» ~
Poštnina plačana v gotovini LetO IVI. V Ljubljani, V torek, dne 21 ■ avgusta 1928.	St. 189. Posamezna številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedeUslto izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pedt-vrsta mali oglasi po 1-90 ln 2 D, večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri vcC)em □ naročilu popust
Izide ob 4 zjulra)
razen pondeDka ln dneva po prazniku
III
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/, Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/emafo JUrednlStva telefon St. 20 50, upravnlStva St. 232S
Političen list sa slovenski narod
Uprava fe vKopltarlevl nI.SI. 6 - Čekovni račun: Cfublfana Stev. I0.650 ln 10.349 sa Inseiate. SaralevoSt.7363, Zagreb St. 39.011, Praga In Dunaf St. 24.707
Narodnostni boji
v drugih državah
KDK — v svojih dejanjih tako prazna — skuša dvigniti samo sebe in svoje gibanje na egiptovsko piramido s tem, da potom inozemskega časopisja razširja vesti o veliki resnosti in nevarnosti notranjepolitičnih narodnostnih bojev za obstoj jugoslovanske države. To je dejansko najbolj učinkovit, pa tudi najbolj razdiralen in izdajalski posel KDK. Organizirala ga je čisto oficielno s tem, da je v zagrebških resolucijah sklenila, zainteresirati vso evropsko javnost in izvolila celo poseben odsek za zunanjo propagando. Šefi KDK in dr. Trumbič dajejo osebno inozemskemu časopisju izjave, ki morajo v svetu vzbuditi vtis, da jo državnopravna zveza Srbov, Hrvatov in Slovencev na zadnji niti in Hrvatje samo še čakajo, kdaj se bo ta nit pretrgala. V tem smislu je komentiralo izjave KDK in njenih predstaviteljev avstrijsko in nemško časopisje, gotov čas celo londonski in pariški tisk. Vse ostreje so pa seveda podčrtavali to nianso politike KDK italijanski in drugi listi, katerim je na tem, da vsako našo slabost po-globe in povečajo. Fašistovsko časopisje jc naravnost napovedovalo skorajšen dan, ko ne bo več močne sosede na drugi obali Jadranskega morja.
Tako je v evropsko časopisje resnično zašel privid, kakor da imamo v Jugoslaviji opraviti z narodnostnim sporom, ki nima primere v nobeni drugi državi in ki bo imel zato tudi posledice, kakršne so drugod izključene, da imamo v Jugoslaviji narodnosten spor, ki ogroža jugoslovansko državno zamisel in bo povzročil, da se morajo evropski diplomati baviti s tem vprašanjem.
Naši državi bolj kot kateri drugi vsaka slabost škoduje. Škoduje nam vsaka vest o notranjem nesoglasju, ker živimo na nemirnem Balkanu, kjer vsak nemir vzbuja občo pozornost. Zato je naša dolžnost, da se zavarujemo najodločnejše proti temu, da bi bila naša notfc-anja nesporazumljenja kak povod za dvome o trajnosti in trdnosti naše državne ideje. Nočemo, da bi sosedstvo mislilo, da so naši spori kaj drugega kot podobni spori po vseh evropskih državah. Naše notranje težave niso prav nič drugačne kot v drugih državah in državna ideja, ki temelji v krvni skupnosti jugoslovanskih narodov, je tako močna, da je smešen in hkrati klevetniški vsak dvom o tem.
Omejimo se danes na tako zvano narodnostno vprašanje in težave, ki jih povzroča tako pri nas kakor drugod.
S tem, da je pokojni Wilson postavil v svojih znanih 14 točkah tudi načelo o samoodločbi narodov, ni dal duška samo trenotni diplomaciji, ampak ustregel tistemu velikemu gibanju, ki je značilno za 20. stoletje in ki nosi ime narodnostnega vprašanja. Kakor je bil pred sto leti na tehtnici evropske diplomacije utež ohranitve dosedanjega posestnega stanja in še pozneje utež ravnovesje evropskih držav, tako je po vojni narodnostno vprašanje glavno gibalo obstoječih držav. Zato se ni čuditi, če to vprašanje v vsem svojem obsegu ni bilo s potezo peresa popolnoma rešeno in da imamo skoro v vseh evropskih državah še danes tleče narodnostno vprašanje. Enako je gotovo, da se končna oblika notranjosti držav ne izobliči kar čez noč in da je potek izčiščevanja več ali manj dolg, kakor so pač narodi navajeni na tradicijo in izkazujejo politično zrelost.
Že površen pregled evropskih držav nam kaže, da med narodi v okviru dotične države ni popolnega zadovoljstva. Naj navedemo le nekaj zgledov: Koliko se je govorilo in pisalo o irancoskih avtonomistih v Alaaciji in Lo-reni, koliko sodnih postopanj se je že uvedlo in dovršilo, je znano v vsej Evropi. Saj je bilo to vprašanje dolga leta po vojni torišče, okrog katerega se je vrtela ureditev vseh francosko-nemških odnošajev. Pa preidimo na Nemčijo. Poleg točke o voljni odškodnini in ureditvi vzhodnih meja je notranja ureditev države tisti pol, krog katerega se, odkar obstoja nemške republika, suče nemška politika. Ce samo imenujemo Prusijo-Bavarsko in izredno napeto razmerje med Berlinom in Monako-vem, imamo pred seboj težino nemškega ustavnega vprašanja. Saj so znani slučaji, ko je morala armada iz Prusije krvavo nastopiti, da je vrnila dežele nazaj k ustavnosti in morda dajo najboljše spričevalo za notranje razpoloženje Nemca tisto operetno delo, kjer Bavarka toži moža na ločitev zakona iz razloga, ker je prodal živila sovražniku — Pru-su. Zgodovina Belgije je razmerje med sever-
Venizelos zmagal na celi črti
v Atene, 21. avg. (Tel. »Slov.«) Grške volitve so v Atenah in na deželi potekle popolnoma mimo. V Atenah in Pireju so bili vsi obrati zaprti. Restavracije so smele biti odprte dve uri, pri čemer je bilo najstrožje prepovedano točiti alkohol. Močno je vplivala na volitve tudi vročinska epidemija, za katero je v Atenah in v Pireju obolelo ie več kot 50.000 ljudi in je umrlo že več sto oseb. Neka atenska volivna komisija je mogla začeti delovati šele opoldne, ker so bili vsi člani komisije bolni in je bilo treba poklicati Kamcstnike. Za epidemijo je umrl tudi bivši zunanji minister med vojno Skuludis, star 90 let. Prišlo je samo do osamljenih incidentov. Ponoči na nedeljo je prišlo v Atenah do spopada med pangalisti in venizelisti. Pangalis(i so z balkona svojega k! ba streljali na venizeliste in jih 5 ranili. »Elcvteron Vima« poroča, da bodo Pangalosa zopet zaprli, če sc mu bo dokazalo, da se je udeležil tega streljanja. Skupina venizelistov je v Atenah izžvižgala Kanfatterisa, nakar jc njegov šofer oddal več strelov. V Patrasu -> bile pri nekem spopadu med venizelisti in lojalisti ranjene tri osebe
Po uradnih poročilih je Veniezlos dobil veliko večino v Atenah, Pireju, Solunu, Mace-doniji in Traciji. Število njegovih mandatov se ceni na 170 od celokupnih 250 mandatov. Njegova večina v Atenah znaša 65 odst., v Pireju 75 odst. V Atenah je dobil 7000, v Pireju pa 10.000 galsov več kakor rojalisti. Posebno veliko je število njegovih pristasev v krajih, kjer prebivajo begun ' Pangalos in Kafandaris, ki sta v Atenah dobila samo par sto glasov, sta popolnoma potolčena. Kafandaris je bil izvoljen v Etoliji. Venizelos je zmagal tudi v Janini, na Krfu in v več okrajih Pcleponeza. Stretova rojalistična lista ni dobila skoro nobenih glasov Dr. Strcit je osebno propadel v Patrasu. Na Peloponezu so dobili venizelisti kakih 14 v Tesaliji pa kakih 10 mandatov. Metaksova stranka, ki jc imela v starem parlamentu 40 poslancev, jih bo imela v novem parlamentu komaj 10. Metaksas ni bi! izvolje" O Gunansu in njegovi skupini še ni znanih nobenih uspehov. V Solunu so bili z veliko večino izvoljeni
zionistični kandidati.	.	..,•«• a
Venizelistični listi izjavljajo z zadoščenjem, da je grški narod pokazal svojo voljo, da popravi izid volitev z dne 14. novembra 1920, ki so dovedle do umaknitve Venizelosa iz političnega življenja in do tega, da je Konstantin zopet zasedel prestol. Zdaj pa se je največji del Grške izjavil za Venizelosa. Kafandaris in voditelji rojalistov v svojih listih ze dolzijo vlado velikih sleparij in jo ljuto napadajo radi načina, kako so se volitve izvršile. Venizelos je opustil svoj namen, da preživi svoj dopust v kakem evropskem kopališču. Tudi svoj obisk v Parizu in Rimu je odgodil do decembra. Pri tej priliki bo prišel tudi na sejo Sveta Društva narodov v Ženevo, kjer se bo govorilo tudi o prošnji Grške, da se izpremenijo določbe o porabi posojila in bančnega statuta.
Če hoče KDK delo, nai pride o
lelprad 8
Če hoče KDK delo, naj pride v Belgrad. r Belgrad, 20. avg. (Tel. jSIov.c) Za prihodnji ponedeljek ob 10. dopoldne je sklicana seja glavnega odbora NRS. Seja se vrši tako pozno radi tega, ker podpredsednik Stanojevič ne more preje priti v Belgrad. Kakor smo že poročali, je bila ta seja sklicana zato, da se razpravlja o Vukičevičevi akciji v zvezi z ustanovitvijo političnega tajništva pri klubu, ki vrši funkcije, ki jih je normalno doslej vršil glavni odbor. V krogih glavnega odbora vlada sicer precejšnje ogorčenje, vendar pa se smatra, da je vsaka akcija v smeri proti klu bu izključena, ker je jasno, da je radikalni klub tisti forum, ki ima odločili vpliv in odločilno vlogo v NRS. Zalo so nekateri člani glavnega odbora pričeli z delom za končnove-Ijavno ureditev razmerja med klubom, ki stoji za Vukičevičem in glavnim odborom. Na vsak način to delo ne bo šlo tako hitro, kajti reorganizacija tako velike stranke, kakor je NRS, se ne more izvesti v par dneh. Vsekakor pa je že danes jasno, da bo volja radikalnega kluba odločivna. Politični krogi z zanimanjem gledajo na ta razvoj v NRS in večinoma odobravajo in s simpatijami pričakujejo, da bo tudi v NKS prišlo do končnega razčiščenja, kar bo za našo državno politiko velika korist. Sicer je v Belgradu precej mirno. Pribičevičeve izjave se malo vpoštevajo. Jemljejo se samo kot dokaz
] za to, da je Pribičevič sedaj v težavnem polo-' žaju in da mora svoje delo vzdrževati z kilometrskimi izjavami, kakor je to svoječasno delal g. Stjepan Radič. Sicer prevladuje mišljenje, da ni prav nobene potrebe po KDK. Ce se ona hoče razgovarjati, naj pride v Belgrad, naj pride v skupščino, potem se bo lahko razgo-varjalo ž njo. Kar se tiče njenega dela med ljudstvom, je to običajna strankarska agitacija, ki nima nobenega globljega značaja. V kolikor bi voditelji KDK poskušali dati agitaciji kak globlji značaj, v toliko bi seveda bilo odvisno tudi nastopanje vlade. Eno je danes jasno, da se ne bo dopustila akcija, kadar bi prešla dovoljene meje strankarske agitacije. Sicer pa je zanimivo dejstvo, da prihajajo v Belgrad vesti o popolni samoti Pribičeviča. Prečanski Srbi, ki so doslej tvorili Pribičevičev kader, dnevno odpadajo od njega. Množijo se sklepi in resolucije, s katerimi ti Srbi obsojajo njegovo sedanje delovanje. Celo iz Like, kjer je do sedaj največ Pribičevičevih pristašev, prihaja vest o nerazpoloženju njegovih pristašev, ki obsojajo njegovo delovanje. Rav-notako se je v Sremu pričelo gibanje za izstop iz Pribičevičeve stranice. Ta proces se očividno zelo širi, in kar ej zanimivo, prihaja neposredno iz ljudstva in ni velevan od nobene druge strani.
Dr. Marinkovič oride na B ed
Kakor smo zvedeli, se bo zunanji minister g. dr. Marinkovič okrog 26. avgusta vrnil v Belgrad. Takoj nato bo odpotoval na Bled, da kralja obvesti o poslednjih dogodkih ter o bližnjem zasedanju Društva narodov. Na Bledu ostane dr. Voja Marinkovič do svojega odhoda v Ženevo, kamor tudi letos odpotuje kot šef naše delegacije na zasedanje Društva narodov, ki se prične 3. septembra,
Trgovski potniki dobiio iegiti-made
r Belgrad, 20. avg. (Tel. >.Slov.«) Trgovinski minister je izdal naredbo, da morajo imeti trgovski potniki posebne legitimacije, kadar potujejo po državi. Ta odredba velja od 20. avgusta dalje. Firme, ki pošiljajo potnike, morajo imeti legitimacije od trgov, ministrstva.
Pred kongresom manjšin
Jan Skala — Berlin.
Četrtič napoveduje odbor za evropske; narodno-manjšinska zborovanja svoj letni sestanek. Sklican bo v Ženevo v dneh od 29, do 31. avgusta. Kakor znano, se je na zadnjem zborovanju izključil iz kongresa »odbor narodnih manjšin« v Nemčiji (Danci, Frizi, Lu-žiški Srbi, Litavci, Poljaki) kakor tudi vsi poljski zastopniki iz Litve, Letonijc, Nemčije, Rumunije in Češkoslovaške. Tem izločenim skupinam so podale izjavo soglašanja in vzajemnosti Čehi, Slovenci in Hrvatje v Avstriji in Rusi iz Poljske in Estonske. V začetku avgusta jc bilo na Dunaju pripravljalno zborovanje vseh teh manjšin in soglasno ugotovljeno, da razlogi, ki so privedli do zapustitve zadnjega kongresa, obstojajo neizpremenjeno še dalje; da smatrajo izključene manjšine svoja načela in zahteve za popolnoma upravičene in da jih bodo zastopale z vsemi razpoložljivimi sredstvi in nespremenjene. Temu stališču se je pridružil tudi dr. Besednjak. Kakšni so bili razlogi, ki so privedli do izstopa in kakšne so zahteve, ki naj se izpolnijo?
V izjavi izločenih skupin se jc povdarjalo, da Kongres ni več zbirališče strokovnih delavcev, ki naj iščejo splošne smernice za rešitev vprašanja, ampak kraj, kjer so sc začela uveljavljati načela politične moči. Trditev ie bila podobno utemeljena; končno se je podčrtalo, da skupine, ki odhajajo, tudi odklanjajo priznanje kongresa v dobi svoje odsotnosti. Ta značaj kongresa se od tedaj ni spremenil. Spomnimo sc na postopanje gospoda predsednika in glavnega tajnika kongresa, ko je šlo za imenovanje na izpraznjeno mesto ravnatelja manjšinskega odseka pri Društvu narodov. Storjeni korak obeh gospodov je imel svoj izvor v želji, da se postavi kongres na isti položaj in z isto politično upravičenostjo, kot jo ima društvo narodov, da lahko nasprotuje njegovim političnim načelom m njegovi politiki v osebnih vprašanjih. Bodi ugotovljeno, da odbor ni bil in ni upravičen govoriti v imenu vseh evropskih manjšin. Zahteve, ki jih stavijo izključene skupine, so bistveno iste; gre za stvari, katerih kongresi ali niso upoštevali, ali pa so jih odklanjali, namreč: da se prizna načelo brezpogojne državljanske iskrenosti; da so vse manjšine brezpogojno enako upravičene, in to glede vabila kot glasovanja na kongresu; da se prizna načelo sporazumevanja manjšin z večino države, da se dela na državi s sredstvi aktivnega miroljubja; da se odklonijo vsa stremljenja, ki gredo za politiko moči, vsa taka sredstva, in se kongres omeji le na na-narodno-manjšinska vprašanja in naloge, ki se dajo izvesti.
Ni dvoma, da stoji pripravljalni odbor radi teh zahtev tehnično in politično pred važnimi odločitvami. Na vsak slučaj bo prisiljen podati pojasnilo o značaju in ciljih kongresa. To ni samo podrejenega značaja. Politična javnost Evrope ima pravico nad pregledom tako važnega političnega gibanja. Evropske manjšine, zlasti tiste, ki so slabotne in vedno v obrambi, pa imajo življenski interes na tem, da ne zmagujejo revolucionarne zamisli. Na mirnem razvoju Evrope so zainteresirane vse države. Toda ne samo tiste, ki imajo politično moč, da lahko stro organizirano vznemirjanje, ampak v veliko večjem obsegu socialno, meddržavno-pravno slabotne manjšine, katere bi zmaga revolucijonarnega načela enostavno zbrisala s površja zemlje. Vsak narod pa ima moč sebe-ohranjevanja, ki je prvo, in zato jc tiste politike, ki bi to gibanje zatirali s tem, da zagovarjajo politiko moči, odklanjati.
nimi Flamci in južnimi Valonci. Med vojno je bilo nešteto smrtnih obsodb radi veleizdaje in belgijsko narodnostno vprašanje še davno ni rešeno. Borba za lastno univerzo, borba za uradni jezik, borba za ureditev države — to je znak belgijskega notranje-političnega življenja!
In Poljska? Kdor je le od daleč gledal na razvoj tc države in kdor je le od daleč prisluškoval tožbam Ukrajincev, ki si svojo izobrazbo iščejo izven države, kdor je le površno zasledoval politične procese, kdor čuie le ime Litva oziroma Vilna-Poljska, ta najbrže ne bo trdil, da jc tu notranja ureditev države, vsaj v narodnostnem oziru, gotova in rešena stvar.
In Češkoslovaška? Zadostuje, da imenujemo Slovaško in Pittburg ter podkarpatsko Rusijo, ki že deset let čaka na svoj deželni zbor in guvernerja oziroma podguvernerja.
Ob priliki proslave sovjetske ustave so izšli spominski članki, v katerih sovjeti na-glašajo, da je treba urediti narodnostno vprašanje; in to enako ukrajinsko kot nemško ob Volgi in tatarsko na jugu.
Naštevanje bi objelo lahko z eno besedo vse evropske države. Ali je boj med jugom in severom, ali med manjšinami in državotvornimi narodi, ali je zgolj upravni l narodnostno primesjo. Zakaj vsi ti zgledi?
Zato, ker je jugoslovanska opozicija delala v javnosti vtis, kakor da edino pri nas
še ni končne ureditve upravnega in narodnostnega sožitja; ker je opozicija izpodkopala vero v lastno državo in netila med državljani malodušnost, kakor da se zlobno noče urediti to polje; ker je opozicija tako rada posegala po inozemskih ^pozicionalnih glasovih in ker je vžigala videz, kakor da se ves svet zanima za nijeno akcijo, kakor da je središče sveta.
Nočemo zanikati resnosti vprašanja. Opozoriti smo hoteli le na položaj drugod in na dejstvo, da spada to vprašanje v kompetenco L-S rfn na? clritš.i rešiti no uvi-
uviivnv «-.■ .... > v, ... a- f —	.
devnosti in politični zrelosti lastnih državljanov.
SDSartki boben o davkih
V svoji gonji zaradi poslednje okrožnice na davčne urade se časopisje SDS zamotava v največje neumnosti. Trdi, da »Slovenec« zagovarja poostreno izterjevanje zaostalih davkov. Medtem pa smo mi takoj ugotovili, da okrožnica ne pomeni nobenega poostrenega izter-javanja Ln da nima namena uvesti kakega hujšega izterjevaluega sistema. Mi smo sami ugotovili, da v Sloveniji okrožnica nima velikega pomena, ker Slovenci v splošnem redno in kolikor je najbolj mogoče točno izpol-nujemo davčne obveznosti. S tem menda »Slovenec« ne zagovarja poostrenega izterjavanja davkov, ampak trdi le, da sedanja vlada davčne prakse sploh noče poostriti, ampak jo hoče omiliti in davčna bremena znižati, kakor je tc jasno in odločno izjavil finančni minister ob priliki razprave o državnem proračunu. Vse »Jutrovo« vpitje pa se nanaša še na posledice tiste davčne prakse, ki jo je vodila SDS v letih 1921 do 1924, tedaj, ko siuo v Sloveniji resnično imeli tak fiskalizem, da ga ni mogla zadovoljiti nobena žrtev. Tedaj se je SDS res norčevala iz davkoplačevalcev, ko je cinično zavračala vse proteste naših poslancev, našega časopisja in gospodarskih organizacij. Sedaj pa je, hvala Bogu, dr. Šavnik po zaslugi SLS odšel s svojega mesta in novo vodstvo finančne upravo stopnjema in z uspehom uvaja duh pravičnosti in odjenljivosti v vso davčno prakso v Sloveniji. Tega dejstva ne izbriše nobeno »Jutrovo« vpitje.
Najmanj povoda pa ima vpiti na klerikalce >jutrovski« obrtnik. Gospodarski položaj obrtništva v Sloveniji je res strašno težaven. Zato smatra »Jutro«, da je tu plodno polje za širjenje nezadovoljstva in hujskanja proti vladni stranki. Vprašamo pa obrtnike, ali je s toni njim kaj pomagano, ali imajo obrtniki od vse politike SDS že košček kruha ali pol pare dobička? Ali moramo res naštevati vedno znova vsa omiljenja in olajšanja, ki jih je SLS že dosegla pri zadnjih dveh državnih proračunih glede taks, trošarin in naklad, ki pridejo zlasti obrtništvu v korist?
Previsoko odmerjeni davki
KDK se naenkrat razburja radi previsoko odmerjenih davkov. Časopisje naših liberalcev dviga vihar ogorčenja nad njimi in pravi, da sc ti previsoko odmerjenii davki ne smejo izterjati. Dobro I Na tem stališče smo bili vedno in ko so naši poslanci nastopali proti liberalnim uradnikom, ki so davke previsoko odmerjali, zlasti ker se je dogajalo, da so iz političnih razlogov davke previsoko odmerjali najrevnejšim ljudem, takrat so taki ljudje in taki davkarji imeli vso zaščito in zaslombo v oblasti in moči SDS. Tudi danes smo načela, da vsakdo mora plačati samo pravične davke, toda pribiti hočemo, da, v kolikor obstoje danes previsoke odmere davkov, so te še vse iz tistih časov, ko so za Slovence in Slovenijo v Belgradu vedrili in oblačili sedanji samostojni demokratje in bivši samostojneži. Kdor je imel visoko odmerjene davke in kdor ima radi te previsoke odmere sitnosti, naj se zahvali SDS in SKS. Tam naj išče tudi »Slovenski Narod« razlage za to previsoko odmero.
Davčna odredba proti preča-nom
Ker smo zapisali, da najnovejša okrožnica velja le za tiste, ki davkov plačati nočejo in da se morda KDK boji zato, ker je svoje somišljenike pozvala, naj davkov ne plačajo, hoče iz te naše ugotovitve »Narod« izviti trditev, da je okrožnica naperjena proti tako zvanim prečanskim davkoplačevalcem. Kako je taka trditev bedasta, je razvidno že iz dejstva, da je okrožnica obšla vso državo in da bo največ učinkovala tam, kjer je največ davčnih zaostankov. V Sloveniji pa je neopravičenih davčnih zaostankov razmeroma malo, zato tudi okrožnica brez pomena. Strašno »na kantu« mora biti že politika SDS, da ji je taka okrožnica za glavni politični šlager.
Sedal ima besedo Italija
Zastoj v tovornem prometu
Kakor smo že v gospodarskem delu našega lista poročali, je vsled odredbe zagrebške direkcije naenkrat zastal tovorni promet in se je bilo bati katastrofalnega zastoja ravno v času naj-živahnejše izvozne sezone. Vsled odločnega in hitrega nastopa predsednika vlade dr. Korošca in prometnega ministra Staniča, je sicer tre-notna nevarnost za zastoj minila, gotovo pa bodo večje ali manjše težave trajale vse dotlej, dokler ne bomo izboljšali in izpopolnili našega voznega parka. Spričo tega KDK seveda vpije. Vpije na vlado in njeno prometno politiko. Vpije na tisto vladno večino, ki se je z vso močjo trudila, da bi bila pravočasno dobila investicijsko posojilo, s katerim bi bila pravočasno mogla izvesti najnujnejše reparacije in izpopolnitve na naših železnicah in s katerim bi bila podobne zastoje, kakor je sedanji, enkrat za vselej izločila. KDK je uporabila vsa dovoljena in nedovoljena sredstva proti posojilu.
Omenimo še drugo dejstvo. Pred leti, ko je bil prometni minister poslanec Sušnik, je smatral za svojo najvažnejšo nalogo obnovitev prog in voznega parka. Javnosti je podal tedaj deci-dirano svoje mnenje, da se v doglednem času morajo na naših železnicah začeti stalne nesreče in da mora priti do prometnih težkoč, če ne bomo v pospešenem tempu prog obnavljali in parka izpopolnjevali. Tedaj so samostojni demokrati dvignili v tu- in inozemstvu najobsežnejšo akcijo proti načrtu tedanjega prometnega ministra ter v sledeči vladi PPŽ poskrbeli, da je vsa obnova naših železnic padla v vodo.
Po vsem tem piše »Jutro«: »Zastoj v prometu je posledica malomarne obnovitvene politike in popravljanega dela pri državnih železnicah. Kar se je tolika leta zanemarjalo, je moralo končno izbiti na dan. Lokomotive so v popolnem razsulu, dobrih pogonskih strojev je čedalje manj in tudi obnova tovornega parka je skrajno pomanjkljiva. Razen tega ni izključeno, da se je mnogo dobrega železniškega materiala koncentriralo v južne kraje države.«
Zadnji stavek je tipična »Jutrovska« insi-nuacija, ki jo je »Jutro« izreklo brez vsake stvarne podlage. Ostalo pa je hinavsko zavijanje oči tistega, ki ie največ kriv. Ti ljudje, ki so najbolj ovirali vsako napredno in obnovitveno prometno politiko, danes pišejo o našem prometu tako, da se inozemec, ki bi jim verjel, moral stokrat premisliti in zavarovati, predno stopi na naš vlak, ali si pusti preko naše zemlje transporti-rati svoje blago. To je tudi sličica iz državotvornega delovanja KDK.
Radičevci so začeli s terorjem
»Narodna Politika« poroča, da je KDK Organizirala posebno čeko, ki naj dejansko preganja somišljenike Hrv. ljudske stranke. Dejanski napadi na posamezne zaupnike in pristaše te stranke se že vrše po hrvatskih vaseh. V Sv. Ivan Zelina so tamkajšnji ra-dičevski omladinci kmetu, zaupniku Hrvatske ljudske stranke ponoči od torka na sredo posekali vinograd. V sosedni vasi so zagrozili zaupniku HPS s požarom. V Goričkem pri Koprivnici so napadli radičevci zaupnika
v Pariš, 20. avg. (Tel. »Slov.) Položaj Jugoslavije, ki je ustvarjen po protiitalijanskih demonstracijah v Dalmaciji in hrvatski agitaciji proti nettunskim konvencijam, se v Franciji presoja resno. Upanje, da bo ponehala ra-petost med Italijo in Jugoslavijo, je bilo razočarano tembolj, ker je pripravljenost Jugoslavije iti na roko, kakor p:še »Populaire«, nedvomno pripisovati pritisku iz Pariza in Londona. List izraža bojazen, da bodo v llimu dogodke v Dalmaciji porabili kot povod, da se bo z energičnim protestom in z zahtevami za zadoščenje položaj še bolj poostril. Zdi se, da Italija tudi v Albaniji odpravlja nove komplikacije. Napovedano izklicanje Ahmed bega Zogu za kralja, katero je .pripravil Mussolini, bo signal za nove notranje nemire. Če bo potem Italija, sklicujoč se na tirnu-ko pogodbo, hotela s tem dobiti povod za izkrcanje svojih čet, bo konflikt z Jugoslavijo neizogiben. Francoski listi sploh zavzemajo v svojih izjavah nedvoumno stališče proti Italiji in že naprej smatrajo, da so pretirane zahteve Rima po zadoščenju krive, če se bo položaj še dalje poostril. »Temps« svari italijansko vlado, naj loka ne napne preveč. List pravi: Če je italijanski protest na sebi še tako upravičen, je treba vendar vprašati, ali je ton, v kakršnem je pisana italijanska nota, in ali je zadoščenje, katero zahteva Italija za manifestacije neodgovornih elementov, primeren, da se olajša ureditev dogodkov. Belgrajska vlada, ki je /e izrazila obžalovanje radi d, godkov, je gotovo tudi pripravljena dovoliti zahtevano zadoščenje. Ravno zato je čisto neumestno zahtevati
odredbe, ki se izvršijo na pritisk tuje vlade in ki bi se v vsej državi morale čutiti kot ponižanje. Jugoslovanska vlada ni odgovorna za dogodek, ki je vendar obenem naperjen proti njeni lastni politiki sporazuma. Po sedaj izvršeni ratifikaciji nettunskih konvencij torej v Rimu nimajo povoda otežkočati že itak težko nalogo belgrajskega kabineta z neumestnimi zahtevami.
Spor z Italijo pred poravnavo
r Belgrad, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Takoj po izročitvi italijanske note, o čemer smo po-* ročali v nedeljskem »Slovencu«, je vlada odredila strogo preiskavo, da se ugotovi, koliko so uradni krogi krivi, da je prišlo do demonstracij v tisti meri, kakor to ni zaželjeno na ljubo prijateljstvu med obema sosednima državama. Preiskava je v glavnem dokončana in se smatra, da bo poleg pismenega odgovora, ki ga je dobil italijanski odpravnik poslov, dana morda v teku jutrišnjega dneva pismena nota, v kateri bo podano naše stališče. Zastopnik zunanjega ministra Šumen-kovič, ki je včeraj o tem razpravljal z zunanjim ministrom Marinkovičem, se je danes vrnil v Belgrad. Takoj po svoji vrnitvi je obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca. Mi lahko že sedaj obvestimo, da se vodi cela razprava o teh dogodkih med našo in italijansko vlado v zelo prijateljskem tonu in da je vse hujskanje in pisanje z gotove strani brez vsake podlage ter je gotovo, da bo zadeva ži v prihodnjih dneh spravljena s sveta.
Jouanouič a naših iežauah
HPS kmeta Manjkača. Dvignili so tak hrup, da so pridrveli tudi sosedje in kmetje iz sosednih vasi in so klicali, da bodo pobili vse pristaše Hrvatske ljudske stranke. V Ljubo-škom v Hercegovini je skupina radičevcev napadla somišljenike Hrvatske ljudske stranke Krešimira Vlaha in Emila Zirduma. Vla-ho je ranjen.
>Narodna Politika« pravi, da dobiva tajništvo Hrvatske ljudske stranke tudi iz drugih krajev poročila o terorju in nasilju. Značilno je to gibanje sedaj, ko vpije KDK in vse njeno časopisje o krvavem popu, o policijskem preganjanju, o žandarskem režimu, in kakor že izraža KDK svoje napade na notranjo upravo. Značilno je, da si KDK sedaj upa s terorjem in s krvavimi napadi na pristaše stranke, ki ima svojega zastopnika v vladi in ki ima svojega najboljšega zagovornika v ministrskem predsedniku in notranjem ministru. Na ta način KDK z lastnimi dejanji dokazuje, da v državi vladne stranke nimajo nobenega privilegiranega položaja, je policija prej preslaba kakor premočna in pendrek preje pre-miren kakor krvav. KDK dokazuje, da se pa ona na krvavo uveljavljanje dobro razume. Gorje državi in njenim narodom, če bi krvavi banditski režin, kakršen je bil PPŽ, prišel pri nas še kdaj do moči.
Novi zastopniki v delavskem zavarovan u
Minister za socialno politiko je imenoval kot slovenske zastopnike v ravnateljstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ing. Vla-dimirja Remca, tovarnarja v Ljubljani, dr. Kozma A h a č i č a , tovarnarja v Tržiču za skupino delodajalcev, Josipa G o s t i n č a r -j a, bivšega ministra za socialno politiko, in Mihaela Kreka, predsednika OUZD v Ljubljani, za skupino delojemalcev. Za člana nadzorstva pa Ivana G a j š k a, tajnika v Ljubljani. — Doslej zastopniki SLS niso imeli v ravnateljstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev nobenega člana.
Ahmed beg Zogu — kralj.
v Tirana, 2.0. avg. (Tel. »Slov.«) Albanski presbiro je razposlal danes velikim listom in poročevalskim agenturam v inozemstvu sledečo brzojavko: Danes dopoldne je bilo veliko zborovanje, na katerem je vse prebivalstvo Tirane in okolice z velikim navdušenjem izrazilo željo, da se v Albaniji uvede monarliističen režim in da se Ahmed beg Zogu ponudi krona kot znak priznanja za velike zasluge, ki jih je storil državi. Ta primer, ki ga je dalo glavno mesto, je našel odziv tudi po vsej deželi ter so se po vsej deželi vršile slične manifestacije, ki so potekle popolnoma mirno.
Kina zopet v vojnem inetožit.
v London, 20. avg. (Tel. »Slov.') Boji v severni Mandžuriji na meji Mandžurije, Mongolske in vzhodne Sibirije so trajali tudi v nedeljo. Mongolske tolpe, katere vodijo sibirski častniki in katere so oborožili Rusi, so dosegle proti kitajskim četam, katere so bile j poslane iz Mukdena in katerim so pridani japonski častnik. Železniška proga severno cd Hajlarja je na več krajih prekinjena. Kitajci pa so potisnjeni vstran.
v Berlin, 20. avg. (»Tel. Slov.«) Vaš dopisnik se je razgovarjal s šefom jugoslovanske delegacije ministrom Jovanovičem, ki je prišla v Berlin na 25. interparlamentamo konferenco. Na vprašanje, kako smatra položaj v Jugoslaviji, se je Jovanovič izrazil sledeče : V zadnjem času se je o razmerah v naši državi pisalo z veliko skrbjo. Nekateri so šli celo tako daleč, da so pisali o razpadu Jugoslavije, o delitvi državnega ozemlja. Žalostni in nezaželjeni dogodki v našem parlamentu so dali temu povod.
To vse pa je nekoliko preveč pesimistično. Noben narod se ni zedinil brez težkoč-Ali niso italijanski patrioti po zedinjenju pisali: »Imamo Italijo, sedaj moramo ustvariti Italijane.« Srbi, Hrvati in Slovenci so za ze-dinjenje delovali polno stoletje, Živeli so vsak drugače pod tremi do štirimi političnimi režimi in v ločenih državah. Ko so se faktično zedinili, so opazili isto, kakor nekdaj tudi Nemci, en dan po združitvi: politične težkoče. Slične težave so nastale tudi pri nas in bodo ostale toliko časa, dokler ne bo izvedena popolna duševna edinost.
V naši državi je izvršeno eno: edinstvo jezica. Vera ne igra nobene vloge za nesoglasja, vsakemu je dano na prosto, da veruje, kakor hoče. Pri težkočah se ne sme pozabiti tudi na one, ki so nastale po vojni in katere imajo tudi druge velike in male države: nezadostna kontrola uprave, bolezen parlamentarizma, povojne finančne težkoče, gospodarske krize agrikulturne države z malimi posestniki, zunanji vplivi našega neposrednega sosedstva. Mnogo vpliva na naše notranje
konsolidiranje splošna gospodarska in finančna neurejenost razmer v Evropi. Toda vse te težkoče niso take narave, da bi poleg posledic, ki so odstranile Hrvate iz skupščine, težko vplivale na državo in njeno organizacijo.
Dosedanji način notranje državne ureditve in ravno tako dosedanji način uprave ni bil dober in se mora spremeniti. Spremenitev se ima izvršiti potom revizije ustave. Revizija ustave pa zahteva poprej nove volitve, čimprej, tembolje. V tem oziru bomo morali priti do sporazuma, dasi je na potu veliko ovir. Z eno besedo: Naše težkoče so notranje narave, ki so posledica ustvaritve skupne države. Vse to je nekaj, kar ni prav nič čudnega v procesu duševne unifikacije naroda, ki je že o<f nekdaj živel v treh do štirih različnih državah in pod različnimi političnimi oblastmi.
Na vprašanje, kako smatra Jovanovič položaj nemške manjšine v Jugoslaviji, je odgovoril:
Nekoliko stotisoč Nemcev, ki so že dolgo naseljeni na ozemlju naše države, ima težkoče, ki izhajajo iz upravne birokracije, ki ni vedno sposobna. So nekatere ovire, katere se lahko označijo kot popolnoma neupravičene napram Nemcem. Naši Nemci so pridni, miroljubni, lojalni in konstruktivni državljani in niso zaslužili nič drugega, kakor da se prizna njihova popolna ravnopravnost, ki jim jo tudi daje naša ustava. K vprašanju o priključitvi Avstrije k Nemčiji je Jovanovič izrazil svoje mneuje, da on, ki pravično sodi, ne more oporekati priključitvi in da bo do pri-, ključitve vsekakor prišlo, ker je to naraven i zakon narodnega razvoja.
v Berlin, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Dr. Stresemann je popolnoma ozdravljen včeraj zvečer zopet dospel v Berlin in prevzame sedaj vodstvo svojega resora. Pred njegovim odhodom v Pariz in Ženevo se bo nemški ministrski svet še enkrat sestal k velikemu zunanjepolitičnemu posvetovanju. Bodoča razprava med dr. Strese-mannom in Briandom o. izpraznitvi Porenja je, kakor se zdi, že dobro pripravljena ter pričakujejo v Berlinu izpraznitev drugega kroga še tekom letošnjega leta.
v London, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Kellog, ki je na svojem potovanju v stalni brezžični zvezi z Briandom, je izjavil, da je pripravljen, da se podpiše pakt v abecednem redu tako, da bo dr. Stresemann kot prvi podpisal pakt za Nemčijo. Kellog bo potem obiskal Dublin in London in se bo 4. septembra vrnil v Ameriko iz Southamptona na »Leviathanu«. Njegov obisk v Londonu je haje namenjen razpravi o pomorskem oboroževanju.
v Milan, 20. avg. (Tel. »Slov.«) Mussolini je pooblastil italijanskega poslanika v Parizu grofa Manzonija, da ga zastopa pri podpisu Kellogovega pakta. »Osservatore Romano« spominja ob priliki podpisa Kellogovega pakta na zgodovinsko mirovno noto papeža Benedikta XV., katero imenuje list za predhodnika sedanjega poskusa' za ohranitev miru. Mir bi se moral opirati na krščanski duh in pravičnost. Dokler ta ne stopi na mesto egoizma, bo mir zgrajen na pesku.
Druži ne dajo miru. Med Druži so nastali novi nemiri. V nekem boju z vojaštvom v Ge-belturdu je bilo 60 ranjenih, med drugimi neki francoski polkovnik, na obeh straneh pa sta bila po 2 mrtva.
Ameriške skrbi — radi brodovja.
v London, 20. avg. (Tel. »Slov.«) »Exhan-ge Telegraph« objavlja informacije z merodaj-nega mesta v NVashingtonu, da smatra predsednik Coolidge položaj ustvarjen z angleško-francosko mornariško pogodbo, za resen in misli, da bi bilo ameriško brodovje s to pogodbo ogroženo. Ameriška vlada je že premišljevala o tem, di na prihodnjo sejo pripravljalnega razorožitvenega odbora v Ženevi ne odpošlje nobenega odposlanstva, pa se je premislila, upajoč, da sc ji bo posrečilo, da bi Anglijo in Francijo pripravila do kake izjave o mornaričkem vprašanju. Smatra se, da je preprečeno vsako upanje na mornariško razorožitev, če besta Anglija iu Francija obdržali svojo mornariško pogodbo in da bo bodoči ameriški predsednik predložil kongresu velik mornariški gradbeni načrt, da bi preprečil ogrožanje Amerike po združenem angleško francoskem brodovju.
v Kissingen, 20. avg. (Tel. »Slov.«) V osmem kolu je zmagal Capablanca nad Ya-tesom, Bogoljubov pa nad Tarasom. Niemcovič je zgubil partijo proti Rubinsteinu, ker mu je manjkalo časa. Remis pa so bile partije: Mises-Tartakover, MarShall-Retis in Spiel-mann-Euwe. Stanje po 8. kolu: Bogoljubov 6'A, Capablanca in Eu\ve 5, Marshall 4'A, Ru-binstein in Spielman 4, Neimcovič, Retis, Taras in Tartakover 3M, Mises in Yates 2Yt.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno,
v is j s temperatura.
Novosadska vremenska napoved. Lepo v vsej državi. Dežja ne bo. Vročina se bo zvišala.
Honiantika starega Pariza izgineva. i'ogled na liue Mallet Stevens, priljubljeno Sindquist, švedski olimpijski zmagovalec, bivališče pariških umetnikov, dobiva polagoma novo lice in ga je že popolnoma ki je te dni prekosil v Stockholmu že last-»okužilo« moderno stavbarstvo.	ni olimpijski rekord in vrgel kopje 71.01
metrov daleč.
Italijanska podmornica »F 14«, ki se je pred kratkim potopila ub istrski obali in so jo nato dvignili, a so bili vsi mornarji že mrtvi.
Grazia Deledda:
V kraljestvu skal
(Poslovenil dr. Joža Lovrenčič.
Na nekem pologu Monte Bacchitta, ki ga obdajajo pošastne granitne pečine in ga varujejo precl mrzlimi severnimi vetrovi, je imel svinjski pastir Sidru Addas svoj stan. Stan je obsegal običajno ograjeno medrje in kočo, stožičasto, zgrajeno iz skal in vejevja. Velik bel pes, ki je imel grozansko glavo iu rdeče oči, je bil priklenjen k neki skali pod vej-natirn ostrešjem in je čuval stan.
Visoko je ta kos sveta, pravo kraljestvo skal in le tu in tam ga krasijo redki hrastovi gozdi in, lazi, ki se spomladi odenejo s cvetjem. Pol Sardinije se razprostira pod Hribom prav tja do zalivov, ki so v vedrih jesenskih jutrih nebesuomodri, in še do zalilapelega obzorja, ki ga zastirajo skladi gora, katere jutranja in večerna zarja krvavo rdeči. Ko potihne veter, kraljuje tod pod pošastnimi, sivimi, zagonetnimi pečmi nepopisen mir.
Prašičev, razkropljenih po oddaljenem gozdu ali po leti širom lazov, ki jih pokriva grmičje pol zelenega, pol usehlega asfodela, ni bilo nikdar videti, še manj pa pastirja. Samo oni veliki beli pes, ki je ležal na šapah kakor pošasten idol in strmel z rdečimi očmi v daljavo, je oživljal divjo samoto. Ob pečeh je bilo nekoliko panjev iz probkovine in v začetku poletja je jemal iz njih stric Sidru grenek med. Redko je hodil v vas, kjer je imel hišo r borjačem, ki ga je senčilo grana-
tovo drevo in stoletna trta; hči Sidra pa je prihajala skoro vsak teden v stan in mu prinašala živež in vino ter preobleko.
Večkrat se je pomudila in je prebila tudi čez noč v stanu. Prihajala in odhajala je vedno sama, ker je dobro poznala goro. Kaj mlada ni bila več; debela je bila in zagorela, imela je lepe črne, svetlikajoče se oči, velike noge, roke kakor železne in se zato ni nikogar bala in se ni strašila pred nikako naravno nevarnostjo. Pač pa se je bala mrtvih.
Nekoč, ko je bila sama v koči, je zaslišala nenavadno udriJianje, ki se je ponavljalo; zdelo se ji je, da prihaja od zgoraj pa spet od spodaj, oddaleč nekod, kot bi kdo klesal skalo.
Kamnosek v tej višini? Ah, niti misliti ni. Saj ga ni nikdar nihče videl tod. Mogoče je pa kaka nesrečna duša, ki opleta s kovi-nastimi perutmi ob skale kakor ujeta muha?
Sidra je stopila iz koče. Bilo je proti koncu zime, toplega solnčnega popoldne. Okoli stana je velo prijetno mlačno, kot znak pomladi; skale so bile tople; rastlinje je dehtelo in modro nebo se je brezmejno prelivalo v si-njino zalivov in gora.
V tej veliki solnčni tišini se je trepetajoče širilo ono klesanje in se je v krogu odmevajoče ponavljalo.
Sidra je dala roko nad oči in je gledala okoli; trdno je šla preko nežne, še vlažne trave, stopila sem in tja, a ni zapazila ničesar. Klesanje je trajalo ves večer; proti mraku se je razletela mina in zabobnelo je po vsi gori, pe* Pazi ie zalaial kakor orikleniei' demon.
Kmalu potem se je vrnil stric Sidru s svojimi prašiči, ki jih je bilo lepo število, a so bili mršavi, ker letina želoda je bila slaba. Kruleč so se ustavili in rili po tleh.
»Ostaneš tu?« je vprašal Sidro, ki je zakurila ogenj.
»Ostanem. Kdo neki lomi skale v gori?«
»Kaj vem; Bo že kak berač!« je odgovoril oče prepirljivo.
Bil je visok mož stric Sidru, visok in re-jen, in bradat je bil in dolge črne lase je imel.
Njegov hladnokrvni, sivobledi obraz je bil ko da je izklesan iz skale. In molčeč je bil in trd. Zdelo se je, da se je kraljestvo skal, v katerem je živel, v njem poosebilo. Ce je govoril, je bilo v besedi zaničevanje. Iz te višine, kjer je prebival in ker je po štiridesetih letih dela mogel neodvisno živeti, je prezirljivo sodil ljudi.
»Kdo le neki more biti oni norec, ki je prišel sem gori lomit skale?« je vsakotoliko povpraševala Sidra, ko da govori sama s seboj.
Pastir je sedel blizu ognja; nič ni delal in nič ni govoril, le zdaj pa zdaj je pljunil v žerjavico.
Pozno že, ko je pripravljala Sidra večerjo, sta zaslišala korak in popevko in ob divjem lajanju se je prikazal v vratih človek in pozdravil:
»Dober večer!«
»Dober večeri«
»Kaj ste bili vi oni, ki je lomil skale?« — je vprašala poroaliivo Sidra. »VstonitnU
»Jaz sem bil *
»No, vstopite!«
»Če me ne povabi stari, ne vstopim.«
»Pa vstopi!« — je rekel pastir, ne da bi se obrnil, in je pljunil.
Človek je vstopil. Izgledal je zelo mlad, bil je majhen, lep ko mesec, bel, imel kovi-naste oči, ki so prodrle v dno duše, kogar so gledale.
Kljub svojim porogljivim besedam, se je delala le ljubezniva, oči so ji svetlikale in zdelo se je, da se je pomladila za pet, šest let. Mladi človek je sedel in se obrnil k stricu Sidru.
»Potreba, stric Sidru, potreba! Povejte mi vi, ki ste bistri ko orel, ali je neumno, lotiti se česarkoli, ako je potreija. Ali je neumno ali je pametno?«
»Pametno.«
»Pametno! Prav. Poslušajte, slric Sidru, jaz sem po poklicu lovec. Lovec! Prav. Toda od lova ni mogoče živeti.«
»A jaz znam tudi kaj drugega!« je vzkipel nato, dvignil odprto roko in z drugo štel prste, govoreč :»Jaz sem kamnosek, tesar, mizar, lovec, vse sem! In živini dobro, veste, stric Sidru, dobro živim.«
Stric Sidru je tišal. Sidra je pa z očmi požirala mladeniča. Kar naenkrat se je obrnil in jo motril z onim kovinastim pogledom, da je zardela, a še vedno se je menil s pastirjem, govoreč:
»Dobro živim, ie še žena ml manjka. Alt bi mi dali svojo hčer, stric Sidru?«
»Norec!« je rekla Sidra in se /»smejala.
stric Sidru se ni niti zasmeiaL
Svel v slika
Dr. Sun Fo, sin predsednika kitajske republike Sun Jat Sena, je prispel na študijskem potovanju v Ameriko. — Sun Fo igra važno vlogo v kitajski poiitiki.
Kinematografi, ki bodo razen slik proizvajali tudi glasove, so gotova stvar. Slika nam kaže že i>o-snemanje takega filma v Nemčiji in v doglednem času jih smemo pričakovati že v kinematografih
Klahund (dr. Alfred Henschke), mani pesnik, je po težki bolezni te dni umrl, star komaj 37 let.
V Carigradu so pred kratkim odkrili ob prisotnosti ogromne množice ljudstva krasen spomenik očetu moderne Turčije, Keimal paši. Razen Kemala sta upodobljena na spomeniku tudi njegova najodlič-
lx>fi	noišn sedelnvc.i Izmet p°S<> in Kinsim n^S-
Znatna okrepitev nemške trgovske mornarice. Te dni so spustili v Hamburgu v morje nov, ogromen 96.000 tonski parnik »Europa«, ki je eden največjih na svetu.

/ /
a//e novega
KOLEDAR.
Torek, 21. avgusta. Ivana Frančiška Šan-talska.
ZGODOVINSKI DNEVI.
21. avgusta: 1780. se je rodil Jernej Kopitar. — 1902. se je otvorila koča Slovenskega planinskega društva na Lisci pri Sevnici. — 1915. je Italija napovedala vojno Turčiji. — 1635. je umrl španski pisatelj F. L. de Vega Carpio. — 1798. se je rodil francoski pisatelj J. Michelet. — 1838. je umrl nemški pisatelj A. v. Chamisso.
k Na katehetsko zborovanje! V torek, 28. avgusta t. 1. bo v Celju zborovanje slovenskih katehetov. Kraj je ugodno izbran prav radi tega, da se lahko udeleži čimveč katehetov iz obeh škofij. Obetajo se razprave z zelo zanimivo vsebino. Tudi čas je poln aktualnih vprašanj. Oficijelni spored (v Slomškovem domu) je naslednji: Ob 8 bo sveta maša. Ob pol devetih pričetek zborovanja:
1.	Nova šola in katehet. (Ref. dr. Jos. Demšar, prof in uč. katehetike na ljublj. univerzi.)
2.	Katehetski kongres v Monakovem. (Ref. prof. I. Bogovič.) 3. Občni zbor lavantinskega kateh. društva. 4. Slučajnosti. Udeleženci iz ljubljanske škofije pridemo pravočasno k zborovanju z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.17 zjutraj. Vrnitev z vlaki, ki oddajajo iz Celja ob 15.47, ali ob 15.39 (brzi), ali ob 19.19.
k Vse interesente, katerim nismo mogli postreči vsled razprodaje prve zaloge »Adre-sarja mesta Ljubljane in okolice«, vljudno obveščamo, da smo prejeli nadaljne izvode ter so jim na razpolago pri založništvu adre-sarja »Adana« družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3, telefon 29—70.
k Poštne pošiljke s povzetjem v prometu z Nemčijo. Ministrstvo je dovolilo, da smejo pošiljatelji pošiljk s povzetjem (odkupnih pošiljk) v prometu z Nemčijo priložiti priporočenim pošiljkam oziroma spremnicam odkupne nakaznice. Potemtakem smejo pošiljatelji iz Nemčije prilagati takim pošiljkam naše nakaznice za notranjo poštno službo, na katerih sami napišejo vse podatke razen odkupnega zneska. Odkupni znesek na nakaznicc napiše pošta, ki izroči pošiljko. Naši pošiljatelji odkupnih pošiljk za Nemčijo smejo prav tako priložiti svojim pošiljkam nemške odkupne nakaznice, tako zvane »Zahlkarten«, ki jih razen odkupnega zneska izpolnijo sami.
k Okoliš novo otvorjene pošte v Hinjah. V okoliš te pošte spadajo vasi in selišča: Hi-nje, Hrib, Lažna, Lopata, Pleš, Preval, Ratie, Sela, Viseje in Vrh, ki so prej spadala k Strugam na Dolenjskem. Krajevna dostava se vrši v Hinjah in pa na Hribu.
k Razširjena dostava poštnih pošiljk. Pošti Valjevo in Derventa dostavljate pakete na dom, pošta Skoplje pa dostavlja denarna pisma in izplačuje nakaznice na domu.
»Kaj, ne odgovorite? Mi je ne daste? Ce mi je ne'daste, jo pa vzamem!«
»Norec, norec!« se je Sidra sladko smejala, oče je pa resno gledal in potem rekel:
»Boele*, če hočeš ostati in z nami v miru prigrizniti, naj bo, drugače pa pojdi k vragu!«
" »Kaj? Glejte ga, starega jastreba, ki noče! Noče? E, mislim ,da bo le hotel.«
Stric Sidru je venomer ostro gledal hčer; opazila je in rekla mladeniču:
»Jenjajte že! Ce nočete z nami večerjati, prav drugače napravite, kar hočete!«
Boele je ostal pri večerji in je izpil stricu Sidru brezobzirno skoraj vse vino, potem pa
je odšel.	.
Oče in hči sta ostala sama in Sidra se je vznemirjala in v zadregi medla s tem in onim.
»Ali je ta mladič govoril resno?« je vprašal pastir.
»Ne vem.«
»Ali te ni nikdar zalezoval?«
»Nikdar«.
Stric Sidru je za trenutek potišal, poten, je pljunil v ogenj in rekel:
»Dobro, poslušaj! Nič več nisi tako mla da in veš, kaj je prav, kaj napek. ln jaz sem tudi pameten. Ce hočeš, pa ga vzemi, a vedi, da je zanikaren berač. Ti si bogata in če bos znala gledati na svoje, ti ne bo manjkalo. Le), štirideset let že delam, a nisem garal zato, da bi prišlo v roke kakemu beraču ali lovcu, ki lomi skale. To leto nisem prodal prašičev, ker niso dovolj rejeni in ker nimamo potrebe, da bi prodali mršave. Prodam jih drugič in tisoč skudov Tni gotovo vržejo. Tisoč skudov, čuješ, hči! Zdaj pa napravi kar hočeš, a oni berač je zanikaren. Tako je po moji pameti!«
Izgovoril se je in obmolknil in v obraz je bil kakor sfinga.
»Taka pridiga! Nori ste, kaj pa mislite!« je rekla hči ostro in je zardela. Ponosno vzravnana se je postavila v vrata in gledala v globoko, svetlo noč.
Cez tri mesece se je poročila z Boelejem, ki je imel po krstnem listu, čeprav je izgledal tako mlad, šestintrideset let.
Stric Sidru je bil pameten in zato ni brani!, nič ni ugovarjal, zamišljen je tišal. Ženin ni imei drugega nego eno srajco, revno obleko in puško.
« Rafael
(Dalje.)
k Okoliš golniške pošte. V okoliš na novo otvorjene pošte v Golniku spadajo naslednje vasi in selišča: Golnik, Goriče, Lete-nice, Pangršica, Povle, Sp. in Zg. Tenetišče, Srednja vas, Trstenik, Zalog, Svarfe, Čadov-Ije Kamnjek in Zavoda ter Babni vrt in Zabije, ki so spadale prej v okoliš kranjske oziroma predvorske pošte. Ožja (krajevna) dostava se vrši v Golniku in v sanatoriju.
k Zavodnje pri Šoštanju. Tu se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. po sv. opravilu javen shod SLS. Na shodu poroča obl. poslanec g. Ovčar. Vsi somišljeniki vljudno vabljeni.
k Tehnična srednja šola v Novem Sadu. Kakor poročajo iz Novega Sada, se bo tam meseca septembra otvorila tehnična srednja šola, ki bo osnovana po vzoru ljubljanske. Za ustanovitev srednje tehnične šole se je zavzela zlasti novosadska trgovska in obrtniška šola, ki je posredovala tudi pri novosadski mestni občini, da to šolo podpre.
k Iz vojaške službe. Za poveljnika 4. pionirskega bataljona je imenovan inženirski major Mirko Šare; po službeni potrebi je odrejen za poveljnika 1. baterije 3. diviziona topniške polka V. armadnega poveljstva, topniški kapetan I. razr. Rudolf Čeh in za vodnika pri isti jedinici, topniški podporočnik Božidar Sekulič; za vršilca dolžnosti poveljnika pionirske čete kraljeve garde, inženerski poročnik Jaroslav Voraček; na službo v upravo topniško-tehničnega zavoda, topniška podporočnika Konstantin Lakovič in Drago Božič; za vršilca dolžnosti knjigovodje uprave 1. zavoda za izdelavo vojne opreme, administrativni poročnik ekonomske stroke Ivan Kožar in na službo v upravo istega zavoda, administrativni kapetan II. razr. ekonomske stroke Martin Kukolj.
kr Vročina ga je omamila. Pred dnevi se je pripetila v vojašnici v Beli (jerkvi huda nesreča. Topničar Franc Nagy je naslonjen na odprto okno vojašnice v drugem nadstropju. Huda vročina je vojaka omamila, tako da se je prevrnil v globino. Prepeljali so ga s hudimi poškodbami v bolnišnico, kjer je pa že črez nekaj ur umrl.
k Aretiran pisec grozilnih pisem v Belgradu. Belgrajska policija je aretirala nekega dimnikarja Ivana Vfcndriha, ki je prišel lani iz Zagreba v Belgrad. Vendrih je baje pisaril razna grozilna pisma politikom, tako Radiču in Pribičeviču kakor tudi Korošcu in Vukiče-viču in drugim. Pisma jc pričel pisariti od novembra prejšnjega leta, ko sta se Radič in Pribičevič spravila. Po mnenju policije so imela ta grozilna pisma nedolžen značaj in je bil Vendrih daleč od tega, da bi mogel svoje grožnje uresničiti.
k Težka nesreča kočijaža v Domžalah. Iz Domžal nam poročajo: V nedeljo popoldne je Kirhnerov sin iz Domžal peljal v dvo-vprežni kočiji dvoje gospodov v Radomlje. Na nekem ovinku, ko so prispeli že blizu Radomelj, pa je nasproti kočiji pridrvel neznan avto. Ker šofer ni mogel takoj ustaviti voza, kočijaž pa tudi ne tako brž zaviti vstran, kajti radi ostrega ovinka nista mogla drug drugea videti, se je avtomobil zapodil naravnost v konje in kočijo. Pri tej nesreči je bil en konj takoj mrtev, dočim ima drugi konj zlomljeno nogo, tako da trpi lastnik konj občutno škodo. Kočijaž sam jc pri karambolu padel s sedla in se je le neznatno poškodoval, dočim je kočija tudi močno pokvarjena. Pasa-žirjema se ni ničesar zgodilo. Značilno je, da je avtomobil, kakor hitro je mogel, odkuril svojo pot, ne da bi se zmenil za žrtve nezgode. Tudi se radi tega ni mogla ugotoviti njegova številka.
k Velika železniška nesreča v Bosni. V nedeljo ob četrt na 2 zjutraj se je pripetila na postaji Nemila pri Sarajevu velika železniška nesreča. V osebni vlak je zavozil tovorni vlak. Obe lokomotivi sta uničeni. Med potniki je nastala panika, vendar pa človeških žrtev ni bilo. Ranjena sta le dva potnika. Iz Doboja in Zenice so takoj poslali pomožne vlake za čiščenje proge, ranjencem pa je bila nudena zdravniška pomoč. Do nesreče je prišlo radi obrabljenih železniških kretnic, ki niso funkcionirale. Potniški vlak je prišel v Sarajevo z veliko zamudo.
~k Dve nesreči na železnici. Na postaji Blinjski kut blizu Sunje je ekspresni vlak iz Belgrada povozil nekega kmeta ter mu odrezal desno nogo pod kolenom in mu prizadejal hude poškodbe na glavi in obeh rokah. Ponesrečenca so našli šele črez nekaj ur, ko je bil že mrtev. V njem so ugotovili 301etnega Petra Punješa iz vasi Drljače pri Sunji. Ni še ugotovljeno, ali gre tu za nesrečo ali za samoumor. — Med postajama Driovcem in Sibinjem pri Brodu je padel iz vlaka delavec Josip Oreškovič, ki mu je vsak odrezal levo nogo v stegnu. Ponesrečenega delavca so prepeljali v bolnico v Brod, kjer je kmalu zatem umrl.
k Tvornica cementa v Splitu zgorela. V
soboto zvečer je izbruhnil v tovarni cementa -Majdan-^ v Solinu pri Splitu velik požar, ki je trajal vse do jutra. Tovarna je ena največjih v Dalmaciji in se nahaja večinoma v italijanskih rokah. Škoda znaša več milijonov
dinarjev. Požar je nastal radi defekta v elektromotorju. Tvornica je bila proti požaru zavarovana.
•k Zopet gozdni požar v Bosni. V gozdu
Črni vrh pri Dolnjem Vakufu v Bosni je nastal velik požar, ki se je radi vetra naglo razširil. Poklicani so bili kmetje in vojaštvo na pomoč. Po skrajnem naporu se je posrečilo požar lokalizirati, vendar pa ponekod še gori.
k Skrivnostni umor v Belgradu. V nedeljo, v zgodnjih jutranjih urah so se začuli v Belgradu v bližini »Narodne kuhinje« na Smederevskem trgu klici: »Lopovi! Morilci!« Dva mladeniča sta odvedla orožnike v kuhinjo, kjer je na ždmnici ležal z razklano glavo mladenič Nafrija Siljanovič. Mladeniča sta povedala, da je ponoči vdrl v kuhinjo neznan moški in ubil Nufrijo. Toda orožniki tega niso verjeli ter so oba mladeniča aretirali, z njima pa tudi Uroša Siljanoviča in Sofronija Gjor-gjeviča, brata in strica ubitega. Kdo je Nufrijo ubil, dosedaj še niso mogli ugotoviti.
•k Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v I. letnik dne 1. septembra ob 8. Predložiti je rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisovanje v višje letnike bo dne 3. septembra ob 8. Poleg dosedanjih prispevkov za šolske potrebščine plača vsak gojenec še 20 Din za zdravstveni tond. Plačevanja za zdravstveni fond so oproščeni siromašni učenci, to so oni, kojih starši se izkažejo z zadevnim potrdilom davčnega urada jh> točki 6 člena, 5 taksnega zakona. - Ponavljal-ni izpiti se vrše dne 30. avgusta po razporedu, ki je objavljen v veži. — Zrelostni izpiti v jesenskem roku se vrše in sicer pismeni od 1 —3. septembra, ustni pa 4, in 5. septembra. — Vpisovanje v I. razred deške vadnioo bo dne 3. avgusta od 8.—15. ure, v 2. do 4. razreda pa dne 1. septembra od 8.—10. ure. Dan skupne službe božje in pričetek rednega pouka bo objavljen na razglasni deski.
k' Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v I. letnik v soboto, dne 1. septembra od 9. do 12. ure. Učenke, ki so vzornega vedenja in so z odličnim ali prav dobrim uspehom izdelale
4.	razred srednje šole ali napravile završni izpit na meščanski šoli in se hočejo vpisati, imajo pri vpisu prednost in naj prinesejo seboj krsti (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. — Gojenke I. do III. letnika, ki imajo razredni ali ponavljali)i izpit, naj se zglasijo v četrtek. 30. avgusta, ob 8. uri pri ravnateljstvu, vpis v višji letnik pa je
5.	sept. ob 8. uri. Ponavljalni zrelostni izpiti so: pismeni 3. septembra ob 8. uri, ustni pa 5. septembra ob 3. uri. — VI. razred dekliške vadnice in v otroški vrtec se bo vpisovalo v petek, dne 31. avgusta od 9. do 11. ure. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja.
k Na državni realki v Ljubljani, ki je bila do sedaj v nižjih štirih razredih izenačena z realnimi gimnazijami, v višjem tečaju (5. 6. in 7. razr.) pa je imela le realne oddelke, se otvori v letošnjem šolskem letu v petem razredu realnogimna-zijska paralelka, tako da morejo učenci, ki so do-; vršili nižje štiri razrede srednje šole, nadaljevati študij na tem zavodu po realčnem ali po realno-gimnazijskem učnem načrtu. Oh enem se razširi višji tečaj realke počenši z letošnjim potim razredom na štiri leta, dočim ostane učni načrt za ostala dva nnjvišja razreda za letos seveda neizpremenjen. Vpisovanje novih učencev in ponavljalcev za I. razr. se bo vršilo 1. septembra od 9. do 13. ure. Novi učenci naj prineso zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Dovršiti so morali vsaj 4. razrede osnovne šole, v vedenju morajo imeti vsaj red: pri-lično, v koledarskem letu 1928 morajo dovršiti najmanj 10. in ne več kakor 13. leto starosti. Dosedanji učenci 2. do 7. razreda se vpišejo v ponedeljek 3. septembra točno ob 9. uri v razredih, v katere spadajo. V 5a razredu se zbero učenci, ki bodo obiskovali realčni, v 5b razredu pa oni, ki bodo iskovali realnogimnazijski oddelek. Učenci, ki pridejo z drugih zavodov, se bodo vpisovali v ravna-teljski pisarni v ponedeljek, 3. sept ob 8. uri. Na novo je letos uveden za vsakega učenca prispevek 20 Din za zdravstveno zaščito. Tega plačevanja so oproščeni siromašni učenci, katerih starši se izkažejo s potrdilom davčnega urada po t. 6, čl. 5 taksnega zakona. Razredni in privatni izpiti se bodo vršili od 27. do 31. avg. po že objavljenem redu. Pismeni višji tečajni izpiti sc prično v soboto, 1. sept. ob 8. uri. Vsi drugi podatki na razglasni deski v avli ali pri ravnateljstvu.
k Iz železniške službe. Imenovani so za stalne uslužbence pri generalni direkciji v Belgradu: inž. Milivoj Pleše, uradnik I. kategorije 9. skupine; Branko Bajec, uradnik II. kategorije 5. skupine; Josip Brodnik, Marijan Medvešček, Ivanka Kavčič, vsi uradniki III. kategorije, 4. skupine; pri ljubljanski direkciji: Josip Končar, uradnik II. kategorije, 5. skupine; Gregor Pezdir, nadzornik proge; Stanislav Berne, prometni uradnik; Franc Vr-binc; Janko Kobilica; Franc Levičnik; Josip Skalar, nadzornik proge; vsi uradniki III. kategorije, 4. skupine. — Napredovali so: Franc Tešar, strojevodja, zvaničnik I. kategorije in Franc Škoflek, strojevodja, zvaničnik I. kategorije za uradnika III. kategorije, 4. skupine. — Premeščen je inž. Boris Karis, uradnik I. kategorije, 9. skupine, iz delavnice v Maribor k strojnemu oddelku direkcije v Ljubljani.
k Malinovcc pristni dobite na tehtnico v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
k Obvestilo šolskim vodstvom. Koncem avgusta izide v založništvu Tiskarne sv. Cirila v Mariboru Majcenova »Prva čitanka« z bogato ilustracijo Drago Humeka in Poljanca. Knjiga stane kartonirana 14 Din in na vsakih 10 izvodov se doda en izvod zastonj za revne učence. Vsa šolska vodstva prejmejo te dni obsežnejše obvestilo in se naprošajo, da že letos vpeljejo to knjigo.
k Socialno vprašanje — spoznaj in rešuj. Zato si kupi Jerajevo knjigo »Socialno vprašanje« v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane 28 Din.
k Primarij dr. Mina? ne ordinira do 16. septembra.
k Zobozdravnika Alojzij Praunscis in dr. Alojzij Brenčič zopet redno ordinirata.
k Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josel« gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josei«-vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
Cfublfana
NOČNA SLU2BA LEKARN.
Drevi majo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Kočevar v ŠiSki.
*
© 70 letnico rojstva praznuje g. Rudolf Tenento, obče znan in ugleden trgovec v Trnovem. Na mnoga leta!
© Na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani so pismeni ponavljalni in razredni izpiti dne 27. avgusta ob 8 zjutraj. Natančnejši razpored je objavljen na deski. Vpisovanje v vse razrede je dne 30. in 31. avgusta od 8 do 12. V I. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile IV .razred osnovne šole.
©Huda železniška nesreča. V nedeljo popoldne je z dolenjskega vlaka ob prvi čuvajnici od postaje Škofljice proti Šmarju-Sapu padla 27 letna Angela Kozlevčar, dninarica iz Grosupljega. Pri padcu je dobila zelo hude poškodbe po glavi in vsem telesu. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico, vendar pa je zelo težko, da bi okrevala.
© Pohoten zločin. V nedeljo je bilo v Dravljah cerkveno žegnanje. V vas se je ob tej priliki priteplo nekaj mladeničev od bog-vekod; ves dan so pili n izzivali ljudi. Proti večeru se je eden od njih odpeljal s kolesom. Pred neko hišo se je ustavi in prosil 7-letno Heleno C. za vžigalice. Otrok je neznancu prinesel vžigalice iz hiše, nato pa je kolesar posadil otroka na kolo in ga odpeljal do bližnje gramozne jam, kjer je izvršil nad njim gnusen zločin, nnio pa s kolesom pobegnil. Ko je otrok prijokal domov, je oce takoj obvestil o zločinu policijo, ki sedaj ogabnega zločinca išče.
© Čigav je svečnik. K urarju Jakobu Vil-harju na Sv. Petra cesti je pred dnevi prišla neznana ženska in ponudila v nakup lep pozlačen svečnik iz medenine. Vilhar je takoj uganil, da je #>il svečnik ukraden ter je hotel po stražnika, ta čas pa je neznanka pobegnila in pustila svečnik v prodajalni. Lastnik svečnika naj se javi policiji.
© Tatvine. Trije fantiči so na Grudnovem nabrežju našli lep bankovec za 100 Din in so si ga hoteli prijateljsko razdeliti. Toda najmočnejši med njimi, Albin P., je s krepkima pestema dokazal ostalima dvema, da pritiče bankovec samo njemu in nikomur drugemu. Albin je bankovec še isti večer zapravil, njegova »prijatelja« pa sta ga ovadila na policiji in Albinček je moral že zelo natreskan v zapor. _ v skednju v Bohoričevi ulici sta spala čevljar Janez in baraba Lojze. Čevljarček je bil pri denarju, Lojze pa ne. No, pa si je Loj^ »izposodil« od Janeza ves njegov denar, kakih 300 Din in jo popihal. Vendar pa ga je. straža nik kmalu ujel in odvedel v zapor. — Malemu Jeanu je bilo na Turjaškem trgu ukradeno moško kolo, vredno 1700 Din. — V nedeljo sta se dva vajenca kopala na Ljubljanici. Neznan zlikovec jima je ta čas odnesel skoro vso obleko, v vrednosti 1050 Din.
© Hlače, in srajco mu je ukradel. Rudolf S. v Trnovem se je bridko pritožil na policiji. V soboto zvečer se je vlegel spat, pri odprtem oknu seveda, ker kdo bi ob tej vročini spal v zaprti sobi! No, tatovi ne mirujejo niti v vročini in eden od njih se je splazil skozi odprto okno in ukradel zaspanemu Rudolfu izpod vzglavja hlače, srajco in čevlje. Zjutraj se je Rudolf hudo začudil, ko je spoznal, da mu je nekdo obleko odnesel na tako drzen način.
© Zopet nesramnost neznanega kolesarja.
Ana Kraiger, služkinja, stara 22, doma v Kan-zelhoferu pri Beljaku in pristojna v Guštanj pri Prevaljah, je bila v nedeljo popoldne namenjena peš iz Ljubljane v Domžale po poslih. Šla je po Dunajski cesti proti Jezici po hodniku na levi strani, kjer je, kakor znano, vožnja s kolesi sploh prepovedana. Kljub tej prepovedi pa je privozil ob 2.15 za Kraigerovo neznan kolesar v naglem diru. Ker ni nič pozvonil, je Kraigerova mirno nadaljevala svojo pot ter nekoliko zavila prav tedaj, ko je lik za njo privozil kolesar. Kolesar se je z vso silo zaletel v Kraigerovo, jo podrl po tleh, zraven pa je tudi sam padel. Pri padcu se je Kraigerova osnesvestila in obležala, medtem pa jo je kolesar jadrno odkuril. Šele čez dolgo časa se je pripeljala od Ljubljane sem Antonija Štrubelj, katera je Kraigerovo naložila na voz in jo odpeljala do županstva na Jezici. Od tu so telefonirali po rešilni avto, ki je Kraigerovo odpeljal v bolnico. Dogodek se je izvršil ob času in na mestu, kjer je navadno ob nedeljah živahen promet. Želeti bi bilo, da se policijsko ravnateljstvo	po-
zanima za Dunajsko cesto, kjer postajajo nekateri kolesarji vprav nesramni, e*«** »."u bwU r»5VV. yv.*.J|i>a .tj?jpp\[*cH: k-. p, ** >• i« «v \~y\r	<h? t».'t* *r.-
-. T^.Kmm
© Najnovejše bluze: Krištofič-Bučar.
Marmor
□ Kanalizacija v meljskem predmestju. Na
novo se bodo kanalizirale sledeče ulice: Einspieler-jeva, del Krempljeve, Gubčeva, Principova, Kraljeviča Marka ulica in sf>odnji del Meljske ceste. Kanalizacija Kraljeviča Marka ulice za odvod odpadne vode iz hiš je neodvisna od velikega kanala za odvod Počehovskega potoka. V ostalih ulicah seveda odvod deževne vode ni ločen od odvoda odpadne vode iz hiš. Ta ločitev je bila v Kraljeviča Marka ulici jiotrebna, ker bi sicer v slučaju velike vode v Počehovskem potoku ta vdrla skozi hišne kanale v kleti priklopljenih hiš.
je prinesel RADI ON. On misli na lo, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADiON pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere som.'
□	Uradne ure na tajništvu Jugoslov. strokovne zveze na Aleksandrovi cesti bodo od 20. do 28. avgusta dopoldne ob pol 11 do 12 in popoldne od 17 do 18.
□	Duhovne vaje za duhovščino lavantinske Škofije so se pričele včeraj ob 17 v Dijaškem semenišču. Duhovne vaje, ki bodo trajale do petka zjutraj, vodi č. g. Tavčar, lazarist iz Celja.
□	Ljubljanska radiooddajna postaja. Kakor pravijo naši mariborski amaterji, se dosedanja poskusna oddajanja novo zgrajene ljubljanske oddajne postaje v Mariboru popoldne prav dobro, da celo odlično čujeio. Zvečer pa nastopajo hude motnje. Sporedna oddajanja se bodo pričela s 1. septembrom.
□	Poroke. V preteklem tednu so se poročili: Rudolf Rues, uslužbenec pri davčnem uradu, z gno. Josipino Bregantovo, kuharico; Josip Debevc, lončar, z gno. Regino Motala, kuharico; Avguštin Ne-rat, zidar, z gno. Marijo Vertočnikovo, delavko; Karol Lupine, strojevodja, z gno. Alojzijo Postruž-nikovo, šiviljo; Avgust Robič, posestnik, z gno. Justino Polajevo, zasebnico; Matija Zoreč, mag. sluga, z gno Josipino Gošnjakovo, kuharico; Leon-nard Miklavc, delavec, z gno. Romano Krainerjevo, služkinjo; Karol Klasinc, elektrotehnik, z gno. Marijo Dolenčevo, komtoristinjo; Alojzij Zidarič, davčni eksekutor z gno. Matildo Zupančičevo, prodajalko; Martin Partljič, trgovski uslučbenec, z gno. Štefko Leberjevo, šiviljo.
□	Državno žensko učiteljišče. Ponavljalni izpiti se začnejo 27. avgusta ob 8 dopoldne; za prosilke za prvi letnik 29. avgusta ob 8 zdravniška preiskava in eventuelni izpiti. Vse drugo je razvidno iz objav na deski pred ravnatejelvo pisarno. Sprejemanje učenk v posamezne razrede ženske vadnice bo 1. septembra od 9—12 dopoldne.
□	Na deški meščanski šoli v Mariboru bodo v ponedeljek in v torek, dne 27. in 28. avgusta razredni (ponavljalni), naknadni završni in privatni izpiti, vselej cd 8 do 12 in po potrebi od 14 do 16. V četrtek in petek, dne 30. in 31. avgusta je vselej od 8 do 12 vpisovanje za šolsko leto 1928-29. Vpisati se mora ponovno vsak učenec kateregakoli razreda, tudi če se je že vpisal koncem iela. Pri vpisovanju mora radi ministrskega odloka vplačati vsak učenec v fond za zdravstveno zaščito učencev znesek 20 Din. Od plačanja tega zneska so oproščeni le oni učenci, ki se izkažejo s potrdilom pristojnega davčnega urada, da so v zmislu zakona o taksah siromašni. Zavod sprejema v zmislu sklepa krajevnega šolskega odbora zunanje učence tuai letos v neomejenem številu. Vsak tak učenec se mora pa pri vpisovanju izkazati s potrdilom, da je ali vplačal pri mestni blagajni šolnino v znesku 200 Din, ali pa da je bil plačila oproščen. Učenci, katerih roditelji imajo službo ali dnevni opravek v mestu, so oproščeni plačevanja šolnine, če tudi stanujejo zunaj mesta. V soboto, dne 1. septembra je ob 9 šolska maša in po maši ureditev učencev po razredih. Učenci se zberejo pol ure pred mašo na šolskem dvorišču. V ponedeljek, dne 3. septembra je ob 8 pričetek pouka. — Ravnateljstvo.
□	Karanibol. Včeraj zjutraj ob 7 se je vozil na motorju v smeri proti Rušam inž. Vladimir Rudolf. V bližini železniškega prehoda v Studencih, nedaleč od delavnice državnih železnic je hotel prehiteti strojevodjo Jožefa Vauk, ki se je vozil na kolesu v isti smeri proti Rušam. Nesreča je hotela, da se je to prehitevanje izvršilo na ovinku, radi česar inž R. ni mogel opaziti preteče nevarnosti. Iz nasprotne strani je namreč privozil mestni avtobui, ki ga je šojiral Ivan Rohel in ki je bil čisto nabasan s potniki. Karambol ie bil neizogiben, ker je mo-tor^Vozil z brzino 40 km na uro iu so bila vsa prizadevanja, da bi se karanibol preprečil, zaman. Šofer mestnega avtobusa je še v zadnjem trenutku skušal izogniti se nevarnosti s tem, da je krenil na desno do plota, ki je tam v bližini; pri tem pa je avtobus zadel 45 letnega delavca Adolfa Juga iz Šoštanja, ki je šel v isti smeri z avtobusom tik ob plotu, in ga treščil s taksno silo ob plot, da je revež takoj padel v nezavest. Pri padcu je dobil težke notranje in zunanje poškodbe, posebno na glavi, ki je v trenutku bila vsa krvava. Prepeljali so ga v bolnico. Motor pa se ie z vso si'o zaril pod avtobus, pri čemer je inž". Rudolf padel z motorja in ostal docela nepoškodovan. Pač pa se je motor precej polomil; na mestnem avtobusu pa so se spredaj pobile šipe na obeh svetilkah. Pasažirji, ki so se vozili z avtobusom, so se ob nesreči zelo prestrašili; nekateri so takoj poskakali z avtobusa, ki ni nadaljeval vožnje, dokler ni prišla na lice mesta komisija,. Krivda radi karambola, ki bi mogel imeti v danem slučaju vse težje posledice, zadene po iz-povedbah prič inž. Rudolfa, ker je vozil prenaglo in sicer z brzino 40 km, dočim je na omenjenem ovinku dovoljena in dopustna kvečjemu brzina 10 do 15 km.
□	Razpis. Ravnateljstvo mestne plinarne razpisuje mesto učiteljice kuhanja s plinom. Ista bi imela nalogo odjemalce plina, ki na to reflektirajo, poučiti v kuhanju s plinom. Reflektantinja mora biti inteligentna, po možnosti učiteljica z gospodinjskim tečajem. Plača po dogovoru. Natančnejši pogoji pri ravnateljstvu plinarne. Tozadevne prošnje je odposlati najkasneje do konca avgusta na ravnateljstvo mestne plinarne.
□	Dr. Fran Toplak ne ordinira do 10. septembra. .
□	Primarij dr. černič zopet redno ordinira.
Cel#e
J0- Živahna nedelja v Celju. Čeprav Celje radi svoje centralne lege med znamenitimi zdravilišči preko celega poletja kaže izredno prometno lice, je vendar prosla nedelja glede prometa nadkriljevala vse dosedanje. Okoli poldneva je bilo mesto podobno mravljišču in čuditi se je, kod se je naenkrat nabralo toliko naroda. Predvsem so bili tu hmeljski obiravci in obiravke, tipičen pojav vsakoletnega avgusta. Na stotine in stotine jih je bilo nekam slabe volje sicer radi nemarnosti Hmeljarskega društva, ki se ni pravočasno pobrigalo za polovično vožnjo, vendar polni upanja, da bo zaslužek dober. Več tisoč občinstva je privabil v Celje tudi letalski dan, ki ga je za to nedeljo priredil na bivšem vojaškem vežbališču v Levcu celjski aeroklub »Naša krila«. Velikanska udeležba na tej prireditvi kaže, kako veliko zanimanje vlada v javnosti za razvoj in stanje letalstva. Zato je tembolj neodpustljivo, če aranžerji take prireditve ne pazijo na to, da bodo posetniki resnično tudi prišli na svoj račun. Ne glede na skrajno zanikrno organizacijo prireditve je treba povdariti, da smo v vprašanju programa pričakovali neprimerno več. Letalskega dneva so se udeležili trije avijoni tipa »Potez« ki pa radi slabega terena sploh niso pristali. Pristala sta samo dva Brandenburga in naš avion »Ljubljana«, ki so v glavnem videli svojo nalogo v prevažanju pasažirjev. Oba Brandenburga sta radi neplaniranega letališča kaj kmalu stopila iz akcije. Enemu so se polomila zadnja krila, drugi je imel defekt na rezervarju. Bilo je slišati mnogo upravičene kritike na račun odbora aerokiuba in skrajni čas je, da dobi celjski aeroklub odbor, ki bo zr tako organizacijo tudi dovolj reprezentativen in mu bo mogoče že radi avtoritete odbornikov apelirati na sodelovanje vse javnosti.
•©■ Samoumor na Vranskem. Na Vranskem se je obesil Jakob Grohar, finančni respicijent v pokoju, radi melanholije in najbrž tudi radi silno neugodnega gmotnega položaja, iz katerega ga ni rešila nobena prošnja, katerih veliko je poslal na vsa mogoča mesta. Pomanjkanje zavoda za umobolne in pomanjkanje večjih fondov za podporo revežev vidimo tudi v tem žalostnem primeru.
er Državna meščanska šola v Celju. Ponavljalni izpiti za vse razrede se prično v torek dne 28. avgusta ob 8. Končni (završni) izpiti bodo v sredo dne 29. avgusta. Pričetek ob 8. Vpisovanje za vse razrede je v petek dne 31. avgusta od 8 do 12. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, naj prinesejo s seboj izkaz o šolskem napredku, krstni list, do-movnico ter potrdilo o cepljenju koz. Sprejemajo se učenci, ki so uspešno dovršili štiri razrede osn. šole. Učenci pa, ki žele obiskovati II., III. in IV. razred, se morajo vsi nanovo vpisati, čeravno so že bili vpisani ob koncu šolskega leta. Pri vpisu morajo predložiti zadnje šolsko spričevalo. Vsi učenci vseh razredov plačajo pri vpisu v naprej 20 Din za zdravstveni fond. Te fakse so oproščeni siromašni učenci, ki pri vpisu predlCže ubožno spričevalo, ki ne sme biti uad eno leto staro. Služba božja bo v ponedeljek dne 3. septembra ob 8, 4. septembra pa se prične redni pouk.
Jezica pri Ljubljani
Za po^orelce v Gor. Jezeru je občinski svet na zadnji seji sklenil prispevati 500 Din.
Telefon končno vendarle dobimo. Pred dnevi se je mudil na tukajšnji pošti zastopnik poštnega ravnateljstva in ukrenil v to svrho vse potrebno Ravnateljstvo je tudi že uradno sporočilo poštnemu uradu, da se prične telefonska proga na Ježico v kratkem graditi. Doslej je prijavljenih sedem naročnikov
Trbovlje
Poskušen samoumor. V soboto 18. avgusta si je pognal kroglo v prsa upokojeni rudniški železr ničar Peter Špilek. Prepeljan je bil v bolnico, njegovo stanje pa je kritično. Usmrtiti se je hotel baje zaradi tega, ker se je bal, da mu bo odpovedano stanovanje.
Novo mesto
Zopet požar v Smolenji vasi. V noči na sredo ja neznan storilec, zažgal dva svinjaka posestnika Bojanca. K sreči sta bila oba prazna. Vaščani so bili takoj na nogah ter 7. vso vnemo požar omejili, tako da ni segel do soseda Jožeta Naglja. Če bi se to zgodilo, bi bila nevarnost, da pogpiri polovico vasf. Zlobneža zasledujejo orožniki.
Občiifske volitve v občinski zastop Šmihel-Stopiče se bodo vršile 23. septembra. Vloženih je osem kandidatnih list.
Občinsko pot od državne ceste v Vinjo vas in Podgrad je na prošnjo oblastnega odbora pregledal g. stavbeni svetnik ing. Ahlfeld ob navzočnosti župana Brulca in oblastnega poslanca dr. Česnika. Za prepotrebno popravo te" občinske poti je oblastni odbor dovolil podporo 20.000 Din s pogojem, da ostanek za popravilo prispevajo interesenti. Prvi obrok 10.000 Din je občinskemu odboru občine Šmihel-Stopiče že nakazan. Drugi obrok prejme občina, ko bo pot popravljena.
V Birčni vasi je dcgotovljena kapnica beneškega sloga, ki se je zgradila s podporo oblastnega odbora in higijenskega zavoda v Ljubljani. Vaščani so pri gradnji pridno sodelovali z delom in vožnjami.
Klane« med Podturiiom in Seli v Topliški občini jo bil nujno potreben prestavitve. Te dni sta trasirala novo cestno progo ing. Fink in Janežič, katera je odposlal na lice mesta oblastni odbor.
Ormož
Utonil je pri kopanju v Dravi krojaški učenec Albert Rajh. Letos je to že druga žrtev nevarne Drave.
Zagorje ob Savi
Za sobotno sejo občinskega sveta je vladalo v vseh slojih največje zanimanje. Na dnevnem redu so bile volitve v posamezne odseke ter razdelitev podpor posameznikom ter stavkujočim steklarjem. Na splošno začudenje so se vse stranke, tudi komunisti, sporazumeli, tako da je dobila vsaka stranka po enega člana v posamezne odseke. Od SLS so izvoljeni v finančni odsek bivši gerent Prosenc, v gradbeni g. Hrastelj, v socialni g. Flisek in v ubožni g. Sitar. V krajni šolski svet Zagorje pa g. Prosenc (SLS), Repovš Martin (komunist), Čobal (socialist) in Grčar (demokrat). V šolski svet Toplice pa Flisek (SLS), Regancin (komunist), Lu-doviko (socialist) in Bajcar (demokrat). Steklarjem se je na predlog g. Fliseka (SLS) dalo 10.000 Din podpore. Tako se je vršila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora, v katerem je večina devetih demokratov v manjšini, in opozicija, 16 po številu, v večini.
Ptuj
Jesensko vpisovanje nčencev v vse razrede deške meščanske šole se bo vršilo od 30. avgusta do 3. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni (Panonska ulica 5, I.). V I. razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto na osnovni šoli z dobrim uspehom. Ti učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev in naj prineso s seboj izpričevalo ljudske šole, odnosno izkaz o napredku, in izpisek iz krstne knjige. Po naredbi mora plačati vsak učenec, ki se. vpiše v katerikoli razred, 20 Din naprej za »Fond za zdravstveno zaščito dece«. Oproščeni so samo siromašni učenci, za kar morajo prinesti potrdilo davčne oblasti. Roditelji, ki iščejo za svoje sinove, učence deške meščanske šole, dijaških stanovanj s popolno oskrbo, se morajo tozadevno informirati pri ravnateljstvu, ki vodi evidenco o primernih in priporočljivih dijaških stanovanjih.
Ponavljalni izpiti se bodo vršili 28. in 29. avgusta. ★
Dobrepolje. (Požar.) Dne 17. avgusta ponrvii je udarila med nevihto strela v hišno poslopje iSale-ga posestnika Janeza Žnidaršiča iz Podgorice 22 in vpepelila hišo, hlev in svinjake. Škoda se ceni na Din 12.000. Ker je ogenj zaradi sena, ki se je nahajal v podstrešju, hitro objel vse poslopje, je še Čudno, da se je rešila družina in živina brez poškodbe in brez tuje pomoči. Presenetljiv je bil pri tej nesreči prizor, ko je mati našla svojega še ne eno leto starega otroka v povojih pod konjem pod malim 10 korakov od pogorišča oddaljenem kozolcem popolnoma nepoškodovanega. Kako potrebna je napeljava že dolgo pričakovanega vodovoda, se je pokazalo zlasti ob tej priliki. Dve brizgalni sta bili kmalu na mestu pogorišča, a gasiti nista mogli, ker ni bilo vode.
Vojnik (Meščanska šola). Vpisovanje se vrši ; ao. in 31. avgusta od 8 do 11 za vse razrede. V j I. razred se sprejemajo učenci z dovršenim 4. ali višjim razredom (oddelkom) osnovne šole. Za vso i okolico in starše velikega pomena je, da se v tem i letu izpopolni meščanska šoia v Vojniku. S pričei-kom šolskega leta se otvori tudi 4. razred. Vsi revnejši učenci dobijo učne knjige brezplačno v šoli. 3. septembra je šolska maša, gojenci in gojenke se zbero pred osmo v šolskih sobah. Druge važne za-
deve so objavljene na oglasni deski v veži meščanske šole.
Radomlje (Poroka). Poročila sta se 19. avgusta v Kamniku g. Ivan Iliaš, železniški uradnik, z gdčno Mici Lukovšek iz Radomlja.
Borba papirmčarjev
Po izbruhu stavke v Vevčah v četrtek, 16. avgusta, je inšpektor dela na predlog Jugoslovanske strokovne zveze sklical razpravo za novo kolektivno delovno pogodbo za vse papirniško delavstvo v soboto dopoldne. Zastopniki papirnic in Zveze industrijcev so for-sirali konec stavke in likvidacijo sporov, zaradi česar je stavka izbruhnila. Z ozirom na to so zastopniki delavstva zahtevali, da inšpektor dela slučaj krivične premestitve takoj popoldne preišče in izreče svojo sodbo. V enem slučaju se je dosegel sporazum. Pogajanja se je sklenilo nadaljevati v ponedeljek 20. avgusta ob 3 popoldne.
Ob 5 popoldne so preiskali slučaj krivične premestitve delavca Malenška na licu mesta inšpektor dela g. inž. Baraga, zastopnik Delavske zbornice tajnik Uratnik in zastopnik Zveze industrijcev inž. Šuklje. Ugotovili so, da omenjeni delavec nezgode ni zakrivil in ostane na svojem službenem mestu.
Delavstvo je bilo s tem pomirjeno in je sklenilo konec stavke. V ponedeljek ob 6 zjutraj so stroji zopet stekli.
V nedeljo 19. avgusta se je vršil v Društvenem domu v D. M. v Polju veličasten shod, na katerem je poročal tov. France Žužek. Delavstvo je soglasno odobrilo postopanje zaupnikov in organizacije in jim izreklo popolno zaupanje in poverilo.
Včeraj so se pogajanja nadaljevala. Ze iz dosedanjega poteka je očividno, da čaka pa-i pirničarje še trda borba, kljub temu, da so njihovi predlogi zares minimalni z ozirom na i gospodarski položaj Združenih papirnic. Papirnice še niso rekle zadnje besede in se bodo pogajanja v petek popoldne v Vevčah nadaljevala. Papirničarji so enotni in pripravljeni na vse.
Voissvedovanfa
Zlato uro z verižico je našel dne 15. t. m. pred cerkvijo v Smrečjah, fara Št Jošf, g. Matevž Stilič, 2iri 74.
Prireditve in društvene vesti
Vsatrg nhjavn nnrf torti naalnvnni » mnrn nlnrntt
' in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka na dalj n« beseda po 3 Din.
Seja stolne prosvi te je nocoj ob	8 pri g. predsedniku (Mestni trg 19-111),
Spon
Trening podzveznegu moštvo. Na prostoru SK Ilirije se vrši danes v torek ob t8 trening porlzveznega moštva, sestavljenega z igralci ljubljanskih klubov. K. prihodnjemu treningu v četrtek ali petek bo skušal pritegniti LNP tudi mariborske igralce. Ali se igra nvdeljo s Subotico v Ljubljani ali v Subotici, JNS še vedno ni odločil, čeprav bi bil za to radi priprav in reklame pač že skrujni čas.
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v torek trening s podzveznim moštvom. Poleg igralcev, ki jih poziva na trening podzvezni kapetnn. naj bodo točno ob 17.45 v garderobi igralci K reč, Strchovec,'Oeklevn, Beigles, brata Čeme. Rihar. — Načelnik.
Radio
Poskusi ljubljanske radio-pustajo so v splofi-
nem pokazali zelo lepe rezultate. Večinoma po celi Sloveniji, zlasti ua bivšem Kranjskem, se da poslušati Ljubljana z navadnim detektorskim aparatom. Pri montažah detektorskih aparatov, ki jih te dni izvršuje po deželi Radio-postaja, se je pokazalo, da se slišijo povsod na detektorske aparate, dobavljene in montirane od Radio-postaje, tudi inozemske postaje, zlasti Budimpešta, Dunaj, Milan in Vratislava. Seveda je treba za to dobrega kristala in dobre antene. (Celotna taka sprejemna naprava s fino slušalko Telefunken stane pri Rndio-postaji 470 Din, montaža stane še okrog 50 Din in eventuelni potni stroški, če naprava ni v Ljubljani. Prav tako dobavlja in montira Radio-postaja vse druge aparate in potrebščine.)
Pri poskusih se je ugotovilo, da se zlasti proti gorenjski strani radio-valovi zelo ugodno širijo, medtem ko se proti Dolenjski nekoliko slabše. Naravnost presenetljivi so podatki iz Nemčije, kjer slišijo našo postajo z malimi aparati boijše kot svojo lastne postaje.
Na tem mestu se vljudno zahvaljujemo vsemi radioamaterjem, ki so nam poslali poročila o sprejemu. Zlasti smo hvaležni za vse kritike in prosimo še nadaljujih.
Poskusi se bodo ta teden zopet nadaljevali. Danes, v torek, se vrši oddaja od 11 do pol 12 dopoldne in od 8 do pol 4 popoldne.
Sreda, 22. avgusta.
Zagreb: 20.35 Koncert, sopranski solospevi iu klavir. — Brcslau: 20.30 Simfoničen koncert. R. StrauC: Smrt in poveličanje. — Zador: Ogrske variacije. — Mraczek: Varietč. — Praga: 19.15 Koncert godbe na pihala. — 20.10 Operetna glasba. — Leipzig: 20.16 irske narodne pesmi. — 21 Zabavna prireditev. — Stnttgart: 20.15 Dunajski večer. — Born: 21 Orkestralna glasba, vmes vijolinske točke.
—	Katoviee: 20.30 Komorni koncert. — Brno: 21 in 22.15 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — 21 >Gospod senator«, veseloigra v 3 dej. — Berlin: 20.30 koncert — 22.30 Lahka glasba. — Dunaj: 11 Koncert
—	16.15 Popoldanski koncert — 21 .nfi > Nočni čuvaj-:, burka v 1 dejanju; nato plesna glasba. — Miimhcn: 19 koncert pesmi — 20 Simfonični koncert. — Milan: 20.ri0 Lahka glasba. Budapest: 17.45 Ciganska glasba. — 20 Simfonični koncert.

PrHoM**11*
narodov! .................................
S...... .... <-»» i— H- Na —	"emi"'	^ B0,° iU"if"°
Poškouba na pomorskem cuinu »r 14«. i\asa biiKa nam kaže, kakšno rano je zasekal s svojim rilcem italijanski torpedni rušilec podmor. čolnu »F 14«, ko sta pri vajah po neprevidnosti trčila skupaj. Kljub zevajoči poškodbi, pa voda ni zalila vseh prostorov, marveč so povzročili smrt posadke šele razvijajoči se klorovi plini.
upanje: Morda ne bodo iskali samo po za-padnem pasu, kjer nas morajo po zadnjem napačnem poročilu »Italije« domnevati, marveč bodo prodirali tudi dalje proti vzhodu ob severni obali Spitzbergov in nas morda našli.
In potem nam je radio iz San Pavla nenadoma naznanil — bilo je prve dni junija — da je neki amater na kratki val v Arhangel-sku slišal naš brzojav, pol pravilno, pol pa spakedrano. To je dalo Biagiju novo veselje do dela. Znova je poslal signal SOS in naznanilo, da se nahajamo blizu otoka Foyn; ves dan je brzojavljal, vsako uro klical, dokler nas ni objel strah za usodo naših akumulatorjev.
In potem je prišel nezabni 7. junij: »Citta di Milano« nam je javila, da nas sliši. Zveza je bila obnovljena, moralno stanje ponesrečencev, ki niso obupali niti tedaj, ko je odpovedoval radio, ni moglo poslej več pasti.
Prof. Behounek zavrača vesti, ki so jih razširjali nekateri viri, o razprtijah v Rdečem šotoru, o polarni psihozi in blaznosti, ki naj bi se bila polastila ponesrečencev, hvali zadržanje vseh članov in nadaljuje:
Gotovo so prišli trenotki pobitosti, prevzemal nas je strah, ko so se pod dihom polarnih vetrov odpirali novi kanali, ko se je površina naše plošče tajala in je naš šotor zalila voda, ko nam je nezadostna obutev razpadla v cunje, ko so moji tovariši oboleli na gaetrični mrzlici in revmi, ko se je ponesre-oio Lundbergovo letalo, ki je bilo naše upa-
Avtobus kot spalni voz. Na progi London-Glasgow so uvedi, reden promet s spalnimi avtobus . V TOZu ima potnik vse ugodnosti prvega razreda na brzovlakih: priliko za spanje, okrepčila m toaletni prostor tJdi brzin? je ista. Voznim pa znaša toliko, kakor za II.. razred »železnici. Avtobus Cna dva krova Vožnja na njem je neprimerno lepša nego na železnici in je ze danes gotovo, da bo avtobus na vsaki progi, kjer se 'bo uvedel, pritegnil nase večino potnikov in delal tako zelezn.c.
občutno konkurenco.
vela iivthgfeh vrvenkns
nje, ko so slednjič megle ovirale letalce, da bi mogli priti k nam, dočim so vetrovi gnali našo ploščo vedno dalje proti vzhodu in s tem proti odprtemu morju. Pri vsem tem pa smo bili še daleč od polarne psihoze. Ko je Lundbergh postal naš neprostovoljni tovariš, je občudoval naše duševno stanje in bil sam mnogo bolj pobit nego mi, kar je seveda um-ljivo: saj je prišel reševat, pa je sam ponesrečil.
Pisatelj, ki se mu samo piše
Večina pisateljev ustvarja zelo težko; stavek za stavkom oblikujejo z naporom vseh sil, kakor bi pisali s srčno krvjo. So pa drugi pisatelji, ki se jim kar samo piše, ki jim roman, drama ali povest ne delata večje težave kakor komu drugemu najnavadnejše pismo. Med
te spada kot prvi med prvimi angleški pisatelj Edgar W a 11 a c e. Njegova plodovitost M delavnost ne poznata nobenih meja. Vsakih 14 dni objavi nov roman, vmes' napiše par gledaliških komadov in filmskih rokopisov, ki mu jih kar trgajo iz rok, in da je mera polna, piše za različne dnevnike in tednike svoje slovite »short stories«, ki so na mojstrski način urezane za angleški okus. Vsi ti spisi so zajamčeno lastno Wallace-ovo delo in doslej si še nobena anekdota ni upala trditi, da ima Wallace literarno pisarno, kjer se pišejo njegova dela, kakor sc je to svoj čas pripovedovalo o Dumas-ju star. in Scriberju. Po splošnem mnenju potrebuje Wallace za roman ali gledališko igro teden dni in zasluži letne 50.000 funtov šterlingov. Wallace svojih dei ne prodaja, marveč jih s svojo ženo, ki je nekak njegov upravni šef, sam izdaja in zalaga, sam spravlja v promet. »Dolgo časa«, pripoveduje Wallace sam, »sem delal za druge, predno sem se naučil delati zase. Moj prvi veliki uspeh »The Ringer« je vrgel mojemu založniku 20.000 funtov šterlingov, meni samemu pa samo 6000. Ali je tega treba?« Tacaš igrajo tri Wallace-ove komade v Londonu, obenem pa so na turneji tri njegove lastne gledališke družbe. Samo njegovi gledališki prejemki znašajo tedensko 3000 do 4000 funtov. K temu pridejo še dohodki od romanov, »short stories«, filmskih rokopisov in časnikarskih del. Vsekakor dela Wallace tod in tam tudi z izgubo. Tako ga je vročina pripravila ob več tisoč funtov, ker ni mogel delati.
Doslej je Wallace napisal približno 140 romanov, pol dvanajstorice gledaliških iger, 200 do 400 kratkih povesti »short stories«, skupaj približno devet milijonov besed. Sam pripoveduje: »Neki založnik je nekega četrtka popoldne izjavil, da bi rad objavil kak moj roman, ki bi obsegal 70.000 besed. Rokopis bi moral biti v ponedeljek opoldne v tiskarni. Lotil sem se dela in pisal, to se pravi narekoval po 17 ur dnevno. Moja žena je oskrbela korekturo in »Tuja grofica« je bila v ponedeljek zjutraj v tiskarni. Če mi hoče kdo pokloniti kak dar, prosim za izvod tega romana, ki bi ga rad bral. — Največ časa je zahteval »The Gunner«; več tednov. Vsekakor sem pisal tedaj obenem še »The Flying Squad«, in to kot roman in kot gledališki komad, razen tega pa še dramo »Mož, ki je menjal svoje ime«. Za novelo rabim par minut po kosilv ali po južini.«
V ,.Rdečem šotoru"
V svojem petem članku opisuje profesor dr. Behounek življenje in razpoložeinje ponesrečencev Nobilove ekspedicije na ledeni plošči v »Rdečem šotoru«:
Ves svet je osredotočil svojo pozornost na mali šotor, ki je bil izgubljen v ledeni puščavi »Packa« (plavajočega ledu) in zvezan z ostalim svetom samo po elektro-magnetič-nih valovih ter znan po anilinovih trakovih, ki jih je Biagi pritrdil nanj, da bi bil za letala bolj viden, pod imenom »Rdeči šotor«. Dolge tedne je živelo v njem po odhodu Malm-grena šest, pozneje pet mož, življenje polno pesimizma in bornega upanja. Ledeno ploščo, na kateri je stal šotor, so gnali polarni vetrovi sedaj sem sedaj tja in je bila vsak hip dana možnost, da jo zaneso v širni ocean ali pa do obali Franc Jožefove dežele, kamor ne more dospeti noben ledolomilec in nobeno letalo. Morje je glodalo revno malo ploščo od spodaj, solnce jo je tajalo od zgoraj in onih par mož, ki je zanje ta plošča pomenjala svet,
Prof. dr. Christian Eivkniaun, slavni holandski učenjak, praznuje te dni svojo 70-letnico. Eiykmann je izčrpno raziskal bolezen tipičnih krajev, znano pol imenom >Beri-Beri<; razen tega se ima človeštvo njemu zahvaliti za nauk o vitaminih, to so organične hranilne snovi, ki jih vsebuje sveža rastlinska hrana in ki so za življenje neobhodno potrebne,
so vsako jutro s strahom opazovali in računali, koliko njihove opore je izginilo in kdaj jo bo treba zapustiti in si poiskati druge, ki bo morda nekaj dni dlje držala.
Kakšno razpoloženje je bilo pri ljudeh, ki so po strašnem udaru ob led ostai! živi, si je lahko misliti. Prvi trenotek nas je prevzelo veselje, da smo ostali živi, potem pa optimistična misel: blizu kopnega smo, ljudje vedo, v kateri smeri smo se vračali s severnega tečaja; morda je Wilkins s svojim letalom še v Green Harbourju: najti nas morajo v par urah. Potem se je oglasilo vprašanje: Kaj bom jedli? V poveljniški kabini so bili samo aparati in nikakih živil; na ledu ni m-kakih možnosti za prehrano; v morju, ki smo
ga videli skozi odprte razpoke v ledu, ni bilo nikakih rib; kopno je blizu, toda za nas nedosegljivo. Te misli so povzročile reakcijo.
In potem smo našli živila, ki so jih bili preje kot težino zmetali z zrakoplova ali pa so sama izpadla. Malmgren jih je zapazil prvi
_ in takoj se je vrnilo upanje. In v znamenju
te mene med upanjem in pobitostjo je potekalo vse naše življenje na ledeni plošči.
Naš radio, majhna vojna postaja 25 Wat-tov z akumulatorji, sprejemna postaja in suha baterija so ostale nepoškodovane. Biagi je še tisti dan spravil vse v red in že popoldne 25. maja smo slišali visoki, tožeči zvok SOS in ostala naznanila, ki so se nanašala na naš položaj. In zvečer smo že bili zbrani v šotoru, ki se je kasneje imenoval »Rdeči šotor«. Po 55urni vožnji in vsem, kar je sledilo, smo globoko zaspali. Zjutraj pa nas je Mariano mirno in hladnokrvno odvedel na delo. Iskali smo po ledu in snegu predmete, ki bi nam mogli služiti; pobrali smo vsak drobec pemikana, misleč, da nam more podaljšati življenje za en dan. Delali smo slabo, ker nismo bili vajeni okolice, kjer strči plošča poleg plošče, obdana z globokim snegom ali tenkim ledom ali z razpokami, preko katerih smo morali skakati. Šli smo mimo mrtvega trupla nesrečnega Po-melle, ubogega tovariša, ki je našel smrt izvršujoč svojo dolžnost in ležal sedaj z obrazom v snegu med razbitinami motorne kabine. Poizkušali smo nad njim napraviti streho, ki naj bi ga ščitila, ko ni bilo usmiljene zemlje, ki bi ga sprejela v svoje varstvo. Pri tem se nam je neprestano vsiljevala misel, kdo je srečnejši: mi ali on? Toda delo nam je take misli pregnalo, življenje je zmagalo nad pesimizmom in mislijo na smrt. Zbrali smo se zopet v malem šotoru in sedeli tesno drug ob drugem okolu posode za bencin, v kateri je Malmgren kuhal pemikan, prvi pemikan, ki smo ga zajemali in jedli vsi iz .iste skodele. Vsak je dobil svoj točno odmerjeni delež; jed je imela nenavaden, neprijeten okus; na skodeli so visele lepljive kaplje, saj smo z njo zajemali naravnost iz bencinove pločevinaste posode. Tako smo si pokapljali in zamazali svoje dotlej čiste polarne obleke. Kaj naj bi bili storili? Hoteli smo živeti in mirno pili in prihodnjič se že nismo nad ničemer izpodtikali in z vsem danim potrpeli.
Potem je Malmgren z obema častnikoma Marianom in Zappijem odšel; prevzela nas je za čas pobitost, kakor vselej, kadar se ekspedicija deli. Toda potem smo se tolažili, da bodo dospeli in da bo morda tudi nam hitreje došla pomoč. Znova smo začeli upati in živeli dalje. Radio je vsak dan dajal svoje signale, Biagi je vsak dan nekaj kratov hitel od oddajne postaje na sprejemno postajo. Toda vsak dan znova je odložil slušala z istim neizpre-menljivim: »Nič ni slišati.« Potem nas je znova prevzemal obup in čakali smo samo še na večerna naznanila iz San Pavla, rimske oddajne postaje, ki nam je naznanjala, da se pomožne akcije začenjajo, da se odpravlja celo veliki Larsen, Amundsenov polarni pilot, da nas gre iskat. Na dnu srca je oživelo novo

tnzvce
«
Kongres ..Pacis Romanae" v Cambridgu
(Od našega dopisnika.)
Cambrldge 15. avgusta.
Osmi kongres mednarodne katoliške organizacije visokošolcev — »Paeis romanae« — se je vršil v času od 14. do 18. avgusta v Cambridgu v Angliji. Splošno se je mislilo, da bo na ta kongres zaradi velike draginje v Angliji in zaradi velike oddaljenosti prišlo le majhno število delegatov; toda proti pričakovanju se je kongresa udeležilo nad 250 zborovalcev iz vseh evropskih dežel. Prišlo pa je tudi nekaj delegatov iz Amerike in Japonske. Med vsemi narodi so bili najbolj številno zastopani Slovaki, ki so poslali 32 delegatov. To impozantno število slovaških delegatov se je posebno opazilo in se je prisrčno pozdravilo od vsega kongresa. Zastopani so bili tudi vsi slovanski katoliški narodi razen Slovencev. Hrvate so zastopali trije delegati. Kongresa se je udeležila tudi znana jugoslovanska časnikarica in prosvetna delavka v Londonu, »Slovenčeva sotrudnica Miss Annie C h ri s t i c h.
Kongres se je pričel 24. avgusta. Prvi dan kongresa so zavzela v glavnem poročila posameznih odbornikov osrednjega odbora. Drugega dne je bilo zborovanje javno. Po sv. maši, ki jo je čital westminstrski kardinal B o u r n e , se je vršilo svečano zborovanje, na katerem so za pozdravnim govorom M. B o u 11 o g h a , predsednika za leto 1928, delegati posameznih narodov pozdravili kongres. Govorili so zastopniki vseh narodov. Jugo-sovnnski delegat je govoril za delegatom Nemčije, neposredno za njim pa je govoril delegat Francije. Zanimivo je omeniti, da italijanski delegat (prisoten je bil samo eden) ni govoril. Mnenje prevladuje, da ni govoril zaradi tega, ker bi mogel s tem vzbuditi pozornost italijanskih oblasti, ki niso dovolile, da gredo italijanski delegati v Cam-bridge zaradi tega, ker se FUCI (Federazione uni-versitaria cattolica italiana) ni hotela priključiti fašistovskim organizacijam. Zanimivo je, da je italijanska vlada sama omogočila z denarno podporo potovanje zelo številne dijaške delegacije v Pariz na kongres Internacionalne dijaške konfederacije (CIE).
Po pozdravih je povzel besedo predsednik, znani angleški književnik, ki je konvertiral iz an-
w//0m/M
glikanizma na katolicizem po posredovanju svoje žene, hčerke znane Eleonore Duše. Prečita 1 je svoj predsedniški govor, ki je vzbudil zaradi svojih globokih idej in zaradi nenavadne izgrajenosti pri vseh prisotnih najgloblji vtis. Popoldne se je vrSil svečan sprejem v mestni hiši s strani kardinala Bourna. Kardinal se je delj časa razgovarjal z mnogimi delegati, zlasti z jugoslovanskimi, ter se pri tem zanimal za naše razmere, ki jih pozna sam s svojega potovanja po naši državi pred devetimi leti. Po sprejemu je kongres nadaljeval svoje delo v dvorani za skupna zborovanja. Na tem zborovanju se je razpravljalo o modernem duhovnem evropskem gibanju s posebnim ozirom na vpliv sodobnega evropskega liberalizma na vzgojo. Po predavanju o tem vprašanju se je razvila zelo živahna debata, v kateri so posamezni delegati referirali o teh vprašanjih v svoji domovini.
Zvečer je skupina angleških katoliških dijakov iz Cambridga priredila svečan ples. Pred plesom je predavala Miss A. C h r i s t i c h o vzhodnem vprašanju. Predavanje je bilo izredno dobro in informativno. To je bilo najbrže prvič, da je inteligenca sodobne katoliške Evrope raznih narodov čul a o važnosti in pomenu vzhodnega vprašanja. Bilo je zanimivo opaziti, kako so se zbo-rovalci in drugo občinstvo iz Cambridga, ki je prišlo na to predavanje, živo zanimali za izvajanja Miss Christicheve. Po njenem predavanju se je razvila debata, na kateri se je govorilo le o naših slovanskih zadevah in je kongres že zaradi tega za nas velikega pomena, ker so bili prisotni innotri knlturni delavci. (Potrebno je ugotoviti, da so bili na kongresu zastopani v glavnem katoliški javni delavci ter da so bili dijaki, zlasti mlajši, v veliki manjšini.)
Pri volitvah se pričakuje velika borbn med Španijo in Češkoslovaško. S strani Čehov in Slovakov je posebno v ospredju vseufiliškl profesor dr. Dvornik. (Dopis je bil odposlan še pred zaključkom kongresa.) Kdo bo izvoljen, še ni jasno. Bomo pa o tem poročali. Po kongresu odpotujejo delegati v Oxford, zatem pa v London
M. U.
Jaliiib DemI, češki katoliški moderni pesnik, je praznoval včeraj, 20. avgusta, petdesetletnico tvojega rojstva.
gospodarstvo
KONKURZI IN LIKVIDACIJE.
Konkurz je razglašen o imovini tvrdke: »Srp-stto akcionarsko društvo za izradu inašina i vagona«, Belgrad. ki ima tovarno v Kruševcu. Prijaviti je t^ijatve do 25. septembra. — Podjetje je bilo tislšitivljeiio 1928. s kapitalom 5 miljonov Dui po družbi »Afeb« (A.-G. fiir Verkers- und Eisenbahn-bedarf), s katero so se dogodile znane afere.
Lidvidacije: Kandis, družba z o. z. v Mariboru. » . *
Zmanjšanje iztovornih rokov na zagrebških kolodvorih. Zaradi prenatrpanosti je znižan iztovorni rok na obeh zagrebških kolodvorih od 24 na 6 delovnih ur, počenši s 16. t. m.
Čebelarski kongres sc vrši v Skoplju od 25. do 28. oktobra t. 1. Udeleženci imajo^50% popusta.
Prenos tovarne gipsa. Tovarna Mavec d. z o. z. Celje je prenesla svoj obrat iz Laškega v Celje in obenem prešla v last belgrajske veletrgovine z barvami Blagoje St. Dimid, Živ-kovič.
Preselitev Visoke ekonomske in komercialne šole v Zagrebu. Končno se je Visoka ekonomska in komercialna šola preselila iz vseilči-liškega prostora v svojo novo palačo, ki stoji na oglu podaljšane Goskovičeve ulice in Kla-nične ceste. Ob priliki letošnjega zagrebškega sejma bo v njej razstava narodnih noš in izdelkov.
D. d. za eksploatacijo lesa v Zagrebu objavlja znižanje glavnice od 40 milijonov na 0.8 milijonov dinarjev potom znižanja nominalne vrednosti delnice od nom. 50 Din na 1 Din. Istočasno se zvišuje kapital na 20 milijonov dinarjev, zaenkrat pa se emitira samo 5 milijonov, vplača pa 4.2 mili jone. Zato se izda 100.000 novih delnic nom. 150 Din, od katerih se 16.000 porabi za izmenjavo starih na 0.8 inilj. znižanih delnic (za 50 starih t novo); ostalih 84.000 pa se
daje na podpis po tečaju 55 Din (nom. 50). Rok ie 29. avgusta. Kakor znano, spada ta družba, ki je ena največjih hrvatskih lesnih tvrdk, v
Drugi tir na progi Belgrad—Indjija se otvori za promet I. septembra za tovorne vlake, 15. septembra pn za vse drugo.
Nov naziv Jugočeške. jugoslovansko-češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju jc iznremenila svoj naziv v »Jugoslovensko-češka tekstilna industrija«.
LETOŠNJA HMELJSKA KAMPANJA.
Žalec 20. avg. Obiranje se je začelo danes splošno. Pridelek je glede količine razočaral, pač pa je kakovostno prvovrsten. Zadnji dež je upli-val zelo dobro na pomnoženjo lupulina. Do&lo je že 15 kupcev in še vedno prihajajo novi. Pošte so preobložene z vzorci letošnjega hmelja, ki gredo križem sveta: Češka, Nemčijp, Francija, Švica, Španija. Za lažje blago obrobnih krajev se živahno zanima London. Prodaja se prične po 25. avgustu in je daues vse ugibanje o cenah brez podlage.
INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Žatee, ČSK 18. avgusta. Zadruga hmeljskih trgovcev poroča: Položaj za lanski hmelj je miren. Zateški hmelj je dosegel 2050—2200 Kč, najboljši tranzitni poljski in jugoslovanski — (>00—800 Kč. V vseh vrstah je že nekaj več ponudb? Niirnberg, 18. avg. Prejšnji teden je bilo prišlo naprodaj 90 bal pri 20 balah dovoza. Povpraševanje je zelo slabo, tranzitni promet je miren Prispelo je prvih 15 bal novega hmelja iz Tetnanga, ki zadovoljujejo po barvi in kvaliteti, vendar je še malo zanimanja zanj in je bilo prodanih le par bal po 2400 mark. Razpoloženje za lanski hmelj je tlačeno. Tranzitni hmelj 40—100 mark, nemški 40— 240 mark po znamki in kakovosti.
Ntlrnberg, 20. avg. (Izv.) Danes je bilo ravno-tako mirno poslovanje kakor pretekli teden. Novih dovozov samo 7 bal nove žetve. Promet 10 bal. Tet-nanški je notiral 240 mark.
Lesni trg
Povpraševandje na lesnem trgu je še znatno. Tako kupujejo italijanske železnice nežamane hrastove plohe. Vendar so naši producenti utrpeli veliko škodo, ker niso lesa obelili, ko so ga posekali;
tako pa se je zaredila mušica, ki se jo sednj v poletni vročini razširila in uničila velike količine hrastovega lesa v Sloveniji. Na vsak način se mora paziti na to, da se hrast. koj po posekanju obeli, ker se mušice hitro množe in preidejo na drug, zdrav les in tako lahko pokvarijo in uničijo celo skladišče, ker je tak les neporaben. Nemčija iščo hrastove frize in stebričke, zahteva pa precizno izdelavo brez beljave (na treh straneh čisto blago, tolerira se samo na eni strani malo, lepo zaraščena grčica), tudi opozarjamo ob tej priliki na to, da je treba polagati nekoliko pažnje tudi konzerviranju friz, da ne dobe taninskih madežev. Razumljivo je seveda, da se pri. dobri izdelavi blaga dosežejo boljše cene. Nadalje je veliko povpraševanje ja bukove obrobljene plohe I. in II. vrste, katere išče Španija. V mehkem lesu se išče vsakovrstno blago, pa le paralelno in lepo obdelano. Zadnje čase so bile zaključene večje količine mehkega lesa za Nemčijo, Francijo in Romunijo, tako da je sedaj največ kupčije v mehkem lesu. Veliko povpraševanje je tudi za tramiče (fi-l^rfc), opaža pa se pomanjkanje blaga, ker so vse večje zaloge v tramičili oddane. Položaj na našem lesnem trgu je razmeroma ugoden za naše predmete, ki pa ne morejo popolnoma izkoristiti položaja, ker primanjkuje vagonov, o tem pa smo že ponovno pisali.
Horzza
Dne 20. avgusta 1023.
DENAR.
Devizni promet je bil danes srednji. Največ ga je bilo v Londonu, Curihu, Trstu in Pragi. Razen v devizah Trst in Newyork, kot navadno, je bilo privatno blago tudi za Budimpešto.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
20. avgusta 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 17. avg.
Amsterdam	_	228J.75	—	I _
Berlin	—	1356.80	—	1357.70
Bruselj	—	791.77	—	—
Budimpešta	989.50	992.50	991.-	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	800.68	803.68	802.18	802.57
London	275.86	276.16	276 26	276.25
Newyork	56.81	57.01	56.91	56.935
Pariz	221.47	223.47	222.47	—
Praga	168.21	169.01	168.61	168.72
Trst	296.55	298.55	297.55	297.50
ca 1000 m*, pripravno za tovarniški obrat, na periferiji mesta Ljubljane kupim in plačam takoj. Samo pismene ponudbe pod šifro »Takojšnje plačilo« št. 7680 na upravo. Posredovalci izključeni.
Najfinejši
alinovec
izdelan iz letošnjih gorskih malin, vzorci in oferti na zahtevo promptno, nudi po konkurenčni ceni
Ivan Bauman,
veležganjarna in izdelov. sadnih sokov
St. Ilj v Slov. goricah.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
nudi po izredno ugodnih cbn ah
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA ULICA S
h. nadstropju;
Zagreb. Amsterdam 2279.75—2286.75, Berlin 1355.30—1358.30, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 800.68-808.68, London 275.86—276.66, Ne\vyork 56.81-57.01, Pariz 221,47—223.47, Praga 168.21— 169.01, Italija 296.61—298.61.
Belgrad. Berlin 1355.30—1358.30, Budimpešta 990,99—998.99, Bruselj 790.27—793.27, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 800.68—803.68, London 275.86— 276.66, Ne\vyork 56.81—57.01, Pariz 221.47 —223.47, Praga 168.21—169.21.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.76, Budimpešta 90.54, Dunaj 73.22, London 25.21, Ne\vyork 519.35, Pariz 20.3025, Praga 15.40, Italija 27.1675, Bukarešt 3.75, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 86.525.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Danes so padli v Ljubljani zaključki v Kredi zavodu po 17o, v Trbovljah po 475 in v Rušah po 285. Tendenca za vojno škodo je bila danes v Zagrebu čvrstejša, v manjši meri kakor v Belgradu; ostali drž. papirji nejzpremerijeni. Tržišče bančnih papirjev beleži neizpremenjene tečaje. Med industrijskimi papirji je omeniti dvig Gutt-manna, zaradi intervencij, oslabela pa je Nar. šum.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 138 den., Kred. zavod 175—175 (zaklj. 175), Trbovlje 475—475 (zaklj. 475), Vevče 105 den., Ruše 285 —285 (zaklj. 285), Kranjska industrijska družba 300 den., Stavbna 56 den., šešir.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 86.75 —87 (zaklj. 87), agrari 53 . den., Vojna škoda ar. 425—426, kasa 425—425.50, avg. 425—426 (426), sept. 429-430, dec. 442—443 (440, 4-12). — Bančni papirji: Kred. 85 den., Hipo 58.50—59.50, (58.50), Pol jo 17.50 den., Jugo 88—88.50, (88.50), Praštedi-ona 940—942.50 (940), Lj. kred. 126—130, Zem. 150 bi. Srpska 140—148 (146, 147), Hrvatska 50 den.; — Ind. papirji: Šečerana 481—485, Guttmann 202.50—205 (202.50, 200), Slavex 102—105, Slavonija .6—10, Trbovlje 472.50—475 (471), Drava 410— 450, Vevče 107—110 (107), Isis 35 bi., Nar. šum. 24 —27k Levaonica 150—165, Brod vag. 80—94, Ragu-sea 470-475 (465, 470), Piv. Sar. 290 bi.
Belgrad. Vojna odškodnina 421.50—422.50 (2.020), avg. 423.75 (1.500), sept 428-428.50 (900), -dec. 443 (3.200), 7% invest. posoj. 85.50-86.25, agrari 51.50—53.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.25, Alpine 46.50, Leykam 9.32, Trbovlje 58.50, Kranjska in-dustr, 39. Mundus 170, Slavex 12.30, Slavonija 121.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovi hlodi, nežamemi, fko vag. nakl. postaja po 430, zaklj. 3 vag. Tendenca nespremenjena.
Za zgradbo tovarne v Kočevju se iščejo dobri
Izborna ter cena kuhinja, kakor lepa stanovanja na stavbi.
Gradbeno podjetje Ing. JOS. DEDEK,
Ljubljana, Žibertova ul. 7.
Išče se
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%, 290— 295, pšenica za avgust 297.50 —300 za september 302.50—307.50, moka stara 0 g, ■bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50. oves, nov, za avg. 265—270, ječmen baški 70-71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325-327.50, Zaklj. 1 vag. moke. Tendenca nespremenjena.
Novi Sad. Pšenica bč. 242.50—247.50, pot. 247.50—250, bil. 237.50—242.50. ječmen 255- 285, sporni. 305—315, oves 215—220, koruza 305—307.50, bn. 308—305, fižol za sept. 6—040, seno 105—107.50. bos. 90-92.50, moka 0 370—380, 2 350—360, 5 330 —300, 6 295—305, 7 255—265, 9 190—200, otrobi: 177.50—182.50. Tendenca neizpremenjena. Promet 27 vag. pšenice, 49 koruze, 8 moke in 6 otrobov, skupaj 70 vag.
Socialni vestniU
Besedilo novele k Pokojninskemu zavarovanju nameščencev
Naredba ministra za socialno politiko, s katero se spreminjajo plačilni razredi za pokojninsko zavarovanje v Sloveniji in Dalmaciji, se glasi:
Ker je bil pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani v mesecu decembru 1927 povprečni znesek zavarovanih prejemkov 17.642 Din, odrejam na podstavi pooblastitve v členu 4 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo z dne 12. maja 1922 (SI. nov. št. 125) za pokojninsko zavarovanje nameščencev izza dne 1. septembra 1928 plačilne razrede po tej naredbi in torej odločam, da se glase začasne odredbe §jj 3, 8 in 33 zakona takole:
Člen 1.
Plačilni razredi v drugem odstavku § 3 so tile:
Plačnl razred	Znesek letnih prejemkov kot merilo za določanje plučnih razredov		Znesek zavarovalnih letnih prejemkov
I.	Od 150	do 6000	5400
II.	6001	8640	7200
III.	8641	12000	10800
IV.	12001	17230	14400
v.	17231	20400	16200
VI.	20401	27000	18000
VII.	27001	30000	21000
VIII.	30401	33000	24000
IX.	33001	36000	27000
X.	36001	390«)	30000
XII.	39001	in več	33000
Člen 2.
Znesek K 6000, omenjen v tretjem odstavku § 8 zakona, su zvišuje za prispevke, ki jih je treba plačevati izza dne 1. septembra 1928 na Din 11.000
Člen 3.
Rente, omenjene v § 8 zakona, se ustanavljajo takole:
V plaiV ncin razredu	Delim ' osnovna ronta po 12(1 mesecih letno Din	Popolna osuovna renta po 120 mesecih letno Din	Stopnje-vnlni znesek po 120 mesecih letno Din	Največji znesek ln-val ilske rente po 10 letih letno Din
I.	1080	1620	«1	4050
II.	1440	2160	108	5400
III.	2160	3240	162	8100
IV.	2880	4320	216	10800
V.	3240	4860	243	12150
VI.	3600	5400	270	13500
VII.	4200	6300	315	15750
VIII.	4800	7200	360	1S000
IX.	5400	8100	405	20250
X.	6000	9000	450	22500
XI.	6600	9900	495	24750
		Člen 4.		
Premije, določene v § 33 zakona, znašajo:
V platneni razredu	Mesečno Din	Od tojja oilpailu mesečno na	
		slu/.bodajalca	nameščenca
I.	54	54	—
II.	72	69	3
III.	108	87	21
IV.	144	103	41
v.	162	109	53
VI.	180	115	65
VII.	210	125	85
VIII.	240	135	105
IX.	270	145	125
X.	300	155	145
XI.	330	165	165
Ta naredba stopi v veljavo dne 1. septembra 1928.
Pripominjamo, da so v tej noveli navedene le zakonite rente. Tem se dodaja še draginjska doklada v zmislu tozadevnega svoječasnega dr. Go-sarjevega pravilnika. Te doklade znašajo okroglo 50 odstotkov zakonite rente. Tako bo znašal največji zakoniti znesek invalidske rente po 40 letih v prvem razredu letno namesto 1050 okrog 6075 Din, v VIII. razredu namesto 18.000 okrog 27.000 Din in v XI. razredu namesto 24.750 okrog 37.125 dinarjev.
ki bi hotela urediti v Zagrebu na prometnem kraju komisijsko skladišče. Skladišče in potrebno imam. — Cenj, ponudbe na A. WE!LLER, kučevlasnik, Zagreb, Savska cesta 109.
NAZNANILO.
Cenjenim industrijskim obratom se priporoča
železo- kovinolivarna
IVAN ZOBEC, Sr. Gameljne, p. St. Vid
nad Ljubljano.
Zahoalz;
za izkazano sožalje ob prerani smrti mojega predragega moža, gospoda
Josip Vrnsica
učitelja ▼ Toplicah,
sprejmite vsi mojo najsrčnejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujem preč. g. duhovnikom, g. šol. nadzorniku Iv. Pirnatu, g. tov. Janko Gradu za ginljivi poslovilni govor, tuk. šol. upravitelju g. D. Gregor-cu, obema pevskima zboroma ter vsem gg. tovarišem in tovarišicam, ki ste kljub prijetnim počitnicam prihiteli od blizu in daleč v tako lepem številu in spremili svojega tovariša na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačajl
Toplice, dne 21. avgusta 1928.
ŽALUJOČA ŽENA SS

MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda 50 par.
NajmanjSi oglas 3 sli S Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo viSe. Za odgovor znamko l — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo.
Učenec
la manufakturno stroko v Ljubljani z lastno oskrbo, s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenost 512«.
Služkinja,
zmožna kuhanja, poštena, zanesljiva, se sprejme takoj v stalno službo. Pred. staviti se je osebno. L. Muller, Ljubljana 7. Janševa ul. 15.
Služkinjo,
15—18 let, z mesečno plačo po dogovoru, ki bi se hotela priučiti kuhanja — sprejmeva takoj. Predstaviti se je v Soli v Mostah v nedeljo 26. avg. od 10. do 4. pop. Boris Grad, učitelj.
Služkinjo
sprejmem, ki zna kuhati in obdelovati vrt ter razume ravnati s perutnino. Sprejmem lc tako, ki dalj časa služi pri isti družini. Nastop 1. septembra. — Ponudbe in naslov pri upravi Slov. pod št. 7724.
Vajenca
za slaščičarsko in medi-čarsko obrt, krepkega in adravega, starega 14 do 15 let, hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru, sprejme E. Stary, slaščičarna. Krško o, S.
Dve učenki
za strojno pletenje se takoj sprejmeta. Kodeljevo pri Ljubljani št. 246.
Točilec
dobi službo za časa jesenske razstave v hotelu »Tivoli-.
Elektromonterji
samostojni in zanesljivi, se sprejmejo takoj. Narbes-huber & Ing. GabrSček,
Moste pri Ljubljani.
Učenke
za prešivanje — sprejme VOIKA. Krekov trg.
Trgov, pomočnik
železninar, boljša moč, se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo Slov. pod »Železninar s prakso«.
Kovaški učenec
krepak, se sprejme, Ma tija Tcrlep, izdelov. voz Sv. Jerneja c.. Ljubljana 7
Primorka
zmožna perfektne italijanščine, izvežbana v lesni trgovini, bi želela stopiti v službo pri kaki lesni trgovini, event. bi sprejela tudi službo vzgojite ljice pri kakšni boljši dru žini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7634
Kupimo
Maline, borovnice, brusnice
kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor. Trubarjeva ulica 9.
tfanovanja
Na dobro domačo hrano
se sprejmejo abonenti. • Mestni trff 12/1.
Hrastove hlode, frize in deske 27 mm
kupujem v vsaki množini. Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Stanovanje
2 do 3 sob s kopalnico, iščem za september v centru mesta. - Ponudbe pod »Samec« St. 7447 na upravo Slovenci.
Dijaki
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje event. tudi na hrano. Zračna soba za vodo. -Stari trg 24, pritličje.
Kuharica
s primerno prakso, pridna in poštena, gre k manjši obitelji ali slično. Naslov v upr. Slov. pod št. 7689.
Rž in ječmen
kupim ali zamenjam za prvovrstno PŠENICO po dogovoru. — FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
IHHHHHHn
Žičnati
posteljni vložki
najceneje pri tvrdki Fr. Stopica, Ljubljana, Go sposvetska 1.
Trgov, potnik
želj mesto potnika za Slovenijo. - Ceni. ponudbe pod »Priden in pošten« na upravo Slovenca.
Dve glinasti peči
visoki, poceni prodam; rabljeni samo par mesecev. Na ogled: Hradec-kega vas 70.
Kontorist
pošten, absolutno zanesljiv in vesten, želi službo premeniti Nastopim tudi drugo primerno službo kot obč. tajnik, skladiščnik ali kaj sličnega. Vešč sem strojepisja in vseh pisarn, del; govorim slovenski in srbohrvaški jezik ter sem v istem tudi pismen. - Cenj. ponudbe na Šeligo, Stari trg pri Slov. gradcu.
Dijak
tehnične šole išče stanovanje z zajtrkom. Naslov I. Ž., Bled 2.
Denar
Kdo bi hotel posoditi
nekemu gospodu v podeželskem mestu za dalj časa klavir ali planino po nizki odškodnini. Ponudbe na uredništvo »Slov-« pod »Hvaležen« št. 7743.
Razno
K a S o,
ješprenj, ajdovo moko
vedno svežo oddaja nn dobe veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Ileslieva cesta 24.
Vsakovrstno
Zlat® kapnie
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica St 3.
Dve dijakinji
sprejmem z V60 oskrbo. Glasovir na razpolago. -Naslov, pove upr. »Slovenca« pod št,7729.
Odda se lokal
za trgovino v lepem kraju ob deželni cesti, tik farne cerkve, Obrfplo-donosna, stanovanj, prostori na razpolago. Naslov v upr. Slov. št. 7679.
Otomane
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-manska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Radon SEVER, tapetništvo, Marijin trii 2.
UPI fflSM UEH
(LEIPZIGFR HERBSTMESSE) OD 2S. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1928.
Največji in najstarejši svetovni vzorčni velesejem, na katerem so zastopane vse stroke trgovine in industrije. Najugod.pril kaza nakup vsakršnega blaga, strojev itd. Posebni tehnični, stavbarski. tekstilni, čevljarski in usnjarski veles. /.vezan z znanstvenimi predavanji, razkazovanjem in prakt. predavanji del iz vseh navedevih panog
Pojasnila daje častno zastopstvo
STEGU, LJUBLJANA, Gsedaliika ulica SI. 8.
Kuhinjska kredenca
bela, sc ceno proda. Poizve se pri hišniku v Vrhovčevi ulici 12.
Lahko kočijo
in več konjske opreme, imam naprodaj. Naslov v upravi Slov. pod št. 7687.
Psa foksterijerja
dobrega čuvaja, poceni prodam. - Vprašanje pri upravi Slov. pod št. 7723,
Drva
suha, klana, bukova se
kupi. - Naslov v upravi •Slovenca« pod St, 7744.
Posestva
Deklico
14 do 15 let staro, pošteno in zdravo v Ljubljani stanujočo, sprejmem čez dan kot pomoč pri otro-cih in pospravljanju. Na-slov v upravi »Slovenca« pod št. 7727._
Gospa ali gospodična
rodoljubna, zdrava, ki zna dobro kuhati in voditi gospodinjstvo ter razume nemški, se išče za samostojnega gospoda v industrijskem kraju Dalmacije. - Ponudbe z zahtevo pla-če1 po možnosti s sliko, naj sc pošljejo upravi Slovenca pod »štedljiva« štev. 7737.
Henrik Sienkiewicz:
Trgovska pomočnica
z dežele, začetnica, iz-učena tudi strojnega pletilstva ter vajena v gospodinjstvu in šivanju, želi službe. Ponudbe pod »Vestna« št. 7740 upravi Slovenca.
EMofadfin
išče službo. Absolviral je kmetijsko in kmet.-vinar-sko šolo z zelo dobrim vspehom. Služboval je že štiri leta V vseh panogah kmetijstva še poleg službenih let praktično dobro izvežban Službo nastopi lahko takoj ali pozneje. Nasl. Janko Horvat, ekonom, Sv. Lenart, pošta Velika Nedelja.
Vinski sodi
od 30 litrov navzgor in en sod 12 polovnjakov se proda. Snlzer, Maribor,
Vojašniška 7.
Proda se:
lovska puška, kratek g)a sovir, spalna soba, žim-nati modroci, stenska ura. Maribor, Frančiškanska ulica 21.
Žensko kolo
se proda. Naslov u upru vi lista pod št. 7726.
Vina
belega in rdečega, imam naprodaj več sto hektolitrov, pri odjemu nad 10 hI po 6 Din, izpod 10 hI
pa 50 par več. D. PAČNIK - LAŠKO.
I a trboveljski premog
in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc SlovSa, Raz-lagova ulica 20.
Pšenično
moko, otrobe
in druge mlevske izdelke dobite najceneje pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska c. 36,
Posestvo
okolici Maribora, 14 oralov prvovrst. vinograda, v najboljši legi, z le. tošnjim rekordnim in pr vovrstnim pridelkom, ' viničarije, sadovnjak, hlevi in stanovanjska hiša ter vse potrebne piritikl. in inventar, 32 dtalov gozda, 4 orale travnika s šupo za seno.
Pritlična hiša
gospodar, poslopje, vrl in sadovnjak na Pragerskem.
Pritlična hiša
vrt in sadovnjak v Fra mu pri Mariboru,
Dvonadstropna hiša
podkletena, z velikim skladiščem, na Selti pri Ljubljani.
Enonadstropna hiša
na Selii pri Ljubljani. \'se v najboljšem sfanju, ugodno naprodaj Takoj prosta stanovanja. - Ponudbe na naslov Al. Pcn-gal, Ljubljana, Poljanska ccsta 73,
»VRERASS* rezila za britje, Izdelek iz najfinejšega švedskega jekla tvornlce J. VOOS D. Solili, Sollngen.
Zahteva: povsod samo ..V1ERASS" rezila, da s« brije* s trajnim zadovoljstvom.
Kvalitativno na vlihu.
Cena samo Din 4-— po komadu.
Naročila za Slovenijo izvršuje:
Glavno zastopstvo in skladišče: UNIVERSAL, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Umrl je
trgovec in gostilničar v Krnici, pošta Gorje pri Bledu
previden s sv. zakramenti, dne 20. avgusta 1928, ob M.-5, uri zjutraj.
Pogreb bo v sredo dne 22. avgusta 1928 ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Gorjah.
Krnica pri Gorjah, dne 20. avgusta 1928.
Ivana Potočnik,
žena.
Ivan, Fran, Jože, Bernard, Martin, sinovi.
Ivana, hčer.
sramna
Ha polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Štirje Bukojemski pa so zijali z odprtimi usti in izbuljenimi očmi, a niso ničesar razumeli. Sirotin jok jim je sicer takoj ganil srce, a obenem so se še spominjali, da je storila panna Sieninjska njihovemu prijatelju Tačevskemu hudo krivico. Spominjali so se tudi naukov gospoda prosta, da je vzrok vsega zla na svetu vedno mulier. Zato so se pričeli vprašujoče spogledovati, kakor da bi upali, da pride eden ali' drugi izmed njih na kako pametno misel.
Slednjič je dejal Marko:
»No. če šo ti Kšepecki... potem tega Marciana na vsak način... ali kaj?«
Pri tem se je prijel za levi bok in po njegovem vzgledu o pričeli tudi trije ostali bratje tipati za ročaji s- )jih sabelj.
Medtem je bil spremil pan Ciprianovic gospodično v stanovanje in naročil svoji oskrbnici, pani Dzvonkovski, osebi usmiljenega srca in neskončne zgovornosti, naj ji postreže kakor najuglednejšemu gostu. Velel ji je, naj pripravi gospodični njegovo lastno spalnico, prižge v stanovanju luč, zakuri v kuhinji, poišče pomirjevalnih zdravil in mazila za podplutbe, skuha vinsko juho in drugih dobrih jedi. Gospodični pa je priporočal, naj leže v postelj, dokler ji z vsem tem ne postrežejo, in potem počiva, natančneje pa bi se že jutri lahko pogovorili.
Toda gospodična je takoj hotela odkriti svoje srce ljudem, pri katerih je iskala zaščite. Hotela se le tudi kar najhitreje otresti vsega obupa, ki jo je tako doleo moril, vse nesreče, sramote, ponižanja,
& .. .	.. . v!___i_ T5~lX~v.Xl.-5 7o1a cn IA
muke sredi katenn je živem v t>eiconcki. ^sm ^ zaklenila z župnikom Vojnovskim in panom Serafi-no n. Icr govorila ž njima kakor s spovednikom m z očetom Zaupala jima je vse: kako je žalovala za
Jackom in kako se je samo zato hotela omožiti z varuhom, ker je mislila, da je Jacek ne mara več: saj je bila od Bukojemskih izvedela, da namerava vzeti panno Zbieržhovsko. Potem je pripovedovala o življenju ali — bolje povedano — mučenju v Bel-čončki, kako sta bili gospodični Kšepecki vedno hudobni in kako neznosno ljubeznjiv je bil Marcian, in končno še o vsem, kar se je zgodilo zadnji dan in bilo neposreden povod njenega bega.
Onadva pa sta poslušala in se kar za glavo prijemala. Prošt Vojnovski, nekdanji vojak, se je, kakor poprej Bukojemski, nehote grabil za levi bok, dasi tam že zdavnaj ni več nosil sablje. Plemeniti pan Se-rafin pa je z dlanmi, ki so mu drhtele od razburjenja, objemal dekletovo glavo in ponavljal:
»Naj mi te le poskusi odvzeti! Samo sina sem imel, zdaj pa mi je dal Bog še hčerko...«
A župnika Vojnovskega je najbolj razvnelo, kar je pripovedovalo dekle o Jacku. Dobro se je spominjal vsega, kar se je bilo zgodilo, zdaj se pa v stvari nikakor ni mogel znajti.
Zato je ugibal in ugibal, si z vso dlanjo gladil mlečnobeli šop svojih las in slednjič vprašal:
Gospodična, ali ste vedeli za pismo, ki ga je pisal rajni Pongovski Jacku?«
Sama sem varuha prosila, naj ga napiše. To mi je pa nerazumljivo. Zakaj pa?«
»Ker sem hotela, da se vrne.«
»Kako naj bi se vrnil?« je vprašal dokaj jezno župnik. »Saj je bilo pismo tako, da se je Jacek baš po prejemu tega pisma s. krvavečim srcem odpeljal na konec sveta, da bi pozabil na vse in si iz srca izruval čuvstvo, ki ste ga vi, gospodična, z nogami pogazili.«
A gospodična je pričela začudeno mežikati in je sklenila roke kakor k molitvi.
rr,; rvfmril rln io Lil" t" OrptOVSKO
, 11 I Mil iltl (I.	,1,	Jt 1----
pismo... Presveta Mati Božja! Kaj pa je stalo notri?
»Zaničevanje, žalitve, zasmehovanje njegove revščine in časti — ali razumete?
Zdaj je privrel dekletu iz globine srca tako bolesten in iskren krik, da je župniku zadrhtelo pošteno srce. Približal se je dekletu, ji razklenil dlani, s katerimi si je bila zastrla obraz, in zaklical:
»Tega niste vedeli?«
. »Ne — nisem vedela!«
»Pa bi hoteli, da se Jacek vrne?«
»Da!«
Za Boga svetega! Zakaj pa?«
Zdaj so se ji izpod povešenih vek zopet pričele usipati nagle, obilne in kakor biseri debele solze. Obraz ji je zažarel od deviške sramežljivosti. Z odprtimi usti je pričela loviti zrak; srce ji je utripalo kakor ujetemu ptiču. Slednjič se je premagala in zašepetala:
»Ker ga — imam rada!«
»Za božji čas, dete moje!« je vzkliknil župnik.
A glas mu je odpovedal kajti tudi njemu so solze stiskale grlo. Nenadoma pa ga je prevzelo veselje, neizmerno sočutje do dekleta in začudenje: saj v tem primeru ni bila mulier vzrok vse nesreče, temveč nedolžno jagnje. ki ga je, Bog ve zakaj, zadelo tako trpljenje. Samo objel jo je, si jo pritisnil na srce in pričel vedno zopet ponavljati:
»Dete moje! dete moje!«
Štirje Bukojemski so se bili medtem s kozarci in vrčem preselili v jedilnico, vestno popili med do dna in pričakovali župnika s panom Serafinom — v upanju, da jim po njunem prihodu prinesejo večerjo.
Slednjič sta se oba vrnila ganjenega obraza in rosnih oči. Ciprianovic je večkrat globoko vdihnil zrak in rekel:
»Panni Dzvonkovska zdaj spravlja revico v postelj ... Človek kar ne more verjeti svojim ušesom. Mi smo sicer tudi krivi, a oni Kšepecki — to je naravnost sramota! nesramnost! Kaj takega ne sme ostali brez kazni!«
To se razume,« je odgovoril Marko. »O tem se s Klado še pomenimo. Ej, ej!«
Potem je nagovoril župnika Vojnovskega:
EIHElli
s	> r
»	■ c-
%	J- E
r	=• c
fc	5 w
r-	K
c	g >
N.	P
|	? a
?	S. b
'4	p j*
c-	w
t.	—
£	T ^ O >
i. - K
~ £ O
'S- % —
ro = _ M -fy
s: i. <
a n 6 * .
? Ig
S e »
I t _ n T
S $g|:
tv TZ (S	C
IISEIIIE
Za Jugoslovansko tiskarno * Liubljaau Karti Cei
Uredniki Frano Terseglavi