IZHAJA VSAKO NEDELJO.
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3.
Inserati po tarifi.
LETO I.
UREDNIŠTVO
in upravnišvo v MURSKI SOBOTI, Slovenska ulica 251
••••••••
Gospodarski, narodni in kulturni tednik.
Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo.
ŠTEV. 6.
Prlekija.
Den za dnevom dobivamo več naročnikov za „Kmečko moč" iz Preka : iz Štajarskoga i Medji-murja. — Kak da bi živeli v tistih srečnih starodavnih časih, pred več kak jezero leti,, kda smo šče bili vsi Slovenci tii i onstran Mtire zdriiženi v ednoj slobodnoj slovenskoj domovini, pod ednim domačim slovenskim kralom. Te je ne bilo nikšega razločka med Prekom i našim krajom : Müra je ne bila meja, nego voda, štera je tekla na sredi naše lepe slovenske domovine, kak Jordan v obljtibljenoj kanaänskoj deželi.
Ali prišli so tüjci, sovražniki, i so nas ločili. Več kak jezero let smo živeli ločeni eden od drügoga. Müra je postanola meja med nami, stražili so jo financi z ptikšami i vojaki z bajoneti.
Istina je, pä mamo svojo državo, ali medtem je mnogo Slovencov i Slovenk pozabilo na svoje pokolenje, svojo mater, svoj jezik. I ravno tej ne mirü-jejo, nego delajo sovraštvo med nami.
Kda se bodo poriišile umetno zgrajene meje med nami ? — ZvflneŠnje zbližanje se je že zvršilo v velkoj meri z novov državov i državnimi napravami. Ali to je ne zadosta. Nam trebe dttševnoga zbližanja. Trebe, da pridemo tak daleč, da bo vsakši naš človek meo vsakšega preča-na, te pa nas za pravoga brata po krvi, jeziki i državnosti.
Zavedamo se te velke naloge. Ar pa vidimo, da je lepa, potrebna i dobra, zato se vüpamo tüdi uspehov. I eden glavnih ci-lov naših je, doseči bratsko razumevanje i zavüpanje med nami — Prleki. Naj bodo „Kmečka moč" novine, tjedensko gospodarsko, kulturno, predvsem pa narodno glasilo Prekmurja, Šta-jarske i slovenskoga dela Medji-murja, — naše Velke Prlekije.
Volitve.
Letos stojimo že pred drü-gimi volitvami. Ne pravimo nikaj, one volitve v januari so se morale izvršiti, ar je bio že zadnji čas, da pridejo do življenja oblastne skupščine, od šterih smo si obetali i pričakttvali mnogo dobroga i hasnovitoga dela za narod. Skupščinske volitve pa, štere se bodo vršile septembra 11. so nepotrebne.
V našoj državi je nekša navada, da se skoro vsakše leto vršijo volitve. Ali je to potrebno? Ali je to hasnovito? Ne edno pa ne drügo. Voditelji strank v Beogradi se ne razmijo, pa pravijo, da bodo šli pitat za mišle-nje ljüdstvo : to je na volitve. — Volitve se izvršijo i smo pa tam, kde smo bili. Pomislimo samo, da že devet let obstoji i delüje naša skupščina, ali nemre priti do nikšega uspeha. Mi ešče nemarno skoro niednoga sküpnoga domačega zakona, ar skupščina ne pride do pravoga dela ; vküp si vsedejo poslanci, se malo skre-
gajo i že pa idemo na vojtye. To je ne pametno i ne hasnovito, ar škodi strašno našoj domovini na znotraj i na zvünaj.
Zdaj stojimo pa pred volitvami. Našega kmeta ne brigajo več jako nikše volitve; navolo se je že telkih volitev.
Ljüdstvo pita: zakaj pà volitve? Tak se spitavlemo vsi. 1 vsi smo na tom, da je to nepotrebno, da je to škodljivo i si želemo, da bi že ednok bio konec telkim volitvam. — Naše gospodarstvo peša, davki nas terejo, zaslužka nega, krüha nega, penez, obleke nega. Nihče pa toga ne vzeme v resno premišla-vanje. Vsigdar li samo volitve, kde se trošijo miljoni ! Nesreče prihajajo med nas edna za drü-gov ; tü pobije toča, tam vniči mraz, pa vzeme sflšava, vsi smo v strahi pred bodočnosijov, a naši političarje nemajo penez, ka bi ljudstvi priskočili na pomoč majo je pa za volitve.
Mi smo ne proti volityam, če so potrebne. Ljüdstvo si naj slobodno voli svoje zastopnike. Moramo pa biti proti, če so nepotrebne i če vidimo, da so na škodo i domovini i ljüdstvi.
Dnesden že vidimo, da je takše delo za državo pogibelno. Zato damo prav tistim, šteri Ščejo zatreti stranke i strankarske boje, odpraviti dnešnje nezdravo stanje v domovini, pa delati vladati, tak da bo domovina močna i bogata, ljüdstvo pa zadovoljno i srečno.
Podpirajte „Kmečko noli" (
I PO DOMOVINI I
CENJENI NAROČNIKI
„KMEČKE MOČI« ! !
Dnes je prišla med Vas že šesta številka našega lista, zato Vas vse prosimo, da nam zraven plačate naročnino bar na frtao leta, što pa je premogoči pa naj plača za celo polletje naprej. Tisti gospodje naročniki, šteri vdablajo list na posamezni naslov, naj plačajo naročnino potom poštne položnice, oni naročniki pa, šteri ydablajo list na sküpni naslov, pa naj plačajo tistomi, šteri list okoli nosi. — Tiskarna je draga pa prosi svoje peneze od nas, zato mi tüdi moramo prositi od Vas.
Kralj je odlikovao dosta slovenskih gasilnih društev za njihovo delo.
Špice (vžigalice) iz voska. Uprava drž. monopola je dovolila, ka se smejo v našoj državi izdelovati vžigalice iz voska.
Kak je zavec odneso 100 dinarov? Nekši kmet naHrvat-skom je kopao gorice. V goricah je zgrabo zavca. Ne je pa znao kama z zavcom, zato ga je z žepnim robcom privezao za količ. Kmet ie kopao naprej, zavec se je pa odvezao i zbežao. S sebov pa je odneso i robec i stodinar-ski bankovec, šteri je bio zvezani v kükeo robca.
Pri Osijekl so cigani vkrali dvoje dece i odpelali s sebov.
Koliko naročnikov si že pridobil za Kmečko moč ?
Velka nesreča je najšla Horvatovo, po domače Kapitano-vo, drfižino v Žižkih. Dne 11. t. m. se je vtopo 7 let star Tonček. Za hišov je skopano i očiščeno pralo, kde je pa zavolo sflšave malo vode, itak pa je bilo z*a-dosta, da je v njoj najšeo pre-rano smrt mali Tonček. Tonček se je nad pralom nekaj prigibo
i v tom hipi njemi je najbrže prišlo slabo. Tak je spadno na obraz v vodo, ar pa je ne bilo nikoga blüzi, što bi vido i ga rešo, se je ne mogeo sam rešiti so ga za četrt vüre izvlekli že mrtvoga iz mlake. Dobroj narod-noj Hrvatovoj družini izrekamo naše iskreno sožalje.
Najbolša loia za dorasle je „Kmečka moč" iz štere se lehko včite doma, samo, če jo mate naročeno.
Kak se kradne? Gdč. T. iz Trnja se je pelala domov iz Zagreba na počitnice, da si o-krepči rahlo zdravje. Že v Zag-rebi na kolodvori se ji pridrtiži elegantna gospa. Hitro sta si povedal?, kama se pelata. Na veselje sta se obe pelali v Dolnjo Lendavo. Prijateljstvo je bilo sklenjeno; vožnja po dugoj za-gorskoj progi bo bole prijetna, če si bodeta preganjali dugčas s pogovarjanjom. Nepoznana gospa je bila jako prijazna z gdč. T. Ar sta se vozili z jOtrašnjim vlakom, je bila gdč. T. malo zaspana. Prijazna gospa je to opazila i joj stavila ponüdbo, kabo spala malo edna pä drüga.Edna bo pa pazila na kufre. Tak je bilo. Gdč. Trezika, ne misleč nikaj slaboga je zaspala. Zavolo utrüjenosti i slabosti od betega je zaspala prav dobro. Prebüdila se je, kda jo je kondukter v Čakovci zbüdo. Na najvekše za-prepaščenje pa ne bilo pajdašice ne njene košare. Prijazna gospa je, kak se je zvedilo, izstopila v Varaždini s košarov vred. Kraja je bila prijavlena policiji, ki vüpa, ka najde i gospo i košaro, v šteroj je vrednost do 2000 Din.
Velka sktipščina vsega ju-goslovenskoga vučiteljstva se vrši dne 19. i 20. t. m. v Skoplji.
Naš dom in Murska Sobota. (Dobili smo i objavimo.) V zadnji številki „Kmečke moči" sem čitao članek od stanovanjsko-kreditne zadruge „Naš dom" štera se je ustanovila v našoj dičnoj Mursko j Soboti z namenom,
da bi zidala vsefele stanovanjske hiše, obrtne prostore, poslovalnice itd. Sestanki so bili jako slabo obiskani. Za predsednika zadruge je bio izvoljeni gosp. dr. Černe, odvetnik v Murski Soboti šteri je to častno mesto tüdi prevzeo. Dveh sej sem se tüdi jaz udeležo, potem pa so me izbrisali, ker sem ednok opravičeno izostao. Na sestankih sem opazo, da nega pravoga zanimanja za delo, zato sem zraven bio mnenja, da ta zadruga mora zaspati, ka se je tüdi na žalost zgodilo. Gospodje ! Poglednimo si mesta Maribor, Ljubljana, Celje, Zagreb itd. vsešerom se na omenjeni način gradijo stanovanjske hiše. Prinas ravnotak mora biti; samo kdo prevzame vodstvo, naj tüdi dela i pokaže, ka zna. Murska Sobota mora napredovati!
Sobočanec.
Si že povedal svojim prijateljem, dragi naročnik, da je „Kmečka moč" najlepši, nestrankarski, poučen i zabaven list, šteri ti prav dopadne ? Ali si je pridobo, ka si naročijo „Kmečko moč?".
Novi razredi se odprejo na sledečih šolah v Prekmurji : V srezi D. Lendava: Dokležovje se razširi v 3 razr., Lipa v 3 razr., Melinci v 3 razr., Odranci v 5 razr., Trnje v 3 razr., Vel. Poljana v 4 razr. V srezu M. Sobota: Andrejci v 2 razr., Ba-kovci v 4 razr., Fokovci v 3 razr., Gederovci 3 razr., Kup-šinci v 3 razr., Puconci v 4 razr., Srdica v 4 razr., Strukov-ci v 2 razr., Trdkova v 2 razr., Vidonci II. v 4 razr., i Vučja gomila v 2 razr.
Naprej po poti započeti, Ljubezni puna „Kmečka moč" Rod svoj vodi k sreči pravi Najvijši daj ti blagoslov !
g PO SVETI I
V osmih mesecih petero dece je porodila nekša ženska na Srpskom. Najprle je porodila dvojčka i osem mesecov nato trojčke. Trojčki so pa živeli le par minut.
Na Poljskom je oča tak zbtio svojo hčer, ka je vmrla. Zbiio jo je pa zavolo toga, ar si je püstila porezati ylase (d la bubikopf !).
Kak se pripravlja bojna ? V Rusiji zidajo 16 novih, tovarn (fabrik) za municijo.
Od mrtvih je vstanola. Na Spanskom je duže časa bila be-težna starejša ženska. Njeno trpljenje je postalo zavolo bolečin tak velko, ka je naednok samo ne dala več nikših znakov življenja. Vsi so jo smatrali za mrtvo. To je potrdo tiidi mrliški oglednik. Ženo so šteli pokopati i več so se zvršile vse cerkvene ceremonije i ženo so nesli na pokopališče. Naednok pa je samo nekaj klonkalo na triigo (drevo). Vsi so se grozno prestrašili i zbežali domov, ženo pa so ptistili v drevi na poti. Žena je nekak prišla iz trüge i šla domov peški. Zdaj je zdrava i črstva.
Kak se ohladi vroče srce na ledi. Na Nemškom se je zgodilo. Stari bogat mesar se je oženo z lepov mladov deklicov, štera je šla k njemi ne zavolo njega i njegove ljiibezni, nego zavolo — penez. Mesar je imeo močnoga lepoga pomočnika, ža šteroga se je viižgalo srce mlade žene. Mladenec pa je odgovarjao mladoj ženi ešče z vekšov ljübez-nijov. Stari mesar je hitro spre-vido, ka se godi za njegovim hrbtom. Zato je skleno, da napravi ljiibezni med njegovov ženo i pomočnikom konec. V spalnico je dao prinesti omaro puno leda, štero majo mesari, kde devlejo v vročini meso. Nešterni den je pravo ženi, da odide po kiipčiji i resan je odišeo. Mladi
zaljüblenci so* se tomi strašno veselili. Ponoči pa je mož naednok sklunckao na okno. Strah i groza, ka bo zdaj ! Trbelo bo pomočnika skriti. I resan, pomočnik se je skrio v omaro puno leda. Mesar pa se je mirno vle-geo spat i je stano drtigi den opoldne. Omaro pa je zakleno i kiiiče shrano i delao se je, kak da nikaj ne bi znao. Drügi den opoldne je odpro omaro i spüsto pomočnika. Te pa je bio že na pol mrtev od zime. Odpelali so ga v bolnico. Zdaj je vložo tožbo proti mesari i si ohlado vroče srce. Mlada žena se je od srama pobolšala, stari mož pa bo meo veselje pri svojoj ženi, če ga sodišče ne navči, ka ljüdi na ledi držati 12 viir nesme.
Iz zračnoga sveta. Človek je obladao zrak. Več se ljudje vozijo čisto varno v zračnih ladjah. Nešternim se celo tak do-padne, ka se zdignejo v zrak i se tam poročijo. To pa ešče ne zadosta. Skoro bo že lehko celo gostiivanje v zraki, kde de se pilo, jelo i plesalo. Med Londonom i Parizom že leče letalo, v šterom je prava krčma. Eden kiihar ktiha, kelnar toči, potniki pa se izvrstno zabavajo visiko nad zemlj.ov. — Ka še lehko vse doživimo?
Odkrito beseda.
Težko je danes povedati odkrito besedo, ker ravno odkrita beseda izzove največkrat nespo-razumljenje in naleti na zavestno, ironično, celo zlobno posmehovanje. Danes, ko se rode u-spehi povečini le iz neodkritosrč-nosti, zahrbtnosti in zvijače — danes bi lahko rekli : „iz taktike" je odkrita beseda kot pozabljena zapuščena reva, ki se je vsak izogiba.
Danes so le redki, ki čutijo in mislijo v resnici — idealno; večini je danes dobiček najvišja sila Bog.
Ali je potem še kaj čudnega, da nihče ne more verjeti, da je naš pokret z „Kmečko močjo" združen z največjim idealizmom i požrtvovalnostjo.
Tu mora biti „ozadje"! — Vse misli namreč na mamon, ki vlada svet, pred kojim vse kleči, za kojim hrepene srca. Taka je danes miselnost, ki odkriva, žal, tisto pokvarjenost, ki se je vko-reninila v človeštvo. Nam je tudi to v žadoščenje, ko vidimo, da smo započeli z delom, ki vanj danes le malokdo more verjeti, ki pa je ravno radi tega nad vse vzvišeno in dobro v najgloblji njegovi zamislenosti.
Povejmo torej odkrito besedo! Nas cilj je: povzdigniti naše ljudstvo gospodarsko, kulturno, narodno in moralno ! Naše ljudstvo je treba učiti, da doseže ono stopnjo kulture, ki jo ima slovenski narod. Naše ljudstvo je treba vzgajati, da postane narodno zavedno in moralno čisto. Proč z dnevno strankarsko politiko ; dajmo ljudstvu dobrega, zdravega in koristnega čtiva ! To je naš program, ki je lep, pa naj pride od kogarkoli. Kdor spozna — in po svoji zdravi pameti spoznati mora — da je ta program vzvišen, bo se nam pridružil, bo stopil na delo in bo prispeval po svojih močeh, da se ta program izvede.
Kdor hoče razumeti naš idealen klic, bo delal na tem programu, v njem tli prava ljubezen do našega naroda; kdor pa ruši to delo, je zaslepljen, je škodljivec narodovega napredka, v njem je zavist ali osebno sovraštvo ali zloba.
Mir in sreča je bogastvo, Zadovoljnost je zlato. Za tem hrepeni vse človeštvo In tja vodi „Kmečka moč".
j POUČNO I
Domača vzgoja.
Obleka.
Naloga obleke je, da drži toploto telesi a nesme ovirati gibanja. Obleka maloga diteta more biti prikrojena tak, da se pri njoj ne niica nikši pas. Dejte opasati s kakšin pasom se nesmi, ar to ovira dihanje in preprečflje delovanje želodca. Obleka maloga diteta naj bo iz finejšega-mehkoga platna, da ne zrible diteti kože, to se friško lehko zgodi, zato ka je koža diteta slaba. Po kopanji zajtra, pa tiidi zvečer, gda smo ga oprali, damo diteti čisto obleko. z,e od začetka pa püstimo glavo diteta nepokrito, ovak se spoti i se lehko prehladi. Malo dete nesmimo v takši vankiš zaviti ; šteri je napunjen z perjom, ar davle prevelko toploto i se dete omehkuži. Ceji den nesmimo meti dete zvezano v vankiši, liki ga večkrat na den razveže-
mo, da se lehko prosto gible. Tri-pet mesecev staro dete več nepovijajmo po dnevi, liki mu damo dugo obleko, ki še noge zakrije. Kda pa dete začne hoditi, mu damo krajšo obleko in pletene čevle z nogavicami.
Glavno pravilo pa je, da obleka nesmi biti pretesna, ar bi zastavljala krv. Za to spodnja kak tiidi zgornjo obleko, nesmimo vezati v pojäsi, tiidi nogavice nesmimo pritrditi z gumijom. Tiidi v starejši dobi naj nenosi dete pretesno obleko i čevljev.
(Dalje prih.)
1.	S čitanjem je kakor z jelom, ker s čitanjem hranimo duha, a z jelom organizem.
2.	Največ liidi strada zavolo neznanja.
Občinska uprava.
A. H.
Postavljanje zgradb.
2. Občinski urad kot prva gradbena (stavbena) oblast razpiše nato lokalni ogled na licu mesta. K temu ogledu mora ob-
činski predstojnik povabiti vse mejaše, ker je sicer postopek neveljaven. Povabilo k razpravi (lokalnemu ogledu) na licu mesta naj se izvrši pravočasno in sicer vsaj toliko časa preje, da je o-mogočeno prisostvovanje vsem mejašem. Radi večje previdnosti (ev, poznejši spori) naj se izvrši povabilo k ogledu na licu mesta pismeno (proti potrdilu) tako, da se zamore pozneje pri ev. sporih in v slučaju, da ne pridejo vsi mejaši k ogledu, dokazati, da so bile o razpravi na licu mesta pravilno in pravočasno obveščene. Kraj ogleda, dan in uro je v povabilu naznačiti. Pri lokalnem ogle du na licu mesta se ima sestaviti zapisnik in vsak mejaš (sosed) mora uveljaviti svoje ugovore (n. pr. da bo nova stavba prblizu njegovega zemljišča, da bo padal kap strehe na njegovo zemljo itd.) takoj, in zahtevati, da se njegovi ugovori vzamejo na zapisnik, ker se sicer ev. poznejši ugovori ne bi več upoštevali. Istotako se ima v zapisniku ugotoviti, da proti zgradbi ni zadrškov iz javnih o-zirov, n. p. promet, zdravstvo, požar, estetika itd. Zapisnik se ima
I PODLISTEK I
Priličen Francek.
No, Francek, teh sto svinj ženi na pašo; samo to ti povem, da ka-mašt6č lehko ženeš, samo v svinčeni log ne, ar bi tam mogeo mreti.
Franceki pa je sploj driigo nej trbelo čiiti, zato se je zraven napoto proti svinčenemi logi, misleč sam pri sebi, ka denok more tam biti. Kda je prišao v log, je svinje raztirao na vse strani, naj prej hodijo, kde ščejo, on je pa nabrao siiho veje, zaküro ogenj, pri šterom si je slanino pekeo.
Neje šče vtegno slanino obrnoti na driigi kraj, je že z velkov larmov i sikanjom k njemi prišeo velki pozoj šteri je meo sedem glav i se zdere nad njim:
No ti človeče, kak ti viipaš moj log zapravlati?
Ne skačite gospod, nego si lepo i mirno doli vsedlte i tiidi vi pečte slanino.
Vej ti že dam — ti že slanino spečem! — pà se zažene proti Franceki, misleč ga raztrgati.
E gospod, samo ne s takšov silov — jaz vas že poštenja navčin, — pa je tak prilično vdaro s tistov palicov, ka je pozoji zraven vseh sedem glav dol spadnolo. Kda je pozoj crkno, je Francek stopo k njemi, ga prilično preiskao i v zadnjoj glavi je najšeo eden svinčeni kluč.
Francek si je gučao sam pri sebi: Či Miič je, te hiša tiidi more biti. Odišeo je v log, išče na vse strani. Komaj je prišeo na edne v gunjaje, pa je že,vido eden lepi svinčeni grad. Kda je prišeo do grada, je naprej vzeo kluč i ga začeo pro-
bati pa odpirati; to jetak dugodelao, da so se njemi dveri na stežaj odprle. Zdaj je notri stopo v grad, oregledao vse sobe, potom se pa začno sprehajati po püngradi. Tam je najšeo eden lepi cmer, šteroga si je zraven djao za krščak. Ide dale po dvorišči pa pride do ednoga stiidenca, pri šterom se malo ustavi, pogledne notri i vidi, da je notri eden lepi svinčeni konj, šteri ga nagovori:
Bog te prineso, priličen Francek moj bodoči gospodar. Prosim te, vdari me s svojov palicov ednok, ne bo ti žao.	- ,■/»>
Francek je bogao, pa je tak na-rahi vdaro konja po repi — i glejte čiido — konj je zraven vö stiidenca skočo.
Najlepša hvala, priličen Francek ki si me denok rešo. Za tvoje dobro delo ti dam eden kantar, šteroga samo strosi, či bi me kda niicao.
po končanem ogledu na licu mesta prečitati in podpisati od vseh navzočih. Za slučaj, da kak mejaš k raspravi na licu mesta ne pride, dasiravno se ga k razpravi pravilno in pravočasno pozove, je to v zapisniku ugotoviti.
Na podlagi tega zapisnika izda občinski urad graditelju in vsem mejašem, ki so prijavili u-govore, odlok o dovolitvi zgradbe. To dovoljenje je vezano na pogoj, da ni zadržkov iz javnih o-zirov (promet, zdravstvo, požar itd.) med tem, ko se ugovarjajoče stranke radi uveljavitve svojih pravic napoti na redno civilno pravno pot. Odloke o dovolitvi zgradbe je izročiti strankam proti potrdilu prejema. Če se mejaši niso udeležili ogleda na licu mesta dasiravno so bili pravo vabljeni k ogledu in tudi ne prijavili ugovorov pri lokalnem ogledu, se ev. poznejše pritožbe ne upoštevajo in graditelj sme pričeti z zidanjem. Ce pa so mejaši pri lokalnem o-£ledu prijavili ugovore, tedaj se imajo isti radi zaščite svojih pravic obrniti na civilno pravno pot in graditelj mora z zidanjem
jaz bom zraven pri tebi. Samo prie kak bi odišeo tüodnet, si daj napraviti od svinčenega sabola eden par svinčenega gvanta, šteroga moreš tak lepo vküper spraviti, da ga spraviš v lešnjekovo lüpanjo i ga te meni v viiho porini.
Francek je vse včino, ka njemi je konj pravo: dao si je napraviti svinčeni gvant, ga lepo na malo vküper spravo i ga skrüo v konjsko viiho, konja privezao v Stalo. Tüodnet se je napoto v svinjsko štalo, pa je najšeo sto svinj, s svojim prednikom, bivšim kralevskim svinjskim pasterom, šteroga je sedmoglavi pozoj se notri zapro. Vö je püsto siromaškoga pa-stera svinjami vred, on pa je odišeo v grad, kde je najšo edno velko kad svinčenih penez, od šterih je za edno merico nagrabo onomi pastiri i njemi pravo :
toliko časa počakati, da konča pravda.
^MBBHBBBHHBBWE&éìé^^
I S M E i NI C E I
MAŠČOVANJE.
Odvetnik pita betežnika: „Vi želite, da napišem v teštament Vašo željo, da Vas po Vaši smrti odnesejo na pokopališče onih šest bankärjev. Pa zakaj to ? Ali nemate bokših i iskre-nejših prijatelov ?"
Befežnik odgovori : „Oh imam, imam, samo dokeč sam živo,* so mi ravno tej bankerje vse odnesli, zato naj me mrtvoga tüdi odnesejo.
RAZUMNA.
Gospa : Micika, jaz bi rada znala, v kakšo formo morete določiti, štera kokoš je stara i štera mlada?
Služkinja : Po zobeh, gospa !
Gospa : Vej pa kokoši nemajo zobe !
Služkinja : Znam, da kokoši nemajo, zato pa imam jaz.
Odide paster z velkim veseljom. Francek pa zdaj žene tüdi teh sto svinj kcoj k ovim, štere je on pri-gnao i tak se je z dvestotimi napoto proti domi. Krao je že ves nervozen stao pred varoškimi vratami i čakao, či Francek resan pride. ZačUdio se krao, da kak je to mogoče, namesto sto svinj, dvesto žene njegov paster. Veseli krao njemi ves začuden pravi: Ar si tak vredi zvršo svojo službo, ti dovolim, da boš dnes z mojimi služabniki meo večerjo.
Ne bom meo jaz večerje z nik-šimi služabniki — dajte meni mojo večerjo vö. kak ste to meli navado.
Dobro, dali so njemi. On se je svojov porcijov potegno v eden kot i se pošteno nametao dobrih kolba-sov. Najstarejša kralevska hčerka, štera se je ravno kre tistoga kota špancerala, je v pamet vzela svinčeni
„Koprive".
Pravijo: Cigan se razmi na gosli, vojak na puško, kmet na pliig, trgovec na vago, ne pa na — šolo.
Politična vreča. Varašanec pravi, da so nepolitični cveki predrli politična vreča. To pa je bilo etak :
Varašanec je šteo zabijati cveke v vreče. Mlato je i tukeo z vsov silov, pa je cvek ne šteo iti skoz vreča — nesrečnež pa je opazo, ka tuče po glavi, pa ne po cvekovoj, nego po — svojoj.
Tak je bila glava zabita, vreče pa celo, puno politike.
K sreči !
Za srečo je stvorjeno naše srce. Vsak je sam svoje sreče kovač.
I. Zdravje.
Zdravje je prva podlaga, fundament srečnoga življenja. Što je ne zdrav, je ne veseli,
cmer, šteroga je Francek meo za kr-ščakom i ga tečas nagovarjala i prosila, ka njoj ga je mogeo dati.
Drügi den, kda je Francek vö püsto svinje, mu je krao jako prepovedao, da na nikši način nesmi gnati v srebrni log, ar te nede več njega nazaj i tüdi svinj ne. Ali to njemi je bilo zobston, lehko je krao gučao, ka je šteo, on pa je svinje gnao, kama je sam šteo. Nalašč se je zato direktno napoto v srebrni log. Svinje je raz-plodo po logi, on pa si je nabrao siiho veje, zaküro ogenj i si je pekeo slanino, da bi si potolažo lačen želodec i okrepčao svoje telo.
Naednok pa se njemi li približa štirinajst-glavni pozoj i se zdere nad njim:
Dale pride.
što pa je ne veseli, je ne srečen. Ka nam pomaga vse bogastvo, či ga nemremo vživati, či smo betežni? Boljši je zdrav i močen sirmak, kak slab bogataš, šteroga terejo bolezni. — Nega bogastva štero bi več vredno bilo kak zdravje. —
To vidi, to zna vsakši človek. To čiitimo i znamo vsi. Či smo zdravi, lahko delamo i nam je delo ne žmetno ; ešče spevle-mo pri njem. Či smo zdravi, lehko jemo, pijemo. — Či pa nam fali zdravje, nam nikaj ne pomaga nikše bogastvo, ne pe-nezi, ne piti, jesti, ne lepa obleka, ne lepi obraz. Vse, se na sveti je brez vrednosti za nas, či mi toga nemremo nücati, či smo betežni.
Dosta ljüdi je, šteri se starajo, ka nemrejo živeti, da je tak pa tak božno; da nemrejo dobiti nindri zasltiža, — Istina je to, da je dnesden ne tak, kak je negda bilo. Znamo, da ešče dnesden čutimo posledice vojne. Lahko pravimo, da dnesden ešče bolje, kak šterošte drügo leto. Nikdar je ešče ne bilo tak malo zaslUža i tak maio penez, kak zdaj. K tomi pridejo ešče vse feie betegi in pri ljudeh i živini, kak tüdi drüge nesreče : slaba leta. — Ali poleg vsega tega lehko pravimo i je to tudi sveta istina, da se zato da živeti: to preci dobro živeti. Vsakši človik, šteri je zdrav i vrli, delaven, rad dela, ma voljo do dela, poleg tega pa je pošten, lahko dobi službo, lahko živi i to lepo živi.
Pravijo, da je dnesden žme-če živeti kak inda. To je tudi ne istina. Glejmo samo, kelko boljše živimo dnesden, kak so živeli naši očaki. Te so s ko-cenja krtih jeli i so veseli bili, či so ga meli. Prav je, mi se tomi veselimo, či zdaj boljše jemo i pijemo, či mamo lepšo obleko, lepše zidane hiše. To je vse lepo. Ali ešče lepše je, či je tüdi naša dUša, naše srce lepše i boljše kak prie. Vse to, pa je lahko samo tak, či smo zdravi
ar pregovor pravi: v zdravemi teli prebivle tüdi zdrava dUša.
Pisma „Kmečki moči".
Gospod urednik! Ni sicer lepo, ako kdo sam sebe hvali pa vi in vsi bralci „Kmečke moči" mi bojo odpustili, če se malo pohvalim. Moje pismo je zbudilo pozornost v javnosti. Vse se nekako zadovolno smeje in pravi: „Ta pa jo je pogodil; tako je, prav tako, povsod dis-orijentacija glede „Kmečke moči" Dovolite, da si malo domišljujem radi tega hitrega uspeha, posebno pa radi zanimanja za mojo malenkost. Pa pustimo to !
Kaj je spet novega?
Gospod urednik! Zakaj trpinčite ljudi? Namreč zakaj se ne podaste v strankarski boj, posebno ta lepi čas, sedaj pred volitvami ? Mnogi in mnogi bi radi videli, da bi stala „Kmečka moč" na čelu volilne borbe. Hoteli bi jo videti v svojih vrstah u-mazano, jezljivo in razkačeno; jezi jih, zakaj stoji ona vzvišena, čista visoko nad njimi. Malo so jezni, malo nevošljivi, največi pa je v njih zavisti. Radi bi da te ,,Kmečke moči" ne bi bilo, edina njih želja je, da bi jo stran-karstvo ubilo. Potolažite jih, da bodo mirneje spali.
Zakaj pa inserirate v „Kmč-ki moči?" Ti inserati diše preveč po demokratizmu. Mar ne veste, da čitajo ljudje tudi zadnjo stran? No, pa nič hudega! V družbi se je nek hudomušnež takole pošalil: „Inserati v nekih drUgih novinah pa diše po ži-dovstvu". Smejali so se mu vsi in ni bilo zamere. Upam, da tudi meni nihče ne zameri. Ni treba torej oglaševati po listih.
Gospod urednik! Strelajo pa na vas tudi. Dva kanončka sta že nastavljena. Pa brez strahu ! Smo o „bratovskem Pavletu" so vsi ljudje zamerili. Niti ne veste, koliko je biho škode — pri njih. Prvi pomagač pa je brez domena.
[
GOSPODARSTVO
Kakša je bila letina. Letos se je v našoj državi pridelalo mnogo menje zrnja kak lani. Itak pa je telko, da se ne bojati, ka ne bi zadostovalo za prehrano. Pšenice je menje, a je lepša i bolša kak lani. Lani je vagao hektoliter pšenice 70 kg, a letos vaga 80 kg. i više Za kukarico se ne bojati, ar je zadnji dež dosta pomogeo i kukorica bo kak kaže dosta v državi.
Čistoča je vsešerom dobra. Pameten vert skrbi zato, ka so vsi njegovi gospodarski prostori vsikdar čisti. Pisali smo že, da je dobro svinjske hleve oprati i beliti ali bar poškropiti z vapnom. Svinja rada ma čistočo, zato kopanje, iz šterih jé, operite večkrat. Večkrat pa je tüdi dobro oprati jasli, Iesvice iz šterih mar-hajé.Grdo jeviditi tüdi zamazane stene v štalah i puno pavučine. Neide se pa tu samo za lepoto, nego za zdravje, Zato skrbimo za čistočo okrog vse živine, da joj tak tüdi očuvamo zdravje.
Svinje prek starosti petih let je ne dobro držati, jer nam te že hitro zbeteža.- Kanžor [mr-jasec] je dober za puščanje, kda je star že 6 mesecov. Prie se ni-kak ne bi smeo pUščati, ar je njemi na škodo i tüdi njegov za. rad je slab. Dobro ga trbe krmiti. Prek štiri leta stari kanžori so že slabi.
Gospodinjstvo
Uborke na zimo se tüdi etak lehko napravijo: Ne popu-noma zrele ugorke poberemo, operemo i je sklademo v zato pripravleno posodo (glaž, kanto) Kda je posoda puna, denemo na uborke črni poperr malo kopra i višnjovo listje. To potli postavimo v Iaboško, renglo, v šteroj Je voda i to na ognji segrevle-
mo, dokeč voda v rengli ne zavre i se glaž segreje. Jesih pa zavrelimo posebi i ga vlijemo na uborke. Glaž potli zavežemo s pergamentnim papirom. Te uborke lehko kdašteč v zimi rabimo kak skvašene.
Uborke kak salata za zimo se etak napravijo: Uborke olüplemo, zribamo ali narežemo, nasolimo i nato pti-; stimo stati 2—3 vöre. Potli je ožmeknemo. V glaž v šterom Ščemo uborke . shraniti, najprle denemo sol (grüdje) na eden prst debelo plast, zatem tri prste debelo uborke, pà sol, pä uborke, dokeč je ne glaž pun. Glaž zavežemo i denemo k strani. Gda rabimo uborke sol odstranimo tak, ka uborke denemo močit na par vür.
Tüdi graj z mušnicami (v stročji) lehko na te način kak uborke konzerviramo na zimo, (kak šalato).
Petrežel, zeler i drüge začimbe lehko ohranimo na zimo, da je zeleni. Pri tom ravnotak delamo i postopamo, kak smo napisali pri uborkah za salato.
Kleti, shrambe, štere so rade vlažne i stene mokre, zbol-šamo tak, če postavimo v takšo klet škaf z živim vapnom. Živo vapno vleče vlago na sebe i tak sfiši shrambe.
*
* *
Barvasto obleko, kda namočiš, moraš včasi prati i stišit
djati ! Nesmeš je pa püstiti, da bi ležala mokra, ar tak zgubiva barvo i postane lišasta.
Zdravstvo
Zdravila: Za čistilo je najboljše ricinovo olje (če je što zaprt). — Za revmatične bolečine je dobro kafrno olje s šterim se mora mazati i hrdati. — Leneno olje zmešamo z vapne-nov vodov je dobro za mazanje opeklin (če se zežgemo), ar jako hladi.
[
CENE
Penezi :
1 dolar 1 av. šiling 1 čehosl. krona 1 nemška marka 1 francuski frank 1 švicarski frank 1 italjanska lira 1 madž. pengö
Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84-50 Državna renta za ratno šteto Din 346'—
Din.	56-15
*	8--
„	1-67
„	13-50
„	2-20
„	10-93
„	3-08
„	9-90
Blago :
Pšenica nova Oves novi Kuruza stara Pšeno
Din 305-„ 250-„ 270-6-
KALENDAR.
Mesec avgust ma 31 dni. V tom meseci se skrači den za 1 viiro i 34 minute.
Pondelek 22
Torek	23
Sreda	24
Četrtek	25
Petek	26
Sobota	27
Nedela	28
Sv. Timotej muč. Filip Benicij spoz. Jernej apostol Ludvik kralj Cefirin papež Jožef Kolesans sp. Nedela 12. po Ris.
Senja :
24. avgusta bo senje v Murski Soboti.
Glasi uredništva:
Prosimo vse one gospode, šteri so nam 5. številko „Kmečke močia poslali nazaj, naj nam tudi ostale številke pošlejo, ar bodo ovati dužni piatati naročnino.
Z ednim prosimo, vse naše cenj. naročnike, da zraven plačajo bar četrt-letno naročnino, to je 10 Din, što pa je mogoči naj plača 20 Din naprej do novoga leta. Što vdabla list na posamezni naslov, naj pošlje peneze po položnici potom pošte, oni pa, šteri vdablajo naš list na skiipni naslov, pa naj plačajo naročnino ši-riteli. — Zato prosimo vse naše giritele, da nam zraven pošlejo notri dobleno naročnino. — Što lista redno do rok ne vdabla, naj nam to z ed-nov dopisnicov naznani.
EDNO POHIŠTVO ZA 3 DIN !!
_	- r^s-^w j V oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
( FNF (j (fi A SI» V ' 1-50 Din in »poslano" 2 Din za vsaki cm*. Popusta se da KsL^iLVL^ uui^nuu V . prì 3_5 kratnem oglaševanju 15%, nad 5 krat pa 25%
■ ■ ■ ■ -	Cene malim oglasom 10 Din.
)
OBRTNA BANKA
(
TELEFON ŠTEV. 2-
podružnica v LJUTOMERU
Centrala v Ljubljani Tš™
)
kupujemo srebrne krone, goldinarje, zlatnike in vse druge valute po najvišji dnevni ceni. Stavite ponudbo z navedbo količine. Izvršujemo vse bančne posle ooooooooo najkulantneje. ooooooooo
(
Učenko
z vsaj 4 razredi osnovne šole sprejme TISKARNA PANONIJA v Murski Soboti, Šolska ulica 241
S
G5AJ9I
mm
urnimi!!
mlin na Muri prodam po nizki ceni. 2 hen-gerja, 1 kamen.
LOVRO KRIŽANIČ Hrastje Mota.
F
MALI OGLASI

1
MLAD GOSPOD
nahajajoči se v državni službi, želi dopisovati s gospodično blagega Srca. — Cenjene dopise poslati pod „Mladost" na oglasni oddelek „Kmečke moči".

M zalogi
v Tiskarni
Panoniji Sj
S
LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON | ^ za Prekmurje in Medjimurje |i
1
I
nevezan 22 Din vezan 30 Din
NOVI
IMENIK OBČIN > PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek Cena 12 Din
B
i
i
i
S Krstni, poročni, domovinski listi, za- ||
I i
US ivitsuii, punitili, uuiiiuviiiski iisii, za- rj gj dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d.
PREPRODAJALCEM POPUST!
,1, TISKARNA lil Murska Sobota	©	PANONIJA -I. Šolska ul. št. 241 lil
izvršuje vsa tiskarska | dela solidno in točno		izdelujejo se vsa knji- ||| goveška dela najlepše |