Uredništvo: Schilleijeva cesta Stev. S, os dvorišču, I. nadstropje. » a Rokopisi se ne vračajo. * * Ust izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * NefnaMrani dopisi se u« sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-M^ejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta Stev. ä Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h.! Stev. 283. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne II. decembra 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Gospodarsko delovanje Narodne stranke v 1.1909. (Poročilo podpredsednika gosp. dr. A. Božiča na glavnem zborn Nar. stranke dne 9. dee. 1909.) Najvažnejše gospodarsko in ob jednem socijalno vprašanje v minulem letu, h kateremu je mogla stranka zavzeti svoje stališče, je bilo socijalno zavarovanje, zavarovanje na starost in onemoglost, katero ima po vladnem načrt« obsegati delavstvo, večino naših kmečkih posestnikov in pa obrtništvo. Narodna stranka je bila prva in edina meščanska stranka na Slovenskem, katera je v tem oziru zavzela odločno in po mojem mnenju pravilno stališče. Izjavila je. da odobrava delavsko zavarovanje, glede kmetov in obrtnikov pa da zahteva primernih sprememb, zlasti znižanje velikih plačilnih bremen. Da je bilo to naše stališče pravo, do-kazuje na eni strani dejstvo, da ni bilo nikjer odpora proti njemu, vkljub temu, da smo ga ljudstvu pojasnili na javnih, vsakomur dostopnih shodih, na drugi strani pa so to pokazale razprave soeijalnega odseka, kjer je ravno zavarovanje samostojnih, obrtnikov in kmetov, ie sedaj nerešena preporna točka. Vse to nas napolnjuje s tem večjim zadoščenjem, ker smo ravno v tem vprašanju videli, kak uničujoč poraz je doživela klerikalna demagogija, katero smo po možnosti razkrinkali in narodu povedali, koliko se ima zanašati na tako lahkomišljene in kratkogledne politike! Površen pogled na statistiko nas uči, da pridelamo sedaj na 34 tisoč ha novo zasajenih vinogradov prilično 1 milijon hektolitrov vina ali okroglo 330 tisoč polovnjakov. Če nizko računamo povprečno hI po 30 kron, dobimo vsoto 30 milijonov kron, katero predstavlja vrednost vinskega pridelka. Vinarstvo je važen vir dohodkov spod-nještaj. kmetovalcev in kaj se je čuditi, ako je nameravani vinski davek finančnega ministra Bilinjskega vzbudil ogromen odpor po celi deželi. Narodna stranka je bila zopet prva, ki je mislila na obrambo: prva ie protestirala v svojem časopisju in dež. poslanec gosp. dr. Kukovec je prvi javno ostro obsodil nameravani atentat na naše vinogradništvo na shodu v Št. Petru pod Sv gor. Tudi tukaj bode dobro, ako se spominjamo hudih ran, katere so vsekali klerikalci spodnještaj. vinogradništvu z odobrenjem ogrske nagodbe. Trpeli smo ogromno vsled umazane židovske konkurence iz Ogrskega in Hrvaškega — vse po sokrivdi tako-zvanih kmečkih klerikalnih poslancev. Zato tudi sedaj ne verujemo klerikalnim obljubam. Naravno, da je stranka istotako že poprej zavzela odločno odklon-Ijivo stališče proti nameravanemu davku na pivo in to v nujnem interesu savinjskega hmeljarstva, katero si je letos komaj malo izlečilo hude rane iz dveh poprejšnjih slabih let. Narodna stranka kot zastopnica gospodarsko slabo stoječih .slojev je protestirala seveda tudi proti uvedbi nameravanih novih davkov na žganje, sodavico, vžigalice in slatino, ker se s tem obtežijo krivično najširši sloji prebivalstva. Naj se jemlje tam, kjer je kaj za dobiti, naj se zdatno davčno obteži tiste družbe, ki z odiranjem odjemalcev plačujejo do 40% dividendi O železniškem vprašanju je bilo pogosto govora na naših shodih, v našem časopisju, v sejah izvršev. odbora in da se je stranka po svojih zastopnikih v Gradcu in na Dunaju odločno zavzela za toliko potrebno izpopolnitev železnic. Koristi takih izpopolnitev za naše kmetijstvo, obrtništvo in industrijo ne bodemo naštevali — ohranili pa bodo zlasti Savinčani celjskim Nemcem gorko „hvaležnost" za nasprotovanje železnici Polzela-Kamnik! V deželnem zboru sta se stavila dva za naše kmečke koristi zelo važna predloga: namreč za deželni kulturni svet in odpravo ber nje. Deželni kulturni svet, kateri bi se moral po vzorcu sudetskih dežel razdeliti v nemški in slovenski del, bi bil pod nadzorstvom dež. zbora stoječe zastopstvo kmečkih koristi; štaj. kmet. družba je zasebna naprava, o kateri do najzadnjih časov ne moremo trditi, da bi bila Slovencem posebno naklonjena. Bernja je pa krivičen, samo kmečkemu ljudstvu naložen davek za duhovščino. Vprašam vas, ali nimamo že dovolj drugih bremen — in ali ne deluje duhovščina tudi za tržane in meščane, katerim ni treba dajati bernje ? Duhovščina nastopa naravnost kruto v izterjevanju tega davka: tožbe zaradi bernje so v kozjanskem okraju na dnevnem redu, v Savinski dolini groze župniki kmetom s surovimi pismi, ako nočejo odrajtati bernje in v slovenjgraškem okraju je gnal neki kaplan naprednega posestnika zaradi bernje na boben. Bil je torej res že skrajni čas, da se je zavzel v dež. zboru dr. Kukovec za odpravo tega davka, ki ni nikjer pisan, a povsod obstoji. Zavzeli smo po svojem zastopniku v deželnem zboru tudi ljudstvu koristno stališče glede podpor. Videli smo lani in predlanskim, da se je sicer razdelilo nekaj sena in slame in se je vsled tega pela hvala po nezasluženem klerikalnim poslancem — & seno in slama sta bila mnogokje tako slabe kakovosti, da nista bila porabljiva. Pri Mestinju so bili vsaj še pred nedavnim časom videti ostanki ,podpornega sena' kar zunaj ležati; seno je bilo tako slabo, da ga ni hotel nikdo vzeti. Po-magano ni bilo z njim našim kmetom pač pa židovskim prekupcem in železnicam. Vrh tega se je premalo oziralo na male posestnike, kmečke delavce in ■ viničarje; te zadene, četudi posredno, slaba letina istotako kot kmete. V od-pomoč obema nedostatkoma je predlagal dr. Kukovec v deželnem zboru, naj se deli podpora v denarju in naj se jemlje v ozir tudi male posestnike, kmečke delavce in viničarje. Stranka pa je tudi po posameznih gospodarskih in zadružnih strokovnjakih pridno delovala doma. V prvi vrsti pride vpoštev zadružništvo. Ustanavljali so se mali kmečki denarni zavodi, rajfajznovke, katere pa nimajo samo namena, da izposlujejo našim kmeto valcem cen kredit, temveč nudijo tudi priliko za štedenje v malem ■ Kakor se po malih žilicah steka kri v večje žile in nazadnje v srce, tako bi se naj štedilo in nabiralo po majhnih denarnih zavodih narodno premoženje, ki nam edino more dati notranjo moč in odporno silo proti navalu nasprotnikov. Kajti le tedaj, ako bodemo razj polagali z veliko razpoložljivo glavnico, se bodemo mogli lotiti velikopotezne gospodarske politike na Sp. Štajerju, bodemo [mogli misliti na sistematičen naskok na nemška mesta in trge in bodemo omogočili razvoj narodne industrije. Poleg denarnega smo gojili pridobitno zadružništvo. Ustanovila se je prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, ki se navzlic vsem nasprotstvom od klerikalne strani, od dne do dne lepše razvija in obeta postati prava dobrotnica naših vinogradnikov. Poleg tega. da bode zasigurala našemu vinu domači trg, ga bode skušala s primernimi sredstvi uvesti še bolj v tujini, zlasti pa mu odpreti slovanski sever. Ustanovila se je tudi glavna mlekarna v Celju, ki pa bode mogla še le tedaj delovati, ko bodo ustanovljene mlekarne po okolici: deloma je že to delo dogo-tovljeno. Zasigurali bodemo s tem našemu Kmetijstvu na stotisoče stalnih dohodkov. Sem spada tudi kmetijsko izobraževalno delo, katero smo v obilni meri gojili in priporočali. Naši bodoči načrti se sučejo okrog pridobitnega zadružništva, ki je bilo pri nas doslej precej zanemarjeno. Ne bodemo se pa pri tem nikoli ravnali po klerikalnih, ki pač kričijo, ne delajo pa ničesar, temveč bodemo mirno, premišljeno uresničevali svoje načrte v povzdigo našega narodnega gospodarstva tudi v bodeče. Pri tem računamo ne samo na zaupanje, temveč tudi na pomoč cenj. somišljenikov — nas pa bode vodilo geslo: vse za gospodarski napredek našega kmetijstva! (Dolgotrajno odobravanje.) Darujte za Nar. sklad! LISTEK. Orlov in njegova žena. Ruski spisal Maksim Gorki. Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje.) Misel, ki nikakor ni odgovarjala običajnemu razmišljevanju Orlova, ga je naenkrat obšla: ali ni bilo pravzaprav popolnoma nepotrebno, da je potegnil tudi svojo ženo v ta pekel ? Nalezla se ho in umrla ... Ko jo je zopet srečal, ji je zaklical s strogim glasom: „Le snažna bodi! Umivaj si prav često roke ... Le pazi:" „Cemu pa to ?" je vprašala ter pokazala svoje male, bele zobe, in njene besede so donele kakor nevolja. Njen odgovor ga je ujezil. „Sedaj se norčuje na takem kraju; prenesramne so pač, te ženske!" Toda časa ni bilo več, da bi ji kaj odvrnil; Matrona je ujela le še njegov očitajoči pogled in odhitela v ženski oddelek. Grigorij pa je minuto pozneje že pomagal prenesti nekega znanega policista v mrtvašnico. Mrlič se je zibal na nosalih sem in tja ter zrl s svojimi široko odprtimi, steklenimi očmi izpod zmršenih trepalnic proti nebu. Grigorij ga je opazoval s skritim strahom. Že pred dvema dnevoma je videl policista v službi in ga mimogrede celo nahrulil — bila nista prijatelja. In sedaj vidi tega še pred kratkim tako močnega in postavnega človeka mrtvega pred seboj, popolnoma izpreme-njenega in zvitega od krčev. Orlov je čutil ves nesmisel tega kontrasta. „Čemu pride človek na svet", si je mislil, „če ga ta ostudna bolezen lahko v štiriindvajsetih urah ugonobi ?u Zrl je na nosala in policist se mu je zasmilil. „Kaj bo sedaj z tremi otro-čički rajnkega? Lani je izgubil ženo — ubogi črvički bodo sedaj čisto zapuščeni . . ." Občutil je resnično bolest pri tem razmišljevanju. Naenkrat se je začela desna roka mrtveca stegovati in zrav-navati; in objednem so se zaprla do sedaj na pol odprta, na levo skremžena usta . . . „Stoj!" je zavpil Orlov drugemu strežajn in postavil nosala na tla. „Saj je živ!" je zašepetal boječe. Strežaj, s katerim sta nosila mrtveca, se je obrnil, pogledal pazljivo rajnega in rekel nato jezno Orlovu: „Kaj pa blebečeš! Ali ne veš, da se pripravlja samo za krsto? Ali ne vidiš, kako ga je skrčilo? . . . Tako vendar ne more ležati v krsti! Naprej vzdigni!" „Toda glej vendar, saj se premika!" je ugovarjal Orlov, tresoč se od Strahn. „Le pogum! Poprimi, čudak . . . ali me ne razumeš? Saj ti pravim: samo preteguje se . . . Pri tem se mora vendar premikati! Ti si v resnici neizobražen človek, naravnost pregrešen . . . Živi! Kako se more pač o mrtvecu kaj tacega govoriti! Saj to je vstaja, brate! . . . Tukaj se vsi premikajo, naši mrtveci ... Le molči o tem, to ti svetujem, ne zini nobenemu človeku besedice o tem, da se je pomikal! Sicer pove Peter Pavlu, Pavel pove vsem drugim in mi dobimo rebelijon na glavo, ker smo jih, se bo reklo, žive pokopali! Prišlo bo ljudstvo in vse pokončalo ... in ti dobiš tudi svoj del, razumeš ? ... Tu na levi ga bova odložila . . ." (Dalje prih.) Železni maliki na lončenih nogah. V nekdaj slovenskih, a še danes domačih mestih, Celovcu in Gradcu, se nam Slovencem gode krivice, ki vpijejo do neba po maščevanju. Na Koroškem, kjer so si nekdaj volili Slovenci svoje kneze s pogojem, da ščitijo ti njih pravice, se sedai zapirajo Slovenci, če zahtevajo vozni listek v svojem materinem jeziku. Kako slab pač mora biti nemški in talminemSki značaj v deželi, oziroma v mestu navzlic po-silno in umetno vstvarjeni in vzgojeni večini, da se mora posluževati že takih sredstev . . . Železni malik na lončenih nogah! Iste razmere vladajo na Štajerskem. V Gradcu, katero mesto na-zivajonemški šovinisti: »Diedeutscheste Stadt Österreichs« (?) je nameravalo prirediti slovensko telovadno društvo »Sokol« »Miklavžev večer«. A kakor lansko leto, uprizorila se je tudi letos od nemško šovinistične strani nesramna gonja napram Slovencem, najbrže iz strahu, da bi ne izgubilo mesto nemškega značaja . . . Železni malik na lončenih nogah! Ali je bil to zadnji udarec graškemu Slovenstvu? Ali ga je ta nakana ugonobila? Ne! Slovenci so s tem le oživeli in čuditi se nam je, da se pojavlja po celem mestu slovenski živelj, o katerem se je poprej govorilo, da je mrtev. — Vabil za to veselico se je razposlalo okrog 600; ta številka nam jasno kaže, da Slovenci v Gradcu še živimo, da hočemo živeti in tudi napredovati. Z nakano, da so nam preprečili to veselico, so si zadali Nemci sami klofuto, ker se boje izgube nemškega značaja graških Nemcev na — itsch, igg, — schegg, — autz, itd. Družabno življenje graških Slovencev je skoraj popolnoma onemogočeno; kajti pri teh razmerah, katere vladajo sedaj v Gradcu, je pač izključeno, da bi dobili Slovenci še kedaj kako dvorano za svoje veselice. Druge rešitve v tem oziru ni, kakor ta, da dobimo svoj »Narodni dom«, v katerem bodemo lahko prirejali mirno svoje veselice ter s tem povzdignili družabno življenje tukajšnjih Slovencev. »Narodni dom v Gradcu«, ta ideja ne sme zaspati, ampak okleniti se je hočemo z vso vnemo in vztrajnostjo. Prepričanje, ki vlada med Nemci, da le vztrajno radikalno delo vodi do cilja, ta iskra mora vstleti tudi v srcu vsakega Slovenca. Zadnji čas in nujna potreba je, da si postavimo lastno ognjišče »Narodni dom«, kjer bodemo drug drugega bodrili za nadaljni uspešen boj proti sovragu. Tudi »Sokol« bi imel lahko v njem svoje varno zavetišče in »Družba sv. Cirila in Metoda« bi lahko otvorila tu otroški vrtec in vsaj nekaj razredov ljudskih šol . Garancije, da se »Narodni dom« ne le lahko vzdrži, ampak tudi krasno rentuje, so sedaj tem večje, ker so graški Slovenci oziroma Slovani prisiljeni obiskovati svoj dom, v katerem se bodo počutili popolnoma varne pred nemškim nasilstvom. Slovenski denarni zavodi, banke in posamezniki pomagajte nam v teh resnih časih, da bodemo v kratkem zagledali v ponemčenemGradcuponosno stavbo, naš »Narodni dom«. ni drznost in cinizem, zahtevati javno, naj se nas Slovence brezpogojno izroči germanizaciji ? Ali ni to novi klic na boj naše delegacije? Nemei morajo v resnici mnogo zaupati sedanji vladi, ker pričakujejo od nje, naj kratkomalo uniči poldrug milijonski narod! Okol-ščine so Nemcem za novi boj proti Jugoslovanom ugodne: na Dunaju se vrši Friedjungov proces in vesoljno nemško časopisje se pripravlja za veliko obrekovalno kampanjo proti Jugoslovanom. Bilo je zato umestno, da je dr. Šusteršič v včerajšnjem svojem govoru spomnil vlado in najvišje kroge, da so Slovani dovolili navzlic svojemu opozicijonalnemu stališču rekrute, ker se čutijo z vsemi drugimi narodi edine, kadar gre za obrambo države. V graški »Tagespost« se trudi celovški Dobernig ne le, da bi nas Jugoslovane denunciral na najvišjih mestih, temveč da bi tudi Italjane vzpodbodel k novemu boju zoper Slovence. Za Nemce je tak boj le ugoden: duobus certantibus tertius gaudet. Italjani bi bili tudi v istini slepi, ako bi ne spoznali, da je nemški naval na Trst naperjen proti njim! Wastian klati tudi po nemških listih s trija-lizmom in jugoslov. strahovi. Pa tako lahek kakor je morda bil, sedaj boj proti nam več ni, gg. Wastian, Dobernig in tt.! — Kravja kupčija v parlamentu nekam počasi uspeva. Poljsko kolo se sedaj trudi, da bi pregovorilo Slovansko jednoto k pogajanjem z vlado, češ, da stoji stvar višje ko oblika, to je, znani sklep Slov. jednote, da se s to vlado več ne pogaja. Vodje Slovanske jednote so vzeli ta nasvet na znanje z obljubo, da bodo o njem sklepali. Sicer pa leze cela politika Slov. jednote sedaj nekam na oportunistično stran, vsled česar se že oglaša pri radikalnih Čehih in agrarcih velika nevolja. Nemškonacij. zveza je sprejela včeraj Pergejtov predlog, ki se izjavlja sicer proti spremembi sedanjega sistema, ne izreka se pa odločno proti preosnovi vlade. Radikalnejša predloga, ki sta ju stavila Wolf in Stransky, sta propadla. o Iz drž. zbornice. Včeraj so govorile „visoke" glave: Dr. Šusteršič, Gessman in Glombinjski. Dr. Šusteršič se je zavzemal za uradniško ministerstvo in za odslovitev sedanje vlade. O sistemu ni bilo nič več govora. Gessmann je dal čutiti, da so krščanski sočijalci pod gotovimi pogoji za spremembo vlade, a da žele, naj Bienerth ostane. Glombinjski pa je dajal vsem strankam nauke, da je njih prva dolžnost zasigurati delazmožnost parlamenta. Odločno pa se je zavaroval proti vsakemu vmešavanju kake tuje države v avstrijsko notranjo politiko. Vlade, ki bi to trpela, bi Poljski klub ne mogel podpirati. (Gre se za Nemčijo. Op. ur.) Politično kronik — Jugoslovanski, minister dela sedaj planinskim Nemcem težke skrbi. Na shodu nemškonaciionalne zveze takozv. naprednih nemških drž. poslancev, ki se je vršil včeraj na Dunaju, so govorili zastopniki planinskih Nemcev proti imenovanju kakega Jugoslovana za ministra vpreosnovanem ministerstvu — in sicer zaradi tega, kakor pišejo nemški listi sami, ker bi se s tem utrdilo stališče Slovencev in bi bila zaprta pot — Nemcev do morja. Ali Drobne politične novice. Oktroirana volilna p re-o snov a. Iz Budimpešte poročajo, da ni izključeno, da bi se cesar ne po služil stare pravice in bi oktroiral splošno in enako volilno pravico, ako bi se ne posrečilo kmalu urediti poli tične krize. — To bo samo strašilo za madžarsko plemenitaško kliko, da se uda. Sedaj se vrše med Dunajem in Budimpešto pogajanja glede prehod nega ministerstva Wekerle. Belgijski kralj Leopold je po včerajšnjih poročilih iz Bruselja že boljši. Prebil je srečno hud napad protina. Dnevna kronik z Kitajski četrt v Berolinu. Sedaj že tudi v Berolinu stanuje več Kitajcev. V neki hiši v Breslauerstrasse jih stanuje 9 skupaj in tudi drugod so raz-trošeni. Oni krošnjarijo in nosijo po trgovinah, gostilnah in hišah kitajske proizvode, ki jih ali naročajo, ali pa sami izdelujejo. Prodavajo zelo lepe rezbarije, vezenine in druge reči. Jed si pripravljajo sami in pravijo, da so v Berolinu zelo zadovoljni. z Na Benečanskem je zadnje ljudsko štetje naštelo komaj 30.000 Slovencev; izkazalo pa se je, da v mnogih trajih, ki so čisto slovenski, niso našteli niti enega Slovenca („pozabilo" se je, je dejal na nekem znanstvenem kongresu profesor Musoni!), v drugih trajih zopet so jih našteli mnogo manj, nego jih je v resnici (avstrijski recept!). Mirno se lahko trdi, da na Beneškem še živi do 40.000 Slovencev. z Stotnika lungo, ki je bil poslal tovarišn Mathyassyu peklenski stroj, so proglasili zdravniki za zdravega. Ker je on nadalje obstal svoje dejanje, ga bodo sodili kot zločinca. z 0 nadporočniku Hofrichterju. Stotnik-auditor Kunz je že prvič zaslišal nadporočnika Hofrichterja. Za tek obravnave, ki je tajna, se ne mors zaznati, vendar je pa toliko gotovo, da Hofrichterjeve izpovedbe niso nič vsebovale, kar bi indicijem dalo kak drug pomen, ali pa celo vplivalo na preokret v zadevi. Zaslišujoči sodnik je pustil, da je Hofrichter govoril, kolikor je hotel, kajti vse izpovedbe se bodo resno primerjale z onimi pri prediskavi. Formalno se vrši garnizijska obravnava tako-le: Nadštabni profos odpre vrata v celico in vede v spremstvu straže z nasajenim bajonetom jetnika pred sodnika. Profos in jetnik gresta rama ob rami, dočim jima vojak sledi. Auditor čaka jetnika z dvema pričama v uradni sobi. Profos in stražnik zapustita uradno sobo z jetnikom in se odstranita, profos celo, vojak pa ostane pred vrati. Ko je zasliševanje pri koncu, se vrši enak proces iz nova. Kot sodni priči sta odbrana dva oficirja, eden njih je auditor-aspirant in ta vodi objednem zapisnik. Oba molčita tekom cele razprave in imata samo paziti, da se vsaka beseda pravilno zapiše. — Zadnji čas je bil Hofrichter zelo klavern in je baje prosil sodnika, naj ga začnejo zasliševati. z Cook baje ni slepar, pravi njegov tajnik, Lonedale, ki trdi, da so zapiski, katere je Cook predal univerzi v Ko-penhagenu, izvirni, torej oni, ki jih je Cook delal za svoje ekspedicije. Vse je Cook narekoval Lonedaleju in izključeno je, da bi se tu moglo govoriti o sleparstvu. z Slovanski arheološki kongres. Bolgarsko arheološko društvo je sklenilo sklicati kongres vseh bolgarskih arheoloških društev. Ta kongres se bo vršil 1. 1910. v Šumnu. Na ta kongres bodo povabljena v prvi vrsti vsa jugoslovanska, a tudi vsa druga slovanska arheološka društva. z Novi kolki. S 1. januarjem 1910 pridejo glasom ukaza fin. min. z dne 20. oktobra t. 1. v promet novi kolki, dozdajne kolkovne znamke, izdane leta 1898., pa izgube koncem marca 1910. veljavo. z Radij ga je ožgal. Profesor dr. Štefan Mayer se je pr'ed nekaj dnevi pri eksperimentiranju z radijem po neprevidnosti precej ožgal. Profesor je pri eksperimentu deval radij iz ene posode v drugo, pri tem se je pa razvila radi razpada atomov emanacija plinov. Nevidno se je plinoviti radij zagrizel v pore na roki in je povzročil intenzivno žareč močno radioaktiven učinek, ki se naziva inducirana akti-viteta in ima to neprijetno lastnost, da se ne da umiti, dokler ni snov razpadla, kar vedno traja 3 do 4 ure. z Caruso se zopet ženi. „Daily Ekspress" javljajo, da se misli Caruso zopet oženiti in to z neko zelo lepo 19 let staro Sicilijanko, ki jo je izpo-znal v Milanu. z 100 oseb so požrli morski volkovi. Baje sto brodolomnikov parnika „La Seyne", ki se je potopil 14. novembra pri Singapore, so požrli morski volkovi. z Izboljšan vijak za ladjo. Neki mašinist v Benetkah je iznašel nov vijak za ladjo, ki je baje v stanu z eno tretjino manjšo silo premikati ladjo eno tretjino hitreje. z Pravda proti Friedjungu. Veliko zanimanje vlada za pravdo srbohrvatske koalicije proti dr. Friedjungu in uredniku Reichspošte Ambrosu, ki se je pričela dne 9. t. m. na Dunaju. Prišlo je osebno 23 tožiteljev, med njimi F. M. L. pl. Tomičič v uniformi. Na tribuni je vse polno žurnalistov, izlasti zastopnikov inozemskih listov. Predseduje deželno-sodni nadsvetnik dr. Wach. — Tožijo Friedjunga, ki je častni doktor univerze v Heidelbergu, ker je očital to-žiteljem veleizdajske zveze, podkupnino, sprejeto od srbske vlade in delo koalicijskih glasil za srbsko vlado. Nadalje toži poslanec Supilo, ker mu je „Reichspost" očitala, (Ja je prejel za svoje izdajalsko delo od srbske vlade plačilo. — Najprej je zastopnik tožiteljev, dr. Harpner vprašal Friedjunga, da li mu je znano, da so v vojaški granici veduo šli Hrvati z Avstrijci v boj zoper Turke. Mu je li znano, da je marsikateri brat današnjih tožiteljev in marsikateri sin zgrabil za orožje, ko se je šlo proti Srbom. Friedjung noče odgovoriti, dokler ne bo njegov zastopnik predložil dokumentov za. njegove trditve. Temu se ugodi. Dr. Kienböck, ki zagovarja urednika Ambrosa, želi, da se zasliši najprej izdavatelj „Reichspošte" dr. Fonder in prečitajp zadevni članki, da bodo porotniki vedeli, za kaj se gre. Dr. Funder je pravil, da je „Reichspost" grosesterajharski list in da pazno zasleduje jugoslovanske (!) pojave. Trdil je, da jamči za vse dokaze, ki se bodo objavljali. (Kdo pa jamči za njega? Op. uredn.) Dokazati hoče. da so tožitelji delali protiavstrijsko in za srbski denar. novice. u Za naše časopisje. Mesec december mora biti posvečen delu za „Narodni dnevnik" in „Narodni list." Najodločnejša dolžnost vsakega naprednega Slovenca je skrb za razširjenje obeh listov. Število naročnikov se mora v vseh okrajih vsaj za 30 odstotkov zvišati, ako hočemo pokriti velike stroške listov. Zvezna tiskarna v Celju se je iz nova moderno preuredila, kar bode našemu časopisju le v korist, ker se bodo mogli sčasoma povečati. Po ogromni večini so se štajerski Slovenci izrekli da morata oba lista v naprej izhajati, ker bi nasprotno bila velika izguba v narodnem oziru. Zato pa mora občinstvo obstoj časopisja zajam-čiti. Pozivamo zaupnike v vseh okrajih, da gredo takoj na delo in pobirajo podpise za naročevanje „Narodnega dnevnika" in „Narodnega lista" za leto 1910. Seznamki se nam naj takoj vpošljejo. Odkoder ne dobimo kmalu odgovora, tjakaj vpošljemo kmalu svojega potovalca, ker naročniki se gotovo dajo dobiti če se le kdo resno potrudi. Da ne bomo imeli stroškov, prosimo "torej takojšnjih poročil s strani zaupnikov. u „Stražino" pojmovanje sistema. Dr. Kukovčevi predlogi v deželnem zboru. Naši mariborski klerikalni prijatelji so se v istinito prav „me-glejem" članku zakadili v glavni zbor Narodne stranke. Ker smo klerikalnemu vohunu povedali, da za njega ni med poštenimi ljudmi prostora, se lovi „Str." sedaj za posameznostmi v poročilu „Nar. Dnevnika." Predvsem jim ni po volji, da je g. drž. posi. Roblek bil mnenja, da ne zadostuje, ako padejo sedanji ministri, temveč da mora pasti tudi sedanji ponemčujoči sistem, kateri je vodilen pravec ne samo ministrom temveč celi nemški upravi, vsej vem-ški birokraciji. Da vzamemo samo en primer: imeli smo slovanskega trgovsk. ministra dr. Fofta; ali se je tačas to kaj pri nas poznalo? Saj je dejstvo, da gospodarijo na Dunaju sekcijski načelniki po svoje in v Gradcu biro-kratje zopet po svoje. Premena ministrov ne zadostuje — to vedo dobro tudi klerikalci. Sajsobilišedo nedavnega z nami v tem oziru istega mnenja. Ali naj citiramo „Slovenca" in isto „Stražo"? Pa poleti so se s svojo obstrukcijo blamirali, sedaj pa pojmujejo že tudi premeno sistema tako, da bi dobili Slovani par portfeljev, morda tudi Jugoslovani jednega — v ostalem pa bi ostalo pri starem. Zato razumemo „Str." jezikanje, ki nič ni drnzega kot umikanje klerikalcev v — vladni tabor, tj e, kjer so bili že pod Beckom in so neizmerno oškodovali slov. narod. — Smešna je tudi „Str." trditev, da so slov. dež. poslanci že poprej stavili enake predloge kot dr. Kukovec v dež. zboru. Kedaj je bilo tam govora o lex Perek, o dež. kulturnem svetu, o ber-nji itd? — Glede nemškutarjenja pa le molčite! Ali vam naj navedemo Güntherja, nadalje tistega duhovnika v velenjski okolici, ki je prodal svoj gozd „Südmarki", ponemčnjoče delovanje mariborskega škofa, prodajo vinogradov Ljudske posoj. v Halozah Nemcem itd. itd? Ali vam naj navedemo znova, da graai šentiljski dom Nemec? In kar se tiče več nemščine, ali ni „Str." odobrila istega stališča glede nemščine v ljudski šoli kakor ga imamo mi, da, celo popustila je zdatno? Pa — klerikalec je lažnjivec in nepoštenjak, zato tudi niso nič boljši klerikalni listi. Iz Brežic. Na naslov c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu. Za občinske volitve v Brežicah, ki so se vršile dne 7. t m., sestavil je volilni imenik asistent Schmidt Mi dvomimo in smo prepričani, da niso posamezni davčni postavki resnični, ker se dotični v volilnem imeniku vpisani zneski predpisanega davka ne strinjajo z davčnimi knjižicami. Vprašamo si. c. kr. finančno ravnateljstvo, ali je pripravljeno, pustiti pregledati volilni imenik po drugi uradni osebi, ali je isti pravilno sestavljen in zaslišati c. kr. davčne uradnike, ali se ni ta volilni imenik večkrat in ne vsled ukazov drugih oblastij, popravljal? Mi hočemo, da se ta stvar pojasni in bodemo natančno zasledovali, kaj se bode ukrenilo v tej zadevi. u Iz Brežic. Pretekli torek so se vršile tukaj občinske volitve. Izvoljeni so sami nemškutarji. — Slovenci se teh volitev z ozirom na to, ker se je sestavil volilni imenik popolnoma nepravilno in se tozadevnim reklamacijam ni ugodilo, niso udeležili. — Zakaj da so se nemškutarji in njim naklonjena tukajšnja političua oblast po-služili različnih dvomljivih sredstev pri sestavi volilnega imenika, nam kaže razmerje za nemškutarske kandidate oddanih glasov. — V prvem razredu je 12 volilcev, volilo jih je 7; v drugem razredu je 28 volilcev, volilo je 18 volilcev nemškutarske kandidate, torej bi bilo v prvem razredu naših glasov pet, v drugem pa deset. Že to razmerje bi ne bilo za nas neugodno. — Popolnoma nepostavno so pa izpustili v IL razredu še tri naše voliice. V slučaju, da bi še bili vpisani pravilno ti trije naši volilci, imeli bi Slovenci sigurnih trinajst in še najbrž več glasov, zgodilo bi se to, česar se še naši nasprotniki obupno branijo, a do česar slednjič vendar pride. Kako nehvaležni so naši nasprotniki nasproti svojim lastnim somišljenikom pokazali so s tem, da so izbacnili iz občinskega odbora skoraj vse stare tfakor Gre-benca, Schmidta, Vimpolšeka in Gabri-ča (sami pristni Germani) in jih poslali med staro šaro. To mora biti pač britko za te zaslužne može, posebno za očeta Gabriča, kateremu naslednik je njegov sin. Glede teh volitev še ni izrečena zadnja beseda. — Ne bo nas pa presenetilo, ako bo imenoval novi občinski odbor v prvi seji častnim čla-, nom komisarja barona Steeba za o priliki teh volitev storjene izredne zasluge. u Glas iz občinstva. Zaradi krasnega uspeha igre „Legijonarji," katera je vsled zasluge g. S a 1 m i č a dosegla zadnjo sredo v Celju tako splošno hvalo in občudovanje, bi bilo velikega ponena, da se uprizori še narodna igra „Rokovnjači" kar najprej. Objavljamo ta glas iz občinstva na naslov našega neumorno sijajno delavnega režiserja g. R. Salmiča in sotrudnikov. u Predavanja „Zveze narodnih društev." V četrtek. 16. tm., predava v celjskem narodnem domu g. Kari K v e d e r iz Št. Jurja ob j. ž. „O vzgojnem pomenu domačije in šole". Začetek ob 8. uri zvečer. Pristop ima slehern Slovenec. V torek 21. tm. pa predava g. dr. Schwab „O nedostatkih človeških čutil? Zahvala. Odbor Ciril in Metodove podružnice za Gaberje in okolico se vsem cenjenim darovalcem, ki so k obdarovanju revnih otročičev na Miklavžev večer bodisi z denarjem ali drugimi prispevki pripomagali, najpri-srčneje zahvaljuje. Posebno se zahvaljuje odbor slavni občini Celjske okolice, celjski Posojilnici, zadrugi „Lastni dom", obitelji Gologrančevi, g. pot. učitelju Stiblerju in gospej Vošnjakovi, kateri so k obdarovanju z večjim zneskom prispevali. u V Št. Pavlu pri Preboldu je minul praznik ravno med župnikovo pridigo nastal v žagradn ogenj, ki je uničil dve shrambi in vso cerkveno obleko. Škode je priiično 4 tisoč kron. Iz Št. Pavla pri Preboldu. -Ob prav obilni udeležbi se je vršila v nedeljo 5. t. m. v prostorih tukajšnje šole Miklavževa slavnost. Na sijajnem vspehu gre v prvi vrsti zasluga gospodu Vidicu, nadučitelju v p., ki je v ta namen sam spisal in prikrojil igrokaz „Miklavžev večer" ter vse vanj vpletene pesmice, ki so dajale igri še poseben mik in polet, spremljal se znano spretnostjo na harmoniju. Velecenjeni rodbini Zanierjevi, ki ob dobrodelnih prireditvah vsikdar požrtvovalno sodeluje, bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala za vsestransko pripomoč, .zlasti pa še gospodu Zanierju samemu, ki je z njemu lastno ljubeznjivostjo nudil v odmorih izreden užitek s prikladnimi komadi na izvrstnem gramofonu. Dražestnima režiserkama gdč. učiteljici Pianovi in gdč. Olgi Zanierjevi gre pohvalno priznanje in hvala na velikem trudu v svrho eks-aktne uprizoritve in nabave elegantnih kostumov. Vse igralke in igralci, veliki in mali, igrali so vrlo svoje uloge. Krasna je bila živa slika konec igre pri bengalični razsvetljavi: Miklavž z angelji in rogači ter mati z otroci. Prebitek se edda društvu za šolsko kuhinjo, kojemu predseduje nadučitelj g. Vidic. Vsem, ki so pripomogli do iz-bornega zabavno-poučnega in izdatnega gmotnega vspeha v imenu mladine iskrena zahvala! — Hvala tudi gosp. učitelju Pečarju, ki je prepustil harmonij v ta namen. Fischer. u Svečarji. V gorn;egrajskem okraju je razvada, da hodijo v zimskem času od vsake cerkve, tudi od podružnic, takozvani svečarji po vsem okraju in nabirajo bojda za sveče do-tične cerkve vse, kar se jim da. Denar, žito, maslo itd. Ne mine skoro dan, da bi se ne ogalsil kak svečar od te ali one cerkve ali cerkvice. — Kmet sicer ne vidi rad svečarjev, vendar jim da „prostovoljni" dar, ker ga drugače razupijejo kot brezbožca, liberalca in bogsigavedi kaj še. To-da ne le iz domačega okraja so svečarji, temveč tudi iz sosednih pridejo v naš okraj beračit, kakor kaže sledeči slučaj: Dne 4. tm. je prijel dva svečarja, cerkovnika in njegovega sina od Sv. Križa pri Belih vodah — okraj Šoštanj — ljubenski orožnik v Lučah in ju prignal k sodišču v Gornjigrad. Imela sta pri sebi čez 100 K nabra- nega denarja. Sedaj sta v preiskovalnem zaporu. u Iz Brežie. Silvebtrov večer z zanimivim vsporedom priredi ..Telovadno društvo Sokol v Brežicah." — Sviral bode oddelek orkestra gledališke godbe iz Zagreba. — Natančneji vspored bomo objavili. — Opozarjamo pa že sedaj sosedna društva na našo prireditev. Iz Brežic. Burka „Moč uniforme", katero je uprizorila Čitalnica v Brežicah v sredo, dne 8. t. m., je izvrstno uspela. Naši vrli diletanti oziroma di-letantinje so skušali rešiti vsak svojo nalogo kar najbolje in se je to tudi vsem brez izjeme posrečilo. Vkljub slabemu vremenu prihitelo je mnogo občinstva iz sosednih krajev in obisk je bil jako povoljen. Na splošno željo se še bode ta igra v kratkem ponovila in sicer eno nedeljo ali praznik v popoldanskem času, tako da si isto lažje pogleda kmečko ljudstvo iz okolice. Želimo, da bi uspeh zadnje igre naše diletante le vspodbujal in bi jih še večkrat videli na našem odru. o Iz politične službe. Prestavljeni so: okr. komisar Schaffenrath iz Brežic v Slovenjgradec, okr. komisar Schönhofer iz Slovenjgradca v Gradec, koncipist dr. Krammer iz Maritora v Gradec, koncipist dr. Terglav iz Ptuja v Brežice, konceptni praktikanti Kal-bermatten iz Gradca v Ptuj, dr. Lanj-šič iz Konjic v Maribor in dr. Rattek iz Miirzzuschlaga v Ptuj. — Steeb je pa ostal še v Brežicah! Občinski odbor v Stranicah pri Konjicah je sklenil protest proti nameravanemu vinskemu davku ter upo-slal tozadevno peticijo izvrševalnemu odboru narodne stranke. Ta jo je izročil drž. posi. g. Robleku, da jo predloži na pristojnem mestu. u Nadučiteijska služba v Št. Lenartu nad Laškim je razpisana do Novega leta 1910. Kraj leži krog 600 metrov visoko nad morjem, dobro uro od trga Laško. Stanovanje nadučite-ljevo je v posebnem poslopju, tako-imenovani stari šoli ter obstoja iz dveh prostornih sob, kuhinje, majhne shrambice in obsežnih kletnih prostorov. Vrt šolskega voditelja, zaeno drevesnica meri menda krog 13 arov. — Šolsko poslopje je novo, šolske razmere kot navadne po hribih. V trgu je bra-njarija, potrebne stvari pa se morajo dovažati iz Laškega. Poštno dostavljanje je izvzemši nedeljo, dnevno. Kdo želi natančnejših pojasnil, naj se obrne (priloživši 1 K v znamkah za „narodni sklad") na sedanjega prov. voditelja Jos. Gosak, ki bo mu na vsa prašanja točno in poštnine prosto odgovoril! O Božiču se stanovanje ne more ogledati, ker odide učiteljstvo na počitnice. — NB. Ker je šola na vrhu hriba, je za vodo poleti ob suši huda; stara šola ima pač vodnjak, a se v njem nabira le strešnica. u Za Št. Lenartom v Slov. gor. Ptujska okolica. Ustanovitev podružnice nemškega šulferajna na Bregu pri Ptuju znači začetek smotrenega ger-manizovanja 3 dosedaj slovenskih šolskih okolišev: hajdinskega, šentvidske-ga in ptujskookoliškega. Pri cerkvici sv. Roka zgradi nemški šulferajn spomlad 1910 petrazredno šolo ponemče-valnico za občino Breg, katere šoloobvezni otroci 130—140 po številu so dosle obiskovali nemške šole v Ptuju. Da bodo novo petrazredno ponemčeval-nico napolnili, napravili bodo divji lov na slovenske otroke hajdinske in šent-vidske šole. Da se pa na mestnih šolah v Ptuju vzdrži sedanje število razredov oz. paralelk vzlic odpada 130 do 140 brežkih otrok, se bode začela huda gonja na otroke slovenske okoliške šole, katera dasi šteje 9 razredov, je prenapolnjena in potrebna razširitve, ali naše dobro ljudstvo za kulturne potrebe nima niti smisla niti denarja. Rodoljubi, starodavni Ptuj z okolico postane črez 20 let drugi Maribor, ako boste samo vzdihovali pa nič žrtvovali! — Iz Ljutomera. Ljutomerska čitalnica priredi 26. decembra na Štefanovo veliko tombolo s krasnimi dobitki. Prosi se še enkrat, da na ta dan druga društva v okolici ne prirede enake zabave. u V posnemo. Postružnik Liza, bivša užitkarica v Rogoznici pri Ptuju, je sporočila za uboge otroke ljudske šole Ptujska okolica 20 K, katere je izplačala njena sododnica Liza Flor, posestnica v Podvincih. — Slava vrli ženi! u Skrb za otroka. Na okoliški šoli v Ptuju dobi vsak šolski dan 62 najubožnejših in najpotrebnejših otrok vsak po 1 hlebec kruha. Potrebni denar darujejo Ptujski in okoliški Slovenci in Slovenke. u Učiteljica, ki umeva s?oj poklic. Gdč. Marija Luknar, učiteljica na okoliški šoli v Ptuju, je nabrala med Slovenkami in Slovenci v Ptuju 66 K za nakup materijala za ženska ročna dela ubogim deklicato okoliške šole. — Pojdite in storite tudi drugi tako! o Iz Slovenske Bistrice. — Cerkveno vino na Ritoznoju se je po dražbi prodalo in je bila cena po 30 do 40 vin., na Tinji pa po 33 vin. — Sploh je novo vino dobro, prav pitno ker ni bilo gnjilega grozdja in je mošt tehtal 16 do 18°. Lansko vino priznane dobre kvalitete se dobi po 50 do 58 vin. o Iz Slov. Bistrice. Impozantna je bila Miklavževa prireditev tukajšnje Ciril-Metodove podružnice v nedeljo 5. t. m. Velika dvorana hotela „Avstrija" je bila pretesna in mnogo občinstva ni več dobilo prostora. V pozdravnem nagovoru je označil g. Peter Novak pomen in namen Miklavževih večerov, kakor se vršijo po slovenskih deželah; njegovim besedam je sledil nastop Miklavža (g. Rumež) z angelji in hudobci. Po izpraševanju so bili ubogi otroci slovenske šole bogato obdarovani z raznimi oblačili, pecivom itd. Za mnoge darove in požrtvovalno sodelovanje gre posebna zasluga narodnim damam, ki so lahko ponosne na lep izid in uspeh svojega truda. Veselje je bilo gledati obdarovane otro-čiče, ki jim je lice žarelo radosti; ves srečen je nesel vsak svoja darila domu. Da pa je bilo mogoče prirediti tako obilen Miklavžev večer, za to so poskrbeli razni rodoljubi. Lepo vsoto je nabral pri meščanih in okoličanih g. Fr. Doberšek, prispevke so poslali gg. Iv. Grobelšek, Alf. Požar, prof. A. Šan-tel, dr. Bog. Vošnjak, družba sv. Cirila in Metoda ter radodarna domača posojilnica. Iskrena hvala vsem! o Iz Maribora. V nedeljo 12. t. m. koncertira ciganska godba v restavracijskih prostorih Narodnega doma. — Začetek ob 8. uri zvečer. o Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 19. t. m. se uprizori prvič na našem odru igrokaz iz ru-munskega življenja „Valenska svatba". — Ta igra se je z najlepšim uspehom igrala še po vseh velikih odrih, ter se je v Ljubljani v enem letu devetkrat ponovila. Upati je tedaj, da bode tudi našemu občinstvu kar najbolj ugajala. Nikdo naj ne zamudi prilike si jo ogledati, ker je radi težkih ulog, za ka-te je treba mnogo truda, ne bo mogoče tako hitro ponoviti. Pripravlja se za 9. prosinca 1910 „Veleturist", burka v treh dejanjih. Nadaljevanje na 6. strani. Učenec s primerno šolsko izobrazbo za trgovino s papirjem se sprejme pri Goričar & Leskovšek y Celju. Najboljši češki nakupni vir. Geno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h ; prima polbelega 2 K 80 h ; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; " J 1 kg velefinega, snež-nobelega, puljenega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10K, najfinejši dreni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 118 cm široka, z 2 zglavnikoma. vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 199, Sumava, Češko. Ugodna prilika. Zaradi preselitve stoje trgovine 1 ttoVo posojilttičtto hiso V GrašKi cesti prodajat» Vse stepeno iti porcelanasto blago ter sVetilKe, ogledala itt raznovrstna primerna božična in novoletna darila po zelo znižanih cenah. Za mnogobrojen obisH se priporočam z VelespoštoVanjem pran Strupi, trgovec s stepenim in porcelanastim blagom, Celje, GrasKa cesta. Vinske drože kupi vsako množino po najvišji ceni Robert Diehl, žganj arna, Celje. HI a rti n Kolšek čevljar v Celju v novi posojilnični hiši na Ringu se priporoča slav. občinstvu in častiti duhovščini za izdelovanje vseh vrst najmodernejših obuval. - Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno iz-vršujejo v lastni delavnici. Sprejme več dobrih in zanesljivih čevlj. pomočnikov in učenca. Trgovski sotrudnik izvežban manufakturist, se sprejme t trgovino mešanega blaga Jos. Ferenčak v Brežicah. 594 2-1 Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. — Vzorci franko. — Pne za žito za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča IP. "TE" ■ ' . ... .. .Jtf^ s cc 0 K "i: FT 3 " 5. iT- o> B ISK — CD m S-i as > * 1 B H t!: X! < » f N" " T3 H » s PT'cq S » s- N CS Q, s-® * CRT* Josip Čretnik izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob juž. žel. mmm Za božični nakup priporoča Zvezna trgovina v Celju trgovcem po deželi bogato zalogo svilnatega papirja vseh vrst barv, barvani jedno- in dvostranski papir, peresa za rože, cvetje, zlati in srebrni papir. Jaslice in jasllčne podobe, navadne in presane v poli ter pitički. Laneta, šumeče zlato, zlata pena, Božični okraski v kartonih sortirani od kron 2'—, 3—, 4"— in naprej. MJ Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo. Narodna tvrdka v Ljubljani išče izvežbanega sotrudnika- manulakturista ki je že služboval v kakšni engros-trgovini. Nastop po dogovoru. — Ponudbe pod „vojaščine prost" v Ljubljano, poste restante (glavna pošta) do 15. decembra t. 1. 589 4-3 Dobro vpeljana z mešanim blagom, kjer je tudi trafika, se radi odpotovanja prostovoljno - proda.-- Breg štev. 31 pri Celju Zahvala in priporočilo Dne 29. oktobra t. 1. uničil mi je požar moje gospodarsko poslopje. Naša domača c. kr. priv. avstrijska zavarovalna družba „Dunav" na Dunaju pri kateri sem bil zavarovan, izplačala mi je danes odškodnino v znesku 2.950 kron po svojem glavnem zastopniku g. Ant. Arzenšeku v Celju, za kar se ji tem potom prav srčno zahvaljujem. Štejem si torej v svojo dolžnost, isto vsakomur prav toplo priporočati, kakor tudi njenega potovalnega komisarja g. Ant. Kuharja v Celju, ki me je svoječasno zavaroval. CELJE, dne 23. novembra 1909. Ana Uoštomaj m. p, priča. Andrej Ocvirk m. p. A. Kolenc m. p., priča. Marija Ocvirk ». p SVOJI K SVOJIM! 1 »ji**:**:*; 1 !it ivA^yr/i'Vrt'Ä Modna trgovina fosipina Podkrajšek Ljubljana, Čevljarska ulica 2 priporoča svojo bogato zalogo bluz, čepic, spodnjega perila za dame in gospode. - Velika izbera volnenega blaga. — Najnovejši nakit za obleke. - Najmodernejši stezniki. — Reformske hlačlce za deklice priporočljive za šport ln šolo. — Bogata izber zavratnlc in ovratnikov. Zunanja naročila se izvršujejo točno ln po najnižji ceni. SVOJI K SVOJIM! r Filip Neusteinove sladke čistilne krogljice Te krogljice nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oiirn boljfe ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuhu, Čistijo kri. niso nobeno zdravilo, pa boljše in Cisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 562 10-1 v Crevesih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci. Škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev ; zavitek z 8 škatljami, s 120 krog-ljicami stane samo 2 K; kdor pošlje znesek 2 K 45 v naprej, dobi še po vrhu zastonj zavitek z 8 škatljami. Qvarilrt I Pred ponarejanjem svarim» ! Zahtevajte Filip Neusteinove U 11U ! čistilne krogljice, ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v Cmo-rdeče« tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, lekarna. Naši p* trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko. Filip jteusteinoVa leHarna „H stotemu £eopoldn" Dunaj I., Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher. Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna Mob Zalaznih Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št 21 Mestni trg 6 Filijalke: Predmestje 26 Zunanja naročila točno! 78 24-17 Cene nizke! ! Velika božična prodaja po zelo znižanih cenah se mi v narodni Ye- letrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Poštne pošiljatve čez 20 kron franko. Kopujte narodni kolek! Suhe gobe sploh vsakovrstne dež. pridelke kupi A. KOLENC v Celju, „Narodni dom'* in Graška cesta. Or elie kupi vsako množico A. KOLENC v Celju. Učenec se sprejme takoj pri A. KOLENCU v Celju. Božična in novoletna darila priporoma Rai siel « >< tirnic trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Darujte za Nar. sklad ! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi Rezervni fondi: 44,437.03601 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 98.323.486 35 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši v Gosposki ulici štev. 12. 2ei 32-26 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Razširjajte napredna časopisa „Nar. Dnevnik" in Nar. List". Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu. Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v- Trstu. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'/2°/0. Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. PoStne hran. račun St. 54.366. - Telefon št. 48. - H M LASTNI DOM" Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotoväke ulice št. 12 os® Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ® o e dopoldne, ooo pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov*denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. —■ Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti, zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na racuL O O O O O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih, o o O O & Edino narodno Hannoseslfo podjetje V Celin. ?nla južnostajerslsa [Hatnnorölß Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. ix različnih kamenov ln it: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :» Brušenje, pulir anje m struganje kamena s stroji. industrijska družba. dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Napraya zidanih ali betoni* ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj i (lotih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:: lavanje napisov v iste. ;:: o Iz Maribora. Deželno finančno ravnateljstvo ne rešuje slovenskih pritožb. Na pritožbo, ki jo je vložila slovenska stranka meseca majnika zoper odmerjenje davka, še doslej ni odgovora, pač pa tirja davčni urad že zadnji obrok. o Iz Maribora. (Plagijatstvo.) V nekem štajerskem slovenskem tedniku smo čitali pred kratkim zanimivo ori-jentalno črtico kot podlistek, a na veliko začudenje smo našli isto črtico v starem letniku ,.Fliegende Blätter". — Dotični podlistek je skoro dobesedni prevod črtice Ludv. Fulde-ja, z edino izpremembo, da je stogil na mesto Harun al Rašida šajk. o Iz Maribora. Podporo Ciril-Metodove družbe za slovenske šol. otroke izrabljajo klerikalci na poseben način. Knjige in šolske potrebščine so se delile v lokalu „Katol. izobraž. društva" v Studencih in nobenemu očetu niti otroku se ni povedalo, odkod je ta podpora. „Naše šoIsko društvo je dalo". Ljudje baje menijo, da je vse to preskrbela mariborska duhovščina in njihova stranka in klerikalni agitatorji kujejo zase dukate iz tujega zlata. d Mariborski nemški trgovei so podpisali 2.000 kron za Roseggerjevo ustanovo vprid nemšk. Schulvereinu. To so tisti ljudje, ki žive od Slovencev v mestu in okolici, kateri so še. tako nezavedni, da bogatijo sovražnike svojega rodu in jezika! Iz Maribora. V petek se je na pokopališču v Mariboru vstrelila okrog 18 let stara M. V. Obležala je na grobo svojega očeta. Pripeljali so jo takoj z rešilnim vozom v bolnišnico, katero je v soboto popoldne zdrava zapustila. Zdravniki so namreč iskali rano, pa je ni bilo in ni bilo. Nato se je stvar pojasnila. M. V. je vzela samokres, ki pa je bil nabit s slepimi patroni, kar ona niti vedela ni. Vsled poka in morda tudi domišljije, da je mrtva, se je onesvestila. Pravijo tudi, da je kupila samokres in zahtevala, da se nabije z ostrimi patroni. Ker se je puškarju adela razburjena, je nabil samokres s slepimi patroni. Vzrok je ljubezen, katero je mati močno branila. Mestni uslužbenci celjski so, kakor v obče znano, zelo drzni ljudje; obnašajo se pač tako, kakor jih je vzgojila vladajoča k 1 i k a na magistratu. Včeraj popoldne je napadel znani mit-ničar Benesch na Ljubljanski cesti uglednega kmeta iz celjske okolice; ker mu ta ni dal takoj povoljnega odgovora, zagrozil mu je mitničar, da ga bo ovadil|(menda radi razžaljen j a usluž-bene uradne osebe). Toda slavni mitničar je to pot slabo naletel. Kmet ga je čisto pametno zavrnil, da nima ni-kake pravice vstavljati ga na javni cesti, saj je dobro znan premožen posestnik iz okolice; ako mu kaj hoče, naj ga pusti pozvati na mestni urad; tam mu bo odgovoril, ne pa na cesti. Šla sta nato vsak na svojo stran. Kmet samo zavestno in ponosno, slavni mitničar Benesch pa z dolgim nosom. u Generalmajor Franc vitez pl. Treffenschedl je umrl na Miklavževo v Feldbachu na Srednjem Štajerskem po daljši bolezni v 80. letu. Pokojnik, rojen leta 1830 v Gleisdorfu kot sin tamošnjega notarja je zvršil gimnazijo v Ljubljani ter leta 1848 kot prostovoljec vstopil v 27. pešpolk. Leta 1866 je bil v vojni na Italjanskem in konečno zadnjih 25 let od stotnika do polkovnika služil v večinoma še takrat našem slovenskem polku štev. 47. V bosenskej okupaciji se je odlikoval posebno v bitkah pri Maglaju in Žepčah ter bil za to odlikovan in pozneje oplemeniten. — Leta 1895 je stopil v Gradcu v pokoj kot generalmajor ter živel v Feldbachu. Bil je z dušo in s telesom vojak, a še posebej izvrsten lovec. Zapustil je dobro oskrbljeni soprogo Ano in hčerko Alojzijo, ki žalujeta za njim. A ne žalujeta sami, žalujemo ž njima tudi vsi, ki smo služili cesarja pod njegovim poveljstvom v 47. p. p., ker je bil ponosen na svoje slovenske fante. Prepeljan v Gradec je bil dne 8. tm. slovesno pokopan tam na sv. Lenarta pokopališču. Slava mu. N. p. v. m. Eden od 1. stotnije. Koroške novice. z V Št. Ilju ob Dravi, kjer gospoduje znani „uporni" in sedaj prisilno upokojeni župnik Česky, sta mi-nolo sredo slavnoznani „Štaj." pismouk Linhart in neki Lutschounig razlagala svoj evangelij. V imenu poslušalcev se jima je zahvalil — eks-župnik Cesky. Govorilo se je seveda — na željo pre-valstva ! ! — nemški. z Zdrav kraj je Sv. Salvator blizu štajerske meje. Dasi je ta fara zelo obsežna, vendar niso imeli oktobra in novembra nobenega mrliča. z V Grebinju je „Narodni dom" od zadnje nedelje zopet otvorjen. z Spital ob Dr. — Milstatt. Bivši kršč.-soc. dež. poslanec koroški dr. Pu-povac je dobil od železniškega ministerstva dovoljenje za tehniška pripravljalna dela za električno železnico iz Spitala ob Dravi v Milstatt. z Občina Sele na Koroškem je imenovala za častne občane gg. Franc Grafenauerja, dr. Brejca, dr. Ivana Šusteršiča in bivšega župnika Lubeja, ki je poučeval selško mladino, ko še ni bilo šole. Primorske novice, o Strela v cerkvi. V četrtek je udarila strela v farno cerkev v Ro-vinju ravno ko je duhovnik bral slovesno mašo. Udarila je v kor pri oltarju, švignila povprek po cerkvi, in izginila pri zvonici. Navzoči farani^so bili neznansko razburjeni, dasi se ni nikdo ponesrečil. Pač pa je napravila strela drugače mnogo škode in to v poldrugem letu že tretjič. V času, odkar je vojaška telefonska žica pritrjena na zvoniku, strela večkrat zaide v cerkev. o Zavirača je povozil v četrtek ponoči pri Dutovljah tovorni vlak, ki je vozil iz Gorice v Trst. Med vožnjo je padel zavirač Sušek iz svojega visokega sedeža in kolesa so ga malo ne zmlela. o Dopolnilna volitev na Goriškem, ki se vrši na mesto ponesrečenega poslanca Jeriča 19. t. m., je že zopet razburkala celo deželo. Soc. demokratje so postavili, kak^r smo že poročali, za kandidata dr. H. Tumo; agrarni kandidat je Jos. Vran, župan v Tomaju, klerikalni Fr. Zlobec, župan v Ponikvah na Krasu. Naprednjaki še kandidata niso proglasili. Klerikalci so se z vso silo vrgli zopet na Kras. o Protestni shod tržaških Slovencev zoper sramotno stanje slovenskega šolstva v Primorju, je bil zadnjo nedeljo prepovedan, a na jutri je zopet sklican. o Slovenska kmečka stranka na Goriškem je izvolila na občnem zboru 6. t. m. I. Mermoljo iz Vrtojbe za predsednika. Obrambni vestnih. Vsem podružnicam Ciril-Metodove družbe se razpošljejo te dni kratka navodila za uzorno poslovanje. Vodstvo prosi vsa podružnična predsedstva, naj okrožnice ne založe, temveč skličejo čimpreje odborno sejo, da se navodila prečitajo in dele med odbornike. Treba nam je podvojenega dela, ako hoče družba izpolnovati vedno naraščajoče naloge. Nemci zbirajo z naglico že drugi milijon za Roseggerjev bojni sklad, a dokaj podružnic naše edine obrambne družbe še vedno spi, vsled česar je družba — pasivna. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi božične in novoletne razglednice. Rodoljubi segajte po njih! Dosedaj smo prejeli še malo naročil. Posnemajte vrle Čehe, ki so pokupili že v mesecu novembru 120.000 razglednic v prid „Češke obrambne šolske družbe!" V korist družbi sv. Cirila in Metoda prodaja trgovec Pavel Magdič v Ljubljani umetniško izdelane „fine" narodne znake z monogramom D. sv. C. in M. Ti znaki se nosijo lahko kot igle za kravate, zagumbnice, kot gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, kot broške za dame. Znaki se priporočajo za božična in novoletna darila. Slavne podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se uljudno prosijo, da blagovolijo prispevke še tekom tega meseca glavni družbi poslati, to pa radi tega, da se more pravočasno letni račun zaključiti. Prosimo! Slovenci v Ameriki za Družbo sv. Cirila in Metoda. Nad vse radostne vesti nam prihajajo iz Amerike od naših dragih bratov. Začeli so požrtvovalno delati za našo prekoristno šolsko družbo. Dosedaj so ustanovili že 9 podružnic, in sicer v New-Yorku, Dunlu, Bridget-portu, Pueblu, Cumberlandu, Calumetu, Evelethu, Lakewoodu in Winter Quar-tersu. Uprav ganljivo je pozival gr. Fr. Schweiger v svojem listu Glasniku na ustanovni shod nove podružnice v Calumetu. Poziv preveva gorka ljubav do stare domovine V začetku opisuje namen družbe, potem govori o nasilstvu Nemcev, ki grabijo celo po Kranjski ter nadaljuje: „Slovenci na Calumetu in v bakrenem okrožju: Kaj porečete k temu? Onih, katerih prokleta dolžnost je, brigati se za to — t. j. vlada in dežela — oni se niso brigali, prepustili so to delo drugim. Družbi sv. Cirila in Metoda se bo morala zahvaliti Bela Krajina, da ne izgine iz nje slovenska govorica, njej se bo moral zahvaliti mladi naš rod, da je ostal na svoji rodni grudi. Zatorej dragi bratje — na delo! Po vseh večjih krajih Amerike, kjer so slovenske naselbine, ki čutijo še za svoj narod, ustanavljajo iu so že ustanovili podružnice te pre-koristne družbe. Pokažimo tudi mi Slovenci v Calumetu, da nimamo zastonj na pročelju naše prekrasne cerkve sohi svetih slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, — pokažimo z dejanjem da smo in ostanemo — akoravno daleč od domovine — verni narodnjaki in pravi amerikanski Slovenci!" Uspeh tega poziva je bil, da se je tudi v Calumetu ustanovila lepa podružnica. Slovenci v domovini smo ponosni na tako zavedne in požrtvovalne rojake v tujini. Naj bi njihova goreča ljubav zbudila slehernega mlačneža doma! Pa tudi sicer so nam ameriški rojaki lahko za uzor. Podružnica v New-Yorku je naročila 15 „Slovenskih Branikov" za svoje člane. Gotovo ji sledijo še ostale podružnice. Glavna podružnica v New-Yorku je tudi poslala prijavo za obrambni sklad ter obljubila glavni družbi za božič večje darilo v denarju. Meseca maja prirede za našo šolsko družbo veliko vseslovansko veselico v New-Yorku. Slava dragim bratom v Ameriki, ki so ponos in uteha zatiranim bratom v stari domovini! Kuharski učenec — nadvojvoda. Kuharski učenec Kubata v Parizu, ki se je izdaval za avstrijskega nadvojvoda Karla Henrika in s tem opeharil nekega juvelirja za 200.000 frankov, je prišel s svoio ljubico pred poroto. z Parižki stražniki grozijo stavkati. Parižki stražniki so sklenili s podpisi na okrožnici, da bodo začeli splošno stavko, ako bi bil le eden tovariš radi stanovskega gibanja odpuščen. Izvolili so 11 tovarišev, ki bodo izvedli tozadevno organizacijo. o Iredenta na Tirolskem. Zopet so odkazali dunajskemu porotnemu sodišču italjanske zločince. Zgodilo se je to za to, ker se je pri preiskavi zadeve blagajnika Colpija od Banke cooperative izkazalo, da ni samo kradel, ampak da je bil celo hud iredent. Nadalje je v zvezi z laškim vohunstvom, v katero sta tudi zamotana dva njegova sorodnika in eden sodni sluga. Po svetu. g o Papež kuje encikliko, katera se bode bavila s položajem cerkve na Francoskem in zahtevala, da se naj na Francoskem ustanavljajo strogo katoliška strokovna društva. o Delni solnčni mrk se bode pojavil dne 12. decembra, ki ga pa v Evropi ne bomo opazili. Začne se ob 6. uri 57 min. pop. in se neha ob 10. uri 33 min. — Velikost mrka v delih solnčnega premera znaša 0'546. Vidi se mrk samo v jugiztočnem delu Avstralije, na jugu Nove Zelandije in v južnem polarnem morju. — S temi je torej vrsta vseh štirih letošnjih mrkov, katerih smo 4. junija opažali samo popolni mesečev mrk, zaključena. Drugo leto bode drugače. Imeli bodemo tudi 4 mrke, a takrat bodemo videli zadnjega, mesečev mrk od 16. do 17. novembra. o Cesarjev odlok o uradniških por-tepejih bode skoro objavljen. Imeli bodemo dva razreda portepejev, ki bo-deta povsem slična vojaškim činom. Najnovejšo brzojavna in telefonična poročila. Držayni zbor. d Dunaj, 11. dee. Nadaljevalo se je prvo čitanje proračuna. Poslanec Biankini je najprej obsodil sedanje politične razmere na Hrvaškem. Ta dežela je jedina, v celi Evropi, v kateri je ustava dejansko sistirana in kjer se hoče iz cesarju in državi zvesto uda-nega naroda šiloma napraviti veleiz-dajalce. (Medklic posi. Spinčiča: Na temelju ponarejenih listin se ga tira v sodno dvorano!) Biankini je izjavil nadalje, da v Bosni nimajo vsled madžarskih intrig še danes ustave. Glede državnopravnega stališča zasedenih dežel se mirno delajo pri nas in na Ogrskem najčudnejše kombinacije ne da bi se pustilo one, ki so tu najbolj prizadeti, namreč Bošnjake in Herce-govince same k besedi. Ni in ne more biti nikoli dopustno, da bi se obe deželi ločili od Dalmacije, kateri tvorite najnaravnejše ozadje. Ugodna rešitev jugoslovanskega vprašanja obstoji v tem, da zavzame vlada doma proti jugoslovanskim narodom pametno in odkritosrčno stališče, na zunaj pa ostane v prijateljskih zvezah z balkanskimi državami, kar je vsled aneksije tem bolj potrebno, in se poteguje za lojalno, prijateljsko in prisrčno zbližanje z Rusijo. To ni rusofilska, ne novoslovanska politika, to tudi ne more nasprotovati Nemčiji, ako ima z nami poštene namene, to je marsiveč politika, katero zahteva avstrijska državniška modrost. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih.) Za Biankinijem govori drž. posi, grof Sternberg. Položaj na daljnem Vzhodu. d Petrograd, 11. dee. Minister za zunanje zadeve, Izvoljski, je izjavil konservativn. poslancu v ruski dumi Grupenskemu, da je Rusija sicer začela z Japonsko pogajanja o omejitvi interesnih sfer, a so se ta pogajanja sedaj razbila. Nevarnosti za vojsko pa sedaj po njegovem mnenju ni. Isto mnenje je izrazil tudi finančni minister Kokovcev. Beciprociteta zagrebškega vseučilišča. o Dunaj, 11. dee. — Poslanca dr. Ploj in dr. Laginja sta vložila včeraj v min. predsedstvu in pri naučnem ministru spomenico, v kateri zahtevata, da lahko visokošolci iz Dalmacije, Istre in Trsta polagajo tudi v Avstriji veljavne izpite na zagrebškem vseučilišču. Oba ministra sta obljubila, da bodeta to željo upoštevala, treba bode samo stopiti s hrvaško deželno vlado v dogovor, da se upelje za te dijake tak načrt za predavanja in skušnje, ki bi bil prikladen tudi za avstrijske razmere. ■za BS B Cena predalu za enkratno B^B^ objavo 60 vinarjev. Kreditno in stavbeno zadrugo ,Lastni dom1 v Celju, Botoväke ulice Stev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaao, za denarna nakazila in razne kreditne posle. Jtaročajtc ie razširjajte „paroditi Eist" Lastna zaloga Naivečja zaloga šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank vatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul. Prva južnoštajerska vinarska zadruga t Celjn gsBü izvrstna vina. Najboljši časopis za inseriranje je „Narodni Dnevnik" ZVezna trgovina _ f katera se izvrän-v Celju jej0 v lastni sprejema naroČila »j«,,; ij-i,,.-; na tiskarska dela XVCZttt tisami Najboljše In najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini Fr. Strupi, Celje. Najboljše orožje v političnem boju „Narodni List" in „Nar. Dnevnik" Novosti ? pisalnih in risalnih potrebščinah _ po zmernih cenah Zv™ trgOYini se dobijo vedno v v Celju Za 40, 50 ali 60 VinarjcV v znamkah, pošljem takoj 10 komadov krasnih razglednic (z cvetljicami, krajine, ljubeče, božične ali novoletne) kakoršne se želi. Vilko Weixl trgovina s papirjem Maribor, Gosposka ulica št. 33. V zalogi 100.000 komadov. Trgovcem izdaten popust. Modni salon za gospode Celje, «rožna cesta Maks Zabukošek. Ka dober razVoj Vašega podjetja polagamo naj večjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh ! K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom ! Upravništvo „Nar. Dnevnika". Vodilni krogi o političnem položaju. o Dunaj, 11. dee. V vladnih krogih mislijo, da z ozirom na sklep nem-škonacijonalnih drž. poslancev ni misliti pred Novim letom na rekonstrukcijo ministerstva; ta so bode mogla izvesti še le drugo polovico meseca januarja in sicer nastopi uradniško ministerstvo z Bienerthom na čelu, v katerem pa ne bode ministrov rojakov. Češki listi o položaju. o Praga, 11. dee. Današnji češki listi sodijo vsi zelo pesimistično o položaju. „Den" pravi, da vstraja „Slovanska jednota na svojem stališču in da ostane odprava sedanje vlade prej ko slej njena slavna zahteva. Književnost in umetnost. Friderik J u v a n č i č : Pouk francoščine in modernih jezikov sploh. Ponatis iz „Pedagoškega Letopisa'1 za leto 1909. Natisnila Učitelj. Tiskarna v Ljubljani. — Cena 50 vin., po pošti 60 vin. o Nova slovenska drama. — Vit. Fed. Jelene je napisal žaloigro „Erazem Predjamski", ki pride še decembra na slov. oder v Ljubljani. Dejanje je vzeto iz zgodovine koučem 15. stoletja ter obravnava zvezo kranjskega plemstva proti cesarju Frideriku. Iz sodne dvorane. Ljubico je umoril. Dne 26. junija t. 1. ob 4. uri zjutraj je opazil neki uslužbenec ravno v trenutku, ko je vozil vlak iz Pragerskega na Ptuj, pri čuvajnici št. 3 žensko truplo in je opa-zoril na to čuvaja. Bila je 30 let stara kočarjeva hči Marija Frangež, ki je ležala mrtva na trebuhu na tiru, obrnjena proti Pragerskemu ; levo roko in levo nogo jej je že bil odrezal vlak. Že čuvaju se je čudno zdelo, da je bilo na mestu tako malo krvi, še bolj čudno je pa bilo, da je na bližnjem telegrafskem drogu bil z dvema novima žeblje-ma za čevlje pritrjen list z besedami, da naj nikdo ne snmi Antona Kmeteca radi njene smrti. Sodna komisija je dognala nedaleč v pšenici pohojeno zemljo in mlako krvi, kakor tudi nekaj cap Frangežčine obleke. Dognalo se je nadalje, da jo je nekdo odzadi ustrelil in jo potem položil na progo. Nadalje se je izkazalo sledeče: Sedaj 20 let stari železniški delavec Anton Kmetec je gojil s Frangeževo, da si je bila mnogo starejša, že več let ljubezen in je bil v svojem 16. leto že oče njenega otroka za katerega je moral plačevati na mesec 6 kron. Ko bi bila letos morala Frangeževa zopet poroditi, jo je Kmetec pogosto nagovarjal, naj odpravi sad. Zvečer, dne 25. junija, je prosila Frangeževa očeta, da bi smela prej od dela domu, ker sta še s Kmetecem dogovorila, da se snideta, kar se je tudi res zgodilo. To in pisava na drogu, katero so veščaki njemu prisodili in dejstvo, da po zločinn ni bilo več puške na omari Kmetečevega brata, je upro-pastilo Kmeteca. — Dne 6. decembra so ga spravili pred mariborsko poroto, kjer ga je tožil pravdnik Tschech, zagovarjal dr. Mravlag in razpravi predsedoval dr. Voušek. Navzočih je bilo 18 prič in 10 veščakov. Pri" obravnavi se je kar iz početka pokazalo, kako zelo si nasprotujejo mnenja mariborskih in ptujskih sodnih zdravnikov. Ti namreč na mrtvem truplu niso našli nika kega sleda o strelih in so sklenili, da se je Frangeževa ponesrečil«, ti so pa dokazali, da je bila dvekrat ustreljena in položena na tir. Način, kako so se Ptujčani zagovarjali, je bil velemučen. Seveda se mora opomniti, da so zdravniki iz Maribora zato bolj natanko preiskovali trnplo, ker so že sumili nmor. Dr. Mravlag je uporabil nasprotja zdravnikov, da bi dokazal Kmetečevo nedolžnost, pri čemur so se hudo sprli. Rektor Kratter iz Gradca, ki je bil tudi navzoč, se je pa priklopil mariborskim zdravnikom. Da podpre zagovornik svoje trditve, je pokazal nastre-ljeuo konjsko meso, a s tem ni imel sreče. Zato je predlagal, da se naj v pšenici najdeni kosci obleke in papirja mikroskopsko in kemično preiščejo. Temu se je ugodilo in obravnavo so preložili. Vabilo na naročbo. Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové. ,Narodni Dnevnik1 velja za avstro-ogrske dežele: celoletno.....K 25-— polletno.....„ I2'50 četrtletno.....„ 630 mesečno.....„ 210 Za Nemčijo: celoletno.....K 28 — za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —. Naročnina se pošilja vnaprej. Upravništvo „Nar. Dnevnika". Tržne cene. 10. decembra. Dunaj. Poljedelska borza: Tendenca je bila danes slabeja. Konzum je bil nenavadno reserviran; povsod se , je zelo malo prometovalo in zahteve pri pšenici so bile za 5 vin. nižje, pri rži za 10 umerjene: stara koruza se je držala, tako tudi oves in ječmen, slabo. Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 35— do K 361/2, za dec.-marec K 35— do K 361/2- Tendenca: trdna. Sladkor, Praga. Surovi sladkor prompt K 2815, nova kampanja kron 24'65. — Tendenca je mirna. Vreme: mirno in južno. Budimpešta. S v i n j a d: ogrske stare, težke — do 144 v. mlade težke 153 do 155 vin., mlade, srednje 153 do 155 v. mlade, lahke 145—149 vin. zaloga 22.586 komadov. Prignano 647 komadov, odgnauo 402. Ostalo torej 22.831 komadov. Tendenca mirna. Budimpešta. Pšenica za april K 13'80, pšenica za maj K 13'62, pšenica za oktober K 1173, rž za april 9 90, rž za oktober K 8'81, oves za april 7"54, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6 62, ogrščica za avgust 13'30: Tendenca mirna, promet 10000 stotov. Ponude zmerne, efektivna pšenica 5 vin. ceneja, drugo je mirno. Veselje kupiti tudi zmerno. — Vreme: na dež. „Delniška družba" združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani sprejme knjigovodja Izurjenega v pivovarniškem ali slič-nem poslovanju. Mesto se ima nastopiti kar najhitreje. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti pri ravnateljstvu pivovarne v Laškem trgu. 599 3-1 Ure na obroke za vsakogar Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ur« za gospode ali dame. najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih. 20 K. Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna nra za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. St. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. nra na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije. celih 8 dnij neprenehoma na rnbinih. (na kazalu se vidi njen tek) 35 E. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. uva za dečke, odprta. moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni. 36 v Celju. Schillerjeva ulica št. 3 (hiša Zveze slov. posojilnic) z 2 sobama, kopalno sobo, kuhinjo in drugimi priti-klinami, električno razsvetljavo se odda s I. svečanom ali I. sušcem 1910. — Natančneje se poizve pri hišniku ali pri upravitelju hiše dr. A. Božiču, odvetniku v Celju, Rotovška ulica št. 15 Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta Izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. SINGER— šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju. ------- x 02 •O ?>'.KfT<5\V Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne cddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje Maribor, Gosposka ul. 32. Zastopstvo v Celju, Kolodvorska ulica št. 8. m IU s Božične razglednice ) najnovejše, sortirane, sortimenti po , 100 komadov. — Zahtevajte vzoree v ) Zvezni trgovini v Celju. I Ü1 Vilfior BeVc sliKar in Mar V Celjn Savina olita jlrt. » prevzame vsa r svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah Sprejmem taKoj V« potnočttiKoV. Razširjajte ,Nar. Dnevnik'. R. Diehl žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2—92 Iti ni 1 Karol Vanič, Celje „Narodni dom6' = priporoča = Moderno jesensko in zimsko sukno. Najnovejše fl anele in barhente. = Preproge, zavese, garniture in odeje Neprekosljivo v ceni in kakovosti. 12 52-48 \ai= ni Ile pozabite si ogledati pri luanu Ravnikar, Celje popolnoma svežo zalogo rozin, cveb, grozdičev, pignol, datelnov, bosanskih sliv, marelic, man-delnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančni cedri, peciva za čaj, ruma, zdravilnega konjaka, sil-vovke, kranjskega brinjevca ter vseh vrst likerjev, čaja, kakor sploh vseh vrst južnega sadja in delikates. — Šampanjca, zdravilna vina, božičnih okraskov itd. VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-54 Pf Južnoštajerska hranilnica u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Eer nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. m u narodnem domu. T D 56 52—46 nisi! 'i |osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebna neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se p/etrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se iüZllOStäiCfSkC hfätlHtliCC pri nala9ani" svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ^Htiivjinji»?!}« uiauiiuiti ajj varovance in zahtevajte pri sodiščih, !#S||A2*.:fl|i»VA hfaniltiiVft da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]UZnQ 5 1/a% in 5% obrestovanju. Kad 340.000 Kron rezcrVn. zaKlada