Leto XV.
Y Celju, dne 7. aprila 1905. 1.
Štet. 28.
DOMOVINA
Uredništvo je t Schillerjevih ulicah Št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
S1
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 18 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inoerate se plačuje 1 krono temeljne pristojbin« ter od vsake petit- vrste po 20 vinarjev sa vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popuk.
Slovenskemu narodu!
(Dalje.)
S kakšnim pravom se razpisujejo službe za osebe, ki najbrže nemški ne znajo in katerim tudi pri teh današnjih razmerah nemški niti ni treba znati. — edino le v nemščini?! Tako postopata dve gorenjski glavarstvi. Tretje, radovljško, pa ima (v ,.L. Ztg" 29. jan. 1904) dvojezični razpis službe okrajne babice! — Istotako okraj, glavarstvo v Logatcu (v ..L. Ztg" 14 maja 1903). C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju pa ima (v L. Ztg. 1. febr. 1902) eden razglas za babice občinah Turjak in Rob samosfoTHuneki [..za prosilke, zmožne slov. jezika"], drugega pa samonemškega ,.fiir
die Gemeinden Altlag u. Nesseltal.....fiir der
deutschen Sprache machtige Bewerberinnen". In to je vsaj približno pravično!
In kaj pove to različno postopanje v eni in isti zadevi? To. da se ta oblastva v tem oziru ne ravnajo po nobene m načelu, po nobenem zakonu, ne po dejanjskih potrebah, marveč le po svoji volji: kakor se kateremu uradniku zljubi. tako pa naredi! Edino merodajno je, — to je tudi iz teh zadnjih slučajev razvidno, kolikor mogoče spraviti nemščino do veljave. - slovenščine pa se izogniti. •— In Slovenci vse to mirno trpijo, se za to niti ne zmenijo!
Še neugodnejše glede slovenščine je postopanje ■•c. k r. o k r. šolskih s v e t o v. Vse učiteljske službe razpisujejo v uradnem listu edino le v nemščini. Nisem dobil nobene izjeme, in vendar pridejo v poštev z tnalo izjemami le slovenski učitelji, deželni ,.uradniki" slovenske dežel e !!"
Razglasi o oddaji stavbenih del" pri novih šolskih stavbah so s-a m o n e m š k i; n. pr. v .. Laib, Zeitg" 20. jan. 1904 in 17. maja 1904 od c. kr. okr. šolskega sveta v Krškem, in ..L. Zeitg" 16. jan. 1904 od c. kr. okr. šol. sveta Kudolfovem.
Vse. kar sem' zgoraj v podobnem slučaju povedal, velja tudi tukaj: kadar je kje kaj zaslužiti. takrat oblastva Slovencev ne poznajo! Ali pa so si svesta. da smejo v takšnih slučajih prezirati slovenščino brez najmanjše nevarnosti, da
bi se jih zato od katere si koli strani klicalo na odgovornost ?
Tako postopajo c. kr. državne oblasti s slovenščino v uradnem listu na Kranjskem, v deželi skoro povsem slovenski!*
Da se godi. s tem postopanjem od strani navedenih c. kr. o b 1 a s t e v slovenskemu narodu v osrčju slovenskega ozemlja, na Kranjskem. velika krivica z ozirom na jasne določbe drž. temelj, zakona, avstrijskega. — da naravnega prava niti ne omenim to mora biti vsakemu-jasno, kdor je pazljivo prebral gorenja izvajanja.
Kako pa naj potem imenujem postopanje kranjske dež. autonomne oblasti, kranjskega dež. odbora, ki se poslužuj« istega uradnega lista na sledeči način:
(,.Laib. Zeitg", 17. dec. 1903): Zu vergeben ,.Kon-ceptpraktikantenstelle beim gefertigten Lan-
desausschusse" .....
Vom Krainischen Landesausschusse.
Laib. 11. Dez. 1903. („Laib. Zeitg", 17. marca 1904): ,.lm Landesspitale zu Laibach gelangt eine Secundararztesstelle
zfir Besetzung".....
Krgdnischer Landesausschuss.
Laibach 3. Marž 1904. ( ,.Lail). 2eitg", 14. junija 1904): Der Landesausschuss vergibt im Wege der SiMitlichen Konkurenz folgende Arbeiten in Astiihrnng:
1.)	die Werbeseitigg an der Gurk .....
2.)	die Verbauung des linken Gurkufers bei Mertschendorf .....
Vom Kram' Landesausschuss.
12. Juni 1904.
* Vprašati se moramo: Kdo pa so gdspodje v posameznih uradih, da s slovenščino tako zaničljjvo postopajo? Miri so sami Nemci? Ali morda celo po večini Slovenci? Vzemi ..Deutsclier Kalender" 1905 in poglej! Kdo so šolski nadzorniki? Kdo. so okr. zdravniki? Kdo inženerji? Kdo okr. glavarji?	,
Zakaj jim prizanaša *lqv. občinstvo? Zakaj 'slov. poslanci? ■— Morebiti le iz obzirnosti, ker so Slovenci, med seboj znanci — Tem hujše!!!
(„Laib. Zeitg", 2. julija 1904): Zu vergeben einige der Freiherr Kari Wurzbach'schen Kaiserin Elisabeth Invaliden- u. Siechenstiftungen. Krain. Landesausschuss, 15. Juni 1904. („Laib. Zeitg", 9. julija 1904): Zur provisor. Besetzung gelangt die Stelle eines landschaft-
lichen Tierarztes in Reifnitz.....
Vom Krain. Landesausschusse.
Laib. 4. .Tuli 1904. Vsi ti razpisi so edino le nemški; več jih nimam zabeleženih, a sp, . .m se. da sem jih bral prešnja leta še več. is rako proti koncu leta 1904.
Tako postopa s slovenščino v svojem področju deželni odbor osrednje slovenske de-želč. naše Kranjske, deželna samostojna ( antonomna) oblašt, v kateri je le eden Nemec (dr. Schaffer) in štiri Slovenci (pl. Detela. Grasseli, Povše, dr. Tavčar), in sicer ne od vlade imenovani, marveč od slovenskega naroda svobodno izvoljeni! Ti reprezentantje slovenstva edine slovenske dežele se še v današnji, po vsem svetu narodnostno tako probujeni dobi nočejo posluževati v prid svojega ljudstva pravic, koje jim nudi državna ustava, nočejo ali ne znajo vršiti svojih svetih dolžnosti, katere imajo nasproti svojemu od tujcev tako zaničevanemu in zatiranemu narodu! Od koga paše potem naj zahtevamo, da naj vpošteva slovenščino v uradih, v javnem ži-ljenju, ki isto sinovi slovenske matere tako za-metujejo, prezirajo, ne zmeneč se za opomin pesnikov:
..Kdor zaničuje se sam.
Podlaga je tujčevi peti!"
In slovensko ljudstvo se ne zgane, ko teptajo njegove svetinje tisti, ki bi jih morali pred vsem spoštovati, da. morali čuvati in braniti! O ti nesrečno, zaspano in zapeljano naše ra-zumništvo!!
Po vsem tem pač ni drugače mogoče, kakor da še tudi danes v polnem obsegu veljajo besede Prešernove, da
„Le tujcem sreče svit na Kranjskem žari. Le ti nosijo po konci glave!" ...
LISTEK.
t'.
J. Turgenjev:
Vztočna bajka.
Kdo ne pozna »v Bagdadu vdikega Džafarja. solnca vsemirja?
Nekdaj, pred tanogimi. mnogimi leti. ko je bil še mladenič, sprehajal se je Džafar po Bag-daški okolici.
Naenkrat začuje hripav klic: Nekdo je obupno kričaje prosil pomoči.
, Džafar se je odlikoval pred* svojimi sovrstniki po premišljenosti in razsodnosti, toda njegovo srce je bilo polno sočutja in zaupal je v svojo moč.
Sledil je smeri, od koder je bil zaslišal klic in je zagledal slabotnega starca, kojega sta dva roparja plenila pritiskajoča ga k mestnemu ozidju.
Džafar potegne meč iz nožnice in plane na razbojnika. Enega usmrti, drugi zbeži.
Oproščeni starec pade svojemu rešitelju pred noge in poljubljajoč rob njegove obleke mu reče:
,,Hrabri mladenič, tvoja velikosrčnost naj ne ostane brez plačila, Na videz- sem ubog prosjak, toda ravno le na videz. Nisem navaden človek!
Pridi jutri rano o svitanju na glavni trg; pričakujem Te pri vodometu in prepričal, se bodeš o istinitosti mojih besed."
Džafar si je mislil: ,.Na videz je fa mož res prosjak. toda nič ni nemogoče. Zakaj bi ne poskusil ?"
In odgovoril je: ,.Da. oč^. -pridem!"
Starec mu je pogledal v oči ter je odšel
Drugo jutro, ko se je komaj' začelo svitati. se je podal Džafar na glavni trg.
S komolcem oprt ob mramornati kotanji vodometa ga je starec že pričakoval. Molče prime Džafarja za roko ter ga odvede v majhen vrt, ki je bil od vseh strani obdan z visokim zidom.
Sredi tega vrta je stalo na malem zelenem prostoru kaj čudno drevo. Bilo je podobno cipresi, a listje je bilo lažurno-modre barve.
Tri jabolka so visela na tankih navzgor ukrivljenih vejah. Eno je bilo srednje velikosti, podolgasto in belo ko mleko; drugo je bilo veliko.
okroglo in svitlo-rdeče barve, tretje pa je bilo malo^ gubasto in rumenkasto. Tenek šelest je šel po drevesu. akoravno»ni pihala ni najmanjša sapica, .Ječeč. fin. skoro steklen glas je bil to; bilo je. kakor »bi čutilo drevo Džafarjevo bližino. ,,Mladenič", počne starec. ..odtrgaj si eno teh jabolk po svoji volji, in vedi: Ako odtrgaš in povžiješ belo. postaneš najmodrejši človek: ako odtrgaš in povžiješ rdeče, boš tako bogat kakor Žid Rotšild; ako pa odtrgaš in povžiješ rumeno, potem — boš ugajal -vsem starim ženskam. Odloči se in ne čakaj. Po eni uri nvenejo jabolka, in drevo samo se pogrezne v nemo zenleljsko okrilje."
Džafar povesi glavo in se zamisli. ..Kaj naj storim", reče polglasno, kakor bi se sam s seboj posvetoval. „Če postanem premoder. potem menda niti ne bi hotel več živeti. Če postanem bogatejši i od drugih, me bodo vsi 'zavidali; najboljše je, da odtrgam in povžijem zgubano jabolko.
To je tudi storil; starec pa se je smejal s svojimi brezzobimi usti ter mu je rekel: „0 najmodrejši vseh mladeničev! Najboljši del si si izvolil! Čemu bi ti bilo belo jabolko? Itak si mo-
in opravičeno vsklika tudi še danes vsaki slovenski domoljub z Jenkom:
,. Bridka žalost me prešine.
Ko se spomnim domovine.
Vsemu svetu nepoznane.
Od nikor spoštovane!" — in razumljiva nam je tožba Prešernova:
,,Skeleče misli, da Slovenec mile
Ne ljubi matere, vanj upajoče,
Z bridkostjo so srce mi napolnile!"
Ti pa. draga slovenska mladina! vedi, da se na takšen način, kakor postopa, po gorenjih izgledih slovenski dež. odbor na Kranjskem s slovenščino, nepo-kladajo temelji za boljšo bodočnost slovenskega naroda, da se na takšen način istemu ne zagotavlja obstanek! Nič naj te ne motijo mogoči izgovori: da so to malenkosti, vda je to že od nekdaj tako. in kar je še drugih podobnih vsakdanjih opravičevanj in izgovorov! Vedi, da nazadnje iz malenkosti sestoji svet, in da je danes premnogo ljudi, ki le preradi proglase vse na svetu za malenkost, kar se ne tiče neposredno njihovega „prevzvišenega jaz", in kjer ne znajo ali pa si ne upajo ukreniti, kar bi bilo prav in pravično. Nič naj te fte motijo izgledi mož, ki se ne lotijo nobene se tako kričeče krivice, dasi bi jim po nalogi, ki so jo sprejeli od svojih volilcev, od naroda slovenskega, imela biti povsod zvezda vodnica pravica in pravičnost, ki se ravna vedno po izreku slovečega pravoslovca: ,,Stoletna krivica ni bila še niti trenutek pravica!''
Toda, mladina slovenska! ostani mirna, trezno motreča te nič manj kot vesele pojave v našem javnem življenju. Ne pobiraj kamenja in ne lučaj ga na nositelja tega zistema! S tem bi ne storila nič dobrega, marveč zlo!! — Edino dobro, kar Ti je vspričo teh dejstev storiti mogoče, je: pripravljaj se po svojih najboljših zmožnostih duševno in. moralno za boljše narodno delo!
V primeri z deželnim odborom kranjskim zasluži postopanje c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu še celo, dasi zelo omejeno, priznanje: njega razglasi v Kranjskem uradnem listu so sicer večinoma nemški, a vsaj tuintam dvojezični (nemški in slovenski). Zabeležene imam naslednje slučaje in sicer samo nemške: ,.Laib. Zeitg". :>. febr. 1902: razpisuje se inesto poštnega odpravnika na c. kr. pošti ,.in .Tessenitz an der Save/' — ,. Laib. Zeitg-'. 27. nov. 1903' ima Kundmachung"', betreffend die Einfiihrung.einer zweiten taglichen Postbotenfahrt zwischen Rudolfswert" u. Mottling und gleichzeitige Anderung der Kurs-ordnung der Postbotenfahrten auf einer ganzen Reihe von Strecken in Unterkrain." ..Laib. Zeitg."'. 24. junija 1904: Bekantgabe einer Abande-riing der Postverbindung zwischen Krainburg-Tupalič-Kanker-Oberseeland. To so razglasi, ki po svoji vsebini morajo zanimati vse najširše sloje, tudi najnižje, po velikem delu Dolenjske in Go- • renjske ter bi že z ozirom na to morali biti tudi slovenski.
To isto velja o s a m o n e m š k i li razglasih o poštnih pošiljatvali, ki se niso mogla dostaviti in sicer še .v večji meri, kajti takšen razglas je namenjen najširši javnosti; vendar so objave te vsebine v „Laib. Zeitg"', — kolikor sem jaz to mogel zasledovati, — vedno le nemške. Tako n. pr. v .. Laib. Zeitg" z dne 18. dec. 1903 in 16. junija 1904.
drejši kot Salomon. Tudi ^rdečega jabolka ne potrebuješ tudi brez njega boš bogat. Samo da se tvoje bogastvo ne bode družilo z zavistjo."
,,Povej mi, o starec", mu odgovori Džafar ter se zgane. „Kje stanuje častitljiva mati našega boguugodnega Kalifa?"
. Starec se mu je globoko priklonil ter mu je pokazal pot.
Kdo ne pozna v Bagdadu solnca vsemirja, velikega, glasovitega Džafar j a?
Jutri! Jutri!
Kako prazen, pust in ničev se nam zdi vsak minoli daft! Kako male sledove pušča za seboj! Kako jadno je ginevala ura za uro.
In vendar hoče človek živeti, oklepa se življenja, stavi vanje, vase in v prihodnjost vse svoje nade ... O koliko sreče pričakuje od pri-hodnjosti!
Toda zakaj si domišlja, da drugi, jkihodnji dnevi ne bodo enaki temu ravnokar preživetemu ?
Nemški in slovenski pa je razpis službe poštnega odpravnika na Savi (v vDaib. Zeitg"'
15.	dec. 1903) in službe, poštnega odpravnika v Zagorju (politični okraj Postojna) v „Laib. Zeitg"
16.	jan. 1904; v poslednji številki" ,,L. Z." je dvojezična še neka druga objava istega ravnateljstva, (koje vsebine pa nimam zabeležene.) "
Dejstvo je torej: na Kranjskem, v deželi-skoro popolnoma slovenski, vse oblasti, državne in deželne, tudi dež. odbor, razpisujejo celo mesta slug* edino le v nemščini; c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu pa uradniška mesta za isto deželo — deloma vsaj dvojezično! Kaj pa pove to dejstvo?
Razmišljaj, narod slovenski, potem pa govori pri prvih volitvah vsaj".— možato besedo!
Da so uradne objave različnih oblastnij iz Koroške in Štajerske v „Laib. Z," edino le nemške, to je sicer,po vsem prejšnjem umevno, dasi vseskozi neopravičeno. Gotovo je krivično v onih slučajih, kadar se razpisujejo službe pri uradih na Slovenskem, kjer bi mora 1 vsak uradnik . znati slovenski, in tudi v onih, kjer se pri državnih in deželnih zavodih in uradih na Koroškem in Štajerskem zahteva tudi znanje slovenščine!
Končno je žalostno, prav za prav žaljivo za narod slovenski v prvi vrsti na Kranjskem, ako dež. vla\la te kronovine vse razglase centralnih državnih oblastev kranjskemu prebivalstvu, ki je po 95% slovensko. — z malo izjemami — objavlja le v nemščini. Ali ni kričeča krivica, da se v Avstriji, kjer so zakonito vsi narodi enakopravni, dobi kronovina, v kateri govori vlada ljudstvu v jeziku, ki ga najmanj 90%' tega ljustva ne razume ?
Kakšen praktičen pomen pa potem sploh imajo takšni razglasi? Izgovor, da jih večina iiak ne bere, je popolnoma napačen in jalov; kako pa jih naj bere. ker jih ne razume, oziroma niti v roke ne dobi vsled male razširjenosti „L. Zg"-e! — Ako se hoče pravo zanimanje ljudstva za odredbe oblastnij in za različne javne naprave vzbuditi in isto s tem vzgajati za dobre državljane, ter ljudstvu v resnici koristiti, treba mu je govoriti v jeziku, ki ga to ljudstvo razume!
Toraj zdrav razum in avstrijski temeljni zakon veleva to: Kranjska vlada mora imeti slovensko uradno glasilo! govoriti slovenskemu narodu v slovenskem jeziku!**
Ker pa vlada niti na Kranjskem sama od sebe tekom 37ih let ustavne dobe v Avstriji ni storila ničesar, da bi v tu opisanem oziru dejansko uveljavila zakonito zajamčeno jedna-kopravnost Slovencev, marveč dan za dnevom stori vse, da veljato našega jezika v javnem življenju
* Tako razpisuje sodišče v Kranjski Gori („Laib. Zeitg". 2. marca 1904) tudi mesto „pisarn. pomožnega delavca" (Kanzleihilfsarbeiter) ali pisarja samo nemški; delajo pa tako tudi druga sodišča!
** Kakšni pa so uradni listi po sosednih deželah, kjer bivajo Slovenci? — uradni listi namenjeni Slovencem? v kakšnem jeziku govori tam vlada Slovencem? Sinovi slovenskega naroda, popišite nam svoj položaj v tej zadevi! Dobro bi bilo, da bi se to zgodilo nemudoma in sicer po lokalnih listih in eden list bi naj poteni zbral vse objavljeno grfedivo ter nam podal celotno sliko našega narodnega stanja v tem oziru! Potem pa vsi Slovenci po vseh slov. deželah na skupno odločno in vztrajno delo in m o-ramo doseči, kar je naša pravica! Vlada nam mora govoriti v slov. jeziku!
Toda tega,si tudi ne domišlja. On ne ljnbi premišljevanja in prav je tako!
,.Jutri, jutri!" se tolaži — dokler ga to „Jutri" ne pogrezne v grob.
No — ko počivaš v grobu, hočeš — nočeš — nehaš premišljevati.
Vrabec.
Vrnil sem se z lova in šel po vrtni aleji. Moj pes je tekel naprej. Naenkrat začne zadrža-vati korake in lezti, kakor bi zavohal pred seboj kako divjad.
Zrl sem po aleji ter zapazil malega vrabca z rumenim kljunčkom in majhnim perjem na glavici. Padel je bil iz gnezda — silen veter je stresal breze v aleji in nepremično je sedel sedaj tu raztezajoč komaj vzrastle perutnice, kakor bi prosil pomoči.
.Počasi se mu bliža moj pes. kar se loči od bližnjega drevesa, stari vrabec s črnimi prsi, kakor bi se odtrgal od veje. ter pade kakor kamen naravnost mojemu psu pred gobec, in se
vedno bolj utesnjuje, uničuje, je najsvetejša naloga onih naših činiteljev. ki so vzeli odgovorno nalogo na svoje rame, braniti koristi slovenskega naroda, t, j. naše časopisje, naši poslanci in naši avtonomni zastopi. da nemudoma, odločno in vztrajno zahtevajo od vlade izvršenje narodne ravnopravnosti tudi v tem oziru in da po potrebi isto -prisilijo, da vrši svojo dolžnost tudi na to stran. Slovencem ni treba v tem oziru prositi za nobeno milost, oni hočejo in zahtevajo le svoje zakonito zajamčene pravice. Vlada nam v tem nima deliti nobene milosti, marveč ima le izvesti, kar ji veleva zakon. Storila bode to in mora storiti, ako je to avstrijska vlada; ona pa m o r a biti avstrijska!
Na delo torej, kar vas je slovenskih listov na Kranjskem, slovenskih poslancev, slovenskih samoupravnih zastopov! Uporabite- vsa postavna sredstva, delajte složno kot en mož: uradni list na Kranjskem mora biti slovenski, razglasi v njem bodisi samo slovenski, ali pa slovensko-nemški; ne pa nemško-slovenski ali pa celo samo nemški! To je naša pravica, zakonito zajamčena v državnih temeljnih zakonih!	(Dalje prihodnjič.)
Zoper pijonirje germanizma.
S hvalevredno vnemo se je ,.Domovina" zadnji čas bavila z našim šolstvom. Tega poglavja bi noben slovenski politik, noben rodoljub pet smel pustiti izpred oči. Važni pa v tem oziru niso samo učni načrti in ustroj poedinih šol, važno je pred vsem tudi učiteljsko osobje samo.
To je poudariti tem bolj. ker je vstal v središču slovenskih dežel agitator, ki organizira Kočevarje in vse šulvereinske in državne učitelje južne Avstrije v avant- gardo nemštva ob Adriji,, pri tem pa pod krinko humanitarnih podjetij skuša, pridobiti tudi Slovence, da bi mu kot kitajski kuliji vlekli vsenemški voz dol do •sinjegat morja. Le poglejte „Laibacher Schulzeitung",, odkar jo ima v rokah prof. Peerz (recte Pire,, Kočevar po rodu!)!
Tu zveni vsaka vrsta od besed „vom Erz-gebirge bis zum Adriastrand", za katerimi tiči misel: Vom Belt bis zum Adriastrand — zraven pa mož j)iše patriotične brošure; seveda drugače bi s svojim pangermanizmom ne bil tako varav (da ga ni sram!). Če je to hinavščina. pa je skrajna domišljavost, kar nudi Peerz v svoji uredniški listnici; zdi se, da se že ves svet vrti okoli Peerza in njegovih ,.Padagogenabendov", da je vsa Germanija zamaknjena v „Pirčeve" lepe oči —^ zares jih popisuje! — to se nam je pristudilo!
Pa najsi bi bilo, ko bi se ta mož ne loteval slovenskih učiteljev! Z ovčjo nedolžnostjo nas skuša uveriti, da je on le za mir in spravo — tu na Kranjskem. Vprašamo ga pa: zakaj pa v svojih mariborskih in beljaških govorancah ne priporoča Nemcem, naj spoštujejo ravnopravnost in dajo nam pravično šolstvo? Pa bo mir!
Nedolžnega se napravi ter zatrjuje: ..Ljubi i moji. minister mi je pisal (!), da sem jaz prvi: pedagog južne Avstrije! Poučeval bom vse te in te stroke v neškem jeziku; saj razumete nemški!" In to govori dandanes, ko bi vendar pričakovali, da dobi ljubljanska preparandija bolj slovensko lice.
začne zaletavati razmršen in razkocan z obupnim rin žalostnim vrišžem proti široko odprtemu žrelu, obitemu od velikih, strašnih zob.
Hotel je rešiti svojega mladiča, ščitil ga je z lastnim telesom . . . vse njegovo malo telesce je drgetalo strahu, glasek mu je postajal divji in hripav, žrtvoval se je. hotel je umreti!
Kakšna grozovita, velikanska pošast se mu je moral zdeti pes! In kljub temu ni mogel ostati gori na visoki, varni veji. Sila, večja od njegove volje ga je bila .potegnila doli.
Moj Trezov je obstal in se potem umaknil. Očividno je moral priznati tudi on ono silo in se ji ukloniti. Poklical sem osuplega psa in odšel s čutom občudovanja in spoštovanja v srcu.
Da, ne rogajte se, čutil sem res spoštovanje do tega malega junaškega ptička, do strastnega izbruha njegove ljubezni.
Ljubezen, sem si mislil, je vendar močnejša kot smrt in strah pred smrtjo. Samo z ljubeznijo se ohrani in polje življenje.
Mi slovenski učitelji se zavarujemo zoper take licemerske napade na naš značaj, naše mero-dajne kroge pa opozarjartio, naj ne dopuste, da bodo našo mladino o japonskih generalih poučevali možje kakor Peerz — to je zdaj Peerzu najljubši predmet!
Paberki po časnikarskem polju ali zbadanja v paragrafih.
§ 1. Največje slovansko mesto na Avstrijskem je Dunaj. To se razvidi že iz tega, ker je upravno sodišče v zadevi ptujskega okrajnega zastopa izjavilo, da imajo tokrat Slovenci pravico na svoji strani. To ima zdaj grozne posledice. Ptujski okrajni zastop je baje sklenil, da izreče upravnemu sodišču nezaupnico za tako nečuveno postopanje, ki bije ,.sveti germanizaciji" tako-rekoč v lice. Tudi ,.giftna krota" se bode peljala osebno na Dunaj, da vloži ustmeni protest. V listu ji baje ne bi verjeli.
§ 2. Ornig ima gromozenski katar. Prehla-dila ga je razsodba najvišjega sodišča. Dr. Tavčar mu je sicer nasvetoval, naj si kupi „patent Nasen-douche", ali on je žalostno odkimal, ker proti temu ne pomaga noben „tuš". Pač pa je rekel, da sprejme ta ..nos" v svoj grb, če bi v slučaju postal ,.adelig". Bog daj, da ,,nosa" ne bi nikdar pozabil.
§ 3. Ljudje potujejo iz različnih vzrokov. Tudi celjski župan Rakusch pojde v Egipt (Je že nazaj! Op. ured.). Pravi namreč, da so morali stari Egipčani biti nemške krvi, ker drugače ne bi mogli ustvariti tako nesmrtnih del. Njegova logika je ta: Adam in Eva sta bila prva človeka. Ko sta nekoč vpregla konja v kočijo, pribeži osel in začne kričati „I-a, I-a". (Jaz tudi.) Kako zamore torej osel kričati ,.I-a". če Adam in Eva ne bi bila Nemca. Rakuš postane član pariške akademije! Pri tem potovanju hoče tudi napraviti majhen „Absteher" na Japonsko, ker mu ravno ni mnogo s poti in bi rad izrazil Japon-, cem svoje simpatije. Prej bi mu pa še svetoval, da kupi Kleopsovo piramido, katera že stoji tisočletja. In če bi na njenem vrhuncu sezidal ,.D. Haus". se mu ni bati, da pade v Voglajno.
§ 4. Kakor se sliši, bodo nemški cestni komisarji v celjskem okraju dali izbrati po nem-škutarjih vse one kamne, katere so navozili slo-vensko-narodni kmetje in sicer radi tega. da se bodo nemškutarčki vadili v ponižnosti in se utrdili za naporno „germanizacijsko" delovanje. Stem hočejo tudi pokazati svojo neodvisnost od Slovencev.
§ 5. Zato imajo nemški trgovci po Celju ia drugih obmejnih krajih samo nemške napise, ker bi bilo ,.izdajstvo", če bi napravjli „s slovenskimi groši". slovensk napis.
§ 6. ,,Puf-štaj;n" je ime neke nemške krčme, ki se zida v Brežicah in je že zdaj nemške po-baline čisto „spufala", kakor je soditi iz različnih dopisov.
, S 7. ,.Enega v tolige zepšejo. zepšejo", to lepo narodno pesem si je peval teharski župan, ko je prišel občinski odbor v slovengke roke.
§ b. Prosim gospod urednik ali je res. da so celjski nemški akcijonerji ponudili Japoncem brezobrestno posojilo?*	Jaka.
: * Kakopak Saj ga sami iščejo. Kfer začno V kratkem svoj ..pufhavs" vleči iz Voglajne.
Domače in druge vesti.
— Zadnja sodnijska imenovanja in Slovenci. Minolo nedeljo smo izvedeli nove sodnike, ki imajo poslovati med Slovenci na Štajerskem
in Kranjskem. Pomenljivo je prvič to, da so čuvaji našega blagra v Gradcu in na Dunaju milostno blagovolili namesto dveh imenovati samo enega svetnika, v graško nadsodišče in to Nemca, ki vleče zato določeno plačo. Slovencu Škerlju v Novem mestu pa so dali naslov brez plače V Celje so dali adjunkta Rojica nemškega mišljenja — brez konkurza, da \Slovenci še prositi niso mogli za to mesto. V Konjicah in v Ribnici praznih služeb sodnih pristavov pa sploh niso' oddali, imeli pa so — slovenske prosilce za nji. Prav tako, kakor svoj čas, ko so bile prazne službe sodnih pristavov v Marenbergu, Št. Lenartu in Ormožu. Tedaj so hitro in zvesto našli v Marenbergu službo za Nemca, za drugi omenjeni dve mesti pa sta prosila dva Slovenca, a nista dobila nič, ampak eden je zapustil Gleispachovo milost, drugi pa je še čakal in čakal kot avskultant s 50 gld. na mesec, v tem ko je marenberški nemški adjunkt vlekel čez 100 gld. — V ministrstvu so na interpelacijo rekli, da Št. Lenart in Ormož nista bila prazna, to ravno tedaj, ko je za obe mesti razglašen bil konkurz, kateri se jim za Marenberg ni zdel potreben.
—	Naše razmerje k1 celjskim ponemčenini meščanom. Ljubljanski časopis „Slovenec" je objavil članek, v katerem seznanja svoje občinstvo z razmerami v Celju. Kaj tacega je samo na sebi gotovo primerno, saj bi morala vsa pereča vprašanja, tičoča se naroda kjersibodi, biti jasna vsem Slovencem. Zdi se nam pa potrebno povdariti, da se v ti zadevi s stališčem „Slovenca" v vseh točkah ne strinjamo. Dopisnik pravi, da bi morala biti skrb mladih gospodov, ki v Celju v ospredje silijo, <ja bi zahajali v družbo slovenski stvari odtujenih, ponemčenih trgovcev in drugih meščanov ter da bi jih pridobivali za slovensko stvar, ne pa, da se jih v časopisju slika kot odpadnike. Kdor celjske razmere pozna, mora pritrditi, da bi ta pot ne peljala k nikakšnemu uspehu za slovensko stvar v Celju. Nemško meščanstvo stoji pod železnim terorizmom nemške stranke. Nemško uradništvo. občina, zavodi in društva imajo meščanstvo v trdih kleščah. Vsak korak privržencev nemške stranke je pod strogo kontrolo njenih ovaduhov, ki so zato plačani. Mesar, ki zalaga ,,Narodni dom" z mesom, se je udeležil nedolžne veselice v „Narodnem Somu1', da bi tamošnjemu gostilničarju, ki mu da mnogo zaslužka, pokazal svojo pozornost. Prišel je- pred strogi sodni stol nemške stranke in se moral slovesno zakleti, da tega ne bode več storil, ker bi sicer bilo po njem! £tanovnica nemške hiše je šla kupovat v „Narodni dom" in še isti dan se ji je zagrozilo, da se jo iz stanovanja vrže. Pri takih razmerah obvelja za nas celjske Slovence strogo načelo podpirati le odločno slovenske pristaše, ne pa se varati z nado, da bodemo v narodnem oziru kaj pridobili, ako se bodemo ponemčencem in švigam švagam približali in jih pridobiti skusili, svojce pa oškodovali. Gledati moramo, da v vsakem oziru postanemo samostojni in računati moramo le z gotovimi količinami.
—	Nova nemška šola. — Branimo se!. ..Tagespost" je objavila v svoji številki od 29 sušca t. 1. dopis iz Arveža z vestjo, da se bode za dele občine Klanjec (Glanz) in občine Gradiše
Maksim Gorkij:
Pesem o Hudourniku.
Nad sivo ravnino morja zbira veter gromo-nosne oblake. Med oblaki in morjem šviga kot črni blisk semtertja Hudournik.
Zdaj se dotika s perutmi valov, zdaj zopet švigne kot blisk pod oblake in kriči, kriči, in oblaki slišijo veselje v drznem kriku ptice . ..
V tem kriku je hrepenenje po viharju! Moč jeze, plamen strasti in prepričanje v zmagi slišijo oblaki v tem kriku.
Galebi stokajo pred nevihto. stokajo, premetavajo se nad morjem in hočejo na njegovo dno skriti svoj strah pred nevihto.
In potapljavci tudi stokajo. njim, potap-ljavcem je zabranjeno naslajati se nad bitvijo življenja; gromenje treskov jih plaši.
Bedasti pingvin skriva boječe svoje debelo telo v skalah .. . Samo ponosni Hudournik šviga smelo in svobodno nad razpenjenim sivim morjem.
Vedno temneje in nižje se spuščajo oblaki nad morjem, a valovi pojo in plešejo in skačejo kvišku gromu naproti.
Grom krohota. V peni jeze stokajo valovi in se kregajo z vetrom. In glej, že grabi veter trume valov s krepkim objemom in jih mečlje z enim vzmahom v divji zlobi na skale, razbijaje v prah in v curke sma^agdnozelene gromade.
Hudournik -šviga kričaje, podoben črnemu blisku, kakor strela prodira oblake in s krili odnaša peno valov.
Glej ga, obnaša se kakor demon. — ponosni, črni demon viharja, — in smeje se in joka 'od veselja!
V jezi groma - čuječi demon — sliši davno obnemoglost. prepričan je, da ne skrijejo oblaki solnca, — ne. ne skrijejo!
Veter vihra . . . Grom krohota ...
Z modrim plamenom plapolajo kope oblakov nad brezdnom morja, Morje lovi strele bliska in jih duši v svoji globini. Kakor ognjene kače se vijejo v morji, gubeč se odsevi teh bliskov.
— Nevihta! Kmalu se pripodi nevihta! To šviga ponosno drzni Hudournik sredi bliskov nad jezno rjovečim morjem, to kriči prerok zmage:
Naj še silneje razsaja nevihta!
(Schlopberg) osnovala nova dvorazredna šola z nemškim učnim jezikom na Pesničkem vrhu. To je del slovenske zemlje! Pisatelj teh vrstic se je o tem osebno prepričal, da govori ljudstvo v teh občinah skoro izključno slovenski. Otroci so bili doslej všolani v Sv. Duh na Ojstremvrhu in v Št. Jur ob Pesnici, kjer je doslej še dvojezičen pouk. Vsled tega germanizacija prepočasi napreduje. kar preseda osobito lučanskim nemčurjem. Snuje še tedaj nova nemška. Da ne bi bilo ovir, je ponudil lučanski Hierzer — fanatičen Nemec - stavbišče za šolo in prostor za šolski vrt brezplačno, samo da bo nemški podučni jezik. Jako zanimivi so podatki ljudskega štetja osobito, ker se mora vpoštevati, da v lipniškem okrajnem glavarstvu, pod katero spada arvežka sodnija, vsacega štejejo za Nemca, ki sploh nemški zna. Umevno pa je, da je ob jezikovni meji znanje nemščine precej razširjeno. Zadnji ,.Gemeinde-lexicon'' za Štajersko na podlagi ljudskega štetja od 31. decembra 1900 izkazuje v občini Gradiše 1273 Slovencev in 1125 Nemcev to se pravi po večini tudi nemški govorečih Slovencev, v občini Klanjec 829 Slovencev in 856 ,,Nemcev", v vasi Pesnici sami, kjer se bo nameravana šola zgradila. pa 487 Slovencev in 313 „Nemcev". Kako redko se kaj čita o teh krajih! Pozabljeni so skoro — in meje slovenskega jezika se vsled naše malomarnosti in brezbrižnosti neprestano krčijo. Tudi za dvojezično šolo na Kaplji v istem okraju, kjer biva 1232 Slovencev in le 43 nem-škutarjev je po današnjem razglasilu imenovan nemški učitelj Janez Menninger iz Lipnice! Žalostno! Kdaj se bodo našli možje, ki bodo tudi na te dele slovenskega organizma počeli misliti in storili korake v omejitev napredujoče germa-nizacije? Osnujmo vendar enkrat osrednjo narodno pisarno z okrajnimi p o d-organizacijami^ kot jo že davno imajo Nemci! Vsako pretečo nevarnost našemu narodu in našemu ozemlju bi pravočasno doznali in primerne protikorake. storili. Tako se pa marsikaj vrši, kar je na škodo nam Slovencem, a vendar ni odpora. Ko je prepozno, se /mlimo in tarnamo, na dejanja pa ne mislimo.
—	Podpirajte narodne trgovce. Ptujski ,,šajerc" vulgo ,.giftna krota" se je spravil v svoji zadnji številki zopet na ptujske narodne trgovce, katerim očita, da prodavajo blago dražje, kakor je prava vrednost. No, mi bi radi poznali ptujskega nemškutarskega trgovca, kateri prodaja slovenskim kmetom blago cenejše, kako je prava vrednost ali pa sploh cenejše, kakor slovenski trgovec. Ako ste Vi ptujski nemškutarski trgovci res taki poštenjakoviči', zakaj pa potem hodijo ptujski Nemci in nemškutarji svoje potrebščine za praznike večinoma kupovat v Maribor in Gradec?! Vi hočete slovenskega kmeta prisiliti, da kupuje pri vas, dočim se vas vaši nemški meščani sami ogibljejo! Vj ptujski nemškutarski trgovci se posmehujete slovenskim trgovcem, da .v njihovih blagajnah „prede sedaj pajek svoje mreže". — No le počasi, vi nemškutarski kramarji! Ako vam slovenski kmet izostane, bode predel pajek svoje mreže ne samo v vaših blagajnah. ampak tudj v vaših želodcih! Slovenski kmetje iz ptujskega okraja pa ravno sedaj, ko se bližajo velikonočni prazniki, dobro premislite, kje in pri komu bodete kupovali svoje p o ti- e b š č i n e.
—	Šoštanj. V Šoštanju še vedno vre! Lani so Slovenci zmagali pri volitvah. Vlada je volitve seveda - razveljavila in razpisala nove. Volilni imenik za nove volitve je postal že pravomočen, kar čez noč je pa vlada celo dosedanjo volilno postopanje razveljavila in se začne ples iznova. Tako na Štajerskem večno volimo in volimo, 'do konca pa ne pridemo.
—	Občinske volitve v Oplotnici zopet razveljavljene. Oplotnica je najzgovornejši vzgled, kako se dela s Slovenci na Štajerskem. Dvakrat zaporedoma so tu Slovenci zmagali in dvakrat zaporedoma je politična oblast vsled pritožbe nemškutarjev našla dlako v jajcu ter je volitve vsled formalnih nedostatkov razveljavila. Ravnokar smo izvedeli, da so zadnje volitve zopet v vseh treh razredih razveljavljene, ker davčna vsota v posamezne razrede ni bila prav razdeljena. Prej politična' oblast tega seveda ni mogla iznajti. Torej zopet nove volitve, novi boji! Ista slika, kakor na Ptujski gori, v Šoštanju in celjskem okrajnem zastopu. Mogoče doživimo isto
tudi na Tehflrjih, kjer so se Nemci pritožili zoper krivice, katere so namenoma sami Slovencem sto rili. da bi se mogel najti pozneje kak nedostatek. To je ustavnost, to je dar avtonomije! Slovenci, ne dajte se utruditi, vstrajajte! Tudi v Oplotnici bode zmaga končno trajna!
—	Celjski okrajni zastop. Posl. Žičkar in tovariši so v državnem zboru dne 4. t. m. vložili interpelacijo na ministra za notranje posle glede celjskega okrajnega zastopa. Interpelacija dokazuje, da je bilo protizakonito, ko' je graško namestništvo razpustilo prejšnji okrajni zastop, preden Se je konstituiral novoizvoljeni zastop. Bilo je tudi proti zakonu, ko je namestništvo zabranilo konstituiranje novega zastopa ter vse posle izročilo vladnemu komisarju. Interpelacija vpraša dalje, zakaj je komisar dr. Lehmann brez vsakega pravega vzroka iz službe odpustil več od prejšnjega zastopa nastavljenih cestnih komisarjev in jih nadomestil z novinci, ki so pristaši nemške stranke.
—	Narodna nezavednost. ,.Slov. Narod"' piše: Na Spodnjem Štajerskem se je v zadnjih letih ustanovilo precej slovenskih narodnih trgovin, ki vse stoje na jako dobrih nogah. Grajati pa moramo, da nekatere velike narodne trgovine, ki bi morale biti kot narodna podjetja vzor drugim slovenskim trgovinam, pošiljajo v čisto slovenske kraje in slovenskim trgovcem na Primorskem pisma, na katerih je firma trgovine izključno v nemškem jeziku. Ime za danes zamolčimo, pričakujemo pa, da taka narodna nezavednost enkrat za vselej izgine. Ako imajo Slovenci na Spodnjem Štajerskem doma na svojih trgovinah slovenske napise in sicer samoslovenske, gotovo ne bo škodovalo njihovem ugledu in interesu, če tudi kuverte v slovenske kraje slovenskim trgovcem pošiljajo s svojo firmo v slovenščini.
• — Politično in gospodarsko društvo v Št. Pavlu, pri Preboldu je sklenilo enoglasno na svojem občnem zboru dne 2. aprila t. 1 sledečo resolucijo: Politično in gospodarsko društvo v Št. Pavlu izjavlja, da stoji neomajeno na stališču, da ima slovensko - nemška gimnazija ostati v Celju.
—	Obrtni kažipot za leto 1905, ki ga je izdalo „Občeslovensko obrtno društvo" v Celju, je razposlalo vsem rodoljubom, o katerih je bilo misliti, da se za stvar zanimajo. V zalogi je še par komadov, in kdor ga slučajno ni sprejel, pa reflektira nanj, naj se oglasi pri Omenjenem društvu. ..Kažipot" ima veliko kulturno važnost za štajerske Slovence^ in čez nekaj let zadobi zanimiv historičen pomen, saj bo priča o razvoju in napredovanju slovenskega obrta in trgovine na Štajerskem. Društvo je imelo s izdajo te knjige znatne stroške, in samo. požrtvovalnemu naporu g. društvenega predsednika se je zahvaliti, da je »Kažipot" mogel letos na beli dan. Zato pa .je tudi nujna želja naša, da gospodje, ki so knjigo prejeli, a še ne vposlali nizke svote. kolikor stane, to store prav v kratkem, da denemo račune v red in poplačamo vse stroške. Društvo se pripravlja obenem že na izdajo »Kažipota" za prihodnje leto. Ker vemo sami najboljše, da prvi letnik še ni bil popolen in tudi ni mogel biti. ker od marsikod nismo dobili izpolnjenih pol, ali pa so bile netočno izpolnjene. Da to zaprečimo, se obračamo že sedaj na narodne kroge, gospode občinske predstojnike, učitelje ali duhovnike, naj bi se izvolili oglasiti društvu, ako bi bili pripravljeni iti nam na roko. Nekaj narodnjakov imamo že zabeleženih, pa nujno je želeti, da se jih oglasi še mnogo, ki nam bodo vposlali svoj čas točne, zanesljive podatke na izpolnilnih polah.
—	Okrajnemu glavarstvu. Jeseni smo opozarjali c. kr. državno železnico na nedostatek, a ona se zato ni zmenila. Ker so vsled te skrajne malomarnosti in brezbrižnosti teh birokratov v nevarnosti človeška življenja, se obračamo danes do okrajnega glavarstva in pričakujemo, da to takoj Odpomore. Ob cesti, ki vodi iz Žalea v Griže, je postavljena tik ob progi velika hiša, ki razgled na progo popolnoma zakriva. Razun tega se razprostirajo na obeh straneh hmeljska polja, in sedaj ko stoje že drogi, je popolnoma nemogoče videti vlak. dokler ni že na cesti. Lani se je parkrat komaj zabranila velika nesreča, enkrat bi bil vlak skoraj povozil voz, na katerem je bilo pet oseb, v drugem slučajo. je konj butnil z gobcem že v strojevo svetilko ter jo razbil itd. Vlakov vozi sedaj mnogo, razun tega tam tudi ran^irajo, razgled pa na vse strani zaprt, tako da je nevarnost skrajna. Zatvornice bi—
se prav lahko zapirale z bližnjega kolodvora. Trdno pričakujemo, da okrajno glavarstvo nima zaprtih ušes kakor birokrati v Beljaku ter stori nemudoma potrebne korake. Življenje davkoplačevalcev je vendar več vredno kakor bedasta štedljivost ali komodnostc. kr. uradnikov!
-.-: Umrla je.v Celju v sredo popoldne po kratki bolezni gospa Roza Natek, soproga c. kr. poštnega oficijala. S priljubljeno < in spoštovano rodbino globoko ožaloščenega soproga sožaluje vse narodno meščanstvo. Truplo pokojnice so prepeljali danes ob 1. uri na Vransko in pokopali na on-dotnem pokopališču. Bodi jej žemljica lahka!
Znanstvena ekspedicija našega rojaka, inženirja Ferdinanda Lupše. Naš podjetni, slavni rojak, F. Lupša se mudi v deželi Siam. v osrednji Aziji, kjer je prevzel veliko, znanstveno ekspe-dicijo v temne, doslej neodkrite azijske pokrajine. Ekspedicija je namenjena k izviru reke Menam Chao Phya, in če bodo dopuščale okolnosti. še naprej do izvira reke Mekong, obe reki sta v svojih zgornjih delih popolnoma nepoznani. Januarja t. 1. je dospelo priporočljivo pismo od pred-sedništva c. kr. geogr. družbe na Dunaju e, kr. avstro-ogrskemu konzulatu v Bangkok na njegovo veličanstvo siamskega kralja in urade v svrho podpore, zaščite in varstva .ekspedicije. Ob tej priliki je bil tudi imenovan naš rojak udom kor-poracije '»The Siam Society". koje naloga je' vsestransko znanstveno odkritje kraljevine si-amske, koje po največ delov je še nepoznanih. Posebno zgodovina ter šege in navade narodov, kojih je mnogo še popolnoma nepoznanih in ki žive in se skrivajo .dandanes po pragozdih, nadalje geografija, geologija itd. spada v delokrog te korporacije. Ta korporacija je še mlada ter šteje nekoliko nad 30 udov. ki pa so po največ vladne osebe, kakor prestolonaslednik, minister princ Damroug Rajanubhab i. d. ter znanstveniki. Našemu rojaku služi to gotovo v veliko čast. Celo najvišji znanstveni krogi, kakor c. kr. geografska družba na Dunaju, je njegovo delovanje odobrila ter ga hoče podpirati pri nadaljnem podjetju. Njegova ekspedicija bo prva avstrijska v one kraje, in dalje pcva slovenska sploh. Gospodu Ferd. Lupši pa želimo iskreno najlepših uspehov. Pozdravljen v daljni tujini!
Umrl je 3. t. m. v Št. Jurju ob Pesnici upokojeni nadučitelj g. Josip Druzovič. Služboval je 42 let. Ker je bil kremenitega značaja, je moral pretrpeti toliko bridkosti, kolikor jo more nemila usoda nakloniti le učitelju-trpinu. Blag mu spomin!
. — Reforma v šolstvu. Okrajni šolski svet • v Radgoni je predlagal pri deželnem šolskem svetu, da se v dveh ondotnih šolah (pri Sv. Petru in v Ščavnici) uvede v poletnem času za po-skušnjo samo dopoldanski pouk. t. j. od 7. do 12. ure s četrtkom vred.
—	Narodna čitalnica v Žalcu. Poljudnega predavanja g. c. kr. prof. Vodnika iz Celja ,,o elektriki in nje prakt. uporabi" se je udeležilo ogromno število ukaželjnih poslušalcev. Risalna dvorana je bila do zadnjega prostorčka napolnjena. Vseskozi interesantnim. blizu 3 ure trajajočim izvajanjem je sledilo občinstvo z napeto pozornostjo in z velikim zanimanjem. Bodi g. po-davatelju izrečena še enkrat najtoplejša zahvala za njegovo požrtvovalnost in trud z uljudno prošnjo, da bi še v bodoče blagovolil se odzvati na naša povabila.
—	Veselico v prid ,.Učit. konviktu" priredi »Savinjsko učit. društvo" dne 14. majnika na Vranskem. Da bode gmoten vspeh veselice tem večji, se bode vršil tudi srečolov. Radi tega prosimo vse gospice tovarišice kakor tudi gospode tovariše, da blagovolijo nabirati med seboj in med učiteljskimi prijatelji dobitke za srečdlov. Pošiljajo naj se isti do 1. majnika g. R. Vrablu. učitelju na Vranskem.
Odlikovanje. Nadučitelj g. Ernest Slane pri Sv. Bolfenku blizu Središča je dobil vsled priporočila kmetijske podružnice za ljutomerski okraj od c, kr. kmetijske družbe štajerske pri-znalno diplomo in bronasto svetinjo za zasluge, koje si je^ stekel na gospodarstvenem polju.
—	Štorjanarji v Celju. Pod tem naslovom se nam je zadnjič poročalo o premembi gostilničarja pri „Bierquelle" v Celju. Kakor se nam je pozneje pojasnilo, naš poročevalec zadeve ni popolnoma resnično opisal. Lastnik gostilne je bil doslej in je tudi zanaprej I. Tekavc, najemnica pa ni njemu odpovedala, ampak nasprotno on najemnici. Vsled želje zadevo v toliko pojasnimo.
—	Nakup posestva. Grad Bistrico v Miiriški dolini je kupil od lastnika Langfellnerja ljubljanski advokat in poslanec dr. Ivan Šusteršič.
—	Pozor pred Sudmarko! Na prodaj je uprav na npvo postavljeno enonadstropno, obsežno hišno poslopje v spodnještajerskem mestu, pol ure'
oddaljeno od kolodvora. Poslopje stoji ob državni cesti in tik vojašnice ter obsega več pripravnik sob za častniška stanovanja in primerne prostore za malo trgovino. S poslopjem se odda tudi tik hiše se nahajajoči veliki vrt. Dosedanji lastnik namerava hišo z vrtom prodati zaradi svoje visoke starosti m preselitve na drugo posestvo. Želeti je, da se pravočasno oglasi kak narodni .podjetnik, ker ima poslopje prav lepo in ugodno lego ter bi bila za Slovence velika škoda, ako bi ta posest prišla v nemške roke, kar bi se pa sicer moglo zgoditi, ker je proslula Siidmarka lastniku baje že napravila ponudbo. Eventuvalne se proda s poslopjem tudi okrog 3 ha v lepi ravnini in blizu hiše ležečega zemljišča. Natančnejši podatki se izvedo pod naslovom: A. Kunstek v' Slovenski Bistrici št. 89. Vsi slovenski listi se prosijo za ponatis te notice.
—	Zopet velik požar. Iz Rečice ob Savinji nam poročajo: Predsinoči ob 11. uri zažarilo se je naenkrat nebo in pokazal se je v komaj četrt ure oddaljenem kraju Vimpasle velik požar, kateri je vpepelil 2 marofa in en kozolec. — To ne bi bila ravno tako velika nesreča, ko bi ne bilo pogorelo s tem vred tudi 12 govedi in en človek po domače stari Menčonov Jože. Škode je okrog 10.000 kron. nesrečniki pa so zavarovani. Pogorelo je pri posestnikih, po domače: Vokla, VrHč in Funtek. — Goreti je pričelo na treh krajih naenkrat; kako je ogenj nastal se ne ve.
-- „Slovensko katol. politično društvo" na Teharjih opozarja še enkrat na svoj občni zbor .v nedeljo ob 4. uri popoludne v vili g. Pečnaka. Govorila bosta poslanca gospoda Berks in dr. Hrašovec.
Zahvala. Ptujska posojilnica je blagovolila podariti šolarski knjižnici v Stoprcah 29 trdo vezanih knjig. Za ta lepi dar izrekata pod-pisanca v imenu krajnega šolskega vodstva najtoplejšo zahvalo.
A. Hren, nadučitelj. Ignac V r a b i č, načelnik.
V Žalcu je umrl dne 3. t. m. Martia Žuža še v mladih letih. Bil je vesel človek ii znan žalski original.
—	»Slovenski konji". Nemškutarski »Šta-jerc" piše: „V nekem štajerskem listu je bilo te dni čitati poročilo, da so na prodaj štirje slovenski konji". Jako zanimivo bi bilo. ako bi človek zvedel kake slov. pol. stranke so ti konii.
»Slovenski konji" to je seveda ptujskemu »Štajercu" nekaj povsem novega, ker on pozna . med svojimi privrženci le eno politično pasmo, namreč: »nemškutarske osle".
—	„Štajerčevi naprednjaki". Znano je. da so pri volitvah v okrajni zastop konjiški zmagali Nemci, kakor so: Possek, K a d i u n i g g, K o-v a t s c h, Lederer, Kupnik itd. Nemškutarski »Štajerc" je radi tega seveda vesel i* kliče: »Živeli napredni volilci". Seveda ..gliha vkup striha"!
—	Iz Pacinja, okraj Ptuj. Ko se je lani vršila volitev za občinski odbor, so bili nekateri naših kmetov toliko neprevidni, da so podpirali stranko Dornovskega graščaka. Ne vemo. kaj jih je tako daleč zmotilo. Ako je nekaterim do tega, da bi prišli v občinski odbor, naj se vendar zvežejo s tovariši kmeti, to je prava zveza! Da, tako imenovana dornovska stranka ni kmetska stranka, to sledi iz tega, da je za volitev glase kupovala! Kdo pa je dal kicarskim delavcem denar za kupovanje glasov? Da ga sami nimajo, to je znano: saj še toliko nimajo, da bi si kupili kruh ali sol! Ti siromaki so morali dobiti od drugod denar, da so mogli za glas po 1 krono plačati! Reveži so bili'v Mariboru kaznovani! To imajo za plačilo, da so se dali od škricev zapeljati, da so šli v boj zoper svoje stanovske tovariše! Le škoda, da tistih niso izdali, ki so dali denar za kupovanje glasov, ki so pravi krivci! Nič jim prizananašati. le izdati jih! Naj tudi dobijo zasluženo kazen!
—	V občini Artiče pri Brežicah se bode vršil na cvetni četrtek t. j. dne 13. aprila živinski sejm; ker je samo pol ure od železniške postaje Brežice, je to zelo pripravno za živinske, kupce, in se je nadjati mnogo živine.
- Brežice. Tukajšnji nemškutarček Janez Petan je vozil v ponedeljek »štinkmiilsko" blago iz kolodvora Matheisu. Ker je bikmožiček ko p« navadi vinjen, je padel raz voz ter prišel po«l kola in bil težko poškodovan.
—	Naš narodnjak gosp. Josip Siter, c. kr. okrajni sodnik v Brežicah je bil imenovan de-želnosodnim svetnikom. Čestitamo!
—	Zastrupila se je v ponedeljek ponoči v Ljubljani 23letra pestunja pri restavraterju Schreyu Frančiška Matjašičeva. rodom iz Globokega v brežiškem okraju. Vlegla se je z namenom, da se sama usmrti v izpraznjeno sobo za služkinje, v kateri se je nahajalo žareče oglje i» žveplo. Drugi dan so jo našli na tleh za vrati. Pod glavo je imela blazino in pod nos si !je
Želodčne bolečine, slabosti, bljuvanje, slab tek, zabasanje, gorčica, krčni in nervozni!
MT P°Vf^aj0. hude P°sIedice' ako se zanemarijo. - Zdravniška pripoznanja in1. 60.000 zahvalnih pisem priporoča v tem slučaju Fellerjev» rabarbara-krogljice z znamko ,,Elsa-Pillen 1 zavoj (6 škatljic) 4 K, in E. V. Fellerja, Stubica, Elsni trg, Hrvatsko,« , . ?	dvojnatih steklenic za 5 K. Fellerjev rastlinsko esenčni fiuid z znamko.1
JellerClSa? lUld
dala se nekaj žvepla. Govorila je že večkrat, da se misli usmrtiti, vendar je pa vzrok samOnmora neznan.
—	Nesrečna smrt otroka. V Hajdini je dne 30.'marca umrl po groznih bolečinah petletni otrok zakonskih Ules v Hodušah. ki je v neopa-ženem trenotkn spil precejšnjo množino octove kisline (esenca) iz posode, katero starši niso dovolj dobro skrili pred otrokom. Seveda se bodo morali pred sodnijo zagovarjati. Temu ubogemu otroku je močna kislina prejedla želodec in čreva in ga tako uničila: koliko ljudem • na Ptujskem polju pa nesrečno žganje preje njihovo pamet, poštenje, premoženje in 'življenje.
Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrla dne 2. t. m. Katarina Zafošnik. mati g. Blaža Zalošnika. uradnika pri banki „Slaviji", v 81. letu svoje starosti. Blaga žena naj v miru počiva!
—	Frani. V eni zadnjih številk smo prinesli dopis iz Krama, v katerem naš dopisnik izraža dvom,e o narodnjaštvu tamošnjega gospoda nad-učitelja. Kakor smo se pa prepričali od verodostojnih mož. je narodnjaštvo in značajnost gosp. Pirkmajerja vzvišena nad vsak dvom. On uživa popolno zaupanje tamošnjega naroda vsled svojih vrlin in vestnega izpolnjevanja svojih stanovskih dolžnosti. A ne samo to; g. Pirkmajer je po geslu ..Ne samo. kar veleva mu stan. kar more. to mož je storiti dolžan"', soustanovnik „Posojilnice-' in ,,Bralnega društva-' v Framu, velik prijatelj in podpornik slovenske mladine, dijaških kuhinj in dragih slovenskih narodnih zavodov. Zato z veseljem in zadovoljstvom popravljamo in zavračamo vse napade na osebo zaslužnega gospoda Pirkmajerja, — Ob zaključku lista smo prejeli „Izjavo'1 občinskega odbora v Framu. v kateri odborniki izjavljajo, da so bili napadi na njihovega nadučitelja krivjčni; ker pa je že bila naša notica poprej stavljena, zato smo uverjeni. da ne more biti od nobene strani zamere, ako te ,.Izjave" ne prinesemo, ker smo lojalno storili Svojo dolžnost in se potegnili za čast možu - narodnemu delavcu. ki uživa splošno ljubezen in zaupanje.
Požar. Dne 4. t. ni. je nastal požar v' hiši zakonskih Karol in Marija Glas v Koritnem, občina Videm. Ker so bili sosedje v obližju na delu, posrečilo se jim je ogenj pogasiti; pri tem so se najbolj odlikovali posestniki Janez Planine. Franc Pajkar in Leopold Požun. Offenj je nastal neki na ta način, da so se v dimniku saje vnele. Škode je 400 K, ki pa je pokrita s zavarovalnino.
—	- Samomor. Dne' 1. t. m. se je ustrelil 411etni kočar Pečar. Pognal si je krogljo iz revolverja v glavo in bil takoj mrtev. Povod samomora je menda, to. ker je neko pravdo izgubil. Bil je iz Št. Petra pri Mariboru.
Nepravega pobil. Dne :>. t. m. so kletnega hlapca Joža Spanšela iz Suhega dola pri Sloveuj-gradcu pripeljali k okrajnemu sodišču v Sovenj-gradeo. V noči od nedelje na ponedeljek je namreč prežal v temi na svojega tekmeca s sekačo v roki. Po noči pa se je zmotil v osebi in je udaril 171etnega hlapca Janeza Rebernika. Razklal mu je črepinjo. vendar ranjenec še živi.
ter Ženski licej in meščanska šola v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je v eni svojih zadnjih sej sklenil ustanoviti ta dva zavoda, ki sta za naš narodni razvoj prevelike važnosti. V ustanovitvi ženskega liceja vidimo garancijo, da se nam naše žonstvo ne bo več ponemčevalo po različnih nemških institutih; meščanske šole v Ljubljani pa se veselimo kot zavoda, ki bo vzgajal slovenski srednji stan in ljudi za ona številna boljša delavska mesta, ki nam jih pri raznih podjetjih jemljejo Nemci, ker slovenski delavec nima dovolj izobrazbe.
Vseslovanski sokolski shod v Zagrebu. Zveza hrvatskih sokolskih društev je imela te dni sejo. na kateri se je vršilo posvetovanje glede vseslovanskega sokolskega shoda, ki se bo vršil v sredi meseca avgusta v Zagrebu. Po shodu se namerava prirediti ptujim gostom izlet v Dalmacijo. Za prireditev shoda se osnuje v Zagrebu velik odbor z raznimi pododbori.
t Narodni kolek na Češkem. Shod zastopnikov čeških občin, ki se je vršil nedavno v Pragi, je sklenil pozvati vse češke občine, da naj z vsemi svojimi močmi razširjajo narodni kolek. Govornik dr. Baxa je opozarjal občinske činitelje na to. da naj osobito. v društvenih organizacijah zastavijo svoj upliv. da se narodnega kolka čim največ razširi. Od občin odvisi. ali se bode to novo podjetje vživelo in prineslo češkemu narodu to.' kar se od njega pričakuje. Češke občine naj stopijo v ozki stik z „Narodnim svetom", in sicer na ta način, da ima vsaka občina svojega zaupnika, ki ima nalogo, izvrševati to. kar mu-naroča ..Narodni svet". Mnogi narodni občinski uradi so že naročili večje množine narodnega kolka, ki ga rabijo na vseh svojih listinah in dopisih, ob enem ga prodajajo strankam, da ko-lekujejo vsako ulogo. ..Narodni svet" je naprosil vsa narodna društva, da ga rabijo na društvenih legitimacijah, dopisih, na vstopnicah k vsem družabnim prjredbam in da ga članom priporočajo. Vsak dan je citati v čeških listih, da je par
društev: sokolskih, strokovnih, gasilnih, ženskih itd. vsprejelo v svojo upravo narodni kolek. Nekatera so celo sklenila, da dopisov brez kolka ne vsprejemajo. Tudi naša ..Družba sv. Cirila in Metoda" bi mogla pričeti s tako akcijo: zaupanje in ljubezen slovenskega občinstva do nje vkljub vsem homatijam ni padlo, ampak celo vzrastlo. saj vsakdo ve, da je povsod znak življenja in napredka, kjer se energično začne pometati smeti in staro šaro.
Laško vohunstvo. Lahi so naši zavezniki, a zadnji čas rujejo zahrbtno proti Avstriji. Nedavno je neka italijanska torpedovka po noči priplula do utrdbe Barbarigo pri Puli in postavila na suho nekega častnika v popolni uniformi. Častnika so straže prijele, torpedovka je pa hitro izginila. Aretovani častnik je poročnik italijanskega trdnjavskega topničarskega polka, ki je nastanjen v Ankoni. Izročili so ga civilnemu sodišču. Častnik ni hotel ničesar izjaviti razun svoje narodnosti. Gotovo je, da je prišel vohunit v avstrijske utrdbe. — V zadnjih letih je iredenta privabila na tisoče Italijanov v Trst,. Ne samo, da so ti pritepenci Slovencem in sploh domačinom odjedli kruh ter zavzemajo najboljša mesta, podprli protinaravno gospodstvo iredentovske klike; ti pritepenci so tudi italijanski vohuni. V Trstu je v raznih službah in celo na magistratu vsega skupaj nad sto r e s e r v n i h častnikov italijanske armade, ki se pred očmi c. kr. oblastev bavijo z vohunstvom, ne da bi jih kdo le količkaj pri tem motil. Ta invazija italijanskih oficirjev priča najbolje, da c. kr. oblastva v Trstu niso kos svoji nalogi in da bi jih morala država vse spoditi iz službe, če bi hotela zavarovati svoje interese.
— Slovenci pri predsedniku Rooseveltu. New-jorški republikanski klub napravi izlet v Washington. kjer se pokloni predsedniku Rooseveltu. Zastopane bodo vse narodnosti, tudi Slovenci. ki bodo tvorili posebno deputacijo.
Društveno gibanje.
-r Vabilo na redni občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", ki se bode vršil v četrtek, dne 4. maja 1905 ob 10. uri predpoldne v pisarni „Zveze slovenskih posojilnic v Celju". Schillerjeva ulica. št 3. I. nadstropje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. II. poročilo tajnika oz. revizorja. 3. Poročilo računskih pregledovalcev in odobrenje računa, 4. Sprememba pravil'. 5. Volitev predsednika, odbora in računskih pregledovalcev. 6. Razni nasveti.
Celje, dne 31. marca 1905. ■
Mihaefl V o š n j a k. t, č. predsednik.
—	VabiK» na občni zbor ..Slovenskega delavskega podpornega društva", ki se vrši v n e-deljoj dne 16. aprila t. 1., ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih v Savinjski u 1 i c i v C e 1 j u. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo vinskega odseka, 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti. (Vprašanje glede ...Delavskega doma" se bode zopet temeljito razpravljalo). Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčeu, se vrši isti pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih.
—	Gledališko predstavo priredi ..Družba slovenskih igralcev", v Brežicah, y nedeljo, dne< 9. aprila v ,.Narodnem domu"' ob pol 8. uri zvečer. Spored: Igra: ..Poljub".. Koncertne točke poje operni pevec Julij Betetto. Igra „ Hlače gospoda Kokodajke". Subretne točke poje gospodična Ko-čevarjeva. Predstava je izborno pripravljena in upamo, da bo slav. občinstvo popolnoma zadovoljno.
Konjiško učiteljsko društvo zboruje v četrtek. dne 13. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v Tepanjah po običajnem sporedu. Poleg tega se vrši tudi hospita/ija v I. razredu pri g. tovarišu Jnrku. K prav mnogobrojni udeležbi vabi vljudno
odbor.
Glas iz Siama.
Piše liig. Ferrto tupša v Siamu.
V'decembru 1 9 0 4.
To pišem v majhnem čolnu ob iztoku reke Klong Ban Hoi v Menam Nakon-Nayok; vrnivši se od njenega izvira, ki se nahaja >v gorovju Nakon Nayok. Vse pokrajine navzgor do izvira so jako impozantne, obrežje reke je v zgornjem delu 8 12 m visoko, zelo strmo ter pusto, a zgoraj ob robu obraščeno z vsakovrstnimi tro-pičnimi rastlinami in drevjem, odkoder se proti jugu razprostira velikanska siamska planjava, a proti severu se dviga dično obraščeno,. že v začetku omenjeno nizko Nakon Nayok gorovje.
Najvišja točka, katero sem s čolničem dosegel, je Ban Mai Čaroburi, dalje navzgor z istim dospeti ni bilo mogoče zbog preplitve reke, kljub temu, da je čoln zelo majhen (dolg je 9 metrov, globok 30 cm ter nosi 2 m dolgo. 1 m široko in 1 m visoko hišico, ki mi je služila in mi še služi v stanovanje) in kljub napornemu veslanju štirih veslačev;, in že od ranega jutra naprej istega dne smo vsak trenutek obtičali, kajti reka se, je že spremenila v majhen potoček, po katerem žu-
bori bistra in čista voda najbrž nevedoča. da se bo spremenila kmalu v kalno rmeno in neokusno vodo. ki povzroča vsakovrstne bolezni. Veslaje nismo videli zbog visokega in strmega obrežja drugega kakor pred sabo in. za sabo nekoliko struge — a od zgoraj je silno pripekalo solnce!
Od Ban Mai Čaraburi navzdol poldrugi dan veslanja leži naselbina Nakon Nayok (okoli 500 co 600 prebivalcev), potem po enodnevnem Ban Lao (400—500 prebivalcev) in od tukaj zopet po dva in poldnevneni veslanju se doseže Ban Oh (s 150—200 prebivalci). Vse tri naselbine leže v prav prijaznih bambuvih gozdih. Od Ban Oh sem dospel do današnje " točke, ki mi je poznana že od prejšnje operacije, v štirih dneh in mislim, da v 12—14 dneh bi se zamoglo dospeti do morskega zaliva.
Naj mi bo dovoljeno označiti tukaj nekoliko 'čarobnost bambu gozda, kakor jih je tukaj prav veliko. Skoro arhitektonično enakomerno se dvigajo kaj ponosno iz vsakega bambu-grma posamezna stebla visoko v zrak. kjer se vodovod o vim curkom podobno razširjajo in nagibajo na stran ter delajo s stebli sosednih grmov skoro gotiškim koničnim obokom podobne dvorane krog in krog. Tukaj je zemlja čista, brez trave, brez cvetlice, zrak je hladen ter spominja na prijetni zrak po naših cerkvah. Le tu in tam poluka solnce skozi goste vrhe ter riše na pusti zemlji v senco vsakovrstne fantastične podobe — in nekaj čudnega, nepopisljivega občuti potnikova osamela duša! — In če utihnejo še ptice pevke, zavlada nepopis-ljiva tišina, ali pa če popiše veter, se čuje tužno daleč na okrog doneče ječanje, ki nastane, ako maje veter debla in se dve sosedni druga na drugo naslanjata a na drugi strani zadone takozvane ,.aeolsharfe" iz živega bambu ter razveseljujejo srca sinov teh gozdov. Mehanizem tega čudnega inštrumenta je sledeči: na nekem proti vetru ležečem steblu je visoko v zraku v deblo izvrtanih več. večjih in manjših luknjic, iz katerih izvabi veter prav harmonične, daleč na okrog doneče melodije in ko. smo veslali po reki naprej, zaslišalo se. je tu in tam tako orglanje matere narave. In dogodilo se je že, da je tako orglanje bilo obenem smrtna pesem kakega mu-čenika roparjev. V prejšnjih časih so navadno roparji, posebno tedaj, ako pri svoji žrtvi niso našli nobenih dragocenosti, jetnika zvezali za noge 'na dve sosedni k zemlji pripogneni bambuvi debli, ko so mu poprej seveda porezali ušesa, prste, jezik, ženske nesramsko ugrabili, jim porezali ali odščipali prsa. slekli kožo itd. ter ju v takem položaju spustili navzgor, da sta raztrgali še živega mučenika. ali pa. kar .je bilo še straš-nejše, so privezali ubogega človeka ob deblo nad majhnim popkom, ki je v kratkem času zrastel živemu človeku skozi telo in je ta moral gladu in bolečine polagoma umreti ter postal še na pol živ mumija na pekočem in vročem solncu v svarilo in strah pred roparji. Danes je to barbarstvo že precej ponehalo, vendar se še slišijo grozne su-ruvosti posebno iz severnih pokrajin, n. pr. iz pragozdov med Koraton in reko Mekong ter v okrožju izvira reke Menam Chao Phva itd., kjer jih še ni mo£la ugononiti kraljeva prav dobro organizirana straža.
Oddaljil sem se precej od prvotne misli, vrnimo se torej' v Ban Mai Čaraburi. kjer sem imel ob prihodu -prav prijetno dogodbico. Pri-veslali smo proti večeru; seveda je bilo koj mnogo radovednežev, a ko sem dal povelje privezati čoln in sem skočil na suho, so izginili skoro vsi opazovalci in komaj sem pregovoril enega, da mi je na nekatera vprašanja odgovoril. Potem sem klical poglavarja, toda dolgo se ni upal bližati, a končno je vendar prišel, prepasan menda z najboljšo ruto. katero je imel, toda na zgornjem telesu nag. pred mano pokleknil ter se do tal priklonil v znamenje, da me pozdravlja ter mi dejal: ..phom pen pujajban. pen kon Lao" (jaz sem poglavar ter sem iz plemena Laos) in jaz Sem mu podaril sliko, katero sem izrezal v to svrho iz ilustrovanega časopisa, kajti prepričal sem se, da imajo nad podobami, v katerih vidijo slikane te ali one reči, posebno ako se spoznajo iz njih. veliko veselje; in čuditi sem se moral mnogokrat, kako ti ljudje, ki ne znajo navadno šteti do sto. natančno vidijo v sliki predstavljeno reč, S tem sem ga pridobil in postal je zgovoren ter mi prav dobro odgovarjal na vsa nadaljna vprašanja.
Drugi dan, ko sem se vrnil k čolnu, me je obiskal zopet poglavar in me med drugim vprašal tudi po klobuku ter prosil, da ga sme položiti vsaj enkrat na glavo; seveda mu te želje nisem odrekel — izgledal je prav kakor opica — in čudno, isto željo je izrazilo že mnogo divjakov, s kojimi sem prišel do sedaj v dotiko.
Drugi dan sem šel peš ob reki naprej še približno štiri ure ter sem obiskal Budha tempel Kao Nam Bort na približno 300 m visokem griču •zraven reke. o katerem so mi prebivalci pripovedovali. da je znamenit in ima veliko kamno-sekanih relief in podob. Tempel je v razvalinah, svoj čas morda prav dični arhitektonični produkt, a danes priprosta uta, pod katero je kup kamenja in na istem dva Buddha-malika v sedečem položaju ter pred istim eden stoječi (približno 2 m visok) zraven darovalne mize. ki je baje iz zlata.
a nepremična, kar pa jaz ne morem trditi, pač pa so v njo vrezane različne interesantne epizode iz Buddhovega življenja. Maliki so obrnjeni proti severu in ob robu ute sta dve, z fantastičnimi zmaji okrašeni, lončeni posodi z vodo. kjer se ob prihodu verniki umivajo in pijejo. In moji tovariši. divjaki, ki so me tudi semkaj spremljali, so storili tukaj seveda svojo versko dolžnost, pili so in se umivali iz teh posod, kljub temu, da je plaval v vodi utopljen precej velik kuščar, ki pa je dal že vodi tudi nekoliko svoje masti. Pred temi tempeljnom. ako zasluži ta podrtina to vzvišeno ime, še visi tudi bronast, želodu podoben zvon. globok približno 70 cm in v premeru ima 35 cm. Nadalje sem našel nek afere ostanke razrušenega malika. ki je menda historičen, toda na sebi nima nobenega znamenja, ki bi* dalo kako zgodovinsko slutnjo.
Razgled iz tega griča je krasen, pod gričem e suče struga reke in daleč navzgor in navzdol sem zamogel zasledovati njeno progo. Tukaj se .vidi mnogo vrtov s tropičnim sadjem kakor banane. areka palme itd., še več pa je riževega volja: vsa zemlja je prav rodovitna in ako bi ne bilo vsakoletne povodnji, bila bi le pusta in suha prerija. In ravno ta- povodenj je kaj čudnega; šele sredi ali koncem periode tropičnega deževja narastejo mahoma vsi potoki in reke ter stopijo kmalu čez obrežje in poplavijo celo planjavo od tukajšnjega gorovja proti jugu tje do morskega zaliva 1 m in še bolj visoko. In v reki, v katerej več jaz nisem mogel z majhnim čolničem naprej, plula bi še pred enim mesecem lahko precej velika ladja, kajti to visoko in strmo obrežje je bilo še takrat pod vodo." Mimogrede bodi omenjeno, da je preteklo leto trajalo deževje od junija do oktobra, a prava povodenj od avgusta do decembra. Pa ne samo v gospodarstvenem smislu je ta povodenj pomembna, ker ona daje živilo vsemu rastlinstvu te planjave, ampak tudi iz geologične strani je važna, kajti cela južnosiamska planjava je nastala na ta način. Vsakoletna povodenj je prinesla mnogo zemeljskih, posebno gorskih drobcev iz severa in jih po njih velikosti in težkoči oddala dnu prej ali slej. In prav gotovo je, da je bila ta planjava še pred malo stoletji morski zaliv, in aluvij. ki jo sedaj enakomerno pokriva, dičil je svoj čas vrhe severnega gorovja, katero je bilo takrat seveda iz tega vzroka veliko višje ko danes.	(Dalje prihodnji?).
Narodno-gosp. novice.
Črtice iz sadjarstva.
Piše Anton Kosi. učitelj in posestnik "v Središču.
(Konec.)
g) Privezovanje drevesca h kolu.
Drevesce se ne priveže takoj s početka trdno in- močno h kolu. marveč samo na enem mestu bolj na mehko in rahlo. S trdnim privezovanjem se počaka 3—4 tedne, da se zemlja v jami in kolobarju popolnoma sesede. Ako bi drevesce takoj sprva pretrdno. privezali, bi se isto ne moglo s sesedajočo se zemljo vleči, vsled česar bi nastali pod koreninami prazni prostori ali votline, kjer bi se nabirala voda. Mokrota pa je mati mnogih drevesnih bolezni.
Ko se je torej črez kake 3 —4 tedne kolobar in ž njim drevesce v jami vselo. se naj priveže drevo na tleh ali vsaj na dveh krajih (sredi in zgoraj) močneje h kolu. Za vezilo nam rabijo vrbove goži, slama, ličje itd.
Privezuje se tako. da dobi vezilo podobo ležeče 00 ; v katere eno luknjo pride kol, v drugo pa deblo.
Ako rabimo za vez vrbovino, treba tam, kjer se goži dotikajo drevesa, slamnate ali usnjate podlage, da se šibje ne zareže v lub, kar bi oviralo pretakanje drevesnega soka; vrh tega bi de-belce lahko dobilo na dotičnem mestu rano. h. Zavarovanje sadnega drevja na javnih prostorih.
Ako smo zasadili drevje na javne prostore, ob ceste ali sploh na taka torišča, kjer se lahko poškoduje na ta ali oni način, tedaj se mora tako zasajeno drevo skrbno zavarovati. V ta namen se zabijejo okrog debla trije močni količi, ki se z vrbovino prepletejo ali z deskami obijejo. Ttidi trnje, omotano na količe okrog drevesca, dobro služi v ta namen.
i) Kako saditi drevje na mokrotnih tleh in kako na bolj strmih rebrih?
Na tleh. ki imajo v sebi mnogo vlage ali mokrote, ali kjer je podtalna voda. se drevesce ne sadi tako, da bi se skopala jama, ampak drevesce se vsadi na primeren hribček ali kupček; ta se naredi, ako se odstrani najprej v krogu 1 m vsa ruša ali tratina; nato se nanosi zemlje in napravi iz nje ne prestrm, kakega pol metra visok hribček, in nanj se vsadi drevesce. Pri tem naj se postopa do cela tako, kakor pri saditvi v jame.
Da se zemlja na kupčkih preveč ne izsuši, se naj pri pomladanski saditvi na vsak način pokrije kupček okrog in okrog z gnojem, mahom ali čreslom. Na hribček se sadi tudi tam, kjer je zemlja v globokosti pol metra prodnata. Kol se seveda zabije, predno se začne delati kupček.
Pri saditvi drevja na pobočju hribov ali na strminah se izkopljejo globoke jame kakor v ravninah, le da se nižje ležeča polovica jame po jezovo vzdigne, da nastane na ta način nekaka ravnina. Tako se jama usposobi, da vlovi in obdrži za korenine toli potrebne vode.
j) Ali se naj nanovo vsajeno drevesce zalije?
Predno odgovorim na to vprašanje, omenim na kratko, da se sadno drevje sadi navadno jeseni ali spomladi; razločujemo torej jesensko in pomladansko saditev. Katera ima prednost, o tem hočem spregovoriti bolj obširno malo pozneje. — Naj se torej nanovo vsajeno drevesce zalije? Da. a samo pri pomladanski saditvi in sicer takrat, ko smo na korenine spravili boljše zemlje — mešanec ali mastne krtine ;a še nismo pridejali zemlje za narejanje. kolobarja.
Tako zalivanje, ki koristi le pomladanski saditvi, jesenski pa lahko škoduje, se imenuje „vkaluževanje"'. Izvrši se tako, da se na pokrite korenine nalijeta 1—2 vrtni zalivači vode; tako ravnanje porine zemljo do dobra med korenine, če bi bilo še kaj praznega prostora med koreninicami.
k) Kdaj je najprimernejši čas za saditev?
Najprimernejši čas za saditev sadnega drevja je vsekakor doba, ko drevo počiva, ko je izgubilo listje in se soki v njem več ne pretakajo, torej jeseni ali spomladi!
Vpraša se le, katera saditev ima prednost, jesenska ali spomladanska. Nekateri sadjarji trdijo, da prva, drugi so zopet mnenja, da druga, t. j. spomladanska.
Ako se pomisli, da ima vlaga izvrševati zelo važno nalogo, da se drevesce prime, potem da naravna mokrota (zimska vlaga) mnogo ugodneje vpliva kakor pa umetna (zalivanje), tedaj prav lahko izprevidimo, da ima jesenska saditev v marsičem puednost pred spomladansko.
V toplem jesenskerti vremenu se naredi na vsajenem drevescu kmalu tudi dokaj novih koreninic, posebno tedaj, ako smo sadili bolj rano. Spomladi pa začno te korenine takoj delovati in drevesce hitro zaraste.
Iz tega, kar smo do zdaj povedali, je jasno, da ima jesenska saditev prednost pred spomladansko, čeprav nekateri sadjarji trdijo, da se v težki, ilovnati, zlasti pa v mokrotni zemlji z boljšim uspehom sadi le spomladi. Ako bi sadili i v mrzli, mokrotni zemlji jeseni tako trdijo — utegne se nam pripetiti, da segnije mnogo koreninic, kar potem ovira drevesno rast. Temu nasproti si upamo trditi, da koreninice jeseni — ako smo sadili namreč pravilno — nikoli ne dosežejo težke, ilovnate zemlje, tudi ne mokrotne, ker smo koreninice nastlali z drobno, rahlo zemljo ali mešancem.
Bojazen pred gnitjem torej ni opravičena.
Ako sadiš spomladi, k čemur te lahko prisilijo vremenske ali druge razmere, naredi jamo, če le mogoče, že jeseni, da zemlja premrzne ter postane. rodovitna in bolj pripravna za mlado drevesce.
Jesenska saditev se začne, kakor hitro odpade listje, in traja, dokler ne nastane mraz. torej v mesecih oktobru in novembru.
Pod spomladansko saditvijo je umeti ono v mesecu marcu in aprilu, ko je postala zemlja tala in rahla. Saditev v majniku je manj vredna, ker je v tem času vreme že bolj suho in se drevesce ne prime rado.
Ako sadiš drevje v mokrotnem svetu in sicer na takozvani hribček, je na vsak način svetovati, da izvršiš to delo že jeseni; paziti pa moraš, da spraviš vse koreninice v dobro, rahl<5 zemljo in da izbereš drevesce s povsem zrelim lesom.
Glede na čas saditve še moramo omeniti, da se marelice, breskve in orehi pravilno nikoli ne sade jeseni, ampak spomladi, ker se je pri tem drevju spomladna saditev vedno in v vsaki zemlji bolje obnesla nego jesenska.
Kar se tiče dnevnega časa in vremena, na katero je pri saditvi jemati ozir, velja sledeče: \ Sadi le v mirnem, ne premokrem vremenu!
Ako se sadi ob močnem vetru, se drevesce kaj lahko zmaje, kar škoduje potem koreninicam, v premrzlem vremenu pa se zemlja v obče ne da obdelati.
*
Pri saditvi drevja v nerodovitna tla priporočajo nekateri sadjarji, naj se vsa jama nasuje do vrha z dobro, rodovitno prstjo, ona nerodovitna zemlja pa, ki smo jo dobili pri kopanju jame, se naj odstrani. Kdor se je po' tem nasvetu pri saditvi ravnal, se je prepričal, da tako postopanje ni vredno, da bi se posnemalo.
Drevo prva leta res lepo raste in uspeva, ko pa pridejo korenine iz dobre zemlje v slabo, začne drevo hirati ter nima nobenega odrastka, ne more ne živeti ne umreti. Tako vsajenemu drevesu bi sicer lahko zopet pomagali s tem. da bi odstranili tudi ostalo nerodovitno zemljo, v katero je dospelo koreninje in jo nadomestili z boljšo. Toda to je zopet v zvezi z raznimi nepri-
likami; zato je bolje, da skrbimo že pri saditvi za vse one pogoje, ki so potrebni, da drevo krepko raste in vsestraski uspeva.
To so torej glavna načela, katera so za pravilno zasajenje sadnega drevja postavili na podlagi izkušenj razni imenitni veščaki v sadjarstvu.
Ako se bodeš po njih ravnal, bodi uverjen, da ti bo zasajeno drevo rastlo. uspevalo in rodilo tisočeri sad.
Književnost in umetnost.
—	Venec slovanskih pripovesti. Knjiga VIII. Tiskala in založila ..Goriška tiskarna" A. Gaberšček v Gorici. Cena 1 K 20 vin., po pošti 1 K 30 vin. Vsebina temu 302 strani obsežnemu zvezku je raznovrstna in zanimiva. „Kako se je pijanec spreobrnil", povest ruskega pisatelja Go-lieinskega je po svoji tendenci kot nalašč za kmečki narod. Jako lepa je Vrhlickega ,.Roža", vrlo originalne štiri povesti srbskega pisatelja Petra Kočiča. Knjiga se končuje s povestjo Avg. Šenoe ,.Prijatelj Lovro", ki se odlikuje po krasni ideji in globoki tragiki. Vrhu tega so v tem romanu opisane tudi verno slovenske razmere. Razen navedenih obsega knjiga še več drugih povesti, in zato priporočamo prav toplo to iz-danje. Opažam tudi. da so prevodi ravno v tem zvezku izvečine jako točni in lepi. dočim se je že zgodilo včasi, da je baš ,,Venec slovanskih povesti" prinesel že prevode, ki so bili naravnost pod kritiko. Ako hočemo, da se. ohrani lepota slovanskih izvirnikov, treba finega poznavanja jezikov in zavesti, da prevajalec ne sme biti rokodelec, temveč umetnik, ki preliva misli pisateljeve iz enega jezika v drugega.
—	„Slovenska šolska Matica" je izdala za leto 1904 naslednje .tri knjige: Pedagoški letopis, IV. zvezek. Uredila H. Schreiner in dr. Jos, Tominšek. — Realna knjižnica. I. del. Zgodovinska učna snov za . ljudske šole. Spisuje prof. J. Apih. Četrti snopič. Učne slike k ljudskošolskim berilom. Drugi del. Uredila H. Schreiner in dr. J. Bezjak. To je književni dar „Slov. šolske Matice" svojim udom. ki je pač vredna, da se zbero v njenem okrilju vsi učitelji in pedagogi. Sicer pa povdarjamo s ponosom, da ima izmed vseh slovenskih dežel štajerska največ članov, namreč 510, Kranjska ostaja za njo s 489 člani. Kljub temu pa, da je odlično število štajerskih narodnih učiteljev pristopilo k svoji Matici", pogrešamo vendar v poročilu za lansko leto še prav mnogo imen pijonirjev narodne prosvete na Štajerskem. Vseh ustanovnikor je bilo lani 29. letnikov pa 1424, to je 80 več' kakor leto poprej.
fc Janko Kersnik: Zbrani spisi 7. in 8. snopič, broš. 5 K. po pošti 5 K 20 vin., eleg. r platno vez. 6 K, v pol francoski vezbi 7 K. po pošti 30 vin. več. — S tem snopičem se zaključujejo pripovedna dela' Janka Kersnika, ki je vsled svojih pisateljskili vrlin se tako priljubil slovenskemu občinstvu kakor malokdo. Ta zvezek prinaša daljšo novelo njegovo ..Gospod Janez"; v njej je posegel v najglobočje tajne duše maš-nikove, v njej nam je na fin. psihološki način' odklenil mehko človeško srce, ki se bori za svoj ideal, a slednjič premaga vse strasti, vse ljubezensko hrepenenje in triumfira kot zmagovalec nad samim seboj. To je eno rfajzanimivejših pisateljevih del. — Slede nadalje ,.Kmetske slike", v katerih se kar lesketajo utrinki njegove bogate fantazije, originalnega tona. ki je karakterističen za Kersnika. Te slike so vzete iz duše narodove, v njih je pisatelj izborno narisal kmetsko mišljenje, njegovo naziranje in vso globoko tragiko, ki vlada priprosto ljudstvo. Nekatere teh slik so naravnost klasične. — „Humoreske" in „Povesti za ljudstvo'" sklepajo knjigo. Vse pričajo o spretnem peresu pisateljevem, ki je dolgo dobo leto za letom navduševal slovenski narod za svoje umetniško delo. Priporočamo to knjigo kar najtoplejše in si pridržujemo o Kersnikovih spisih obširnejšo oceno.
Politični pregled.
—	Državni zbor. V seji dne 3. aprila je bilo vloženih od poslancev več interpelacij. Nadaljevala se je razprava o rajoniranju sladkorne pese. — V seji dne 4. t. m. se je debata nadaljevala. Slednjič se je sprejel ves zakon skoraj nespremenjen ter stopi v veljavo s 1. decembrom leta 1905. Nadalje se je sklenilo nujnim potom v drugem in tretjem branju.' da se podaljša zakonski načrt o lokalnih železnicah.
—	V proračunskem odseku državnega zbora je posl. Robič predložil resolucijo, v kateri zahteva od vlade ustanovitev poljedelske šole s slovenskim jezikom na Sp. Štajerskem; zato naj dovoli vlada primerni ustanovni znesek ter vsakoletno podporo. Želi dalje, naj se že vendar enkrat izpelje regulacija Pesnice in zahteva, naj tozadevni sklep štajerskega deželnega zbora predloži v potrjenje.
—	Ministrski predsednik Gautsch je nevarno zbolel.
—	Ogrski državci zbor ima seje. Razpravljalo se je dne 6. t. m. o Kossuthovem predlogu, naj zbornica zavrne kot ničen svoječasni sklep
zborničnega predsednika Daniela glede opravik nega reda. - Nadalje je Kossuth predlagal, naj se izvoli odsek 21 članov, ki bo sestavil adreso na vladarja. Sedanja večina hoče v njej razviti svoj program, po katerem je pripravljena podpirati bodočo vlado.
■ ' Dogodki na Ogrskem. Cesar je zapustil v sredo Budimpešto. Občinstvo ga je pri odhodu viharno pozdravljalo. Na zaslišanje Szella pri vladarju polagajo veliko važnost, ker se cesar za njim ni posvetoval z nobenim politikom. Szell je baje prepričal vladarja, da bo le stalno ministrstvo rešilo položaj in da se lahko dajo vojaške koncesije, ne da bi trpela nagodba' iz leta 1867. Cesar se je povrnil na Dunaj, da se posvetuje z odločilnimi politiki.
Češki deželni zbor. Brez češkega deželnega zbora je uspešno delovanje državnega zbora nemogoče. To vlada tudi dobro ve in zato pritiska na Nemce, naj opuste iz same objestnosti provzročeno obstrukcijo v češkem deželnem zboru, da bo tako mogoče uspešno delovanje v državnem zboru. Treznejši Nemci bi gotove) radi odnehali, a boje se biča prusaških Vsenemcev. .."Politik", izjavlja, da stoje Mladočehi prejkoslej na stališču, da ne bodo dovolili v državnem zboru rešitve novega, carinskega tarifa, nagodbe z Ogrsko in. novih trgovinskih pogodb, dokler ne bo pojaš-njeno razmerje čeških poslancev z vlado in z Nemci. Nasproti nemškim zahtevam pa izjavljajo Čehi, da se pred vsem izpremeni deželni volilni red.	/
Makedonsko gibanje. Četudi vlada med makedonskimi organizacijami popolna nesloga, opaža se vseeno živ pokret posameznih delov njihovih. Posebno delavna je vnanja organizacija, ki je poslala že večje število čet v Makedonijo. Sicer s!e letos ne misli na kako večjo akcijo, ker se čaka na rezultate reformne akcije. Cela akcija revolucijonarnib organizacij bo letos izpeljana^na manjše medsebojne boje za prvenstvo, a razun tega se bodo borile makedonske narodnosti ena proti drugi. — Turška se je dobro pripravila za brambo proti okupatorskim težnjam Avstro-Ogrske in proti notranjim revolucijonarjem. Zato bolgarsko časopisje resno svari revolucijonarje. naj za sedaj mirujejo, ker je jasno, da Turška čisto resno namerava zatreti vsako vstaško gibanje a v tem bi ji pomagale tudi velike sile, ki hočejo, da se izvedejo reforme. Makedonsko prebivalstvo ne bi imelo od. revolucije nobenih koristi, pač pa ogromno škodo, ker bi turška vojska postopala z njim tako kakor pri'poslednji vstaji.
Neznosno stanje v Bosni in Hercegovini. Zastopniki velikih sil na berolinskem kongresu so imeli gotove dobre namene, ko so dovolili okupacijo Bosne in Hercegovine po avstro-ogrski monarhiji, ker so se nadejali, da se bo na ta način zboljšal položaj naroda, ki je zgrabil za orožje, da strese s sebe neznosen turški jarem. Ali zgodilo se je nasprotno, ker je stari sistem avstrijske politike tekom 27 let* okupacijske uprave narod v Bosni in Hercegovini tako potlačil.. da mu ni nikoli hujše bilo. kakor mu je sedaj. Samovolja avstrijskih uradnikov in orožnikov je večja od samovolje turških uradnikov in orožnikov. Uradniki žalijo, zapirajo in globijo, a orožniki pretepajo vsakega, ki količkaj svobodno misli. Avstro-Ogrska svoje naloge, katera ji je bila naložena, ni izvršila, nego je sistematsko delala na tem. da srbski narod Bosne in Hercegovine osiromaši in uniči, da bi bilo mesta za nemške naseljence, katere okupacijska vlada podpira na ogromno škodo domačega prebivalstva. Splošna želja je. da Avstrija čim prej zapusti Bosno in Hercegovino in da se da tem jugoslovanskim pokrajinama popolna avtonomija in pravica samodoločbe. da bi se moglo rešiti agrarno vprašanje in odločiti končna usoda Bosne in Hercegovine.
Na Ruskem še ni miru. V Varšavi so se uprli celo vojaki. Zato je vojno sodišče obsodilo štiri poljske rezerviste na smrt. Vseučilišče' v Varšavi so zaprli. V bahmutskem okraju so bili kmetski nemiri. Vlada je izgnala 28 nemir-nežev. — V vseh livlandskih okrajih je razburjenje. Med vojaštvom in ljudstvom je bilo mnogo krvavih spopadov, v katerih je bilo ubitih mnogo oseb. Iz Tiflisa se poroča, da so se v ondotni gnberniji v raznih krajih primerili kmetski upori. — Rusko ministrstvo je sklenilo, da imajo odslej Poljaki pristop k vsem državnim službam. Samo višja mesta ostanejo rezervirana Rusom. — Sveti sinod skliče koncil, da izvoli patrijarha ruski pravoslavni cerkvi. Mesto višjega prokuratorja, katero je doslej zavzemal Pobedonoscev, se odpravi.
Rusko-japonsha vojna,.
Po oficijelnih poročilih Kuropatkina se mora računati, da so ruske izgube pri Mukdenu znašale okroglo 80.000 mož. Od teh je bilo — kakor je Kuropatkin izrecno naglašal — kakih 50.000 ranjenih. Izkustva v vsej tej vojni pa uče, da sta na ruski strani dve tretjini ran bolj lahke narave in da se ti v dveh do treh tednih vračajo k vojski kakor ozdravljeni. Smelo moremo torej računati, da se je od onih 50.000 ranjencev kakih 30.000 do danes povrnilo k armadi. Došla nova ojačenja v vsem mesecu marcu smemo pa računati na okroglo 60.000 mož. To bi bilo torej skupno okroglo 90.000 mož. tako, da moremo reči, da so
ruske izgube pri Mukdenu poravnane in da šteje sedaj ruska vojska zopet kakih 350.000 mož.
Zadnje dni se je začela pozornost sveta obračati baltiški floti. A svet se zanima zanjo menda še posebno zato, ker ne ve, kje je. Roždestvenskemu ne kaže iti v vodovje skrajnega Vztoka. dokler ne bo imel take številne premoči, da bo mogel s precejšnjo gotovostjo računati na dober uspeh. Ta vsaj relativna gotovost mu je potrebna, ko ve, koliko je odvisno od njegovih operacij na morju. On se ne more ozirati na nervozno javnost, ki bi hotela videti drzovitih in hitrih dejanj, ampak kakor dober vojak-računar in dober ruski patrijot ne bo tvegal svoje, po sedanjem položaju stokrat dragocene flote, kar tja v en dan na slepo srečo.
Zadnje dni se mnogo govori, da se šanse za sklep miru mnogo boljšajo. Japonci. razširjajo iz Pariza ven celo vest, da se je Rusija obrnila do francoskega ministra za vnanje stvari, naj posreduje, da se prično mirovna pogajanja.
Pa najbrže so vse te vesti brez vsake realne podlage in brez pomena. Kvečjemu bi jim mi pripoznavali pomen, da si žele pogajanj tisti, ki razširjajo take vesti.
Že radi ciljev te vojne ni verjetno, da bi Rusija sploh sedaj želela skleniti mir. Pa je še drugih tehtnih razlogov, ki nam kažejo na neverjetnost vseh takih vesti. Rusija je potrošila do sedaj za to vojno okroglo 1 milijardo in 500.000 kron. Japonska pa 1 milijardo in 700.000 kron. Večji japonski trošek je umeven po dejstvu, ker je Japonska dosedaj stavila na bojišče veliko večje moči, nego-li Rusija. Japonska ne bo hotela preboleti te svote, ker bi to pomenjalo popolno razsulo nje gospodarskega življenja. Rusija pa ne more privoliti v to. da bi plačala kako vojno odškodnino. Rajše bo s temi sredstvi nadaljevala vojno, in to tem bolj, ker nje šanse za dober izid vojne niso slabe.
Računajmo le z realnimi dejstvi. Rusija je poslala do sedaj na bojišče kakih 75A.OOO mož. 13.000 častnikov in 1500 topov, karvse skupaj ne doseza niti stanja ruske vojske v miru. Japonska pa je poslala na bojišče kakih 900.000 mož. V tem številu je gotovo obseženo vse. kar ima Japonska sploh militarično izvežba-nega. Rusija je torej prav za prav še le na začetku porabe svojih vojnih sil, Japonska pa že na višku. Kaj pa še le, če primerjamo gospodarske vire na obeh straneh. Rusije viri so neizcrpljivi, oni Japonske so že izcrpljeni. Temu v dokaz naj navedemo le eno kričeče dejstvo: Rusiji ni trebalo še za posojila zastaviti niti ene kopejke državnih dohodkov, Japonska pa je morala že zastaviti dohodke svojih železnic, razne monopole itd.
Ti podatki govore dovolj glasno proti vsem govoricam o ^elji Rusije po mirovnih pogajanjih.
Vojna torej še davno ni — odločena, marveč stopa po floti Roždestvenskega v nov stadij. Bržkone stavlja rusko vojsko vodstvo svoje nade na tega činitelja, čegar vstop mora na drugi strani tudi Japonce prisiliti v resna razmišljavanja. Moment, ko se bosta sovražni floti približali ena drugi, bo pomenjal težko krizo za vojni položaj obeh držav. Po sedanjem položaju mora Rusija več dobiti nego pa izgubiti, ako ne gledamo na materijalno vrednost flote. Za Japonsko stoji stvar ravno narobe. Po izgubljeni bitki more položaj japonske vojske na suhem postati usoden.
Napad na Sahalin in Vladivostok. ,.Morning Post" javlja iz Šanghaja, da nameravajo Japonci v najkrajšem času zasesti otok Sahalin in z morske strani napasti Vladivostok. Eskadra admirala Kamimure že dlje časa neprestano križari v bližini Vladivostoka. Čim bosta pristanišče in dohod vanj popolnoma prosta ledu. bodo Japonci nemudoma pričeli z operacijami.
Ruski oddelki so se umaknili od Mukdena približno 200 klm. Armadno višje poveljstvo v Gunčulinu se nahaja ravno na polovici pota med Tjelinom in Sungari. Ounčulin je do reke Sungari oddaljen 150 klm. Ker Japonci ne prodirajo hitro, Rusi baje nimajo povoda umikanje pospešiti. V interesu Rusov je. da pridejo k reki Sungari. ko že ne bo več ledu na njej.
Ruska armada je že zopet koncentrirana.
Rusko poročilo izGunčulina. Počasi Se začenjajo nekoliko sušiti silno razmočene ceste. Vojska se pripravlja na letno opravo. Linevič strogo zapoveduje, da se vojaki neprenehoma urijo, da se ne odvadijo. Zvečer igra vedno vojaška godba. Linevičeva odločnost in zlasti njegov preprosti vojaški nastop jako dobro vpliva na vojaštvo. Na frontah je vse mirno. General Miščenko je prevzel zadržavanje sovražnika in njegov oddelek se vedno strelja z Japonci. Miščenko pri odstopu od Mukdena še ni toliko okreval, da bi mogel vstati. Tudi zdaj še ne more na konja in z voza poveljuje vojaštvu. Drugod je vse mirno. Sliši se od Kitajcev, da nas nameravajo obiti Japonci daleč čez Mongolijo, ker. so že vzeli v svojo službo mongolske kneze, ter nas napasti od zadaj; drugi trdijo, da pripravlja sovražnik udarec na Cičikar in Vladivostok.
Japonci zelo resno računajo z brodovjem Roždestvenskega. Japonci so vznemirjeni in niso nič kaj gotovi, kaj bi napravili. Vse je prepričano.
da se bodo junija meseca dogajale važne stvari na morju in bi to utegnilo popolnoma izpremeniti vojni položaj. Japonski mornariški štab se tega dobro zaveda in je zato ojačil križarsko brodovje; opazovalne ladje japonske se vedno v primerni daljavi drže brodovja Roždestvenskega.
Kaj nameravajo Japonci? Ruskim vojskovodjem se zdi zelo Sumljivo dejstvo, da so se nekateri japonski oddelki umaknili proti jugu. „Birževija Vjedomosti" poroča, da Japonci koncentrirajo vse svoje moči in da mislijo z vso silo udariti. Ruska kavalerija izkuša popravljati, kar je pri Mukdenu zagrešila s tem. da ni bila kos japonskemu obkoljenju. Splošno so mnenja, da bodo Japonci energično prodirali proti Kirinu in zahodu.
Raznoterosti.
—	Bankir in kondukter. Ko se je milijonar in "glavni lastnik no'voyorske železnice W. Vander-bildt nekoč vozil po oni progi, je dotični sprevodnik poznal bogataša in ga nalašč spregledal, ter ga ni vprašal za karto. Bogatin šteje to za zanemarjanje službe, pa se zareži na sprevodnika: „Čemu ne pogledate tudi mojega listka? Vaša dolžnost je listke vseh pregledati, sicer naprav-ljate veliko škodo, kar se ne strinja s službenimi predpisi'1. Sprevodnik nato molči iz spoštovanja do ošabnega gospodarja, vendar pa zahteva tudi od njega vozni listek. Bankir seže naglo v žep, nato v torbico, zastonj, listka ni nikjer, blagovolite se podvizati", priganja sprevodnik, ,.meni se mudi". Skrbno preobrne Vanderbildt še enkrat vse žepe, ali listka ni. ,.Ker potujete brez listka", reče sprevodnik. ,.moram vas po predpisu kaznovati, da boste plačali dvojno voznino". Lastniku železnice ni ostalo drugega nego plačati globo. Z glavo majaje godrnja rekoč: „Biti lastnik železnice, zraven pa še plačevati kazen za vožnjo, to je pa res čudna zabava".
—	Tolmač v škripcih. Angleški sodnik je vodil obravnavo, pri kateri je obtoženec znal le irsko. Vsled tega so zaprisegli tolmača. Obtoženec je izpregovoril nekaj bešfedi tolmaču. ,.Kaj je dejal?" vpraša sodnik, ki slovesno sedi v svojem talarju za mizo. ,.Nič, mylord!" je bil odgovor.
„Kako morete to trditi, ko smo ga vsi slišali govoriti. Takoj govorite!" — „Mylord". pravi tolmač s tresočim glasom, „ni imelo z obravnavo nobenega stika". . — „Ako ne odgovorite, vas kaznujem!" zavpije sodnik. ,.Kaj je rekel?" „Naj bo. mylord, oprostite, on je dejal: „Katera stara baba pa je to, ki tam-le za mizo sedi, ogrnjena v rdečo posteljno pregrinjalo?" Ves sodni dvor je zatulil samega smeha. Sodniku ni bilo ravno prijetno na stolu in reče: „Kaj ste na to rekli vi?" ,.Dejal sem: ,.Tiho tepec! To je dedec, ki te hoče obesiti!"
—	Kraljeva prošnja za osemurno delo. Španski kralj Alfonz ima kakor sploh vsi vladarji z vladarskimi skrbmi toliko posla, da mu ne preostaja skoraj nič časa za zabavo in razvedrilo, dasi je še mlad. Posebno v Kataloniji, kjet- je zadnjič potoval, je imel veliko posla z več sto delavci, kateri so mu izročali prošnje svoje za osemurni delavnik. Ko je dokončal to opravilo, si je dal prinesti polo papirja, na kojega je napisal sledečo prošnjo: ,.Gospod ministrski predsednik! Prosim Vas. da bi med drugimi tudi zame uvedli osemurno delo na dan! Alfonz, kralj španski". „Ne morem ustreči Vaši želji!" je bil odgovor ministra na kraljevo prošnjo.
-i- Mnenje imenitnega državnika o vzgoji. Bivši predsednik Zjedinjenih držav v Ameriki Garflel. je bil mož iz ljudstva. Najprej je bil hlapec, potem mornar, nato vzgojitelj, dalje profesor, kapitan, general, pravnik in poslanec. O vzgoji piše v svojem zapisniku sledeče: Kdor nas v mladih letih nauči kolikor najbolj mogoče porabiti mladostni čas. ta bode največji dobrotnik ljudstva.
Miljonska mesta v Evropi. Po najnovejši statistiki prof. Jurschkova Se je razvil naraščaj velikih evropskih mest zadnji čas kaj naglo. Tako imamo sedaj v Evropi sedem velikih mest, z vei nego miljon prebivalci. In ta so:
1.	London (brez okolice) 4.589.000 prebivalcev.
2.	Pariz 2,714.000. 3. Berolin 2,523.000 (brez okolice le 1.884.000), 4. Dunaj 1,675.000, 5. Pe-trograd 1,439.000, 6. Carigrad 1.123.000 in Moskva z 1.036.000 prebivalci.
Zahvala in priporočilo.
Slavna c« kr. priv. avstr. zavarovalna družba ,,Dunav" na Dunaji mi je škodo, katero mi je povzročil, požar dne 23. marca t. 1. prav hitro cenila in mi priznala polno zavarovano svoto._ katero sem po tukaj-šnem zastopniku gosp. nadučit. A. Žager-uj že izplačano prejel. .
(Jut hvaležnosti me veže, da se za to vseskozi povoljne in hitro rešitev toplo zahvaljujem omenjeni zavarovalni družbi in jo vsem posestnikom priporočam najtopleje.
Zahvaljujem se pa tudi gosp. komisarju A. Kuhar-ju iz Celja, ki me je pri vsprejemu uspešno podpiral zastran pravilnega zavarovanja, po požaru pa glede povoljne rešitvo.
Petrovče. dne 4. aprila 1905.
(182) 1	Ant. Koren, posestnik in župan
(179) 1
Tužnim srcem naznanjamo v svojem in imenu vseh sorodnikov pretresujočo vest. da je naša iskrenoljubljena soproga, mati. hčerka ozir. sestra, gospa
Roža jtoteH
soproga c. kr. poitnega oficijala
v sredo 5. aprila t. 1.. ob 5. uri popoldne v Celju po kratki mučni bolezni, pre-videna s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajne se vrši v petek, 7. aprila 1.1., ob 1. uri popoldne iz Celja na Vransko, kjer se na on-dotnem pokopališču položi k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v soboto, dne 8. t. m. v župni cerkvi na Vranskem.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev!
V CELJU, dne 5. aprila 1905.
Rodbini Natek in Lukovnak.
St. 2493/549 II.
(175) 3—1
Vsled pooblastila štajerskega deželnega zbora podele se v letu 1905 nastopne poselske premije:
A.	100. delavskih premij po 50 K za poljske posle. kateri so dalj časa, najmanj po 15 let služili nepretrgano in
. pošteno pri enem in istem gospodarju (kmetiji).
Upravičenci. ki še niso dopolnili 50. leto, dobe razen tega še 50 rentnih hranilnih vlog po 20 K.
B.	100 poselskih premij a 20 K (mladostne premije) za poljske posle za primeroma najdaljšo, ne manj kot 5 letno službeno dobo s slifnim zadržanjem v službi, ki pa še niso prekoračili 30 leto.
Vsak s to premijo obdarovan, dobi tudi rentno hranilno vlog« za 10 kron.
C.	Pet starostnih rent po 200 kron letno za zaslužne polske posle in delavce, ki so prekoračili 60. leto in služili najmanj 20' let pošteno in nepretrgano pri enem in istem gospodarju (kmetiji).
Premije pod A. in B. podele se le osebam, ki za. časa prošnje služijo še pri istem gospodarju.
Vsak nagrajen posel dobi razeiutega še častni diplom. Prošnje z natančno označbo starosti, stanu in premoženjskih odnošajev. kakor tudi o dobi službe, kakovosti posestva (ali veliko ali malo) z zadržanjem, potrjene po dotičnem gospodarju, -se imajo vložiti pri županstvu do-tičnega kraja.
V prošnji je navesti za katero premijo se prosi (A. B ali C); ako prošnjo pošilja posel, priložiti je poselska knjižica (5? 27. posl. reda).
Pravilnost podatkov v prošnji naj potrdi županstvo (uradni pečat, podpis župana in enega občinskega svetovalca).
Prošnje se naj dostavijo deželnemu odboru do 15. oktobra 1905.
Predstoječim predpisom ne odgovarjajoče prošnje se vrnejo.
Gradec, dne 20. svečana 1905.
Za štajerski deželni odbor: Edmund grof Atteuis.
ZAVAROVALNICA za zavarovanje proti ognju išče
izurjene potovalce
za KRANJSKO, ŠTAJERSKO in KOROŠKO.
Reflektanti naj svoje ponudbe oddajo administraciji našega lista pod št. 90.	(184) 3-1
Jako dobra
(173) 1
breja kobila
14:2 je zaradi, pomanjkanja prostora na prodaj. Naslov pove upravništvo »Domovine".
! Za mizarje !
Iz konkurza' mase REGORSCHEG se ppoda večja množina
suhih orehovih in črešnjevih desk
po nizki ceni.	(185) 2-1
Natančneje se izve v pisarni dr. Jos. Vrečka.
Prav dobro vino
naprodaj.
belo po.............46 vinarjev
rudeče po................44
Naslov: Anton Škof ml., Bizeljsko pri Brežicah. oso) i
Učenec
iz dobre hiše slovenskega in nemškega jezika vešč, se sprejme v trgovino mešanega blaga na Vranskem pri
183)3-1	Ivan Lauriču.
Vojaščine prosti, dovršeni spodnji gimnazijec, pisarniško izobražen, v zemlje-knjižnih zadevah verziran,
išče službe.
Teč pove upravništvo!
Il81i 3-1
Oddaja statfbc
ednonadstropnega šolskega poslopja z 4 učnimi sobami, edno sobo za učila in konference in sobo šolskega sluge v Petrovčah.
Ustmena zniževalna dražba vršila' se bo dne
15. aprila 1905 ob 9 uri predpoldne
v občinski hiši v Petrovčah.
Stavba s^e bode oddala le ednemu glavnemu podjetniku.
Izklicna cena znaša 34.153 K 65 h. Stavbeni oferat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja,, stroškovnika in stavbenih pogojev je v upogled razpoložen v občinski pisarni v Petrovčah in pri okrajnem šolskem švetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsaki dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 3415 K varščine.
Krajni šolski svet Petrovče, dne 2. aprila 1905. (174) 3-1	Načelnik : F. E. Fridrieh.
j 1600 hektolitrov
najboljšega laškega rilčka. malega rilčka. tra-nnnca, rutlandca, belega in rdečega burgundca iz let 1904, 1903, 1901 prodaja grajščina
Dugoselo, Hrvatsko
kjer je železniška in poštna postaja.
Krepclf dečeK
11/2 leta star išče vzgojiteljev. Ponudbe s pogoji naj se dopošljejo pod „Mladost" poste restante Reka (Fiume):
s kožo po 1 gld.. brez kosti 1 gld. 10 kr.. pleča brez kosti 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr.. prešičevi in goveji jeziki 1 gld.. glavina brez kosti 45 kr. kilo. Salame dunajske 80 kr., Ia Krakovske fine po 1 gld., iz šunke zelo priljubljene 1 gld. 20 kr.. Ia ogrske trde 1 gld. 50 kr., fine ogrske 1 gld. 80 kr. kilo. velike kranjske fine klobase po 20 kr.
Slivovka, brinovec pravi 1 gld. 20 kr., 2. vrste ,po 1 gld.. 3. vrste po 70 kr. liter, brinov cvet (Essenz) naturni, liter 2 gld. Kisla repa kila 7 kr., od 50 ki. naprej; to pripoznamo dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej
JANKO EV. S IRC, prekajevalec in razpošiljatec živil v KRANJU.
(55) 11-4
ve
Ameriko
Kralj, belgijski poštni parni*.
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Vork - in Filaldelfijo. - -
Koncesijovana od visoke
----c. kr. vlade.----
Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV., Wiener-giirtel 20 ali pa Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani. Kolodv. ulica št. 41. druga hiša na levo.

J
IMMMMMMMl
t P. J im Š i C, lekarnar
Mr* St, fa: » <2 •
Pozor!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
Vidmafič kaže kmetom moč „Pakraških kapljic" in Slavonske zeli".
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si ' odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice : Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjuje krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Nsj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURIŠIC, lekarnar v Pakracu štv. 209, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na-vsako pošto): 12 stekleničic (l ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) ,L8 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi r vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh. tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Cena |je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K40 h; 4 originalne steklenice 5 K 80 h; 6 originalnih steklenic 8 K 20 h.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
(501) 20-20
PETER JURIŠIC, lekarnar v Pakracu 208, Slavonija.
Patentirane, same ob sebi delujoče
Naprodaj
ŠKROPILNICE ,SYPHONIA'
je- posestvo pol ure od Glavnega trga v Mariboru ležeče, hrami zidani, z opeko kriti, hlev. obokan, sadonosnik. dobro zasajen, njive, travnik in mala gorica; vse skupaj sedem oralov.
Prodam za 2.800 jjldL.
Ravnotako velik, lani postavljen hram v Gosposki ulici v Mariboru za 40.000 gld. pot ugodnim pogojem. Več pove IX. SARK v Mariboru, h. št. 38, Gosposke ulice.
M	(143) 15-3 za vinograde in hmeljnike
&JMlfe za zatiranje sadnih škodljivcev
satsšsp proti bolezni na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
Same ob sebi delujoče, nošnje brizgalnice tudi z bakrenim kotlom
za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrplejnO mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specijalitete
tvornice poljedelskih strojev, specijalnatvornica vinskih in.sadnih stiskalnic in drugih strojev
_ DUNAJ, II. Tabor>strasse št. 71.
Ilustrovani ceniki zastonj.	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Kdor ga ima naprodaj, naj se pismeno ali ustmeno oglasi pri Županstvu PetrOVČe, pošta (162) 3-2 Petrovče pri Celju.
Tizitnice priporoča ,Zvezna tiskarna6
Prirejevalcem šolskih in drugih slavnosti naznanje !	(leto 3—2
Prva izvirna slov. spevoigra
Letni časi"
priporoča
je v tisku in zagleda kmalu luč sveta
Fižol, krompir, jabolka, orehe
sploh vse deželne pridelke
' kupi	(42) 50-12
Anton Koletic, trgoVec 4 Celju.
Razne poljedelske stroje
© © © posebno pa © © ©
! Gumi za cepljenje ! Kose, srpi in najboljši brusni kamni.
Mreže in trnjeve žice za ograje, e Železno pohištvo in stoii ter mize za vrtove
<S> # <» CENIK POLJEDELSKIH STOJEV IZIDE V KRATKEM.
najlepše izdelane v bogati izberi, so vedno v zalogi.
Moške obleke od . . . . ,	12.— gld. naprej.
Svršniki od.......12. „	„
Ulstri od........14— ,.
Obleke za dečke..........7.— ,.
Obleke za otroke..........1'90 ,. „
Obleke po meri se izgotovijo natančno po najnovejšem kroju.
Velika zaloga ta- in inozemskega blaga. Josip Hočevar
Kolodvorska ulica št. 5. Celje Kolodvorska ulica št. 5.
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
r^m Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez PARIŠ—HA VRE po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 [do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo" gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden
uradnikov do HAVRE. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas. in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
JOSIP LAMPRET l ŠOŠTANJ
priporoča svojo obširno zalogo popolnoma izgotovljenih OKENJ velikosti od 1*50, 1*60, 1*70,' 1"80, 1*90 3J145) in 2 m po konkurenčnih cenah. VRATA istotako tizgotovljena |v velikosti od 2, 2*20, 2'30, 2'40
Zagotavlja solidno in točno postrežbo.	Načrte za okna in vrata pošilja na ogled.

Bilanca za leto 1904
Imetek
Račun
posojil:
a)	hipotečnih.....
b)	občinskih.....
c)	proti zastavi - . . . . zaostalih obresti . . . . zaostalih zamudnih obresti poštne hranilnice .1 . . . vrednostnih listin:
a)	glavnice......
b)	obresti......
naloženega denarja . . .
inventarja ........
knjig in tiskovin . . . . prehodnih zneskov . . .
zemljišča.......
blagajne ........
Račun hranilnih vlog . . . predplačanih obresti . dobička in izgube:
Čisti dobiček leta 1904
Skupaj
Bilanca splošnega rezervnega zaklada
Imetek,
Račun vlog
Račun glavnice:
Stanje koncem leta 1903. . Južnoštajerska hranilnica:
Poslovni dobiček leta 1904 . Proč povrnjena izguba 1. 1903
Stanje 31. decembra 1903 V letu 1904 se je doložilo
V letu 1904 se je vzdignilo
Kapitalizovane obresti . . vrednostnih listin: Stanje koncem leta 190?. V letu 1904 se je dokupilo
V letu 1904 se je izžrebalo
Kurzna izguba leta 1904
Vrednost kuponov 31. dec. 1904 . Južno-štajerske hranilnice v Celju Poslovni dobiček leta 1904 . . . dobička in izgube:
Izguba leta 1904 ......
Skupaj
Bilanca rezervnega zaklada za kurzne izgube
Imetek,
Račun vlog
Račun glavnice:
Stanje koncem leta 1903 ,. dobička in zgube:
Čisti dobiček leta 1904
Stanje dne 31. decembra 1903 V letu 1904 se je doložilo .
V letu 1904 se je vzdignilo
Kapitalizovane obresti za leto 1904 vrednostnih listin:
V letu 1904 se je nakupilo . . . Kurzni dobiček.......
Vrednost kuponov 3]. dec. 1904
Skupaj
Skupaj
V CELJU, dne 31. decembra 1904.
Dr. Josip Vrečko L r. Dr. Juro Hrašovec 1. r.	Janko Vavken 1. r.
pisarniški ravnatelj. predsednik ravnateljstva.	tajnik. .
S knjigami primerili in v redu našli v seji upravnega odbora dne 30. sušca	1905 voljeni pregledovalci računov:
mmmmmmmm^
Y najem se da
Točna in solidna postrežba
skupaj ali na drobno za več let pod ugodnimi pogoji; oziroma proda tudi proti plačilu na obroke lepo planinsko posestvo z lastnim lovom blizo Šoštanja in Mozirja, v davčni občini Belevode na Štajerskem, z dobrimi stavbami za stanovanje, dobrimi hlevi, z mlinom za dom, 5 malimi marofi in lastno žago okoli	(177) 3- l
25 oralov njiv 35 „ travnikov 100 „ pašnika 20() ., gozdij. Posestvo se proda z zaraščenim ali posekanim gozdom ter se isto lahko vsak Čas ogleda.
Natančne j a pojasnila daja lastnik Josip Goljevšček, lesni trgovec v Gorici. Primorsko.
^■■N % Prva narodna in največja JS^	trgovina z
pftk urami, zlatnino, srebrnino
KlM^' in optičnimi predmeti
t^ISWr V CELJU, „Napodni dom"
Rafael Salmič.
i Bogato ilustrovane cenike razpo-^JfeL šiljaiii na zahtevo brezplačno in	-
poštnine prosto. E|p8y| Vsa v mojo stroko spadajoča dela, jRfiJjg}
SjBgd popravila itd. izvršujejo se točno mm	in ceno.
- - - Za dobro delo jamčim.------I
Svoji k svojim!	-
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah . najnovejšega zisteina in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do-35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem	i*®?) —22
podružnica R. A. Smekal.

Yeliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 1*95.
1 prekrasno pozlačena, precizijska ura z verižico, natančno idoča. za kar se 3 leta .jamči. 1 moderna svilena kravata za gospode. 3 komadi ff, žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom. 1 elegantna dam-ska broža. 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 usnjat mošnjiček za denar. 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšet-nih gumbov. 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, pisalna priprava iz niklja, mičen album s prekrasnimi slikami. 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost. 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem. 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred. ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1 '95. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska razpošiljalna tvrdka
P. L UST, Krakov štev. 512.
0"2i NB. Za neugajajoCe se vrne denar. 2—2
ima naprodaj (i69) 2-1 društvo ,,Gospodar" v Petrovčah pri Celju.
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
»i». » f i. »v 44 1 « «<
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj. Šmarje in Vransko pa od pet na
Yi» # 9	1 i «
Oznanilo!
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot
~ * bila dosedaj 4%. _ :—
Pri Jakobu Janiču v Žalcu ima
Hrastnikova tovarna veliko zalogo vsake vrste umetnega gnoja za hmelj, vinograde, travnike in njive po ravno taisti ceni kakor tovarna naprodaj.
Obenem se pa še naznani, da se dobijo pri .1 a niču tudi najboljše in
čisto zanesljive sorte semen
kakor: Konjska detelja, lucema, vse sorte trave za polje, kakor tudi vsa druga semena za vrtnarijo. Naprodaj" so razven tega še lese za hmelj sušiti po 28 kr. komad, prav dobre in močne.	nam m.,t
Man beachte dle Fabrikmarke.
P^ SingerCo.NahmasctiinenAct.Ges.	*
r VettV-:--- za domačo porabo in obrtne sVrhc
I Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. |	yjajj{ ^
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje ===== ^tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	-
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih - modernega in umetnega vezenja =
Singepjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška družba šivalnih strojev
CELJfE, Kolodvorska ulica štev. 8. risa) -3
Spretnega
stenografa
veščega slovenske in nemške stenografije sprejme
dr. IVAN DEČKO
odvetnik v Celju, Rotovške ulice št. 19. — Vstop 15. t. m. — Plača po dogovoru. (171) 4-2
priporoča svojo bogato založeno skladišče in zagotavlja strogo solidno postrežbo. Razven tega
Zunanjim odjemalcem stayim rade volje pri večjih naročilih posebne ...... pogoje. — Mesečni odjemalci imajo znatne popuste. '
Ne podpirajte tujcev, ampak ozirajte se na domače zanesljive tvrdke, katere Vam nudijo boljše blago.
I 'I	, i i v v	vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor
1 I M Q AOnilOnn tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za LilliU. vnlll llJvllj ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor
tudi zidarska dela z jamstvom dobrega Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi: po poslani meri se ista hitro izvrše.
izršila.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v
------i	^llfrf kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
Prevzamem popolno napravo kopališč,
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
Vsakovrstne železne ograje sr^stssm? i:;
lUttttUUOlHU fllUVflUi; V^IUJU sk|adišča ali pokopališča. - Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne> skladišča ali hleve. IV napeljavo strelovodov "VI itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča
dela po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(154) 40—2
IVAN REBEK. stavbeni in umetni ključalničar
Poljska ulica št. 14. CELJE 4> Poljska ulica št. 14.
IMilan Hočevar
trgovina špecerijskega blaga. Glavni trg štev.lO CJelje Glavni ti>g štev.lO
Naprodaj je
lepa hiša
2 minuti od mesta, obstoječa iz 15 strank, vrt pred hišo, primeren za stavbo (Bauplatz); hiša, sposobna za pekarijo, mesarijo, sploh za vsako obrt.
. Cena 12.000 kron. =
Kupci se naj oglasijo na Bregu štev. 28 pri Celju.	^	(14«) 4—2
Dobro ohranjen
glasov ir
je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Istotam je naprodaj krasna
kobila
14:2. tudi zelo po ceni.
Naslov pove upravništvo -Domovine" .	rmn
Dečka
iz boljše hiše, katerega veseli krojaška obrt, ..........: sprejme	1
Josip Hočevar
krojaški mojster v Celju. Kolodvorska ulica št. 5.
Mala hiša
i
z čhreiua sobama in z velikim hlevom za 6 glav živine. 6 novih svinjakov, dvema lepima, sadonosnima in zelenjad-nima vrtoma, ter je posebno* primerna za penzijoniste in obrtnike, odstranjena saino 10 minnt od kolodvora in 5 minut od trga. cerkve. — Pri hiši je »kolu 3 orale zemlje.
Cena 1700 goldinarjev
Posojilnici ostane lahko vknjiženib 500' gld. Proda se radi preselitve. — Več pove -lastnik posestva Boštjan Guzej (148) na Pešenci. pošta Št. Jurij ob jnž. žel. 3—2
20.000 kron C
ustanovnega denarja se odda v celem ali v ž delih po 10.000 K proti
obrestovan ju in .zadostni varnosti na posestva. —.....-—
Ponudbe "naj se pošiljajo Južnoštajerski hranilnici V Celju.	(158)2-2
i__—J^fZJDfa.
Izvrstne vrste čaja, puma,
konjaka, slivovke, tropinovca in brinovca.
priporočam	_ (
naraVna VittaJK.r Q noKa
.mmimii iz parnega mlina najboljše
v steklenicah in sodih.
provemjence.
Pristna prašičja mast in maslo.
Sirovo maslo k čaju iz graščine Novo Celje. — Kakao, čokolada, pecivo *a čaj in fini bonboni. — Južni sadeži izbrane kakovosti. Vosek, ceresin in stearin-sveče.
Bogata izber mineralnih vod.
Škokeravska leča in grah, tičjaf hrana, bosanske češplje in povidl.
Semena za vrte in polja.