA
nja. kuJtumega poustvarjanja, raziskovalnih dejavnosti ter Športa dosegli izjemne uspehe.
Tbkrat je bilo na sprtem povabljenih 59 najbolj uspešnih osnovnošolcev, ki so prejeli priznanja za odličnost ter vsestransko ustvarjalnost in uspe-
he v vseh letih šolanja. Največ uspehov so osnovnošolci dosegi na različnih tekmovanjih iz znanja, ki potekajo celo šolsko leto. Celjski osnovnošolci tudi zelo veliko berejo, in to ne le v slovenskem jeziku, saj so podelili precej bralnih značk in tudi bralnih značk v
tujih jezikih. Veliko jih je sodelovalo pri raziskovalnih nalogah, zelo so bili dejavni na področju kulture, zelo dobro so se izkazali tudi na športnem področju, učend glasbene Šole pa so s tekmovanj prav tako prinesli šte\nina priznanja.
ŠK, foto: GrupA
Sprejem najboljših v novih prostorih
v sejni sobi novega prizidka občinske zgradbe so se na sprejemu pri županu Vinku Debelaku zbrali najuspešnejši učenci OŠ Prebold. Povabljenih je bilo devet učenk in učencev, ki so bili izbrani na osnovi doseženih rezultatov in izbora učiteljskega zbora.
Ob najbolj uspešnih deve-tošolcih sta priznanji in darili prejela še osmošolka Ana
Pia Robič, ki je osvojila zlato Preglovo priznanje in sed-mošolec Nejc Maček za osvojeno zlato Vegovo priznanje. Zbranim je najprej spregovori župan Vinko Debelak, ki jim je čestital za doseženo, jim zaželel uspehe tudi v bodoče ter hkrati izrazil željo, da ostanejo čim bolj povezani z domačim krajem, da se tudi kot srednješolci vključujejo vkrajevno življenje in s tem bogatijo življenjski
utrip občine Prebold. Svoje je nato dodal še ravnatelj Oton Račečič. ki je izrazil veselje in zadovoljstvo nad uspehom učencev in se zahvalil Županu in občini za dobro sodelovanje s šolo. Čestitke za dosežene uspehe sta dodali še podžupanja Emilija Črnila in uslužbenka občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik, ki je skupaj z županom tudi podelila priznanja in nagrade.
DN
Ř
Nagrajeni učenci Z mentoni, lupanom Francam Sušnikom in ravnataljico šole Majdo Piki
Vedno več nagrajencev in odličnjakov
župan Občine Vransko Franc Sušnik je pripravil v športni dvorani slovesen sprejem za 23 učencev in učenk OŠ Vransko - Tabor in jim podelil priznanja župana in knjižne nagrade za devetletni odlični učni uspeh in druge pomembne dosežke.
Na sprejemu je bilo tudi deset mentoric, ki so jih pripravljale na tekmovanja iz biologije, kemije, fizike, zgodovine, geografije, slovenščine, nemščine, matematike» logike, verižnih eksperimentov in 2 domišljijo na potep ter Roševe dneve. Vsem se je zahvalil, jim Čestital, učencem in učenkam pa še posebej položil na srce, da bodo pridobljeno znanje uspešno izkoristili .na srednjih šolah. Priznanje je izrekel tudi učiteljem in staršem, ki so se udeležili sprejema. Za sprejem se je zahvalila ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Piki, ki je poudarila, da je vesela in srečna, da je vsako leto več odličnjakov in nagrajencev na državnih tekmovanjih.	TT
Otroci so se lahko kratkočasili tudi v bral nam In Igratnam kotičku Milka Knjižka.
Gusarji se dežja ne bojijo!
Pod Streho še ena gusarska zabava z Miškom Knjižkom
Ni boljšega kot počitoice začeti z veliko zabavo. Če je to gusarska zabava, pa še toliko bolje. Gusarsko zabavo v Celju je minuli torek že tradicionalno ob koncu éol-skega leta pripravila Knjižnica pri MiŠku Knjižku.
Čeprav je cel dan Uio kot Iz škafa in ni biio nič kaj poletno toplo, |e bilo pri Mišku Knjižku zelo živahno. Knjižnico so zavzeli mali in veliki gusaiji. ki jim je bilo za vreme prav malo mar. V šotoru na Gledališkem trgu se jè rajalo kot že dolgo ne. Iz daljnih dežel so v knežje mesto prišli celo butalski policaj, tolovaj Cefizelj, Pika Nogavička in seveda gusar Berto, (n če mislile, da se gusarji bojijo dežja, se motite. Še veliko raje ga imajo kot sonce, kajti, kot pravi gusar Berto, »voda je vedno važna, ker je tudi v suši vedno vlažna«.
BA, foto: SHERPA
Za polno m aro humorja sta poskrtMla butalski policaj in tolovaj Dafizalj. Ta jebil vedno korak ali dva pred polfca-jam in vedno muja kakino zagodel. Otroci pa so pri tem naizinamo uživali.
Knjižnica pri Mišku lOijižku bo imela med pc^itnicami, od 1. julija do 31. avgusta, nekoliko spremenjen delovni čas. Ob ponedeljkih, sredah in petkih bo odprta med 8. in 15. uro, ob torkih med 8. in 19. uro ter ob četrtkih od 12. do 19. ure.
w^tà
NavilmB Pita Nogavička ja povedala, da na tako ođim ska v Ca^ sa ni bia. Zdat ko imajo ckuv otrod počHim, ^

na ogled 3D aminirane ^ ^ ' družinske komedije
A DCBA S
Zora Dinozavrov
d četrtka. 2.7.4Planet Tuš Celje.
Da deina kaplja na bi preveč ne močile gusarjav (čeprav se ti daqa prav nič ne bojijo), so dogajanje prestavili v šotor, kjer je bila kmalu velfka gneča.
Dli.

Pridružite se nam na premieri, čakajo vas darla. animiran program in pogostitev za vakm obiekovates!
Ledena doba 3: Zora dinozavrov • 3D
(Ice Age 3r Oav^n of the Dinosaurs)
anirntrana družinska pustolovtřfrca
Režija; Carlos Saldan la. Mike rhueseier yl> • l ^
Igrajo: Ray Romano. Queen Latifah. Dertis leatyrjoHnf
Ugulzamo, Simon Pegg, SeamHWWfam ScoU.lGsh Peçic
žurnal24
v^KiNG

•5y

kter 5»o zve^cje doTT>a
it. 60-30.jiuiij2009
Slavje levških gasilcev
V Levcu so počastili 100-letnlco obstoja domaćega prostovoljnega gasilskega društva, hkrati pa obeležili dan gasilca Gasiiske zveze Žalec. S svojim obiskom je savinjske gasilce počastila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelu-Šit, ki jo je že prej v Žalcu sprejel župan in poslanec Lojze Posedel, nato pa si je ogledala vrt zdravilnih zelišč in Savinovo hišo.
Za jubilej so v Levcu pripravili parado, v kateri je v e^o-nih mlacUne, članic in članov, vet^anovier občinskih poveljstev sodelovalo približno 600 gâsilk in gasQcev. Na letališču Leveč je o stoletnici društva spregovori] predsednik Anton Javomik, o delu GZ Žalec, Id zdmžuje 35 prostovoljnih gasilskih društev, pa Edvard Ku-^er. Pohvalam delu levških gasilcev sta se pridružila župan Posedel in predsednik GZS Anion Koren. Slavnostna govor-niča je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica JeluéiČ, ki je poleg osnovnega poslans-
tva pomoči ljudem vstiski poudarila izjemno vlogo gasilstva na Slovenskem tudi za narodnostni, kulturni in jezikovni obstoj. Ministrica je še posebej pohvalila povezanost ga-silsldh generadj, saj izkušenim veteranom in članom že sledi številčna ^Oska mladina. Priskočiti na pomoč v stiski je univerzalna vrednota, ki jo bomo morali vedno bolj poudarjati, saj vse preveč ljudi dandanes pričakuje pomoč» ne da jo kdaj rudi sami nudili.
Ob jubileju so v PCD Leveč prevzeli novo gasilsko vozilo za prevoz moštva in opreme, vredno 85 tisoč evrov. Polovico denarja je prispevala
Občina Žalec, ostalo pa botri in donatorji, najeli so tudi kredit. Predsednik GZ Žalec Ku-gler je razvil nov prapor veteranov, ki ga je, podobno kot vozilo r blagoslovil petrovški župnik Ivan Arzen^k, seveda pa so podelili tudi več priznanj. Gasilsko odlikovanje I. stopnje so prejeli Vlado Božič st., Viljem Pižom in Franc TevžiČ, gasilsko plamenico 1. stopnje Jože Marinko, odlikovanje za posebne zasluge pa PGD Leveč. Slednje je letos prejelo tudi srebrni znak Civilne zaščite RS. ki gajediuš-tvu podelil poveljnik Miran Bogataj.
US, foto: TT
»Projekt patria je projekt, ki že dolgo buri duhove v Sloveniji, ki sem ga prevzela in ki ga je treba peljati naprej. Zavedam se, da je obremenjen s problemi, vendar moramo poiskati v njem vse dobro. Ključno dobro je, da bodo vojaki in vojakinje bistveno varnejši. Ta zavest nam pomaga premagati druge probleme in vso navlako, ki se je nabrala na projektu patria,« je omenila ministrica JeluŠiČeva. Kot je znano, so v Gorenjevem Indopu po daljšem čakanju opravili predajo prvega vozila.

Častni gostje in hqvû vozilo, na katerega so v Levcu la posebej ponosni.
Me jubilejni slovesnosti seje predsednik Herman Kctvečič (levo) zahvale! svojim sodelavcem. Prejel jo jubilejno priznanje društva. U sta ga dobile tudi Leon Bevc in Joie Fotivec (v podružnici vodi pohodništva). Posebno priznanje so nameniti Jožici Ojstrû.
Četrt stoletja borbe proti skupnemu sovražniku
Vnetni revmatizem je sovražnik, ki ne izbira. V Sloveniji je zabeležnih 24 ti-soč bolnikov in preko 230 tisoč ljudi z revmatičnimi obolenji. Soočenje z boleznijo, ki nikoli ne mine, je težko, saj bolezen s seboj prinaša bolečine in zaradi deformiranih sklepov slabšanje gibljivosti.
Hude težave v resnici razumejo samo tisti, ki se z njimi tudi sami spopadajo. Povezuje jih Društvo revmati-kov Slovenije. Celjska podružnica društva letos praznuje 25-letnico delovanja. Osrednja prireditev je bila v nedeljo na Celjski koči, od koder so se odpravili tudi na pohod na Svetino. Redno, vsakodnevno razgibavanje je namreč temelj borbe proti naraščajo Či invalidnosti.
Celjska podružnica združuje blizu 70 bolnikov. Njeno delo vodi predsednik Herman Kovačič. Ko je nagovoril blizu sto zbranih na Celjski koči, je spomnil na za-
četke leta 1984, ko so se zbrali bolniki z ankilozirajočim spondilitisom iz Celja in okolice in ustanovili Podružnico Celje, takrat 5e Društva bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom. Vzpodbudil jih je znani revmatolog proh dr. Anton Fra-novič. Piva vodja podružnice je bila Jožica Ojstrež iz Celja, dolgoletni tajnik podružnice Leon Bevc iz Laškega. Osrednje stičišče njihovega dela so bile skupne terapevtske vaje najprej v bolnišnici, potem celjskem zdravstvenem domu in sedaj v Zdravilišču Laško. Brez razgibavanja namreč ne gre: »Dan na dan in zares vsak dan. To je izredno težka naloga, brez skupine in brez druženja praktično ni izvedljiva. V tem je bistvo naše-
ga društva in druženja,« je poudaril Herman Kovačič. Članom društva omogočajo enkrat tedensko brezplačno razgibavanje v telovadnici ob strokovnem vodstvu, enkrat tedensko pa tudi kopanje v bazenu s termalno vodo.
Slovensko društvo in celjska podružnica, ena izmed trinajstih, zadnja leta združuje vse revmatike z vnetnim revmatizmom in ne več le bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom. Zato se je spremenilo ime In v zadnjih petih letih pod voj Qo število članov. V borbi proti skupnemu sovražniku pripravljajo tudi izobraževanja in družinska srečanja, predvsem pa vsako priložnost izkoristijo za gibanje. Tako kot so 25-leUii-co.
MBP, foto: SHERPA
www.novitediiik.com
Šolarji zbrali 640 ton papirja
Z razglasitvijo zmagovalcev se je minuli teden zaključilo tekmovanje v zbiranju odpadnega papirja med osnovnimi in podružničnimi Šolami v Celju in ostalih občinah, kjer Simbio skrbi za odpadke. Letos so se učenci še posebej izkazal, saj so zbrali rekordnih 640 ton odpadnega papirja.
V akciji je sodelovalo 20 osnovnih in 5 podružničnih Šol. Kot že nekaj let so papir najbolj prizadevno zbirali osnovnošolci s Hudinje. Skupaj so ga zbrali 188.870 kilogramov, kar je skoraj pol tone na učenca! Potrudili so se tudi na OŠ Ljubečna. kjer so zbrali dobrih 74 ton papirja. S 178 kilogramov na učenca jim sledijo Dobrnčani (skupaj so zbrali dobrih 37 ton papirja). Skrben in odgovoren odnos do okolja imajo tudi na podružničnih osnovnih šolah. Tako je 29 uCencev, kolikor jih je na POS Socka, zbralo 6.770 kilogramov starega papirja.
Za njimi se je letos uvrstila POŠ Kompole (4.350 kilogramov), tretje mesto pa je pripadlo OŠ Šmartno v Rožni dolini (3.550 kilogramov).
Kot je dejal direktor Simbia Marko Zi-danšek, je tekmovanje v zbiranju odpadnega papirja zelo pomemben način spodbujanja ozaveščenosti o pomenu ravnanja z odpadki med mladimi. »Odpadki niso smeti, ampak pomemben vir surovin za nadaljnjo predelavo in pridobivanje energije,« je poudaril fn dodal, da smo se ljudje papir že navadili ločevati od drugih odpadkov, pri Čemer se bomo morali še bolj potruditi pri ločevanju ostalih odpadkov (pločevinke, steklo, plastenke -.) v gospodinjstvu. Zmagovalcem je Marko Zidanšek podelil denarne nagrade, vse sodelujoče Šole pa so prejele simbolična darila.
BA
Foto: Grup A

o #

^ /
' I
m

*
M r
S)
Zmagovalci v zbiranju odpadnega papiga mad podnjžnicami so ućenciPOŠSocka. Skupaj so zbrali skoraj? ton paplfja.
Robert Kuèer ja bil na visini 110 cm $6Stl.
80
jahačev v
Škof j i vasi
v KoDjeoiškem klubu Celje so v soboto organizirali tui air v preskakovanju zaprek.
Tlu-nirja se je udeležilo 80 tekmovalcev iz več slovenski! klubov, nastopila pa je tudi hrvaška tekmovalka, izpeljanih j bilo sedem tekem na zaprekah višine 60 do 130 cm. Turnirj so se udeležili tudi nekateri najboljši slovenski jahači, kot si Luka Založnik, Hana IVavner, Matjaž Čik, Andrej Kučei Irena Orobnič in Sabina Rajh. V Celju imajo èe vedno trav nato tekmovaiiŠČe, kar je. kot pravi predsednica KK Celje Kai men Jurko, že redkost: >^Letos so tekmovalci pohvalili na; teren, saj imamo travnato površino, kar je v konjeništvu ž zelo redko. VeČina boljših turnirjev je namreč organiziran, na pesku.«
Vreme, ki je pomemben dejavnik v konjeništvu, je organi zatorjem dobro služilo vse do tekme v preskakovanju zapřel na višini 130 cm, kar je posledično pripeljalo do malce slab ših rezultatov» zmagal pa je Andrej Kučer iz Centra konjeniš kega športa Celje, drugi je bil Gašper Kolar iz KK Velenje. N višini 120 oziroma 110 cm sta Klara Tuš oziroma Mane Uršič iz KK Celje osvojili 2. mesto, Tomaž Sovič iz KK Vele nje pa tretje. Na najnižjih zaprekah višine 80 cm je zmagal Celjanka Nives Ošlak, tik za njo pa se je uvrstil Urh Baumaj iz Velenja.
MOJCA KNE Foto: SHERPi
Za CPL še Koljanin
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško se je okrepil na položaju desnega zunanjega igralca.
Renatu Vugrincu se bo na tem mestu pridružil mladi hrvaški reprezentant Marko Koljanin. Z 2!-letmm Split-čanom so Celjani podpisali dveletno pogodbo, s tem pa počasi zaključujejo z nakupom novih igralcev. Poleg vseh novincev se bo prvi ekipi profesionalno priključil še 19-letni slovenski mladinsfá reprezentant David Razgor, ki je v pretekli sezoni igral v Rokometnem klubu Zlatorog, igra pa lahko tako na položaju levega krila kot organizatorja igre.
MOJCA KNEZ
Na sračo sa Marija Taskova in Hit nista poškodovala.
Preko Narve do Crvene zvezde?
Ekipa velenjskega Rudarja je v sklopu priprav na novo sezono odigrala dve srečanji.
Tretjeligaško ekipo Šmart-nega so »rudarji« premagali s 6:1. na Rogli pa so se pomerili z novopečeno hrvaško prvoligaško ekipo - Lokomotivo iz Zagreba. Srečanje je z 1:0 pripadlo gostom, pogoji pa so bili zelo težki, saj je ob nizkih temperaturah tekmo krojila ludi gosta megla. Velenjčane čaka v če-
trtek že prvo pomembnejše srečanje, in sicer se bodo v prvem predkrogu lige Evropa v Estoniji pomerili z ekipo Narva Trans. Prva violina »knapov« Marijan Pu-šnik je poudaril, da si je treba na prvi tekmi priigrati pozitiven rezultat: »Dobro je predvsem to, da igramo v glavnem mestu Talin, kajti vožnja v Narvo bi bila še daljša in zamudna ter za igralce zelo naporna. Vsekakor je ludi boljše, da drugo tekmo igra-
mo pred domačimi navijači, a bo treba že na prvi tekmi ne glede na to kje igramo. narediti dober rezultat. Upam da se bomo vrnili z najmanj neodločenim rezu)-, tatom.«
Ekipa Narve je odigrala že 18. krogov v državnem prvenstvu, v Sloveniji pa se prvenstvo začne šele 18. julija. »To je največja prednost Narve, naša ekipa pa poleg tega, da še ni prvenstva, ludi ni popolna. Pričakujem.
Ali S6 bo Pušnik tudi iz Estonija vmil z nasmehom?
da jo bo okrepilo še najmanj pet igralcev, Narva pa je že
tako v polnem teku.« V preteklih dneh sta Velenjčane za-
pustila Še vratar Safet Jahi in branilec Boris Mijalovi« tako da je naloga uprave i trenerja poiskati še noveg obrambnega igralca ter vr. tarja.
Če bo Rudarju v ligi Evn pa uspel preboj v 2. krog, lal ko v Velenju pričakujem pravi spektakeU saj bi bil na; protnik Crvena zvezda: »V; upamo, da nam to uspe, a na prej bo treba izvleči poziti' na rezultata z Estonci. Sed smo usmerjeni samo v to te! mo. Šele potem bomo ra; miši j ali o Crveni zvezdi. VS' kakor pa si želimo Ob jezi ru gostiti ekipo iz Beograda Srečanje 1. predkroga lij Evropa se bo v Talinu zače ob 19. uri.
MfTM KNE Foto: SHERP
Na koncu se je dobro izteklo
iJifa^,-«-
s »
Celfski pl6valci so prikazali tahnika plavanja.
Poleg športa še delavnice smeha
V Laškem se je končala dvodnevno športno rajanje v okviru poletnih prireditev. Thermanin športni vikend je popestrila delavnica smeha.
Na Športnem koncu tedna so se zvrstili razna predavanja, delavnice, pohoda po Re-čiški krožni poti in iez Hum v Padež, predstavitev nordijske hoje, karaieja, teka in Se bi lahko naštevali. Kot je de-
jala organizatorica Karla Bevc, $0 se najbolj razveselili delavnice smeha: »Moram priznati, da nismo pričakovali tako dobrega odziva na smejalno delavnico. Ljudje so jo dobro sprejeh in oba dneva smo imeli polno udeležbo. Žal mi je samo. da so v nedeljo zaradi vremena odpadli tandems ki poleti z«jadralnim padalom.« Da je tek vadba, ki jo prak-
DP v triatlonu
Klub triatlon Celeia je na Šroartinskem jezeru pripravil državno prvenstvo v sprint in super sprint triatlonu.
Tekmovanja na Šmartinskem jezeru se je udeležilo 115 tekmovalcev; 80 se jih je pomerilo v sprint triatlonu, ostali pa v super sprint triatlonu, ki je bil namenjen mladincem, ter otroškem akvatlonu, kjer so tekmovali dečki in deklice stari od 6 do Î0 let. Prireditev, na kateri se je plavalo, kolesarilo in teklo, so organizirali na novih trasah. V sprint triatlonu {750 m plavanja, 20 km koiesai^enja, 5 km teka) je zmagal slovenski reprezentant Jaroslav Kovačič iz Krškega, Celjan Dejan Čičič Ocvirk se je uvrstil na 10. mesto, saj je tekmovanje vzel kot priprave na zahtevno tekmo Ironman, ki bo čez en teden v avstrijskem Celovcu. V ženski konkurend je slavila Monika Oražera iz Ribnice.
MOJCA KNEZ
tic ira vedno več ljudi, se je izkazalo tudi na Teku za zdravje, ki je bil izveden v sobotnih večernih urah, udeležilo pa se ga je 450 rekreativnih tekačev, ki so pretekli 10 km. Koiesarji pa so se udeležili 2. Stikovega kolesarskega druženja. Prekole-sarih so 47 km dolgo pot, ki jih je vodila iz Jagoč vse do Trobnega Dola, Čez Blatni Vrh, Jurklošter, Rimske Toplice in nazaj v JagoČe. V nedeljo so na bazenu člani PK Marines in Pozejdon prikazali še različne plavalne tehnike, odigrali tekmo v vaterpolu ter organizirali tekmovanje v spustu po toboganu. Športne prireditve so se udeležili tudi invalidi, ki so se pomerili v teku in tenisu.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Po končani košarkarski sezoni je zdaj na vrsti tudi pogovor s trenerjem Šentjurskega Alposa. Damjan Novakovič je ekipo prevzel konec novembra, ko je istočasno menjal igralce in moral zmagovati v prvenstvu.
»2^čeh smo sicer zmagovati, vse do Škofje Loke je kazalo dobro, ko smo zaradi poškodb izgubili In izpadu iz lige za prvaka. V ligi za obstanek je bilo zelo nervozno, vsi so zmagovali doma, mi pa smo imeli še sila neugoden razpored. A nato smo uspeli doma zmagati in končalo se je dobro, kajti Alpos je ostal prvoligaš tudi po tej zelo težki sezoni.«
Omenili ste menjave v ekipi, na koncu ste imeli zelo veliko tujcev. Zakaj?
Sredi sezone je težko sestavljati ekipo, brez tujcev še posebej, če se boriš za obstanek v ligi. Naša ocena je bila, da mladi ne bodo zmogli bremena boja za obstanek, zato smo bili prisiljenj iskati okrepitve. A smo žal naredih neposrečeno sestavo moštva. Ob tem smo iskali še poceni Američane, kar je na koncu prineslo rezultat, in to je bolje kot izpad iz lige.
Kaj bi pomenil izpad Iz druščine najboljših?
To bi bila majhna katastrofa za klub. Pričakoval sem sicer rešitev prej, a tudi tako se je dobro izteklo. Sam pa sem tudi verjel, da do tega ne bo prišlo.
Ves Čas ste imeli podporo navijačev!
Gledalci so šesti Igralec in nam so pomagali, da smo tiste ključne Štiri zaporedne domače tekme zmagali. Zato je veh k del uspešnega boja za obstanek tudi njihova za-sluga.
Zaradi kazni ste bili v tem delu sezone na tribunah tudi vi.
Na srečo je naša dvorana v Šentjurju majhna in se je tako dalo igralcem marsikaj povedati s tribun. Sicer pa je veliko delo opravil tudi moj asistent Stane Ožbej, ki je vodil ekipo več ali manj samostojno oziroma po dogovoru z mano.
Kakšna bo ekipa za novo sezono?
Še vedno predvsem treniramo z mladimi igralci, nekaj jih imamo tudi na preizkusu. Pet mladih domačih igralcev že imamo v ekipi, zaradi službe in poškodbe je še vedno pod vprašajem kapetan Urban Palčnik. Pripeljati bomo morah pet igralcev, od tega verjetno samo dva tujca. Problem bo pri slovenskih igralcih, ki se Še ne zavedajo, da je recesija tudi pri nas in da tudi njihove cene
© •S'
I a»
padajo. A ekipo moramo kljub temu čim i^i prej sestaviti.
Ostajate v Šentjurju ali vas morda mi- ^ ka tujina?
Obstaja obojestranski interes, a je še vse prehitro. Sam delam v klubu na besedo, kajti s Šentjurjem me vežejo ne samo poslovni, temveč tudi emocionalni interesi še iz časov mojega igranja. Ne glede na to. ali ostanem ah ne, žehm sestavili ekipo in jo pripraviti po najboljših močeh. Imel sem nekaj pogovorov s tujimi klubi, a je o tem še prezgodaj govoriti.
Boste letos ciljali na ligo za prvaka?
Ne glede na proračun je to glavni cilj. Obenem je tudi cilj dajati priložnost mladim in imeti še naprej čim bolj polno dvorano gledalcev. V prihajajoči sezoni, ki bo tudi jubilejna 10. v prvi ligi, želimo narediti korak naprej in to je osnovni cilj, h kateremu stremimo vsi v klubu.
JANEZ TERBOVC
Novakovič želi v ligo za prvaka.

BobK
HOTEL
Atletski miting v Velenju
V Velenju bo v četrtek tradicionalni atletski miting v počastitev dneva rudarjev.
14. mednarodni miting, ki Šteje za Veliko nagrado Vzajemne in sodi v sklop mitingov Evropske atletske zveze, bo postregel z 9 Ženskimi in 12 moškimi disciplinami. Največjega atletskega mitinga v Sloveniji in edinega s statusom Evropske atletske zveze se bo udeležilo približno 20D ade-tov iz 29 držav.
Na tekmovanju, ki bo na mestnem štadionu Ob jezeru, bodo tudi najboljši slovenski atleti, kot so Primož Koz-mus» Malic Osovnikar. Miroslav Vodovnik, Jure Rovan, Rožle Prezeij... Slavnostna otvoritev tn začetek glavnega dela bosta ob 19.50.
MK
il S^ocre- in wtjřdíie- acire-^nAÍi-n do KO'WÛ'A!!!
CELJSKA



PRVÍ IN EDINI
BOBKARTV
SLOVENU
Št.50*30.iuiiiJ2009
m
KULTURA
Z Bežigrada do Tkalske
Pokom
se imenujE ...
Danes pojasnjujemo poimenovanje Bežigrajske ulice, ki v Celju od Mariborske ulice vodi mimoceljskili na-kupovalnih središč proti Tt-novi jam in Bukovžlaku.
B^gra jsko cesto so poimenovali po dvorcu Bežigrad. Dvorec Bežigrad (nem. Wesc-hjgrad) leži na nizki vzpetini vzhodno od mesta Celje. Stavba je bila zgrajena že vsaj za časa knezov Celjskih, o čemer pa ni nobenih pomembnejših in zgodovinsko otipljivih podatkov. Se pa dvorec Bežigrad pojavlja v ^odbi Ferda Hočevarja, Mlinarjev Janez, iz le-là 1892, ko naj bi stavba siu-žiJa kol lovski dvorec in grajski zapor. Kot je bilo za zgodbe tedanje^ časa značilno, naj bi bil tudi bežigrajski dvorec z rovom povezan s Starim gra-dom.
V virih se dvorec Bežigrad prvič omenja leta 1685. Av-suijski zgodovinar Hans Pirc-hegger navaja, da je bil njegov lastnik leta 1666 celjski mestni pravdnik Peter de Apostolus.
Pred drugo svetovno vojno je bil dvorec v lasti podjetnika in industrijalca Čater-ja, ki je bil med dnigim tudi lastnik opekarne v Bukovžlaku, žage na Spodnji Hudi-nji in tovarne mila Hubertus
v Celju. Čaterja so takoj po okupaciji nacisti razlastili in ga skupaj z družino izgnali v Srbijo. Prizaneseno mu ni bilo tudi po vojni, saj mu je tudi komunistična oblast zaplenila vse premoženje.
Enako usodo je deiil tudi dvorec Bežigrad- Bil je razlaščen in je postal vojaška last, v njegovih prostorih in v bližnji okolici pa so zgradili vojaška skladišča.
Kot navaja kastelolog dr. IvanStoparvpublikacijtGraj-ske stavbe v vzhodni Sloveniji, je bil dvorec Bežigrad v današnjo obliko preurejen nekje v drugi polovici 19. stoletja. Dr. Stopar navaja: »Na vzpeûni je sredi košnjatih dreves enonadstiopna, sedemo-sna gosposka hiša s strmo štl-rikapno streho. Osrednji del stavbe je rizalitno poudarjen, vogali rizalita so rusticirani. Tu so okna bogateje oblikovana s polkrožnimi in uikot-nimi čeli, medtem ko imajo na straneh ravne preklade. Na
su-ehi so tri mansardna okna. Vsa okna na stavbi imajo zelena polkna. To ^odnjebaroč-no zasnovo so nekje na prelomu stoletja temeljito pre-zidali. S fasade so izbili historični arhitekturni detajli, na začeljujezrasel manjši stolpič z ravno streho. V pridičju stavbe so bili ohranjeni stari oboki, sicer pa je bila znotraj temeJjitopreadana. Pod bližnjimi gospodarskimi poslopji obstajajo neraziskani rovi.«
Gotovo pa lo niso dstl rovi, o katerih govore anekdote, da je bil dvorec Bežigrad povezan z zgornjim celjskim gradom.
Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje celjske Tkalske ulice, Ú pred Kersnikovo in jo povezuje z Vrunčevo ulico.
Foto: GrupA
Zgodbo o bežigrajskem dvorcu je za objavo zapisal mag. Branko Gorope\^k.
Bežigrajska ulica vCelju vodi od Mariborske ceste mrrmi nakupovalnih sredfiČ doTmovelj in Bukovdaka.
Poletni glasbeni tečaji
Zavod Celeia, glasbena Šola in Glasbeno društvo Sak-sofonija so letos v Celju prvič pripravili poletne glasbene tečaje, namenjene začetnikom, ljubiteljem brez starostne omejitve, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih Sol ter študentom.
Tečaji petih glasbi! so se začeli minuli petek in trajajo do sobote. V tem Času je že bila in bo še tudi vrsta koncertov. Navdušujoč je bil že sinočnji, na katerem so se z deli Bacha, Saint-Saënsa. Fir-šta, Poulenca in Šostakovi-ča predstavili ugledni men-
radiocelje
95.9 100-3 90.6 MHz
torji tečajev - Uza Hav/Una PrešiČek, Milena LipovSek, Jože Kotar» Dejan Prešiček, Stanko Arnold in Luca Fer-rini.
Na tečajih poučujejo flavto, klarinet, saksofon in trobento, poudarek pa je na individualnem delu in komorni igri» študiju solistične literature in razvijanju pravilnih tehnik.
Naslednji koncert nas čaka že v četrtek, ko bodo naučeno pokazali saksofonisti. V petek bo končen flavtistov in trobentačev, v soboto pa še zaključni koncert klarinetistov. Vsi koncerti bodo ob 20. uri pred Vodnim stolpom, v primeru dežja pa v glasbeni šoli.
BS

'y
Cerkev $v. Janeza Kf^tnika bodo prekrili s streho in tako ustavili nadaljnji propad.
Oživljanje Žičke kartuzije v znanstveni monografiji
NtSC
V Zgornjem samostanu Žičke kartuzije so prejšnji teden predstavili znanstveno monografijo o revitalizaciji te kartuzije. Kot je poudaril direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije dr. Andraž Legat, je monografija sad uspešnega sodelovanja znanosti, stroke In lokalne skupnosti, torej konjiške občine.
Izšla je v angleškem jeziku pod naslovom Revitaliza-tion of the Carthusian Monastery at Ziče in je delo mednarodne skupine raziskovalcev. V njej so predstavljeni rezultari raziskav v letu 2006 uspešno zaključenega projekta Revitaiization of the Carthusian Monastery at Žíče, ki ga je iz programa Kultura 2000: Evropski dediščinski laboratorij delno sofinanciral tudi Generalni direktorát za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji.
Kot je opisala ttrednica mo-nografije in koordinatorica projekta mag. Mateja Golež, ponuja monografija pregled historičnih materialov, uporabljanih pri gradnji kartuzije. Proučili so malte, kamen, steklo in kovine, nemški raziskovalci pa so dokazali tudi obstoj groba v Oto-karjevi kapeli.
Ugotovitve, id so zbrane v monografiji, bodo pomembno prispevale k nadaljnji prenovi kartuzije, še zlasti cerkve sv. Janeza Krstnika, ki predstavlja strokovno najzahtevnejši objekt. Med drugim so ugotovili, da je severna stena cerkve» ki je bila v preteklosti na novo pozidana in je pred začetkom izvajanja projekta veljala za statično najstabilnejšo, v resnici statično najšibkejši člen. Torej bo to steno treba porušiti in zgradili na novo. Stroka se je zdaj ludi odločila, da bo cerkev pokrQa s str^ ho. »To je edina rešitev. Stroka je potrebovala deset let, da je prišla do tega, medtem pa
se je cerkev vse bolj spreminjala v romantično ruševino. Naša naloga je, da ustavimo propad,« je poudaril Bogdan Badovinac tz celjske enote zavoda za varstvo kulturne de-diščine. »Hiša brez strehe propada, prav tako prazna hiša. Enako je s to cerkvijo. Ko jo bomo pokrili in zaprli, bomo dobili tudi prostor za kulturne in druge prireditve, ki ga zdaj v Zički kanuziji pogrešamo,« je še utemeljil.
Prenova cerkve sv. Janeza Krstnika je del konservator-skega načrta za celotno dolino sv. Janeza. Kot sta napovedala Bogdan Badovinac in konjiški župan Miran Gorin-šek, lahko začetek gradbenih del na cerkvi pričakuje-
mo v dveh do treh letih. Letos bodo nadaljevali obnovo gospodarskega poslopja, v katerem je Otokarjeva penin-ska klet in nad njo stalna razstava o kulturni dediščini Žičke kartuzije. Na novo so uredili tudi reprezentančni prostor, v katerem je bila predstavitev monografije. »Letos bomo z ministrstvom za kulturo, vsak poi» vložili še 150 tisoč evrov v dokončanje obnove te stavbe,« je napovedal Miran Gorinšek. Kako je sicer z denarjem, natančneje z odnosom države do tega kulturnega spomenika, je slikovito povedal Bogdan Badovinac: »O tem ne danes, ker praznujemo!«
MILENA B. POKLIČ
Monografija je nastala v sodelovanju raziskovalnih ustanov Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Bundesanstait fiir Materialiorschung und - priihmg iz Nemčije, Universita degU Studi di Pavia iz [talije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Katedre za informacijsko in gralično tehnologijo iz Slovenije.
Dr. AndTO legat. mag. Mateja Golež ii> Miran Gorinšek so napovedali tirdi izid monografije vsiovenskem jeziku.
NOVI TEDNIK
pCOÎTÛRA
15
Ciganske violine očarale Celje
Budimpeštanski ciganski simíoDÍční orkester je minuli četrtek prvič nastopil v C«)ju in s svojim koncertom napovedal letoSnje Veroniklne večere.
Kot vedno in povsod je 100 ciganskih violin tudi v Celju pričaralo nepozaben večer.
Številno občinstvo, lu je na koncert prišlo z vseh koncev Slovenije, je bilo po bučnih aplavzih sodeč povsem očarano nad izvajanjem teh neverjetnih glasbenikov- Poleg Čardaša so glasbeniki v svoj repertoar uvrstili tudi dela Brahmsa, Rossinija, Cajkov-
skega in družine Strauss. Sposobnosti glasbenikov v orkestru so izjemne variacije, bogate harmonije in poseben občutek za sozvočje orkestra, pri Čemer vso glasbo igrajo na pamet, brez not. Vse lo kaže, kako globoko sega njihova muzikalnost - nekdo je
dejal» da ima občutek, kot da bi poslušal sto Paganinijev hkrati.
Tri ure trajajoč koncert je napovedala velika oboževalka BudimpeŠtanskega ciganskega simfoničnega orkestra Světlana Makarovič.
BA, foto: SHERPA
Prihajajo podgane
Začenja se tretji festival Električne podgane sanjajo video sanje
Recesija je neusmiljena in prizadela je tudi enega najbolj ambicioznih celjskih festivalov, ki }e prilagojen interesom mladih, tretjo ponovitev dogodka Električne podgane sanjajo video sanje. Letos so se organizatorji namreč morali odreči mednarodnemu natečaju oziroma razpisu in tekmovalnim kategorijam. »Kljub temu bo zanimivo in pestro,« napoveduje organizator, filmski kritik in filmoljub Peter Zupane.
Ker so organizatorji iznajdljivi in tudi brez potrebnega denarja in s silno voljo in energijo najdejo poli do primernega festivalskega sporeda, ima Zupane kar prav. Jutri se namreč izteče video-delavnica, ki jo za nadebudne video ustvarjalce že tradicionalno pripravlja Neven Korda, izdelke pa bo mogoče videti v nedeljo, na sklepni dan festivala.
Obetavno se sliši tudi napoved otvoritvenega četrtkovega večera v Mestnem kinu Metropol. Tam bodo za uvod v festival namreč zavrteli filme festivala Kosovelovih treh, ustvarjalcev iz treh celjskih srednjih šol, ki si delijo isto ulico. KONS 3 smo
sicer že videli, a ker filme spremlja tudi inventiven program, se nam obeta dogodek. Festival bodo nadaljevali z izborom videov iz sorodnega grškega festivala v Kaiamati.
V petek se bo festival selil po različnih lokacijah. V Galeriji Plevnik - Kronkowska bodo na ogled zamejski projekt Številne maie zgodbe nastajajo ob meji ter projekta Fabiole Faidige Cirkus me-me in Narava je preobrazba - spomin je pozaba. Z indie zabavo, s Šovom z ognjem ter projekcijo foto albuma »celjskih obrazov« bodo zvečer na dvorišču Knežjega dvorca odprli Še letni kino, ki bo odslej obiskovalcem na voljo vsako soboto v poletju brezplačno.
Festival se bo v soboto \n nedeljo nadaljeval in končal na dvorišču Knežjega dvorca. V soboto bodo tam vrteli dokumentarce z glasbo v živo, v katerih je Mate) Oce-pek upodobil L L zgodb v LO sekundah svojega življenja, v nedeljo pa bodo festival sklenili s projekcijo Celjskih obrazov, kot so naslovili vi-deodelavnico Nenada Korde in v kateri je sodelovalo U nadobudnih videoentuzia-stov.	BRST
Poezija na prangerju
V Obsotelju bo druga polovica tedna v znamenju številnih prireditev šestega Festivala Pranger -srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Festival, ki odmeva po vsej Sloveniji, pripravlja KUD Pranger tz Šmarja pri Jelšah.
Začetek Festivala Pranger bo v četrtek» 2. julija, ko bo ob 17. uri njegovo slovesno odprtje na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini. Ob 19. uri bo sledila v Smoletovi gorci na Sladki Gori prva kritiška razprava z mo-deratoijem Robertom Titanom Felixom ter s pesniškimi zbirkami Cvetke Lipu §, Petra Semoliča in Fra-nja Frančiča.
Deset festivalskih prireditev se bo nato vrstilo predvsem v petek in soboto» največ v Rogaški Slatini ter delno v dvorcu Strmol v Ro-
gatcu. Festival, kjer redno predstavljajo devet najzanimivejših slovenskih pesniških zbirk preteklega leta, sestavljajo srečanja, okrogle mize ter branja. Poleg treh že omenjenih so za letošnji Festival Pranger izbrane Še zbirke Maje Vidmar, Primoža Reparja, Veronike Din-tijane, Milana Jesiha, Miklavža Komelja in Milana Dekle ve.
Tokratna prevajalska okrogla miza, ki bo v petek ob 16. uri v Anini galeriji v Rogaški Slatini, bo na temo prevodov naše poezije v nizozemščino. Od lani bodo prav lako nadaljevali z otroško poezijo, saj bodo na sobotnem malem Prangerju, ki se letos Imenuje Ela, predstavljene pesmi z natečaja za osnovnošolce, pripravljajo pa tudi ustvarjalne delavnice.
BRANE JERANKO
Festival Pranger je na območju krajev, ki so zgodovinsko zaznamovani s prangerji, srednjeveškimi sramotilnimi stebri. Od tu tudi ime festivala in njegov simbolni koncept: pesniško besedo izpostaviti na jav* nem prostoru kritiki, prevajalski močit lUerarnoteo-retski analizi in presoji bralca» pojasnjujejo organizatorji.
Poln koš utehe
Izjemen večer swinga in džeza s hrvaškim gostom navdušil Celjane
Višek petkovega večera je bil koncert Revijskega orkestra Glasbene šole Celje in gosta s Hrvaške, Jac-quesa Houdeka« v Celjskem domu.	^
Na koncert so občinstvo povabili glasbeniki Pihalnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom Bernarda Beline s kratkim promenádním koncertom pred Celjskim domom, kamor se je selil zaradi slabega vremena za na Stari grad napovedan koncert. Potem sta vajeti v roke prevzela dirigenta Matjaž Brežnik In Bojan Logar. S koncertom Let's swing sta v skoraj polni dvorani občinstvo popeljala v zlato dobo swinga « ki ga je rodila svetovna gospodarska kriza v poznih 30. letih prejšnjega stoletja, kot nekakšno uteho množicam v depresivnih časih. Časi so zdaj prav podobni in vsaj v tem smislu je občinstvo dobilo pob pehar utehe.
Odlična izvedba za to priložnost združenega simfoničnega orkestra in Extra banda glasbene šole je občinstvo več kol le navdušila. Še posebej je bil sijajen gost, hrvaški pevec Jacques Houdek. izjemen interpret, iz-
šolan na Berkleyu, je pričaral izreden obseg svoje džezu posvečene interpretacije. A orkester ni niti malo zaostajal. Četudi $0 se z velikim ovinkom izognili zgolj swingu, je bila to pametna odločitev. Odlični priredbi Gersh-winove Rapsodije v modrem in že kiu-rokerska izvedba pe-
le Beethovnove sta pokazali ves potencial orkestra, ki je nit koncerta vlekel z izjemno, močno in dominantno ritem sekcijo, zaradi katere so se lahko izkazali tudi vsi solisti, od bobr^a Urbana Krča do trobentača Aljoše Jur-koška in fenomenainega kitarista Marka Zaletelja.
Konceri z žal le eoim dodatkom - občinstvo je namreč hotelo še več - je pripravil dvorano do stoječih ovadj. Orkestri celjske glasbene šole so res sijajni, skrbno izbran spored njihovih koncertov pa jih že vnaprej obsoja na uspeh.
BRANKO STAMEJČrČ Foto: Grup A
Bojan Logar, Jacques Hourisk in Ma^az Breznik
iT ,
Končal se je 3. Carraro fest...
Kot vse drugo je tudi Carraro fest krojilo vreme« Zabava, Id je bila na aveniji pod Golovcem treble, je bila zaradi vremensidh neneaiosti presta^^^
Carraro fest le "zgodil''. Na veliko veselje organizacijskega odbora je bil sobotni obisk rekorden! in kot obljubljajo, bo avenija pod Golovcem povsem napolnjena tudi prihodnje ieto«
CûmFotot, kije!uđileto$đodob(Qnopolnil avenijo^ obiskmicem ponudil odlifno zobm in dobro mero veseljo, je $ poskoinifni kofo{nicQn)i^QíelQ lúško piholno godbo.
Sîevifnf] ekipa Jcř/efneCûrwr^ ki je množico žejnih in lainib "hvtíiííz nosmeilm nû obrm Mof^lido se je no (orwfo fest odpmil todi mdi odlitnih jedi, kijih nudi Jimno Canora /b priùikovonjih so ili minuli konec tedne nojtfOljvsIostpieskcMcein levopiiif.
DELOVNI ČAS:
pon., tor od 10.-23. ure sre.,čeL 0(110.-24. ure pet, sob. odlO.-OS. ure nedodl2.-18. ure
ZLATI GRIC
Zlati grič d.o.o. Stari trg29a SN3210 Slovenske Konjice T: ♦3868758 0850 Fs+386 3 758 087« www.xlâti-gric.si

ZprÍI
AHACU

omiflPUnko&p. »p«$tnkuHnari&u ponudba
3223 Rama ^SfMid 44 >d: 03 74« )0 Ifr, ]pm IWM6 US.
• Prostori InponwHw U SsoiKki ioihh)«
m." Bohorč -m.
DOMAČA KUNMK MAIJO, mm, KOUA, AU CA»,
MwfČMAr)MLp.,Dt49rKKv«i±9H 3230 ŽtfUJv pri Ce|v« Td.: «4366 (0)3 746 U », MObk: **m (0)41 666 786
www.gostisce-bohbrccom

m
NOVI TEDNIK
F''
INFORMACIJE
17


Perim večerjepopesnil Vlado Kûlewber, kimjesledillmcert rfoèro znone siovenskezasedbe Oesfgn.
Po iwàjnem končenu, kj je m?/a/štora/ (h url, se je Severir^a pred ň)iogrúkki objektiv poslovilo i lintnikm Milarjom KojUm in njegovim dvem sinovoma.
Td. Gosiibd Emivs: 02/80-50-830 cinail: infwdklec-bUcríca.com
-Klet Bistrica
/tÊ22£[ÎÎ$\ ^ G<MtiJQa Eniavs
's	Vinařská ul. 3
2310 Slovenska Bistrica
DelonaJ «Sas:
pon.-$ob.: 08:00-20:00
ned.i 09:00 - 20:00
'hgUI
ŠTORMAN CELJE
Mariborska 3.SI-3000Celje
TeL: 00386(0)3426 0426 Fax: 00336(0)3420 0395
E*maít:
recepcíjd.storma n^iol net
ytm	Gotovlje 74
I	1 TeL:03/571 82 66
V V ^^ v / DELOVNI ĆAS:
GrXrM T->A Pon.-ćet: 07h-23h Pet-Sob.: 07W4h

Ned.: 08h-22h


PENZION
vitaparK
Zdravilíika 22,5270 IASKO. telefon 03 S731610, intemei: www.vítapark.sl. email: info^vítaparkil
GOSTIŠČE
OEIOVNICAS;
Pet-Sob.: 9-23h Ned.mVSIpímiki:
Grega in Simona Narat ^^
TitfiMm NARAT ím. ^^ BreMnec 3250 RO^SUB ^'ib» ^
Mûfc Roáňe 20e.	^
pas-. 041 ití 9U loíb^go&tisccjuis.n
J ^
TVaovec pri D. 56 Dramije Tel.: 03/579&320 Mob: 051/438-038
www.go8tisceinlraD.si
r^g^lRAN
Na centru vam« vožnje Vransko, Cepije n.h.
ř	03 S725 785
031 283 113 wvmrestavracijâ-lisjâk.com lisjak, vransko^gmaíl .com
O
.wMi r •
Uspešno m jubilejno leto I. gimnazije v Celju
Spet pod streho nekdanje šole
Srečanja prijateljev iz mladosti so lepa priložnost, da v tem ihtavem svetu in Času najdemo košček zadovoljstva v krogu nam dragih. smo se, petdeset let po opravljeni maturi na takratnem Učiteljišču v Celju, znova srečali sošolci 5. a, letnika 1959, v naši Šoli - sedaj Gimnaziji Celje -Center.
Gostoljubni sprejem ravnatelja Igorja Majerleta nam je omogočQ, da smo s svojimi spomini znova objeli pre-
teklost in ob obhodu šole odgrinjali zaveso spominov na mladostne dni, ki smo jih preživljali tukaj. Ravnatelj
nam je predstavil sedanje delo in utrip življenja v SoU. Gledali in poslušali smo s srcem.
Ponosni smo, da ta naša> nam tako ljuba nekdanja šola ustvarjalno živi in uspešno deluje tudi danes. Kar nismo se mogli posloviti in ko smo ob odhodu še enkrat zapeli
našo Gaudeamus lgitur> smo začutili v tej pesmi globlji pomen - ta pesem združuje vse generacije.
Hvala za prisrčno, toplo gostoljubje, hvala, da ste si vzeli dragoceni čas, spoštovani ravnateij Igor Majerie.
VERA ŽUŽEJ
V šolskem letu 2008/09 je I. gimnazija v Celju obeležila svoj 200. rojstni dan z izvedbo odmevnih prireditev, modernizacijo učilnic (zdajsovsemultihinkcijsko opremljene» že v 18 imamo interaktivne table), zunanjo prenovo in s pravkar dokončano novo ^ošČadjo.
Največ aktivnosti profesorjev in ravnatelja mag. Antona Šepetavca je usmerjeno v uspešno delo z dijaki, ki izbiramo med glasbeno, klasično, športno in splošno smerjo. S pomočjo mentorjev smo organizirali prireditve, kot so Top Classic, fran-kofonski dan ter špansko gledališče, z obiskom nas je počastilo veliko uglednih gostov, vključevali smo se v pro-jekte, sodelovali na festivalih in srečanjih, se udeležili veliko prireditev, strokovnih ekskurzij, predavanj» gledaliških predstav (sodelovanje v operi Teharski plemiči), pohoda na Triglav in mednarodnih izmenjav dijakov,
Smo izvrstni Športniki, kulturniki in tekmovalci iz naravoslovnih, družboslovnih in jezikovnih znanj, za kar se je seveda treba zahvalili tudi mentorjem. Kot ekipe ali posamezniki smo dose^ pomembne rezultate. Ponosni smo na državne prvake v matematiki, geografiji in Šahu, držimo pesti za uvrščene na mednarodna tekmovanja in kemijsko olimpijado (Marija Malgaj), na državnih tekmovanjih je naš rezultat skoraj 30 zlatih in še več srebrnih priznanj. Na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije so tri naše naloge prejele zlato in tri srebrno priznanje, kar potrjuje naše vodilno mesto med mladimi raziskovalci.
Mešanj mladinski pevski zbor je na pevskem festivalu na otoku Jersey zmagal v kategoriji mešajiih zborov in osvojil nagrado občinstva. Na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu Celje je prejel zlato priznanje. Dosežke dijakov in dijakinj na glasbenem področju dokazuje kar 16 zlatih plaket in prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Na podlagi uspešnih uvrstitev na športnih tekmovanjih smo že tretjič zapored osvojili naslov najbolj športna srednja šola. Košarkarska ekipa dijakinj je dose^ 1. mesto na državnem prvenstvu in v ligi ŠKL, zato se je maja udeležila tudi svetovnega srednješolskega košarkarskega prvenstva v Istanbulu. V odbojki so dijakinje državne podprvakinjev odbojki na mivki in v ligi ŠKL. Na državnem prvenstvu je odlično mesto dosegla ženska nogometna ekipa, enak uspeh so dosegle moške ekipe v rokometu, košarki in odbojki. Atletska ekipa dijakinj je spet osvojila naslov državnih prvaiunj, izjemne uspehe dosegajo dijaki in dijakinje v posamičnih disciplinah, saj so na državnem prvenstvu v atletiki osvojili tri zlate. srebrno in bronasto medaljo in prva mesta v državi v cestnih tekih» krosu, judu, plavanju in plezanju v svojih kategorijah.
Ostalih dosežkov in podro-âj delovanja je še ogromno, zato vas vabimo na ogled naše spleme strani www.prva-gim.si. kjer lahko najdete veliko informacij, med drugim kmalu tudi rezultate mature, za katere verjamemo, da bodo kot vedno doslej odlični.
VERONIKA ŠOSTER
Prvič po 35 letih
Konec aprila smo se v gost^ču Štonnan v Šempetru prvič po 3S letih srečali maturanti, ki smo z eoo nogo že skoraj upokojeni. Srednjo trgovsko Šolo v Celju smo končali leta 1974.
To je bil 3. b razred, razrediiičarka pa je bila Zdenka Bratušek iz Žalca, ki se srečanja tokrat ni mogla udeležiti. Skoda, bilo je enkramo.
Zadaj z leve: Anica Planovšek, Ida Slapnik, Duška Brložnik, Silvo Pušnik, Roman Stojnšek, Mira Stmad. Alenka Dolžan, Milica Peperko, Marija Levar in Irer« Kuzman. Spredaj z leve: Ivica Kladnik, Anica Planinšek. Martina Kaker. Sonja Potočnik, Jožica Virant, Milena Rojnik, Milka Jakop, MUena Kotnik, Doroteja Grilc in Jože Kaker. IRENA KASTEUC - KUZMAN
Podelili visoka priznanja
člani veteranskega, častniškega, borčevskega in strelskega društva smo prvič organizirali skupno ietno konferenco članstva. V Sloveniji je nekaj Čisto novega, da smo stanovska društva povezali na takšen način. Vsi namreč veliko govorijo o povezovanju in sodelovanju, v resnici pa vsak ljubosumno ščiti svoje interese.
Letno konferenco smo prvič po dolgem Času organizirali v svojih prostorih v obnovljenem strelišču za zračno puško v Što-rah. To je tudi naša velika delovna zmaga, saj smo v oboo-vo strelišča vložili veliko ur pro-
stovo^jnega dela in seveda de-nai^a. Za nami je veliko opravljenega dela, o tem je bilo že tudi nekaj napisanega. Strelišče je po nekajletnem zatišju spet zaživelo in strelstvo si v naši občini zopet utira uspešno pot» talino, kot so jo v pretek^osd naši strelci tako uspešno zaznamovali Če nam bo kdaj uspelo obnoviti še strelišče za ma-lokalibrsko puško in pištolo, bo to nadi velik uspeh-
Ravno aktivni in prizadevni Člani društev so tisti, ki skrbijo. da se nekaj naredi, da društva živijo, da se Icrepi prijateljstvo, in s tem imamo korist vsi krajani. Na letnih kon-
ferencah se ponavadi delajo obračuni za nazaj in plani dela za naprej. Veterani znamo ceniti vsako pripravljenost na delo in aktivno sodelovanje, kjer je to pač potrebno, zato smo petim članom ob tej priložnosti podelili plakete z bronastim grbom. V borčevsko organizacijo smo v Štorah sprejeli kar šest novih Članov.
Ena od pomembnih nalog vseh teh društev je med dru-^m tudi negovanje ljubezni do domovine oziroma krepitev domoljubja. Menim, da nam to v Štor^ zelo "dobro uspeva.
SREČKO KRIŽANEC
Uto^ji abrahamovci 2 župnikom Jožetom Kovatcsm
Skupno srečanje z abrahamom
v polzelskl župniji nadaljujejo tradicijo vsakoletnega skupnega praznovanja abra-hama.
Letošnji »okrogli slavljencL« so se zbrali minulo nedeljo, domači župnik Jože Kovačec pa jim je pripravil lep nagovor ter vsakemu podaril vrtnico. Po končani mašru slovesnosti so nadaljevali s prijetnim druženjem, kot se ob praznovanjih spodobi-
TT
NOVI TEDNIK
NASVETI
19
M ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Kako nad
■ v
povišan krvni tlak?
Vprašanje: Imam povišan krvni tlak in rada bi ga znižala s prehrano aJi telovadbo. Sem Še premlada za zdravila, saj imam Šele 42 iet> mor-da res malo premočna. Po zdravilih je moj pritisk en-krat visok, drugič pa pade pod 100. Kaj lahko storim sa-main kako in kdaj si naj kontroliram krvni tlak? Hvala za odgovor.
Zzdraviii se zniža krvni tiak za manj kot Če se ženska s povišanim krvnim tlakom in povečano težo odloči, da l>o shujšala za 6-8 kg. Tako z zdravili dosežemo ciljni tlak pod 140/90 mm Hg v dobrih 10 odstotkih, če shujšamo z& desetino, pa gd znižamo za dobro petino. Še boljši so rezultati, če storimo oboje skupaj, sa) se krvni tlak zniža za skoraj 40 odstotkov. Pomembno je» da redno jemljemo zdra-
lill4tANj4i
B ^ 12 kg m«SMfM>
Dr. PIRNAT
www.plmal.sl
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
vila, kontroliramo težo in povečamo svojo fizično aktivnost. To niso le moje izkušnje. Že pred leti sem pisal o dietni prehrani, ki je pomembna za znižanje kWnega tlaka, pa je še vedno aktualna. K takšni prehrani se usmerja bolnike, ki ne morejo jemati zdravil, jih nočejo aii jih ne prenašajo. Svetujemo jo vsem s povečanim tlakom, a je zaradi resne odločitve o spremembi prehranjevalnih navad uspešna le pri bolnikih, ki jim nudimo dodatno psihosodal-no podporo. Tu je pomembna vloga družine, zdravstvenega osebja, koronarnega kluba aii društva za srce, prijateljev ... torej vseh, ki predstav-
ljajo oporni steber pri spreminjanju življenjskih navad. Ženske, ki izberejo prehrano, podobno DASH dieti, bodo dlje zdrave kot tiste, ki ne uživajo dovolj sadja, zelenjave, . polnozmatih žit in malo maščob. Redkeje zbolijo za povišanim krvnim tlakom in tudi ostalimi boleznimi srca in ožilja. DASH dieta zniža tudi število možganskih kapi in tudi odpovedi srca pri zdravih ter bolnih.
Zadnja raziskava, ki je proučevala vpliv prehrane na hipertonijo, je bQa opravljena med ženskami, pri katerih so opravili mamografijo. Spremljali so preko 30 tisoč žensk med 48. in 83. letom, njihovo zdravstveno stanje in prehranske navade. Raziskava je trajala 7 let in pred kratkim so objavili rezultate. V prehrarU so priporočali vsaj tri obroke sadja in zelenjave, 3-S obrokov iz polnozmatih žit ali semen, rudi stročnic, ter le en obrok, ki je vseboval dodane maščolK. Izo^baie naj bi se pitju pijač z dodanim sladkorjem in opustile izdelke iz predelanega rdečega mesa. V kontrolni skupini so opazovali ženske, ki niso spoštovale omejitev oziroma se niso držale priporočil. Raziskava je usmerjena v ženske, saj se s staranjem prebivalstva spreminja sestava starejše populacije. Ženske živijo v povprečju dlje kot moški. Najdlje v Franciji, sledi ji Japonska. Tako lahko danes polo-
vica žensk rojenih v Franciji pričakuje, da bodo dočakale 100 let, Pri nas je ta pričakovana doba nižja, a je razkorak med ženskami in moškimi občutno večji kot v Franciji. Je pa res, da je med vsemi državami na svetu krvni llak najbolje urejen prav med Francozi, saj so daleč pred vsemi ostalimi, ki vlagajo v zdrav-je veliko več kot v Franciji. Ta je po finančnem vložku države v zdravje med desetimi razvitimi dribvami na svetu na zadnjem mestul So dobri rezultati posledica prehram-bnih navad, ki so podobne dieti DASH, ali je vzrok drugje? Res je takšna prehrana podobna mediteranski dieti, ki pa se je zadnja leta precej spremenila. Je to posledica nagnjenosti Francozinj, da n^-jejo vitko telo, se gibajo sproščeno in iščejo lepoto in veselje do življenja? Če analiziramo podatek o njihovem finančnem vložku za zdravje, presenetí dejstvo, da porabi država na prebivalca več kot dvakrat manj denarja kot v ZDA, a ga porabijo do 60. leta starosti kar precej več kot Američani ali drugi razviti in bogati narodi. Kaj nam to pove? Že v mladih letih seje treba naučiti ceniti in ohranjati zdravje. Pomembno je, da ljudje čimprej dobimo informacije o pomenu zdravega prehranjevanja, kaj pomeni redna fizična aktivnost in kaj stres. Tega nas morajo naučiti že v družim, šoli, službi in
Francoslu paradoks: za kontrolo telesne teže je pomembna kontrola obsega trebuha.
vsakdanjem življenju. Naučiti se moramo sprejemati resne odločitve, ki bodo postale del vsakdanjega življenja in nam lepšale tudi starost.
Tako boste s spremenjenimi prehranjevalnimi navadami, z redno fizično aktivnostjo in veseljem do življenja lai^e znižala krvni tlak kol z zdravili, Tudi ta so potrebna, imajo odlične učinke in pogosto ne gre brez njih, a se s spre-
menjenim načinom prel^rane in vsem naštetim pouebuje bistveno manj tablet. Krvni tíak je treba znižati čimprej, in nižji kol je boljše jel
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošij ite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednlk@>nt-rc.&i.
RECEPT ZA KRIZO « "OZICE IN CAJCKI ■ KUHARSKE BUKVE NA MIZO! Zeliščni pripravki
po sončenju
za t/e
e vn ma
ie ^oâpodinjê!
mame huk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Odpisani»
iWiov:
narniam

nepreklicno naročam
napriUicno naročam
Im^rtgv jfjh knjif v AKCIJSKI PRODAJI naraCiS dve. dobiliri po ceni 20 EUft (> poSininaj izvodov Kiriartta huht ilBvenrtihg^aiĐgi oo tenl10EURzsinod(« poltnina).
uvodov knjigg Kuhanke bukva vlaoaflíB. shraníevařtie in famrzovaníe ži^il do ceni 7.93 EURiainod
í* poitníMl,
irvodflv knjiga Zdfa^iliu t^ížča. Hii in èeioe mafanice pa cani K) EUR la izvod 1+ polonina}.
Naročilnico poUpta na na$íov: NTSiflC Prelernove 19» 3000 Celíe ^yP
Zeliščni svet ponuja mnogo blagodejnih pripravkov, s katerimi lajšamo bolečine, ki jib povzročijo sončne opekline, in ^Mxlbujamo celjenje kože. MÔl najbolj cenjenimi so pripravki áen^anževke. og-njiča, zelenega čaja...
Sencjanževo olje v ljudskem zdravilstvu Še vedno velja za zdravilo številka ena zoper sončne in druge opekline, Bog varuj> pa da bi ga u^rabljall kot sredstvo za sončenje - Šent-janževka namreč vsebuje rastlinsko barvilo oz. pigment bi-peridri, ki je fototoksičen, kar pomeni, da ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi laiiko povzroča Škodljive reakcije. Z njim se namažimo zvečer, potem ko smo se umaknili s sonca. Ker je ravno čas, koje Šenflanže^d« (Hypericum perforatum) v vsem svojem cvetu, ne bo škodilo, če si sami pripravimo odlično šent-janževo olje. ki nam bo poleti gotovo koristilo: sveže Šentjan-ževe cvetove namakamo v štirikratni količini olivnega olja. Stekleno posodo, v kateri jih namakamo, zapremo ter za tri tedne postavimo na toplo mesto. Občasno vsebino preu'esemo. Po tem času bo olje dobilo značilno rdečkasto barvo. Precedimo ga skozi krpo in prelijemo v majhne
temne stekleničke, ki jih dobro zapremo in shranimo na hladno in temno mesto.
Velik zaveznik kože je mdi ognjič (Calendula offcinalis), iz katerega si lahko pripravimo učinkovito hladilno mazilo za pordelo in vneto kožo ter za zckavljenje opeklin: potrebujemo pol Utra cvetov ter pol kilograma masla ali svinjske masti, ki jo razgrejemo v kosci, nato na hitro ocvremo na drobno sesekljan ognjič, odstavimo, pustimo čez noč in vmes večkrat premešamo. Naslednje jutro pripravek nekoliko segre-jemo in stresemo na nekaj plasti gaze, oblikujemo culico m stiskamo. Nalijerr«) v manjše posodice in shranimo.
Razpoke od sonca in ope-kline ^ravi tudi zaveznica lepote, vrtnica (Rosa). Rožno mazilo pripravimo tako, da v
Piše: PAVLA KUNER
250gramov svinjske masti zmešamo prav toliko svežih vrtnic ter pustimo staci teden dni, nato skuhamo na majhnem ognju cer precedimo.
Opekline lajšajo rezine kumar, ki jih polagamo nanje. Zdravilno kopel, ki bo pomirila opečeno kožo pripravimo iz dveh in pol litrov vode, 10 gramov posušenega zelenega čaja, 10 gramov kamilic (Matricaria chamomilla) in 10 gramov o^jiča. Zelišča vržemo v hladno vodo, ki jo zavremo v pokritem loncu. Odstavimo, pustimo da se ohladi, precedimo in prilijemo v mlačno kopel. Za 20 minut ležemo v kad - vsak dan, dokler opeklin ne odpravimo. Zeleni Čaj naj bi sploh zelo koristil pri opečeni koži - vsak dan ga popijemo 2-3 skodelice. T^o bomo dobili dodatne antioksidan-te, ki celijo opečeno kožo. Izjemno blažilna in hladilna je mdi jogurtová maska: 1 žlico navadnega pol nomastn^ jogurta in I kapljico eteričnega olja sivke (Lavandula officinalis) zmešamo v paslo ter jo na-nesemo na kožo. Po 15 minutah jo izmijemo'z mlaCnovo-do.
20
PSÏBÔNIKA
NOVI TEDNIK
Prizori, kot je na fotografiji, so vse pogostejši. Ales Prmtcič iz Lovske družine Polzela je moral lani takole )»pQ$pravítÍH za divjimi lovei< Sarnosprozllna naprava jo namreč pokončala SCHulogramsko divjo svinjo. Kaj hitro bi lahko na napravo stopil olovek. Krivolovcev niso našli.
Divji črni trg krivolova
Med krivolovci veliko nedkadnjih lovcev - Policisti ostajajo brez dokazov, medtem ko je ponudba divjačine vse večja
Divjega lova je v naših gozdovih iz leta v leto več. Zaradi pomanjkaoja mate-ríalnih dokazov sta tako policija kot lovska zveza neus(^ni v gonji proti krivolovcem. V zadnjih dveh letih so policisti obravnavali več kot dvajset prime* rov kaznih dejanj nezakonitega lova, in sicer največ na območju Mozirja, Slovenskih Konjic, Celja in Šentjurja. Letos so bili krivolovci na delu trikrat» od tega dvakrat na območju Slovenskih Konjic in enkrat v gozdovih na območju Žalca.
Javnost je pred kratkim vznemirila novica o najdenem truplu medveda Rožnika. Domnevni krivolovci so medveda pripeljali in odvrgli v potok ob cesti na območju Podolševe v bližini slo-vensko-avstrijske meje. Prei-
skava o sumu nezakonitega lova še ni končana. Avstrijci so za informacije v zvezi s storilci razpisali celo nagra-do. Policistom tudi ni uspe-lo izvedeli, kdo je lani konec oktobra namestil pasli oziroma naprave za izstrelje-vanje kovinskih nabojevv gozdu v naselju Dobrič na Polzeli. Člana Lovske družine Polzela sta ob naključnem zalaganj u krmišč za divjad naletela na nepričakovan pri-2XíL Samosprožilna naprava in ob njej približno 50-kilogramska divja svinja sta dali slutili, da so na delu krivolovci, Naprava je biJa zakopana v zemljo, njen sproži-lec pa je bil povezan z lakšom, ki je bil nameščen na palici v bližini naprave. Naprava je ob sprožitvi ubila divjo svinjo, toda kaj hitro bi na vabo lahko stopila lovca. Še naprej rudi ostaja ugan-
ka, kdo je pred dnevi uperil smrtonosni strel v laboda na ribniku Vrbje. Policija o ustreljenem labodu še zbira obvestila. Koža in del drobovine divje svinje, na katero so naleteli ribiči ob nabrežju Savinje v Šeščah. sta bila prav tako prizor, ki podpirata sum, da so bili na delu krivolovci.
Policisti se z lovci dogovarjajo za povečan nadzor v gozdovih, ki bi ga opravljali tako lovci kot policisti. Večji nadzor je pričakovati tudi s strani inšpekcijskih služb, ki bi morale bolj pogosto in predvsem strogo nadzorovali izvor divjačine v gostinskih objektih in pri ostalih ponudnikih.
Krivolovci streljajo, policija brez izplena
Zaradi zaraščanja podeželja seje število divjih svinj
močno povečalo, medtem ko po drugi strani upada število druge divjadi. Svinje kmetom povzročajo nemalo težav, vendar zavod za gozdove ne predpiše večjega števila odstrela, kar je lovcem nerazumljivo. Škodo za uničena zemljišča lovci v veliki meri nosijo na svojih ramenih. Porušeno ravnovesje v naravi kljub vsemu ne sme biti razlog za kri-volov, je prepričan tajnik sa-vlnjsko-kozjanske zveze lovskih družin Zdravko Mastnak. S »črnim« ulovom se ukvarja mnogo preprodajalcev in, kar še najbolj zbode v oči, tudi veliko nekdanjih lovcev, ki lahko, potem ko niso več člani zveze, z dovoljenjem o posesti orožja le-tega hranijo doma, »V revirjih opažamo surnljiva vozila zlasti v nočnem Času. Povečali smo dežurstva, vendar smo nemočni zaradi pomanjkanja dokazov. Četudi vemo, kdo so divji lovci, in njihova dejanja prijavimo, ostanejo nekaznovani. Policija
ostane brez izplena, saj pogosto naieli nanje, ko v vozilu nimajo ne orožja ne ulova,« pogoste situacije opisuje Mastnak. Edini materialni dokaz za dobljeno sodbo proti krivolovcem so bile pred leti odrezane glave divjadi, zakopane na gnojišču. »Vedo, kje se nahaja divjad in kam nastaviti vabo. Da jim ne bi prišli na sled, se selijo po celotnem območju Spodnje Savinjske doline,« je o izjemno razširjenem krivo lovu v zadnjem obdobju razlagal Aleš Primčič Lz Lovske družine Polzela. Na ta način naj bi samo z lovišč na Polzeli lani odnesli približno 50 divjadi, zaprodano meso na črnem trgu pa zaslužili od tri do štiri tisoč evrov. Krivolovci izplenijo tretjino lova, veliko je ludi obstrelje-nih živali, kar je prav tako utemeljen sum, da gre za krivolov. Odkupne cene divjačine 50 letos padle za 40 odstotkov. »Trg je zasičen z divjačino z Madžarske, s Poljske in iz drugih vzhod-
V ograjenem prostoru q je po zakonu dovoljeno %j in^etí dam jake» muflone, ^ divje svinje, jelene in os-talo divjad. Lastniki div- ^ jadi le-to v večini prime- Q rov redijo za zakol. Pred SS zakolom je divjad treba omamiti in jo spraviti iz- ^ ven ograde, saj strel zno-traj ograjenega območ- ^ ja ni dovoljen. Meso omamljene divjadi naj C ne bi bilo kakovostno, £ zato se dogaja, da div- mć jad pogosto obleži pod streli v ogradi, kar je prav tako kaznivo in sprevrženo dejanje njihovih lastnikov.
nih držav. Uradna cena za odkup je s petih padla na tri evre. Na črnem trgu pa je ponudba odvisna od povpraševanja in temu primerne so cene,« navaja Mastnak.
MATEJA JAZBEC Foto: TT (arhiv NT)
Zabodel ga je z nožem
Celjski policisti bodo zaradi povzročitve lažje poškodbe ovadili 23-letnega moškega, ki je v četrtek popoldne pred Kulturnim domom v Žalcu z nožem napadel znanca. Pred tem naj bi ga napadli in poskušali pretepsti Štirje mlajši moški, pri Čemer naj bi mu grozili tudi. da ga bodo zabodli. 23-letnik Je nato z nožem napadel enega izmed četverice in ga lažje poškodoval. Skupina naj bi imela med seboj neporavnane račune, okoliščine spora pa še preiskujejo, saj je možno, da bodo podali še kakšno kazensko ovadbo zaradi nasilništva.
Umrl pešec
V petek, nekaj minut pred 20. uro, se je v Košnici, na cesri Celje-Laško, zgodila irapčna prometna nesreča, v kateri je umri 72-letm pešec, domačin Franc L. 24-Ietni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Laškem, v kratkem levem nepreglednem ovinku pa je trčil v 72-letnika, ki je takrat prečkal vozišče. Pešec je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Letos je na cestah Celjsk^a umrlo 12 oseb^ lani v enakem obdobju 11.
Folo: SHERPA
Odpeljali čoln iz garaže
v petek ponoči so neznanci vlomili v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Zadobrovi. Po-gr^jo več tehničnih predmetov In aparatov ter nekaj denarja. škode je za več kot 8 tisoč evrov. V isti noči so vlomili še v novogradnjo v Arcli-nu in odnesli za okoli 3 tisoč evrov različna orodja. Dan kasneje so imeli vlomilce tudi v Novi Štifti, lastniki stanovanjske hiše pa pogrešajo 900 evrov gotovine. Nepridipravi niso počivali nití na gospodov
dan, saj so vlomili v lokal v Višnji vasL Odnesli so nekaj pijače in gotovine. Slabe počitnice pa bo imel lastnik gumijastega čolna znamka Yamaha, ki so mu ga izgaražne hiše na Novem tigu v Celju ukrad-
Alkometer
D v noči na nedeljo. Odtujeni čoln je bil na prlldopniku registrskih številk CE 28-67C. lastnik ocenjuje, da so mu tatovi povzročili za okoli 5 tisoč evrov škode.
SŠol
Zadnji konec tedna so na Celjskem zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali 8 voznikov, v minulem celem tednu pa kar 21.
ŠL S0-30.JiiiMj2009
NOVI TEDNIK
F^bzadeia
21
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo Z8 določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
> na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess. gov, si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UECEUE
NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA IDO 3 lETl SKABMK^UJ M/tClfóWtHflUU01JEI4AUH nSNM tFVAii. OOLO&M CAS. 6 MESdKv. vm: AftM TRGOVIMA IH STOfHTVl DUO. JNKARIOVA \uîAU.mmM
ZtDAR ZA ZtDAKUE IK OMETAVANJE
GRAOB(NI QEUVCS.ZlflARJI - M/l'DDAWE, Oh^HA-VANJE. KUSEKIE IN ENOSTAVNA »AOOnA OEIA: MDOLOfíN ČAS. Vím 6IPS itúímm suiv BEWSrva mm^ nOl^lTVl IN&NlfllM6 o.ao. LAVA E,3000 OUE ZIDAH
SOAR • KVt mtM ZIQARSXA DEiA NA TERČ' NU. OQO NA Vl^lNl DOLDČ» Us. 12 MESfIXV. 1.7^009: řlRiS. RAblMOVOOSrvO, SUDfiENlSTVO IN SVmVAWÍ. M. SAViNOVA UUCA 3. 3000 CEUE
KUU&AVNIČAR
KUUCAVNIÍASSKA DELA • M/t PQMOt PflI QIELAVI BALKONSKIH DCRAJ, VARJENJE S iff. DOLOCOIČAS, S Uîm. 30.6^009: SIMK XUUČAVM&UIS7VD aiVESTER KRESWK IP. 1VEKA t m VOJNK UČAR
ll6u • M/t ROŮa UKIRAWE RAZMIH KDY. Q. MlKflV Z AM&fl^OlO IN DRU8WI PRIf0H06(l 2A lAKlRANJ!. PRIPRAVA POVRCH ZA UKAANiE. VZDR2EVAfUl biČMJE «LOVMH PftPflAV H PRIPOMOČKOV ^ NEDOioe» íAs. vm, Kvn KOVINARSTVO. VUIKANIZAOIA MntSOVINA.SM BE2)6fùUSKA i A. CELU BâKRAJSKA (HTA 4 A 3088 CEU( PLESKAR
fkSUitU • SUKOPLESKAR • M/t ZAKUUCMA 8RA(V BENA SELA DOLOČEN ËAS. 12 MESEQV. 73.7.2009: EU P0SnQ3NlÍTV0 aVW H^sht nu^íVA UUUS3B.3000CQJf
SREOMJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA
PBOQUNIINÍENA V UARKETINSU • Wt' (S PRIPISOM TA EKÛ UNE TKAIIE'). PRODAJA KOMUNALK OPREME MA mm PflCOVSm PfUOORIVAlUE NÛV1H STRANK. OBISKDVAUEIN SKflBZASTRAWE. SAMBÏÏOJNO PlSAAjE PONUOB IN POGODB: OOIB. CEN CAS. 6 MESECEV, 7.JÍ008,' SKIf^NA KAflíRA
NACIONALNI KAORDVSKi 0P£RATIR D.O.O.. OLJttAJ
»AI2STA2I. lOOQULUUMA
POSLOVNA SSKI^ARKA • QEIO POTEXA V MAH
•	M/t' (S PAIPtSOM lA FORMA D.D.O.'j VODENX KOMPLETNA AA&)M0V30STVA PQOJETJA \W\' GQ^OSTVa OMAÛN PIAt PlAfllNI PROMET. SESTAVA LíTMIH PQROÔl IN SILAttCj, AOMlMSTRA-HVNA CELA' OOLO^ CAS. 3MES((X. 2.7.2BIU: m-PINA KARIERA NAQONAUII KiUlRÛVSKI mm EiaO. OUNAJSKA ŒSTAZI. tOOO ULUUANA ELiK7R0W$TAlATEA
MWTER M/Ž: MONTAŽA CEVI PÛHOC PRI Hî» TAŽ) 6RA0IUÎ LAOJt OCUOCEN itë. M MESECEV. \mm: u ANE KONSTRUKCUE. TRGOVINA M STI^ RÎTVE. Oili). SUNU 13221TEHAIUE MESAR
MESAR V MALOPflOQAJI • M/2: PRIPBAVUA \H OBLIKUJE MESO ZA 1AALi}PR0ÛAJD, PBOOAJA KONâft MESNE ŒLKi OOmÍEN CAS. 6 ME5BZV, B.7J009: GUSKE li^NINE D.O.mJE. CESTA VTIt WMJEII.3000CEUE
MESAfi • ťniDAJAlCt • M/l STFtíBA KUPCrV 2A PlATOM. PRIPRAVA MESA 2A PflOOAJa OOIO^ CAS. 3 MESO. UmSMRSlOVOlUAliaO; SPAR VOJNIK MCUN10?. UW ^OTJA VAS PEK
P» • M/l' OmvUAMJE RAaiCMH RKOVSHH DEi nedgloCeji Cas. i.jjbos: mâcher kasr& VSKf IfÚtMRlHa D.O.tL RN&ÍARJÍVA UUCA 28. 424S LÍSCE VRTMM
VaiRŽFVAlfC • VRTNAR • M/t V2DR2EVAIUE ClKriU-S S SMiSUN ZA HOflTHULTURa UPflAVUAME IN VZDRÍEVAfUi OBJEKTOV IN NAPRAV. NQ]01DCEN ČAS. 672009; EMA D.O.D OZNAČEVANJE IN Sl£-DUMKT V INOU^UI 01 LOSSTtKL MARSOftSKA CESTA K 3800 CELR NATAKAR
NATUAR ALA CART! V HCfTEUI STDRMAN C£L£
•	Uň: SIRE^ ^ IN PUAt CATERlMg. STRâBA DNEVNIH MAUC. KOS&. POROK: NBHUOCEN CAS. 26.7Í00S: ANTON »MEiTORMAN Sf. • 60STKNE HOTILI ^MAM. RIM^ CESTA m 33n SEMPE^ ItRVSAVHUSKIDOUNl
NATAKAR • M/t STREŽBA PUAC. Oiyfa CAS. 12
hfiSESV. 3.7.2009: SOSTINSTVO LM. STASA SP/KA IP. OBRTNlSXA C£STA i 3220 STQftt PRODAJALK
PRODAJALK NA OOOaKU KEMJE • Hfh PRDOAJA BLAfiA V MALOPRODAJI OOIOCEN CAS. 3 MESECE. mm, iNPOS, tehniCna trgovina na Ksao IN DROBNO. D.0.0. CQJE. OPRARNI§KA CESTA Z SUQCUJE
PRODAJALEC KA EL£KTRD D0K1KU IN ODOELKtI Z ORODJEM M/2: PRODAJA BLASA V MALOPRQOAJL DDLOClN CAS. 3 MESECE. 2.7Í0N: INPĐS. TEHNI& NA nOOVINA NA DEBELO IN ORDftNO, 0.0.0. COJE. CPEKAHNâKA CESTA 2.3000 CEUE PRODAJALK HA Lf SNEM RKIKU • M/l* PROOAJA BLACA D010ÔN CAS. 3 MESid 2.).2009: INPOS, TEKNICNA TRGOVINA NA DEfiELO \H OROBNO, D.D.D. CEUE. OPEKARNâKA CESTA 2.3000 CELIE EKONOMSKI nHNJK RA&NOVOOJA • W2: KADROVSKA EVIDENCA. HA TERIALNO XNJ9G0V0DSTVa KHIIÍENJE POSLOVNIH DO&OOKĐV: OOlOtEN CAS. 12 MESfCtV, 301^009;
FRi60Tiwisp0fn nlwm. usisuka pbevozl
TRGOVINA tN STORITVI Dili), t(tfATA 17,3000 taiE
raCunovooska in administrattvna dela • fH/í KKlâEWE VSEH PÛSLiMIlH OOSOMDV. VQKWE SMMONTNIH EVIKNC KUPOV M OOBAVnUJEV, imruAVA nepuCamk tbuat^. kagajniSkd POSlDVAIU£:NEDOlO&NCAS.UmAlLlttSRA' HE PROCVOOUA IN TRGDVÍHA DJia CEUE. CESTA NA OSTROŽNO 2,30m^E GOSTINSKI TEHNIK
VODJA XUWNJE QEIOVNO MESTO V COJU • H/l* PLANIRANJE M 0RGANI2IRAIUE mm^ Pi3(^ CESA, VISENJE POSIOVAIUA XUHIN« IN KULPAK ENOT. VODENJE IN USPOSAKJANJE ZAPOSUN«: OOLOCa CAS. 3 MESUE. 17.2009: SODEX0 m HRANAM^OR1TVEOi3J).žaHNACfSTA16, ItttO UUOUANA STROJNI TEHNIK
TBIND106 2A IZDfUVO PONUCa • M/î 0060v0fl S KLfPD. MERITVE IN SVETOVANJE NA TIHENU ZA AlU IN PVC OKNA. VRATA. SENCRA NEOXOClN CAS. 1.7^889: AUIM DRAME PROlZVOOfUA IN TRSOViNA DiLO. CEUE. CESTA NA OSTIIDŽM L 3000 CEUE PROMETNI TEHNIK
REfEflENT PflEVOZOV • M/ž ISKANJE PREVOZOV V MiONARODNEM TOVÛRNEM PRDUFTl. OOC^ÏN CAS. 3 HESd I9.7Í008.' 7UV0RM PflOMET IN TR60VIU 0ÍTA PlâlK S.f. IVENCA 3a 3212 VDJNIK
PROFESOR OEFEKTOLOGUE
U&TEU'M/tVZfiOJAlN SQBRA&VAUf OTROK. NEOOlfiC» Cas. 1.7i009; OSMVNAŠOLA &UMK OBlAKDVALIUCAl&SOOOCaJE LJCriEU M/î VZfiOJA IK IZOBRA^ANJE OTROK. DOLÍĎN Cas. 12 MESECEV. 1.IJ009: OSNOVNA lO-LA BUUUA 08LAK0VA UUCA 16.301)0 CEDE EKONOMIST ZA OEMARNIŠTVO. FIKANCE. RAČUNOVODSTVO SAMOSTOJNI FINANCNI REFEISNT- PR^VA UKVDNOSTNIfi PIANOV jONEVWK IBENSKIK heseCnih} IN poidCil d realizaoii letek IZVA JAKJE PLAâLNEfiA PROItOA ODPIRANJE AKREDfTV VOV IN VODENJE EWDENC O OOPflTIH AKREtiim ÍZVAJAUE PIAÛLMSA PAOMíTA KMJCENJE
ZAKUUCNA PRIREDITEV SESTE AKCIJE
ZDRAVEGA HUJŠANJA
NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE
VC
Glasbena gostja: Žana
SOBOTA, 4.JULIJ0B11.UR VGTYCENTRU CELJE
' 9S.1 UOJ HHt V«'
vse
najboljše
BANCNIH IZPiSOV. 8LAUJN. 006ROPISOV H BRE^ MEPtSOV. VDDEKJE OiAVNE 6LA6AJNE IN OEVlZNIK KA6AJN. OfiaA&N HTTNIH NAL060V. PRIPRAVA tN IZPELJAVA VSEK m KDIkPttZACU. ASI6NACU.
asu obraCun m kontboia zamudmh osresti.
IZTERJAVA ZAPADUij TFUATEV IN PRIPflAVUAME POROCL VOOEUESAIOAKÛNTDV KOPCEV IN DOfiA. VnrUEV TER PnPRAVUAUE POROCH O STAMU OOniTW POSTAVK. OOLOČEN CAS, 12 MESECEV. a7J009r nx TBANSCOMNEBCE PODJFTJE ZA Ntt TRANJOINZIKAKJOTRBOVINO M STORITVE. OM CEUl KOSOVELOVA UUCA 3000 SUE UNrVERZITHNL OlPlQMlRANI BIBUO-TEKAR
KUŽNIH JiVŽ: ORGANIZrUNJE. RAZVUAUE IN VZnŽEVAKlE SISTEM. ZBRKE KM«. REVU. IZPOSOJA nus. BiBuomiABoSiui oeio: ooioCen Cas. 1.7^ I. OSNOVKA §0U CEUE. VRUNCEVA UUCA 13.3000 CEJE OOKTOflMEOlCINE
ZORAVMK DREZSPEOALIZACUE ZORAVNIK PO OPRA-VUENEM S&UNDARUATV M/t IZVAJAMIE PRO-SRAMA SOUJNDARUATA^IPRAVMSTVA. 00U)CEN Cas. s jasecev. 1.7.2009; splošna bm^ík CEUE. O81AK0VA UUCA S, W CaJE ZOKAVMK BREZ SPSlAUZAdJE • ZDflAVNK PO OPfUVkJENEH SEMINDARUATU • H/l* IZVAJANJE PfiOSlAHA SOUINDARUATA • PRiPflAVNČTVA OOLOCEN čas. B ME^. 1.7Í0M; SPU^LA BDlr N6MCA CEUE. Û61AK0VA lIJCASi 3000 CEU MAS1STIR FARMACUE FARMACEVT • M/2: IZDAJAUl ZMAVK. SVBOVA-N£ PIW1AJA: DOLijCEN CAS. 12MESEI2V. I.7m RUSKI LfXAMU JAVNI ZAVOa WKIOSiCEVA LU* CA 1.3000 QUE
UE LAŠKO ~
ĐEUVEC8REZ POKUCA POHODNA IQA • NATAKAR • 2ENSKE: STREŽBA V STIKSKFM LOKAUJ. P0HQ2NA OEA V KUHINU, Oft U3CEN CA^ e HESECEV. VM 60ST1LNA JANEZ KRnif C. S P. ZIDAM MOST IB. 1432 ZIDAM MOST
zamsrvmnmK
ZDRAVSTVENI T^NIK • M/l ZAKTIVNEJ^A NEU
eOLMKA. OOIOCEN CAS, 6 HESESV. 11.7^899:
THERHANA O.Đ. OMI^BA OOMEBA POCUTJA 2BftA.
VILISKASSTAB.32J0LA^K0
BOLNIŮAA-NEeOVALEC
OOUICaR H/l NEBA BOLNIKA DOiOttN CAS.
6 HESECEV. t1.7i009: T}i£RMANA 0.0. DRU^A
OMfSGA PD&TJA ZDRAVfliKA SSTA f 3270
IA$K0
INŽENIR lESARSTVA
TTHN0U26 V PROIZVOOUIP0HĆ7VA PRIfflA W TEHNIČNE DOKUMiNTAOJE. SOCCLOVAUE PRI ORBANIZMANJU IN VODENJU DOA V OSftATU. IZDE LAVA VZMCEV. KONTTtOLA IZSEUtOV: DOLOCBI CAS. 12 IfiSESV. Vmi PAMN LESNA INOUSTRUA aao^ SPOONJA REÛCA IOO. 3Z70 IASKD
m MoaB JE ~
NI RAZnSANIK PROST« DEUIVNIH HEST
UE «.OVTOSI« KONJICť
OSNOVNOŠOlSKA OOBRAZBA LESARSKI DELAVEC M/l' DEIO V SKLAOiSCU 2A GANEGA LiSA GB STRO H ZA RAZREZ fUDOMNl ZLAGANJE IN PflEXLAOAKIE LESA. 00U3CEN CAS. 12 MESCEV. iTJOM RAZREZ KUfflOVME AUUZ CUEMAJSTin Sf. CESTA V tiinH\fi 1321& lOČE GRADBENA DELOVODJA GRADBENI OaOVOO^ • M/t' NEPOSREDNO VOOE NJE OBA NA OBJEKTU. fiimtiH CAS. lUiOOO: KONGRAO GRADBENO. OORTNO. INSTALACUSKO IN PROIZVODNO PODJETJE Oil. TDVARNĆKA CESTA 3. 3210SUMNSKEKDIUIS NATAKAR
NATjUAR • M/l STREŽBA HRANE M fUi^ SPREJEM HAROÙL IN OOOAJA V KUHINJa EVIOENTTRANJE PROMETA (2Ètm PROSTOROV IN PRI80RA: DIV LOCn CA& 3 MESm. «,7.2009; 6RASKNI Se^lS IN GOSTINSTVO mH LESKCVAR S/. TOVARMSKA CESTA ia 3210 SIOVENSKE KONJICE ZORAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVHd TEHNK PRIPRAVNIK • H/l OOO V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI, DOtOÍEN ÍAS. 6 WESE^ CEVJB.7Z0C9: ZASEBNA PEDIATRIČNA AU8LUNTA DAMIR DABRANM. ORHEO. SPlOALtST PEOUTlfl. HESTNITR6 ^7.3210 SLOVENSKE KOKICE UNrVERZITtTNI DIPLOMIRANMNŽENm GHAOBENtŠTVA
VIŠJA GRADBiSCa • M/l TIHNidlO VODERIE DL NA OBJOOIK. masiti CAS. 12.7^009.- kon-6RA0 gaanem, mm. nstalacuskd m pro-
IZVODNO PODJETJE D.D.TQVARM^KA CESTA 3.3210 StOV»SKEKGNHCE
UE ŠENTJUR PHI CBtJ~
SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA
tjIWWNI DELAVEC M/l VRTAUE, E^ZAkiE IN PRAKJE BETONA Z VISOKIH Pf^HSKOM. DOIO&K CAS. 3 MESECE, 6.7.20Û9; GMS MEOVED, STOflTTVEND POOJETJi 0.0^]. DXOAGORA 1&. 3Z32 PONIKVA VOZNIK TOVORUAKA H/1 VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNAROONEH PROMETU. PRIPRAVA VOZILA NA-KLAOAN^ flAZUAOANJl DOU}CU CAS, 3 MESECE. S.7ÍD09: AVTDPRfVOZNĆTVO JaOVS» 2D11AVK0 Si..CEiUlVEC29,323llÍE»TJUR
HE iMA« JE PHI JELiÂîr
SREDNJA POKUCNA IZOBfUZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOSIA • M/t' RAZVOZ 19-COVSKEGA BLAJàA NAJOAOANJE. RAZJUADAIUE. SaOADâïNJE; DOIOCEN CAS. 3 MESECE, \7.imk iASflOS TR&OVINA. PflOEZVOOMA IN STNITVE. 0.0.0. LASE 1/B. POOPUT. LASE 1 B. 3»t POOPUT NATAKAR
STRE2aA PLttC • Wl STTtíBA PUAC. OOIO^ Cas. 12 MESEca vim kava ba? as oaaja ANORLM SP. SUKE 2.32» POÛCHRTIK KUHAR
KUHAR liVl' SAMOSTOJNA PRIPRAVA M. URLIA UE fifESKi MIZE, SXlAOt^ 2lV1l; OOIOC» Cas. e MESECEV. 1I.7ÍB89; TERME OLJMIA DJL. ZORAVtuSKA CESTA 24.32S4 PODČETRTEK PROFESOR CUVSBENEVZOOJf PROFESOR eiASfiENE VZSOJE • Ufi: POUCEVAHJE 6LAS8ENE VZGOJE (OffmiEVAKlE NA 0$ KOZJE). ooloCen Cas 12 mesecev, usm. osnovna LA BISTRICA (0^TU OISTRFCAOB SOTU 63 A 3258 BISTRICA 06 SOTU LOGOPED
LDSOPCD • H/l UJGOPEO. OOlOCCN ČAS, B.JiOOS: ;AVM VZG(UND4ZDeRA2EVALNI ZAVOOIH. OSNOVNA ŠOU R06Aâ(A SIATINA mmÙA UUCA IS. 3256 ROGASM SLATINA
UE VEtJHJE
OEUVEC BRE2 POKLfCA
CCT!UCA POStOVNn PRBSTOftOV • H/l* (ÉlSiii POSIDVHH PROSTOROV. OOIOCEN CAS. B HESECEV. 3.7.2009: HODRI VAL t£íS%Jí IN VZDR2EVAfLIE Oil.O.PRE^RNmCESTASS. 1235 RADOMLJE ClSTtUA POSIOVMH OBJEKTOV H/l ĎSCEILft POSIOVHH OBJEKTOV. DOlfiCa CAS. 12 HESECEV. 3.7ÍOI19; HOORj VAL ClSCaUE IN VZCRŽEVAlUf 0JIJ).PRE^N(rVACESTAS3.m6RAD0HUE STROJNI MEHANIK
POHOCMK V PROCVOONJI • M/l KOOROINUIAHA DELA V PROIZVODNJI PO NAROCUil MOISTRA IN VDOJE PROIZVODNJE. NA9PAVANJE SUBOVIN V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS. HIFJE SURtlVM, KUAVA OZ. POttOC PRI HEUAVI m DU. PREVENTIVNI PREGLEDI STROJEV M NAPRAV, TRANSPORT SLHiOVIN DO STROJA ]N TRANSPORT GOTOVIH mm^ 00 STROJA OO SUAOIŽCAIPOC NBHIOCEN CAS. 316Í009; PIASTTKASKAZA PR(^ EZVDOUA TRGOVINA STTRTrVE. DJ)J). SEUJ 20 A 33Z0VQÍKJE GMDBINEC
RAZNA SRAOBENA DELA. H/1 RAZNA 6RAD8ENA DELA OQIOCEN CaS. 12 HESECEV. 3.7^96: OSS. DRUGASPEQAUZRANA SRAOBENA DELA RAZVOJE HláC SA JURÛCEVA CESTA 4.3320 VELUIE SftEONJA POKUCNA U0BRA26A PRODAJALEC V TRGOVN • M/1 PROQAJALEC V TWTVOCl. NEDOIOCEN CAS. 3.7i0e9: LESARSTVO HUDOVERHK PROtZVOOND IN TRGOVSKO PODJETJE. D J) JL CESTA TALCEV 11.3320 VELENJE OaO NA iiSNOOBMUTVALNIK STROJIH DELO NA LESNOOSOailVALNIH SMJIH. K00U)CeN CaS. lJ2m LQARSTVO WDO^NIK. PR01ZW30N0 IN TRGOVSKO POOJEllE. 0.0.0. CESTA TAL^ 11,3320 VliDUE
TRGOVEC / POTMK • M/l OSEBA NA DELJIVNEN MESTU TRGOVEC BO SKABf LA ZA DRGANlZlRAME IN VOOENJE DQA V TBG0V1NI, POSPE^EVAMJE PRODA JE. NAVEZOVAklE STIKOV 2 NOVWI KUPa 0Bt9C& VAWE STRMK NA TEfiENU. SKRBELA ZA KUUCNE STRANU; NEOOUICEN CAS. a7ja09; TERM SHOP 0.0.0. TRGOVINA IN IN^IRING ZA TOPLOTNO IN KiAOILND TEHNIKO. CESTA TALCEV 1333 SOi NJE SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA EZOBRAZBA
VARNOSTNK/CA- M/l VAJtOVANJE PREHOÍENJA IN OSEB. NADZOR. OI^OCEN CAS. 3 HESECE. 1.IÍ009: VARNOST mm VAROVANJE PREHOÎENIA T?!G0V1NA STDflim INPBOEmUAOJi. KAAUE-VICA HARKA ULJCAS. 2000 MARIBOR PRDDAJAtfC
PRMAJALJtA Wh KIO VTTtCm STiKSTllOH IN NEPflEHRAMBENIMl IZOEUa IXRûCEN CaS, I HESEC. 1.7.2009: UK TIKTUJEN UNO NONfOOO. DRU2BAZATRGOVINO,POSfiEĐKI^ IN STORITVE D.O.O. RUSKA LAJCA6.2000 MARIBOR PimCtAJMJ(A NA STOJNIQ • H/l PRODAJA U' uSCno negovalmh (zdedcov. doioCen Cas. b MCSE^. 1.7Í009; T^NO ZEUSCa TROCVMA NA OROBNO JOâCA V9NCETICS.P. VRUNCEVA LIUCA41, 3000 CEUE
PROOUAiE M/l PffflOAJA H SVETOVANJE. DOLDCEN CAS. 1.7i00â: OOMINUR TRGOVKO IN STORITVENO PODJETJE D.OII. VODOVODNA UUCA 30 C. 2QQQ MARIBOR euktrotïhnik eliktt^onik
VZSRl^AlEC ELBORO NAPRAV. kL/l SONO VZOB 2UJE (TVOl PREVENTTVNO] IN PO POTREBI POPRA VUA ELEKTDOINSTALAQJi EIíKTRICNE STROJE IN NAPRAVE. DRDÛJA 0WGA1A VIUCARJE IN OSTALE PREDMET! OELA DPRAVUA PREVENTIVNE PREŠLE K. JMNTIRA PREGtiOUJE. VZDRŽUJE IN POPRA VUA RAZSEULNA HESTA VTICNI^ PflnOJLÚiE OMARICE. STIKAU SVETIMA IN BREINA TH£SA VEffîTLATORJE. OEKTROMSTALAOIE V STROJIH IN NAPRAVAH. ZAMENJUJE IN POPRAVLJA (ZRABUENE AU POKVARJENE KUEUKTROMOTCAJEV. KONTAt TORJEV. TMNSFQFWATORJEV IN OHLKIH ELfKTRO NAPRAV. DOPRAVUA NAPAKE NA BfllZOALMH STTtft JIK \H KAPIUVAR XONÎROURA OELOV^E STH» JEV IN NAPRAV, IPD; NHKIOCEN CAS. 36.GÍ00&; PLASTIKA SXAZA PROIZVODNJA TRGOVINA, STOflt TVE.O.D.O.SaO 2D A 3320 VELENJE EUKTRTKAR ENCTtGfTTK ELUOROHONTER H/l ELÍKTRO HONTAZA DOlO Cen Cas. 2 meseca i9.7J0Q9: atv si avtwa
TIZACUA IN TBiNIM VOOENJA PROCESOV. OM. PREŠERNOVA CESTA 9 8.3320 VELEIUE INŽENIR afKTROfEHNIKE U ENERGETIKO
INaELf KTRO DIP. • Hfi^ IN& EEXTRO LHP. Hm ioCen Cas. a7.2909: ajh si avtdmattzacua in TIHMKA VDOEIUA PROCESOV. DJI.a. PftíEBNOVA CESTA96.3320VmK UNIVERZTTHNLOIPlDHfl IRANI PSIHOLOG
SPEOAUST KUN. PSIHOLOGIJE AU UNIV. RPL PSIH0C06 • hVl PSH. PKGLEOl OOlOCa CAS. 12 NESECEV. 23.7J009; ZDRAVSTVENI DON VELEIUE. VDflNIKDVASSTAI.3320VaiNJE
UE
IZ
EC
ZIDAR
ZIDAR H/l ZIDARSKA OEIA NEDOLOČEN CAS.
а.7iB0â:	GRAIHM^H GRADBENO PODJETJE M. UUCA IVANKE UMWEX \ 3310 IKK
TESAR
TESAR Wl TESARSKA OEIA NEODLOČEN CAS.
lUm »ADIU3H GRAD8EN0 PODJETJE USL.
UUCA IVANKE URAAI» I. 331C2ALEC
GfUĐBENI OEUVEC
5RA0BENI DELAVEC ' M/l ENOSTAVNA DELA V SK(^
PWI. NEDOLOČEN CAS, 8.7^099.' GRADIKDM âUft
BENO PODJETJE ÍLO.O, UUCA IVANKE UAANJEK 1.
331B2AIE
VOZNIK
VOZNIK TOVOmGA VOZILA • H/l PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADBlSCaa NEOOIOCEN CAS.
б.7iOO%	GRADtfOM 6fUI»£N0 POtUETJE OJLO, UUCA CVANXEURAWEK1, mbiK STROJNIK GRAOBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE HEHANOACUE • M/l IZKOPI ZASIPI NAKLADANJE NA OOPRIEH TERNU: nedouïCen Cas. vm^: gaadikoh glasbeno PODJETJE OJIJ). UUCA ÍVANKE URAUEK 1.3310 ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SKLAOI^K V SAVrniM DftJNI • H/t VA^ NA-LOBE OODO OBSEGALE OPRAVUANIE SKLAOL^ MANIPULATIVNIH OEl ODGOVORNOST ZA PfVVZEH IN DOPREMUAfilE BLAGA V SKIAOIIS PREVOZNO DOKUhSNTACUa IZVAJANJE KONTROU IN PREDA SKLADIŠt IZVAIAUE KONCNE KONTROLE W: m niEO DOPREMft DOioCîN CAS, 6 HESECEV. 30.6m TRENKWALOER KADItOVSKE STORTTVE. m, LESKOMA CESIA 9 E. lOOOlJUBUANA KUHAR V SAVINJSKI DOUNI • U/l VA$E NAIOS BODO ZAJEHAii PREOniPRAVD IN PRIPRAVO TER KUHAILS JEDL KONTROLA KAKOVOSTI SESTAVW ZA JEK TER S(RB ZA KAKOVOSTNO iZVEDENO OEU) terCisttjCqnaoeumíeh hestu.oouiCenčas. B HESECEV. 30.SÍ009: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, m LÍSKDSKOVA CESTA 9 E. 1000 UUBUANA
KUHARICA V OOMACEH WITELU DEU) POTEKA V RQBAáKí SUTni • li^l (S PRIPISOM -ZA m D.0.0.'), KUHANJE DOHA&I KOSU VECERU, PRf* PRAVA ZAJTRKOV. OBČASNO TUDI A U URT STDRt TV&POLOÍINCAS. 12 HESECEV. 13.7Í005:SXUPÍHA mm NACONALNI KADROVSKI DKRATIR DiLD. OLWAJSKA CESTA 2UOOO UU6UANA UNIVERZALNA OSEBA ZA STRE^. LJREJANJE SOS IN âSCEJUE DELO POTEKA V ROGAâU SUTUl M/ 1 |S PRIPSOM "ZA IZV1RO.OJ].'}. OOUCENCAS, 12 MESECEV. 13 7iinfl: SKUPINA KARIEflA NACHNAl-NI KADROVSKI OPERATER D.D.D. OUHAJSXA CESTA 2t. 1000 UUBUANA PLESKAR
FASAOER • H/t' iZDELOVAlUE SISTEMA TlAOTNIH f ASAÛ. ZARfGAVAUi Vl^EILtE LEPILA MAUL OBLIKOVANJE: NEDOUICEN CAS. 4.7.2009; TERMO S6D, CRANENI^TVO. Pf^OS IN STWTTVE. DJ3 J). tm PRI PREB01ÍHI48 A3312 PRESOUl EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATOR • KORESPONDENI • H/t' PtÍE IN UREJA POSLOVNO DOKUHENTAOK) (PLACIM PRO HET. ROOAHAOJE,	POVPRAŠEVANJA.
PREORACUNL REKIAMAOJE. FOTOKOPIfUNJE OB KlIMENTACUE) DPRAVUA OEU ZA UREJANJE KNJt GOVQDSKE OOKLIHENTMIIE IN POMOŽNE EVIDENCE ZftRA IN UREJA DOKUHEKTACUO ZA OBRACUN PIAC OSRACUNA POTNE NALOS IN KOHPLfTULA DOKU-HENTAOIO OPRAVLJA SPœÎNA A0MNIST11ATTVNA OaA ZA POTREBE lUCUNOVOOSTVA PRIPRASUA IN OOPO^ PO^ IPDJ DOUtiEN CAS. 12 HE^CEV. 30.6iQ09;BLAJ ANTON "dlAJ". SP. GRIŽE S. 3302 GRIŽE
TAJWŠTV13 H/t PtSARNŮlA KLA AAZOIBANO IN KREATIVNO OEIÍL NEOUOCEN CAS. 1.7Í009: FIŠ. PROCVDDUA TDG0V1NA STDftfTVt DJI.D., SEN-TRUPeiTG.aaiOGOHIlSKO Sn^OJNlTlHNIK
POMOCNIK VOOJE KOVINARSKE DOAVNICE IN RAZVOJA. IkVi KlU U SÎR0JIK {^(AfUl ŽAGA mAUII. H^MLM STROJI. VAHlEHlE PO POSTOPKU Hia DEIO NA ROCNI PLAZHi. OBCASNA NABAVA HATEi^lAU 2A POÏÏIEBE KOVINARSKE DELAVNICE.' NEDQU)&N CAS, 3.7.2009; APLAST PROCVOOUA IN TRGOVMA 0.0^1. PETROVCE t16 A 3301 PETROVti GRADBENI TEHNIK
GRADBENI OUOVOOJA - H/l VDQEUE »UPtNE NA GRADBINCU. RAZPOREJANJE OEIOVNE SILE. NEDOIOCEN CAS. B.7ií)(S: BRADIKOH GRADBENO POOJETJE m. UUCAfVANKE UflAlUÍK 1.3310 ŽALEC INŽENIR GRADBENIŠTVA VOOJA ORAOBI^ • M/Ž. VDOEftjE IN IZVAJANJE OEL GRANF^CA. NEAOLOCEN CAS. lum GRA DIKQM GRADBENO PODJETJE D.aO. UUCA IVANK! URANJEK 1.3310 ŽALEC
^frlBINOŽCÍ
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
VODNIK
Med počitnicami je več časa
Naj vas spomnim» da so se začele poletne potítDice za učence osnovnih in srednjih To pomeni, da bodo sedaj otroci imeli več časa ne samo za uresničevanje svojih načrtov, temveč tudi za živali.
Pa spusti me že, no! Ujeti moram frizbi, da se dobro nsucim te krasna igre n pse. Potem bom lahko bodoûmu lastniku pokazal, kaj znam. {7D46)
Naj vas moja navzdol obrnjena uhlja no zavedata; slišim namreč zelo, zelo dobro. (7107)
Če se ne bodo sami spomnili, da potrebuje domač loi-ža svoj vsakodnevni sprehod, svežo vodo in hrano, krtače-nje dlake ali le igro, da je treba mucki zamenjati pesek in jo pocrkljati. jih starSi kar opomnite. Počitnice so tudi čas, ko lahko obiščete kužke v zavetišču in Še njim privoščite sprehod, igro in posebno nego. Je pa tudi idealen čas za posvojitev muce ali kužka, saj smo poleti več doma in imamo več Časa. Premislite.
V zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah so uradne ure od ponedeljka do petka med S. in 16.uro; ogied živaii od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro; sprehajanja po predhodni najavi ' ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. uro. Več na spletni strani www.zonzani.si ali po telefonu: 03/749-06-00.
NINA STARKEL
NastBvQain se soncu, de dobim malo barve, saj sem bela kot mleko. Čefvavsem sitials, da poijavelost letos ni veii v moďi (709B)
v
črevesni paraziti psov in mačic
Vsak« ki je imel mačjega ali pasjega mladiča, se je že srečal s črevesnimi paraziti. Ti so namreč pogosti spremljevalec naSih živalic, predvsem mladičev, zato ne smemo sklepati, da hišni ljubljenček nima črevesnih parazitov samo zato, ker jih De vidimo v iztrebkih.
Črevesni paraziti namreč niso samo gliste (valjasti črvi), na katere ponavadi najprej pomislimo in jih imajo zelo pogosto mladički. Paraziti so tudi trakulje (ploščati črvi), katerih odrivke največkrat opazimo na površini blata živalic ali v okolid anusa. Odrivki so reprodt^djski organ, ki deluje kot »vreča« jajčec. Sveži odrivek se premika (širi in krči), je bele barve, velikosti riževega 2xna, posušen pa nekoliko spotnl-nja na sezamovo seme. Nekatere vrste trakui] so lahko za ljudi zelo oevame, saj smo ljudje vmesni gostitelj in lahko zaradi njih zbolimo. Pomembno je redno odpravljanje s pomočjo tablet, past ali kožnih poHvov in sicer na 2-
3 tedne pri mladičih in na 3 mesece pri odraslih psih in mačkah. Istočasno J e treba zatirati tudi bolhe, ker so lahko vmesni gostitelj trakulje. Živalca lahko poje mrtvo bolho in se tako okuži s traku Ijo.
Vsi parazit» pa niso vidni s prostim očesom. Nekateri iz-med njih so praživaii, to pa pomeni, da so mikroskopsko vidni enocelični organizmi. Najbolj poznane so kokddi-je, giardia in toksoplazma. Zdravimo jih s posebnimi zdravili, ki so specifična za posamezno vrsto. T\idi ti paraziti lahko okužijo nas, okužbe pa lahko potekajo z zanemailjiNàmi znaki, lahko pa povzročijo resnejša obolenja.
FÎi vseh parazitih si je pomembno zapomniti, da so naši ljubljenčki z njimi lahko infestirani, čeprav tega ne opazimo. Najpogostejše «žrtve« parazitov so mladički» predvsem takšni, ki so rasli v sobivanju z velikim številom živaii, v slabih higienskih razmerah, v stresnih si-
luadjah ter so v slabi fizični kondiciji. Vsem novim last-nikom živali priporočamo, da miadička peljejo na pregled in s seboj prinesejo vzorec blata za koprološko preiskavo. Za preiskavo na tok-soplazmo se uporabijajo krvne preiskave. Terapija je za različne parazite drugačna» zato moramo vedeti, s čim imamo opravka. Ker pa je bolje preprečiti kot zdraviti. ne čakajte na znake infe-stacije (driska, krvavo blato,
sluz, bruhanje, kašijanje, slabokrvnost, počasna rast, kljub primerni prehrani, živčni znaki), am^ prinesite blato takoj, ko dobite mladička. Paraziti so namreč zelo pogosti (pri nas opažamo več kot 80-odstolno okuženost z giardio ali kokddio mladičev iz t^ovin ali večjih rejcev), povzročajo pa lahko zdravstvene težave naših ljubljenčkov, nas in otrok.
ROK KRAJNIK, dr. vet. med.
■^^■iiiiiiiiiiai
ZVITOREPKA
praznuje 1 • obletnico!
Vjuniju nudimo 10% popust na preventivne posege in preglede ter mnoga presenečenja"
ItRNOVEUSKA 2, CELJE 103 490 31 931 WWW.ZVaOREPKA.Sl
TOREK, 30.6.
9.00
Galerija sodobne umemosti Celle
Risankeeeee
poietnepoáfíúškedsiaifm-cesSimimûm Macuhom -vsakdandoS. 7.
17.00 Medobčinska splošna
kpjiMca^ec_
Popravijiddi^
pravljična um z Nim
Ifl .00 Park gininazi[€ v Velenju Park 85 dogaja HekinimiT
19.00 KulrumicaVdenje_
Miroslav Aiu-apović -• Kitare na plesišču glasbeno- liiemmapriredz-lev
19.00 Kuirumi dom Šmarje pri
JelSah_
Slovenski klavirski trio končen: pianist Miha što-kel}. vtctíiúsikíLMaia Flâsdi mm ia wtbniBiistkaSanfa Rej^
19.00 Kulturni dom Slov.
Konjice_
Iskanja 2008 ûdpnje razstave slikarskih dA s V7. gledůliško-likovne kolonije
20.00 Fasi art kiosque Slov.
_Konjice_
Slobodan Steianovič
odpr^ razstave risb srbskega avtorja iz Kragujevca
ygje^jski g^_
Z nostalgijo v poletje i^đi/mismi začetek 25. po letnih kutumih prireditev v Velenja - ženska vokalna skupina Sova - Rudar-skiokiet
lano
PUNETTUS
KlBMiutagrafi ti priMuno pmice éo tprwmmak9 prognint.
Aftgtfi m émmi
tonnrintdnm
15.10, 2m B«fto, akcitilci dnmi
2dM
HmuIi MMtm. kmd^
ISSO. 18.10.2020
Knm vriatliM, ^uljfwki v
30 ttMá Im^ofi^rectvoo 18«}
IS.OS. jya 21.40
Naé vm^ 2. IvffltdH»
1B.D0, 18i0
LiéM Mt 3: ZM Awzmv.
VHmmi 30 bmedp 19.00-ptnat Pttknkm* tiol. konot^i
16,30. IB.40. 211D
ffiMMAD-teittttint dmt
18.30. 2t.ao
ÍlMh'i'rtlpirMÉ.iumdii
18.S0
fleWwsc. dnmi
18.10
JnmhnmfhHíVí iiiji fli - ÍHMWVWO fmtsstiba pmtolovifiM 1730. 20,30
U^r^^Mi, tkdjsU trilsr ItOO
levante
finđOtvBfivmfo

celje
95.1 95.9 lOOJ 90.6 UHt
SREDA. 1.7.
6.00 Ribnik Vrfaje
Počidiiiďd lonec doživetij
10.00 Knjižmcalažko_
Martina Ajdnik: Poslikava kamnov
poletne ustvarjalne delavnice za otroke
CrmTEIC2.7.
Í7.00 Evropska plošCad Rog.
Slatina__
Odprtje festivala i^anger
nastop plesalk sodobnega plesa
19.00 Smoletova gorca, Sladic
Cora_
PesUvaJ Pranger L kritiška ra^rava -ka UpuS. PeierSemoUč. Andrej Hočevar. Franjo Fran-čič, Marko Cotja
21.00 Mladinski center Velenje No means no
koncert legendarne aterka' ruidske skupine
POLETJE V CEUU
TORl-K. 30. 6
7.30 Mestna plaža: Gibajte se
v poletju - Jutranja telovadba «
18.00 Mestna plaža: 2 minuti za zdravje - br^ilačno merje-n|e maščobe in pomen zdravega zajtrka * 19.00 Mestna plaža: Večerna tdovádba ter dihalne vaje * 19.00 Mestna plaža: Glasba ve-soija za preporod telesa in úm-
ha wTTO»Hnamrinianomhpj pla.
netamih gongov * 20.00 GaJerija sodobne umetnosti Ceife: Marjan Kro^-kon* œpt Feniks-Vrt nar 20.50 Knežji dvorec: Koncert udeležencev poletnih ^benih tečajev Celeia 2009
SRLav, 1.7.
7.30 Mestna plaža: Gibajte se
v poletju - Jutranja telovadba »
18.00 Mestna plaža: 2 minuti za zdravje - bre^lačno Q|e maičobe in pomen zdravega zajtrka * IB.OO Kne^i dvorec Poletni večer - pesmi, folklorni plesi» veselo druženje s Pevsldm drui-tvom upokojencev Celje, z Vi-kijem ASiesn, Andrejem Brero-cem ia s folklorno skupino KUD Blagovna 19.00 Mestna plaža: Večerna telovadba ter dihalne vaje * 21.00 Vodni stolp: Stand up večer - Nastopata Vid Vaiič in Sašo Stare
ĆETKTfc:K.2.7.
730 Mestna plaža: Gibajte se
vpoletju-Jutranja telovadba »
18.00 Mesuia plaža: 2 minuti zâ zdravje - brezplačno merjenje ma^obe in pomen zdra vega zajtrka *
18.00 Knežji dvozec: Poletni večer - pesmi, iolkiomi plesi, veselo druženje 18.00 Mestni park: Joga v parku
19.00 Mestna plaža: Večerna telovadba ter dihalne vaje * 19.00 Mestni kino Metropol: Tretji mednarodni video festival Električne podgane sanjajo video sanje - filmi festivala 3 KON^ izborndeo festivala Mi-den Kalamata
20.00 Vodni stolp: Poletni glas beni tečaji Celeia 2009 - zaključni koncert saksofonistov 20.00 Cuba libre: Mladi talenti
* v primeru dežja odpade
m
it.so-30. fiuisaoos
mm
NaročnBd Novega tednOca boste iaM» naroCr^Ske ugochosti •
4 male bglose v Nèùëm^^drtîku.d^^
besed bi eest^Q^i^^^^	:<
Izkorlstifl tzUJućno s svojo naroMSko kartlCD,
naročniflcopotožnto oziroma z osebnim ctolajme^ narocmkâ Novega tednDca.
NelskoHMene ugoOioti m ne pretieselo v noelednle leto!
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA	*
POSOJILA!!! *
ITAKOJŠHJE (ZPLAOIU)!
Zneski od 500-1500 EUR na 11 mesecev. IPREVEIVTEI
PE MARIBOR. «Partizanska S tel: 08 200 16 20. 040 $33 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tet: 08 200 16 30. 040 633 334
(Skupina ft, Finan&i» storttvo tf.o.o.l
STROJI
PRODAM
PA)EX340. l9po ohronj», prodam. Telefon 03) 691766.	Š3C0
POSEST
Zaman oziramo se tja TUi hišni prag. kjer ivoje dobrote je bii deležen Čisla vsak. Zdaj lučků tam rm groba ti gori. spomin naie z nami èe živi.
V SPOMIN
JOŽEFU GAJŠKU
iz Primoža 6. Šentjur
27. junija 2009 je minUo dve leti, kar si za vedno odSel od nas.
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in molite zanj. Vsi njegovi
2997
PRODAM
ZAZIDLJIVO porcdlo no Bobi>ein. vsliko^l 850 m', prodom. Teleion 041 681-635.
2925
PRODAM
VWpossol, letnik 2003, zfilo bpo ohrgnjM, prodom.TeIsfonOSI 872-495. l260
viiww.novitednik.coiii
PARCEUMcmeTislio zemljišča, 1.870 m', z lostrim dostopom do osbito, odlično kgo. vTmovljoh, prodom. Telefon 04) 620^62.
2980
V PODVIKU pn Polzel. 2 b od cenlro Polzelo^ prodom »mostojno stanovartj-^lií$o,z9niíeflol98B, 202m^tlorísne površne, otrijsko, podMeteno, s 1.177 m^ zemfjiw, z Fzjemi» Ickodjo. Ceno 198.000 EUR. Telefon OS) 42MOO.
KUPIM
VIKEND, zidonio ali kmetijo, v blizini Cdljo, do 25 km, ploSlo gotovino, kupim. Telefon 03) 400473.
sees
ozmm
PRODAM
V LASKEIA prodom trisobno ojnml jeno ^ novonje. Telefon 04) 522-497. 2938
HiTRO NAR0CÎTE
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, lanimhro branje o ihrijenju in delu na območju 33 obcrn na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3»5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov«
1 JtV/tl;» tudi letnik 2009 CTÍTTlI m^ iiT^ prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vsak petek 41 barvnih strwiteleviiyskega »poreda in taniimvosti a sveta glasbe întabave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ima in priMc

Datum rojstvft:
Ulica;
Nepreklicna naročam Movi lednih za najmanj G mesecev
NT&RC d.0,0. bo poduike upc^ljd ssmo a potrebe naročnUkc službe Novega lolnika
PRiTUĆNO gorsonjero, no Hudinp, velikost 2fl m', prodom lo 3S.0Q0 M. Telefon 03) 676446.	2999
ODMM
RUP Jokov. U^no oddojom oportmoje.
Telefon 041 282-281	p
BfiASLOVČE. Trisobno stonovonjs, 90 n/, oddam za dlje ćoso. Telefon 040 734-57).	p
DVOSOBNO stonovonje, prftiižno SO m', v Ce^u, oddofli »ntski osebčoli mirnemu poru. Telefon 04) 364)40. sen V PIRANU oddajom to pofrtnikovonje po-polnomo opremljeno gorscnjero. Telefon 040 245454.	2995 APARTMA« nov, klimoliziron, CATV, internet, v Kopni, oddojomo. Ceno 45 EUI^ don. Telefon 031 398469. p DVOSOBNO AnowjeJ)2 mVoovogrod-nji, Svelelko 7, Oramlje, oddam za dlje (OSO. Stanovanje je opremljeno, zraven pripodo gorozo. Ceno 400 EUIl. Telefon 070856-722. p
OPREMA j
PRODAM
HLADILNIK, zamrzovolno omom, skiinja, sfsdiînik, televizor, sedežno, mizo, stole, pmini in susilni stroj prodom. Telefon 040869481.
GRADBENI

PRODAM
tO m^ rezonega lesa: plohi, deáe, moroll )0*)0, mofolt 5*8. prodom. Telefon 041 75^)9.	2d34
Tam, kjer si zdaj ti.
nisorica. nelučL Le tvoj nnsmeh p srrift Še živi in nihče ne ve. kako zelo, zeio boli,..
ZAHVALA
V 72. )eiu me je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustila draga žer^
DRAGICA GRIZOLD
iz Levca 9 b
Zahvaljujem se vsem son^dnikom, prijateljem, sosedom in znancem, Se posebej družini Košir, gospe Cved Seles m družini Držan iz Levca ter gospodu Marjanu in gospe Mani RiŽnar iz Celja za vso pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih. i-Ivala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maSe
in izraze sožalja. Hvaležen sem tudi gospodu župniku, JKP Žalec in ie posebei pogrebni službi Ropotat za organizacijo pogreba. Vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. iskrena hvala.
Žalujod mož Marjan
ZflEBCA, A pcnme, A rodovnik, primeren zo pleme oli zakol, stor 18 mesecev, prodom. Telefon 54B6-158. 2916 KKAVO sivko prodom ali menjomzo knivo zo zokol. Telefon 04191IM66. 2969 PSE, (btokrme beni$ke plomorje, store 8 tednov, razglistene, cepljene, prodom. Pe^ 250 EUR, psicko 200 EUR. Telefon 0417tmi	297$
KRAVO, Is, breio 6 mesecev, 750 kg, p^, prodom.Telefon031 285-550. 2979 KRAVO ZQ zok^ prodom. Ceno po dogovo-m.TelefDn04l 763-702. 2992 QSTOntVNI zloti prinašalki bostozo oddo-jo po $. [iiliju. Pred oddojo boslo raqli-sleni in cepljeni. Cena 200 EUK. Telefon 070 814^99, Sonia oli 031 646-933, Cvert».	$301
_OSTAU
SIMPATIJ 434e)no uslužbenko Izokoli-ceC^ž^pnjoteljo. Telefon 041 248-647; ogefKija Super Alon. 2986 3(Metna manwi, »kmc, zeli pniofeíio do 50 let. Telefon 041 24M7; ogenrija Super Alon.	2986
59-letno vdovo zeli prijdeljo do 75 let. Telefon 04) 248-647; ogencijo Super
2986
VDOVEC, 69 let, s hišo, želi priio!elii(o do lel. Telefon 04) 24^47; ogend-jo Super Alon.	2966
ZAPOSLITEV
PONUJAMO dodotnizoslužek: od9.Z 20C9 do 12.7.2009. Zo informodje poklidle vsok don od 12. do 13. ure po telefonif 041 759423. Vezo, Droge KosiUpv Dekn^)8,3000Celie. n
Zenitna posredovalnice
PROMM
SKORAI novo sobno koki prodam zarodi selitve po simbolični <eni. Telefon 040 '577-975.	2966
TĐJC0,350 kg, kreviœz^em. »nentol-d, škropilniio, 2001 in dvobrazdni plug, prodam. Možno menjovo. Tetefon 5775-126.031 467-862. 2993 PRENOSNO 1^0 zo stonovanje, raUieflo2 sezont, ugodno prodom. Telefon 031 759-679,(03}5777-294. 3000
23 vse osamljene
03
031
^eogoldOrgSnij^^gj^gbol^
Brezplačna posredovani a
za ženske do 46 let. Po^fedovalnicd
03
O^t 336-378
^gogot^Otešnjj^g^^retol^
PRODAM
VIDEOKAMERO Sony da-dvd 106 e zo 220 Q!R.îetefofi 03) 237-463.
2964
___J
SIMPATIČEN Do)mofínec, naolkoholďi. 54 let, isôm pn istno gospo od 50 do $4 M. Telefon492-9S38,040667-330.2918
NUDIM nego in pomoč no domu. Telefon 040 229-039. Morto Bobii, Pod gabri 7.3000Cer|e.	2973
PRODAM
PUlSKE, zo odojke oli nodoljnjo rejo, prodom. Tetefon (03) 5741-333, Šenljur.
2970
Vsi komaj ^ čakamo počitnice!
Kreditni problem:
•	dobA odp)a£ťvinJa: od 19 deMmn«cev
•	fitđiuabTKtra mera
•	SO K ni!ji itniU odobntve
Pmljptje NT AKt, d.n.n. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje oprAvija časopisno-zaloiniSko, radijsko in agencii sko-trino dejavnost Na&tov: Prešernova 19, 3OD0 Celje, leleton (03) 42 25 190. fax: (03) 54 41 032. Kovi tedrul( izhaja vsa}( torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1.25 EUR. l^jnica: Tea Podpe-čan Veler. Naročnine: Majda Klanlek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakdjskega računa: G6000 0026781320. Net^aročerUh rokopisov in fotografij ne
vfíř^mo Tisk! Delo, d d., Tiskarsko firedii>če. Dunajska S, direktor: Bogdan Romll\. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8>5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatiana Cvlrn Namestnicaodg. ur.: Ivana Stameičič Računalniški pretom: IgorSariah Oblikovanje: www.minjaáesign.com E-mail ur^niltva: tednik^^nt-rc.si E>mail tehničnega uredništva: t^uûka.tedrùk@^t*rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Urânica iníonoativnega programa: Janja Intihar E-mail: i^dio@nt-rc.si. E-mail vstudiu: info@radtocel)e.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kurait. Rozmarů Petek. Urika SeJiSnlk. Branko Stamejf ič, Simona ŠoliniC, Dean Šusier. Saška TerŽan Ocvirk
AOENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja it^ vodja Agencije: Vesna LejiČ
Propaganda: Zlatko Bobinac, Vo|ko Grabar, Viktor
Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Za-
puâek, Marjan Rrečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032. (03)54 43 511
Sprejem o^sov po elekt. podil: agencljaS^nt-rc.sl




Zlatopora£«nca Khike j z župnikom Joietom Kračcam in svati prad oharjen v pcdaUki ctrlcví
Dobra volja za zlato poroko
^to poroko. 50 let skupnega življenja, sta s ponov-no cerkveno poroko v polzelski župnijski cerkvi potr-dila Doroteja In Jože Klukej. doma iz Pariželj, ki bwia letos dopolBila 75 let. Obred zlate poroke je opravil župnik Jože Kovačec.
Zakonca izhaldta iz Celja, v Savinjsko dolino pa sta pnšta že pred več desedetji. Najprej v Ločico ob ^vinji> zad-Djih nekaj let pa kot upokojenca jesen življenja preživija-ta v Parižljah v lepi biši z bazenom na vrtu, ki je odet v zelenje in obilo lepega cvetja.
V zakonu sta se jinu rodili dve hčerki, Evelina in Čarle-stina. Družina se je sedaj že povečaJa za tri vnuke in dva pravnuka, ki sta jih dedek in babica zelo vesela. Kot pravita. je bilo v leh petdesetih letih veliko lepega, pa mdi kaj neprijetnega. Z veliko dobre volje sta dočakala lep življenjski jubilej. Želita si le zdravja, ki so jima ga zaželeli tudi vsi tisti* ki so pnSli na slavje zlate poroke.
TT
ostalih svatov. Lep obred d-vilne poroke sta tokrat opravila matičar Henrik Krajne in podžupan občine Žalec Dani Zagoričnik, ki sta nanizala zanimive podatke o njunem življenju in jima izročBa darilo Občine Žalec. Vsi sicupaj so nato nazdravili lepemu jubileju in nadaljevali s proslavljanjem v hotelu Štorman v Celju, kjer seveda ni šlo brez poročne tor-
te, ki sta jo družno prerezala sla vijenca.
Ernestova življenjska pot se je pričela v Mat)^. \^adiini' rina pa v Celju. Emest se je izučil za pleskarja, a ker je bil oče mizar, mu je tudi ta poklic zlezel pod kožo. Zaposlil se je v tekstilni tovarni Prebold in od tam ludi Sel v pokoj, Vladimira pa se je po osnovni Šii zaposlila v Juteksu kot previ-
jalka in tam delala 15 let vse dp rojstva hčerke Božene. Takrat je ostala doma« skrbela za dnižino in delala na zem-Iji. Rojstvo vnukinje Špele je zasvetilo kot nova luč družinske sreče. Sicer pa sta prepri-čana> da je z Ijubeznij o in med-seboj nim razumevanjem v živ-ljenju vse lažje in lepše, kar sama nenehno dokaâjjeta.
DARKO NARAGLAV
Siavlienea % hčerko in z vnukinjo ter z niuiuína partnerjema
Ljubezen in spoštovanje
Petdeset let skupnega zakonskega življenja ne dočaka veliko zakoncev. Med tistimi» ki jim je to uspelo» sta tudi \^dimira in Ernest Šar-lah iz Vrbja.
Zvestobo drug drugemu sta 6, junija v spremstvu prič,
hčerke Božene, vnukinje Špele in ostalih svatov najprej ponovno potrdila v žalski cerkvi sv. Nikolaja, Iqer je slovesen obred opravil pater Viktor Arh. V tej cerkvi sta si obljubila zvestobo tudi pred 50 leti» ko sta bili nju-
ni priči Anton Šepec in Anton Oblak.
Vladimira in Emest sta si po 50 letih, v poročni sobi Savi-nove hiše» ponovno nataknila prstana in se poljubila v prisotnosti svojih prič. Andreja Šepca in Martine Kobula ter
S
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
»Skodelica kave in Novi tednik<€
Tako nekako bi se na vprašanje, kaj jo drži pokonci, hitro odrezala Alojzija BezgovSek, ki je te dni praznovala 90. rojstni dan. $e izredno čila gospa» ki jo vsi poznajo kot Lacarjevo Lojziko. je namreč kmalu, veliko preden se je U razvada tako splošno razširila, podlegla vonju črne turdke kave, ki jo spije vsaj enkrat na dan. 1q približno tako )e tudi v družbi Novega tednika že čisto od njegovih začetkcrv.
»Brez nekaterih stvari v življenju pač ne gre»« se smeje Lojzika. Dobra volja in neizápna energija sta tisto, na kar ljudje najprej pomislijo» ko beseda nanese na Lojzi-ko. Njena zgodba bi se lahko tudi drugače obrnila. Rodila se je namreč mladima človekoma brez pogleda v isto smer. Tako so jo na iCalobje še kot dojenčico prinesli kar v nahrbtniku. Kot rejenko sta jo k sebi vzela ziconca brez svojih otrok, Na svojem hribčku je ostala praktično vse življenje. K njej se je priženil Janez iz šentruperta. Rodila sta se jima hči Tonika in sin Milko. Danes pa je že več kot tri desetletja ovdovela Lojzika najbolj vesela svojih treh vnukov Sebastjana, Mateja in Marka ter vsak čas že ueh pravnukov. Pa Novega tednika, se razume. K hiši kot star prijatelj namreč prihaja že več kot 60 let. Da bi v zdravju ostaio še dolgo tako. ji želimo tudi iz našega uredništva.
Sto
m
i«, so-30. junij a009