Leto LXX. št. n9
L]a*l)aaa, četrtek 7* cfctofcni im
Caaa Dln !•-
^_._                                                                                                                             ____
^__    _    .___
tznaja trsa* dan popoJdna, isvzemai aadeije in praanl**. — tnaaratl <fto 80 peUt vrst * Dta *, do XOU vrat * Dto X£0. od 100 do 800 vrat 4 DIb 8* većjt inaeratl petit vrsta OlD 4«—% CdpuBt po dogovora, Inaaratnl davak poaebej. — »Slovenafcl Narod** veija mesečno v Jngoalavlj) OId 12.—. a tnotemstvc Dto 25-—. Rokopltf at ne vraftaja
—^=~----1---"---H—"■    ■MIMII      I    ■
CJREDNIftTVO Dl OPBAVNlftTVO LJDBLiaHA,   &■**!*»»   ottoa   K. ft
Telefon: 81-«» S1-3S, 81-J* 81-» lo 81-96
Podrolnlo«: MARIBOR. 8troannayerjeva 8b — NOVO MESTO, LtfubUanafca &» telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosatnayerjeva ulica 1, telefon *L 65; podrotnlca aprare: Kooenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101«
Pottna nranllnlca v Ljubljani At. 10351
Silen odmev Rooscveltovega govora:       -                   "
v Fronta miroljubnih držav na vidiku
će bo Amerika v smislu Rooseveltmrih iifav opustila svojo dotedati|# poli-tiko nevtralnosti in podprla prizadevanja Društva uarodov, potem bo vsa-kega kalilea mira doletela zaslužena kaiea
VVashington, 7. oktobra, o. Po infonmaci-jah agencije Retiter zatrjujejo američki politični kro^i. da eo Zedinjene države pripravljene brez rezerv in omejitev podpreti fleherno skupno mednarolno akcijo ^a o^ novo in ohranitev svetovncga mru. Rooee-veIt je 6 svojim <rovorom v Chicauu hotel <predv«e<m ojx>2rumiti Društvo nnrodov. da M b/lalo olirMxne ukrepp proti napadalcem. Ameri>ka vla la bo veak tak ukrep odslej odJofcno   po<lpirala.
Odmev v Londonu
London. 7. oktobra, o. Rooseveltov go-'Vor smatrajo v angleških političnih krogih "bcij za dek'amatorični, kakor pa 78 diplomatski akt. ker Roobcvelt v svojem govoru ni poveda' kda: ir kako bodo ameriške Zcdinjenc države sprcmenile svojo doseda-Tijo mednarodno politiko. Odgovorni krogi smarrajo zaradi rega. da je Roosevelt i2ra-zil le svoje osebno mnenje. Ce pa bi Ze-dinjene države v smislu Rooseveltovih iz-jav vendarle hote'e kaj doseči. bi se morale odloćiti za sodelovanje v okviru Društva naroduv Vsaka druga pot ne bo do-vedla do pravega uspeha. Samo moralna obsodba kršitev mednarodnih obveznosti ne  zadostuje
V ostalem so r Rooseveltovih izjavah razpravljali tuđi na seji vlade, ki je bila prva redna seja kabineta po poletnih počit-nicah. Angiešk poslanik v \Vashingtonu je takoj nato prejel nalog, naj se v tajništvu 7a ruaanje zadeve informira o pjmenu neka ferih izrazov in odstavkov Rooseveltove-ga  govora.
Londonski krogi sodijo. da je bil Roose-vcltov govor naperjen predvsem proti Japonski. Listi pa se se nočejo izrecno izraziti o njegovem pomenu Tako pravijo »Times«, da se govor lahko vsekakor smatra za opozorilo Japonski, vendar pa ne kaže, j da se bo Amerika že kar sedaj odločila za novo   zunanjn   politiko.    Tud:    *Daily   Ex-   i
press« meni, da glede na Rooseveltov govor ni pričakovati nikakega ameriškega bojkota proti Japonski. Amerika ne srne špekulirati s tem da se bo dala angleska vlada zavesti po Rooseveltovih izjavah in da bo sama na stopila proti Japonski. Slej ko prej pa je pripravljena pridružiti se skupnemu  koraku  v  Tokiu.
Po mnenju nekaterih drugih listov pa so bile Rooseveltove izjave naperjene tuđi proti nekaterim evropskim državam in se morejo izjave smatrati za ponudbo ameriškega sodelovanja vsem narodom, ki s© zavzemđjo za mir. predvsem pa Angliji in Franciji.
Pariško tolmačenje
Pariz, 7. oktobra, r. Včerajšnji senzacionalni govor predsednika Roosevelta v Chi-cagu je v franeoskih diplomatskih krogih napravil zelo globok vtis. V izjavah Roosevelta vidijo resno svarilo vsem povzro-čiteljem nemirov Roseveltov govor sprav-liajo tuđi v zvezo z znanim člankom, kl ga je objavil Mussolini v »Popolo d*Italia« in v katerem je odobraval postopanje Ja-poncev   proti   Kitajcem
Zunanji minister Delbos je imel včeraj popoldne sestanek z odpravnikom poslov ameriškega poslaništva. Izrazil mu je zadovoljstvo pristojnih franeoskih krogov zaradi Rooseveltovega govora. Dasi ni imel Delbos namena javno tolmačiti Rooseveltovih izjav. je po sestanku vendarle izja-vil, da odgovarjajo ideje, ki jih fe Roosevelt razvi jel v svojem govoru, miroljubnim načelom   Francije in  njeni zunanji  pol i tik i.
V franeoskih diplomatskih krogih prisi-sujejo velik pomen Rooseveltovemu govoru, ki je bil s»pregovorjen baš v času velikih zapleti ja *ev mednarodnih odnosa jev in je zato gotovo da bodo Rooseveltove be-sede opomin za mnoge države. Pri tem pa je še vedno potrebna opreznost glede do-mnev, da nameravajo Zedinjene države se-
verne Amerike opustiti svojo politiko nev-tralnosti, verjetno p* }cf da bo Rooscvclt v primeru kake ve^je nevarnosti za med-narodne odnoiaje izvrŠil napore, ki jih je obljubil. Žal le. da je cenzura preprečila italijanskemu in nemškemu narodu — vsaj do sedaj — čitanje Rooseveltovega govorm, ker ima to za posledico, da totalitarne države nišo zavrele stališča glede na Rooseveltov poziv. V pariških diplomatskih krogih je posebno ž:vo odjeknila Roosevelto-va parola: Mir. svoboda in medna rod na varnost za vse države ter želja, naj bi se 90% miroljubnih držav združilo v svojih naporih za dejansko ohranitev miru, da bi tako našli sredstva za uveljavljenje svoje volje. Roosevelt je s tem jasno povedal, da želi organizacijo sveta na demokratični podlagi, kar odgovarja tuđi franeoskemu idealu.
Berlin napoveduje nenspeh Roosevelta
Berlin^ 7 oktobra. »Deutsche Diplomati-sehe Polittsche Korrespondenz« se bavi z Rooseveltovim govorom in spominja na to, da je pred koncem svetovne vojne tak ratni predsednik USA dal pobudo za novo ure-ditev sveta na podlagi načel pravice in morale. Pokojnemu Wibonu se ni posreČi-lo zagotoviti zmago teh načel. Danes po-vzenrva besedo predsednik Roosevelt z na-menom, da bo vplivai  na potek sve tovnih
dogodkov. torej tuđi dogodkov v Evropi in tako nadaljuje tradicijo pokojnega Wil-sona. Kakor \Vilson pa lahko tuđi Roosevelt  računa   z  nuspehom.
Japonska svoboda in pravica
Tokio, 6. oktobra. Pooblašcenec zunanje-ga minw»trstva je dal poroo>valeem l»tov izjavo, v kateri komentira povor pred&edni-ka Roosvelta. V tej izjavi pravi, da imajo pošteni in marljivi narobi pravico do življenja in emejo to pravico iskati jk)\^o<1, kjer je le mogroče. Toda 5e 8e domaja, da so na. eni strani narodi, ki uživajo v?o arečo in blaginjo. na dru^ri strani pa marljivi in pošteni narodi, ki jim nekateri žele orlTevi ne samo pravico do sre^e. temve^ tu-li do ob«»toja sploh. ee Kme reci. da ni ve? pravice. Opozoril je na d^jetvo. da se je pre-bivatetvo JaporM»ke v zadnjih i»0 'etin P°~ dvoji-Io in dn američki zakon h leta 1920 prepoveduje priseljevanje Japoncev v USA; pripomnil je, da je ta zakon proti vsakemu elloveškemii pravu. Prelistava zabodnih držav o pravicah se razlikuje od predstave, ki jo imajo vzhodnjaki. Sicer pa Japonci n^» zahtevajo nič dnKre^a, kakor da envejo živeti v evobod-i in »ta em^jo delati kar ho-čejo. Naposled je dodah da je Roosevelt v svojem govoru gotovo mielil na japon^ko-kitajeki spor, ko se je zavzel za eno irmed obeh strank .
Amerika za ođlocen skupni nastop proti navalu Japoncev na Kitajskem
Važna objava ameriškega zunanjega ministr-stva — Amerika za strogo izvajanje mednarodnih pogođb
\Vashinston, 7. oktobra z. Veliko senzacijo v vst*h političnih krogih je zbudi io uradno poročilo zunanjega ministr-st\-a, s katprim proglasa vlada Zedi-njenih držnv severne Amerike Japon-sko za napadalca in izjavi ja, da se bo pridružila vs»»m ukrepom Društva na-rodov. To }p prvi ukrep, ki ga je Izdala ameriška v!ada v nmislu Roosevel-tovega govora in sklepajo iz tega, da namerava Roosevelt izpolniti svoje na-povedj in |mkreniti akcijo za združitev vseh miraljubnih držav v skupno fronto proti kalilcem miru.
17 rad no poročilo ameriškega zunanjega ministrst\a med drugim n&glaša, da je razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu prisilil vlado Zedinjenih đriav k ugo-tovitvi, da postopanje Japonske na Ki-tajskem ni združljivo z načeli, ki bi motali vladati v odnošajih med narodi. Je i pa tuđi  v  nasprotju  s pogodbo od 16. '
febntarja 1922, ki določa načela, po ka-terih naj se obravnavajo vse kitajske zadeve. Japonska se teh načel ni držala. Stališče vlade Zedinjenlh držav odgovarja v tem pogledu popolnoma sta. lišču Društva narodov. 2e takoj ob začetku nesoglasij na Daljnem vzhoda je ameriška vlada tako Japonsko kakor Ritajsko prosila, naj ne pričenjata sov-ražnosti. Ponudila je tuđi svojo podpo-ro za vsako akcijo, ki naj dovede do sporazuma, ki bo sprejeniljiv za obe stranki. Uspeha ni bilo, pač pa je Ja-konska v nasprotju s sklenjenimi po-godbami napadla Kitajsko. Ker je v življenjskem interesa ameriškega naroda da se spoštnjejo mednarodne pogodbe in da se zopet obnovi mednarod-na morala, bo vlada Zedinjenih driav v sporazumu z vsemi drugimi državami,
| kl hočejoefliir, storila \-se, da se t»ke-
' mu početju napravi konec.
Đelna vrnitev uradniških
odtegljajev
S 1. novembrom v iznosa 240 milijonov din — Ukrepi za olajianje avtomobilskega prometa
Beograd, 6. oktobra. AA. Ministrski svet je imel danes od 17. do 19. ure sejo, na kateri je bilo sklenjeno:
1.  da   se   od   1.   novembra   poviša jo osebne  in  rodbinske doklade državnih uslužbencev.
2.  da se od 1. novembra t. 1. poviša jo plače uradniškib pripravnikov.
3.  da se od I   novembra t. 1. poviša jo nagrade dnevničarjem v državni službi;
4.  da se finančnemu ministru dovoliio letni krediti v znesku 240 milijonov din za   kritje   izdatkov   s   povijanjem   pre-jemkov   državnih   uslužbencev;
5.  da srne Državna hipotekama banka  za   hipotekama   posojila,   dovoljena do 1. aprila 1931 znižati obrestno mero z dosedanjih 9, 8 ali T/t na 6*/t na leto;
jS* da sq ftvtononuM) jniniznain^  ca-
rinske postavke za avtomobile vseh vrst znižajo na 15°/o od vrednosti;
7.  da se izda uredba, s katero se uvede obvezna prodaja in poraba mešanice bencina in alkohola za pogon motorjev in  zviša  trošarina  na  plinsko olje, pa znižajo trošarinske dajatve na meSanieo pri    vseh   javnih    ustanovah    in   določi znižanje prodajne cene temu pogonske-mu sredstvu;
8.  da se znižajo carinske postavke pri uvozu iz tujine za bencin, plinska olja in olja za mazo;
9.  da se izda uredba,   kdaj in v kak-5nih   okoliSčinah  se  sme  prekiniti  po-stopek glede monopolskih  in trošarin-skih prestopkov;
10.  da  se   izda   uredba  z  zakonsko močjo o gospodankem zboljianju južnih krajov.
Nov korak v Rimu
Franci]a in Anglija bosfa zagrozin z vofaiko intervencijo v Spaniji, če se Italija z njima noće sporazumeti
Parit. 7. oktobra z. >Jourc in »Matinc po-rogata, da bos ta Anglija in Franci ja napravili noT ener^iJ'en korak ▼ Rima, te bo ita-lijanska vlada še nadalje iarlar>TaIa po-gajanje glede španije in okleTala i odgovorom na sadnje franrosko-angleško povabilo. V tej noti bo«<a Franrija in Anglija >agro-lili   i   vojaškimi   ukrepi,  ki   naj   preprerijo
Tsako nadaljnje vmešavanje v španske no-tranje sadere. Ker pa tako t Londonu kakor ▼ Parim š« redno upajo, da bo prišlo do sporaiuma i Italijo, Franrija laenkrat »e ne bo odprla sroje mej« na Pirenejih. kar pa bo brespogojno storila, tim dobi ii Rima negatiTen odgoi^ir.
Konferenca devetih velesil
Na poziv Društva narodov se bo4o v kratke« sestale driave podpisalee washingtoaske pogodbe
Ženeva, 7. oktobra. Glavno tajništvo DN je objavilo uradno obvestilo, v katerem sporoča, da je predsednik skupščine DN posla! vsem državam, podpisnicam washingtonskega dogovora iz leta 1922, poziv, naj bi v smislu čl. 7 tega dogovora takoj začete medsebojne posvete glede na kitajsko-japonski spor.  J'erjetno je, kakor do-
mnevajo v tukajšnjih poučenih krogih, da bo konfernca teh držav v Londonu že  v  najkrajšem času.
Washingion, 7. oktobra, z. KaVor se izve iz zanesljivega vira, se bo Amerika udele-žila konference držav podpisnic washing-tonskega sporazuma ir \ttn 1922, ki jo je priporočilo Društvo narodov. Določila bo svoje delegate, čim prejme ura Ino povabilo iz  2eneve
Palestinski nemiri — delo komunistov
^   Angleikega komisarja Je nbil komnnistačni ageat, da bi izzval spore med Arabci in Angleii
Damask, 7. oktobra. A A. (Ha vas). Po poroćilih iz zanesljivih iranskih virov se zatrjuje, da ubijalec angleikega poiicijske-ga komisarja v Nazaretu, katerega umor je povzroćil znane stroge ukrepe britanske vlade proti Arabcem. sploh ni Arabec. kakor se je doslej smatralo. Ubijalec je neki armenski komunist, ki je nedavno prisel iz Amerike in ki se je Arabcem prikazoval kot »armenski volk« ali »armenski lev« in ki je ime*! neposredno zveze z Moskvo. Umor, ki ga je izvršil v arabski obleki s petimi sodelavci. je bil storjen z umenom.
da se skale odnosaji  med  Veliko Britanijo in arabskim   prebivalstvom.
Jerutalem, 7. oktobra, z. Angleške oblasti so izdale strogo prepoved razširjanja letakov, lepakov in drugih tiskovnih ali pisanih okrožnic, naaaiajočih se na areta-cije arabskih voditeljev. V zadnjem času je bila namreč vst dežeU poplavljena z n«jrazličnejšimi letaki hujskajoče vsebine. Kljub prepovedi pa se vs*ko noć po>arlja-jo po mestih novi lepaki, pred katerimi »e v  ranih  urah   zbirajo  mnozice
Prva zmaga Enwea
HaaK, "** ok-tobra. V šabo\*ki tekini med prvakom *veta Euwejem in Aljehinom je včeraj po kratki prekinitvi nnagal po 50. potezi Euwc.
Slobodna trforlna med Francijo ta Angttjo
Pariz, 7. oktobra i. Danes je bil parafiran novi trgovinski dogovor med Francijo in Anglijo. S tem dogovorom se odpravi kliring in uvede svoboded plačilni promet med obema državama.
Odnkoranfe -
Beograd, 6. oktobra, p. Z redom sv. Save Je odlikovan obćinski urađnik Alr>jiij š4Ub+ v Omeodju.                                         ]
Hod potres v Mefaiki
Mexico City, 6. oktobra, g. Mehilta j« zo~ pet doživela potreeno katastrofo, katere ob-se«r pa še nj znan. V petih mehiikih zvetnih đržavah bo občutili potresne ranke. V «It-žavah Veracruz in Oaiaca ee je po doseda-n>Jh vesteh porušilo mnogo hi5. Stevilo smrtnih žrtev še ni inano, vendar pa je, kakor 8e wM» 2elo veliko.
Sorzna Doro6i!s,
Onih, 7. oktobra. Beograd 10. Pariz 14.32, London   2152,   Kew   York   434.50,   Brueelj 73J25,   M-:ian   22.93.      Amsterdam   240.20, BerKn  174^0, Donaj 80^0 do 8L75, Praga
Bratje, sestre!
Kakor je bilo ie objavljeno, bo do ftklepn na meddru*tveni seji za Uah-U*mk«, sokolska društva
spominska žalna sve^flnost m blagopokojnim Viteškim kraljem Alekaandrom I. Zediniteljem na oblet-nico tragične smrti, v soboto dne 9. oktobra 1957 ob po 21. uri v Ulmadnici LjoWj»nskega Sokola v Narodnim domu.
Na ialno svečanost opozarjanio in vabimo »voje članstvo in naraščaj ter zastopstva  drugih   nacionalnih   društvv.
Udeležba v me^čjanski obleki z zna. kom.
LjabljanHka  sokolska  društvu.
Potiticni   oii^\nik
„Jugoslavija nad vse!"
Sedavno tegu smo objavili mišljenje /ir-vatskega lista ^l'irovitičanina« o sporazumu, ki se pripravlja med t/r. Mačkom in nJruženo be&grajsko opozicijo. List je kratko in jeJrnato poveđut, da ne veruje v ta sporanim, čes »iz te moke ne bo pogače za Hrvate.« »Obzor« je »Viro^'itičttninmc zaradi te izjave poHeno oštel, če§ da ni hrvatski list, ako tako piše. V svoji zadnji šievilki je sedaj isti »VirovitiČaninc oštro napadel dr. Mačko\"ega namestnika inž. Avgusta Košutića, ker je na nekem shodu bivše hrvatske seljačke stranke izjm'il, da so Hrvati čisto poseben narcxi, ki nima s Srbi in Slovenci prav ničesar skupnega. List ogorčeno zavrača to Ko&utićevo stališče, ki je v rezkem nasprotju z vso hrvatsko prošlost jo in zaključuje svoja tzvaja-nja z viklikom »Dragi Bole, pošlji nam v Jugoslavijo kakega Mussolinija ali Hi-tlerja, da nas vse skupaj nauči delfffi in klicati: Jugoslavija, Jugoslavija, Jugoslari-ja nad vse in nad vsem!* »Obzor* bo sedaj govoio izključil virovitički liši radi tega vzklika, pra\' posebno pa radi kritike tni. Košutića, iz občestva hrvatskegj časopisja!
Kal je naivečji šUnnđal XX. stoletia?
Sa to vprašanje oJgovttrja »Katolički tjednik«, glasilo nadškofa dr. Ivana Šari-ća v Sarajevu. List pra\*i, da je največji Skandal XX. sfoletja to, da je dclcrvstvo zapustilo Boga in cerkev. \ato list nadaljuje: »\a vprašanje, kdo je zato odgovo-ren, se danes tuđi že s katol'ške strani *o-glasno in skesano priznava: Mi kut (Alki smo odgovorni! Dobit) situiram stjnovi med nami, ki so se oddaljili od dobrohotne modrosti evangelija. Duhovščina, ki se je lepo umaknila v svoje komodne dvorce in župnišča, a ni slišala, kako se na obzorju bliska in grmi. \ismo razumeli glasu časa. .. Mi katofiki in cerkveni Ijudje — ne cerkev, ne Bog v njmj — smo delavce zatajili. Ostali smo v večini gluhi in indolentni. A delavci nišo Čakali Glad nima oči. Oni so šli za onim, ki je prvi pnšel k njim. Oni so šli za gesli materializma in brezboštva. Proti cerkvi. V katastrofo in nesrečo, s\*ojo in naso. Zaman je sedaj pretakati solze. Situacija je taka in treba ji je moško pogledati v oči. Mnogo smo zanemarili in mnogo moramo pretrpett... Pri nas je dela\ttvo še v manjšini. Ono je sele v nastajanju. In pri nas še sploh ni odpadlo in ni prelomilo z vero, Z relativno malo truda se lahko delavstvo očuvamo Rogu in domo\>ini. Moremo in moramo, ker je ono tuđi pri nas nesporno stan bodočnosti. Morda tuđi večinski, najmoČ-nejši in najštevilnejši stan bodočnosti . . * — Tako tama* stoka in joče klerikalno glasilo, ker nima detavstva \*eč v rokah in to po krivdi katoiiikih bogatinov, ki so se »oddaljili od modrosti evangelija^, in po krivdi duhpvniko\\ »ki so se lepo umaknili v komodne župnijske dvorce, pa nišo vi-deli, kako se bliska, in ne čuli, kako grmi na obzorju.« šarićev organ zaključuje s\*o-ja izvajanja § pozivom: »Odvzemimo našemu katoliškemu naraščaju odgovornost za največji  skandal  XX   sto!etfa?«
Nodšhof o Uorhordutu
Tako-le označuje glasilo \Thbosanskega nadškofa svoje staiišČe nasproti konkordatu: » . . . Katotiška cerkev nima razloga, da bi prosiačila ali izsiljevala konkordat. Ona tuđi brez njega lahko živi in cvete. Glavni motiv tega stališča je v tem, da v cerkvi Uvi Bog in da ona črpa s\*ojo vital-notf in svojo moč prvotno od Boga in iz venke zavesti s\*ojih vernikov, a ne od pri-vilegijev, koncesij in milosti, ki ji daje ali tzkazuje država in po&veina oblast. Radi prav istega razloga smo tuđi danes mi ka-toliki praktično popolnoma indiferentni na-pram končnemu iziđu borbe za konkordat med vlado in jugoslovenskimi ali bolje srb-sklmi nacionalisti in srbsko pravoslavno cerkvi jo. Mi v tej borbi sploh ne sodetuje-mot a kamoli da bi nas ona delala nervozne ali tirala v strah, zaskrbtjenost ati strastveno samoobrambo. In če tuđi propmŠe konkordat, katoliška cerkev bo Uvela in bo zopet najmočnejša. naMtalnejšm in naj-boij organizirana konfesija v državi. Dru-gje to mistični izvori njene moči. Pod to perspektivo nas niti ne zanimmjo nmjnovmj-l\ poskusi, da se konkordat zruM »za voljo MaČeka in Hrvmtov*...« — Ako je stvar taksnm, kmkor Jo stik* nadskofov orgmn, potem res ne rasumemo, čmnm toliko hrupm rmdi nernčnef* konkordata,  brat kataw-
' y Tt» jiv,-
•8LOVBNBK1   RMOIk MrM, T. <kUHm 1MT.
Stpv; ??°
Dolenfska proga «% pod Golovcem v nevarnosti
Voda |« bila ođmešU vzdoli daaaega apawnn> <Ma pod
ielendco pr«o#| zen4*
Ljubljana, 7. oktobra
Najbr* niste pomislili, da je  »aaaipava-
nje«   GrulMurJevega  prekopa  v   svezi   tuđi
z Dolenjako progo, ki 1c* pod  Golovcem
tik nad opornim ildom globokega prekopa.
V  resnici je bila letos dolenj&ka prosa  ob Hradeckega   ee*tl   v   veliki   nevarnosti,   v tako veliki, da ndcateri Se vodno dvomijo, aJi je ta nevarnost v resnici  povsem  od-pravljena.
Zadnja leta je bil Grubarjev prekop stalno odprt in po njem je tildi odtekala voda, ki jo sicer odvaja sko-zi mesto Ljubljanica. Voda v Grubarjevem prekopu prečej c*ere zaradi znatne ga padca. Dno ni tlakovano in zato so g-a močni tokovi na mnogih krajib zelo razrvall. ć1? je porobljeno dno samo sredi, fle ni tako velika nevarnost. ko pa voda odnese zemljo ob zidovju tlo temeljev, se prav lahko zgodi, dn zemlja potisne oporno 7idovje v <?trugro. dm bi se podrl oporni zdd, bi se sesmlo v stnig-o trr!i obrežje z nasipom, ki na niem leži proga. I>o katastrofe bi lahko priSlo prav teda;, ko bi po nasipu vozil vlak. ki bi strmog'a-vil v globok prekop. Verjetnost, da bi s^ podrlo zidovje. ko bi vozil vlak. je tem v=>č-ja. ker bi se zerneljske pTasti sprožJl<? zaradi   tresljalev.
Tej nevarnosti smo pa k sreći letos uSli. Da je bila v resnici velika, «*e ie Izkazalo pri preiskovaniu ^truere, ko so uerotov'ii, da je voda odnesla vzdolž desneg-a opor-nega zidu pod železnico do temel'a v dolini već metrov zemlje. Strokovnjaki so se ćelo čudili, da se zid ni podrl, ko v stni-gfi  ni   imel  več  nobene   opore.
Dno je bilo treba začeti takoi zas'pavati. K sreči so dobili dovolj dobrega gradiva od stare Maverfeve hl5e m Mari.ienem ?rera. Sesrili so g-a toliko v prekop, da 30 nek^-teii Ijudje res 2e zičeli misliti, ali mordn ne bodo zasuli prekopa. 7d?»i. ko 1e regulirana Vnibljanica . . . Stmgo so zič>li popravljati navzgor od zannmice To rlelo je zvezano s preceišnjiml težk^ami. Kn-dar   je   voda   previsoka,   ne   rrorejo   delati.
V   ponede-ljek   so   se   zoret   lotili   oVa   po tritedenskem  presledkn. Voda   ]e  bi!?   ?e^o n'zksL.  in \*reme lepri. Toda v torek  je  7a-Čelo liti in dolo se je zopet ustavilo za tip-dosrleden  čas.
Delo vodi terenski sekcija za recitacijo I.lubljanice. Nasip spu5*aio po lese'vh liia-kih v strujo na vaeon^Ve. pos*av!iene na tovom em ćolnu. Zdaj so p-nravlinli strusro ob železniškem prevozi] na Hrad^^keara cesti.   Težko   je  reći.   če   bo   letos   Se   dovoli
fiaaa vgođno vrma, 4a bi fc*fc» poptavtU vm> »trupo. Nekateri niAMjo* da tilriao popravljanje ne tmirit mnogo, baš da bo voda zopet odnesla Baaip. V remld otraga tako ni popravljena na v*tae čaat, *mdar pa ni verjetno, da bi voda odnesla kanalu nasip, ki je tuđi trdnejsl ter odponeJH med ajtai je kamenje in opeka kakor usedliaiko blato. Ražen tega se pa vodni toki v strugi tuđi spreminjajo in voda koplje stalno Ie tam, kjer je Se začela Zato bo struga dobra vsaj nekaj let. Vođa je pa peveda precej nepreračunljlva in nevarnost, kl ;e pretila opornemu zidu. ni povsem odprav-Ijena. Tolažimo se sicer lahko, da bo terenska sekcija nađzorovala delovanje vođe in da ob pravem času odstranila nevarnost.
Da so vodna đela posebno težavna. nam dokazuje tuđi razširjenie karTovškega mostu. Pred mesecem je stavbno podjetje postavio na obeh straneh mostu o lre. ki so bili oprti v strugi. Komaj je pa bilo odra-nje končano in so se začeli pripravljati na betoniranje, je začelo deževati. voda je naglo narasla ter je bilo treba odpreti sa-pornico v Grubarjevem prekopu. Dokler je bila voda zaprta, je skoraj po\-sem mJro* vala, čim so jo pa odprli, fe začela moćno dreti in čez nekaj ur je odneila skoraj ves oder. Podjetje je utrpelo za več tisoft dinar jev škode, nekoliko žara31 J7gube le«a, še več pa zaradi brezuspešnegra dela. Dobre tri tedne je bila vođa tako visoka, da ie nišo mogli zapreti. zato ss podjetje tuđi ni moglo zopet lotiti odr*nja. f*e bi bilo vrpme ugrvdno, bi zdaj nazbrž že bilo končano vse delo.
Raz§:r;>nje karlovšfcegra mo«tu je zelo potrebno. Na tem mostn je skorai T>rav tako živahen promet, kakar nn frančiSknn-skem. Mo«?ti?čp ie t^ko o?ko. da se tram-vaf in kmečki voz srečaf3 p tež^vo Hodnik ie komai dovolj širok zi enega -lamega pe5oa. Mos^ i° obremen^en *e tem boli. ker je na južni strani Ltrbijnn? z^^1! Pomisliti ie treba, da med trm in pcdpe-?klm mostom, torei v 1jT*ipi okrr^g 15 km. ni nobenesm mostu Raz^n tega ie mocrt nreobremen^en, ker 5* ve^no ni ino-sti^n med StreliSko ulico ^n ITradecke^a cesto. Samo razsiri^nje ^arlovSkegra mostu ne bo mnoro zalegrlo.
LiTiđie 50 tuđi radovef'ni. kdal bo most tuđi v resnici razSirjen. kaiti če bo pod-ietie Čaka^o. da uoade vc^a. je verjetno. da se bo dela W:!o Sete prihoclnjo leto poleti. Baje bi lahko »>r«favn'> oder tako. da bi ga pri tem ne ov!ra> voda. Toda v tehnične  zadeve  se ne  snu^-amo.
Balet »Vrag na vaši«
Popoln uspeh velikega baleta Mlakarjev in Lbotke tndi
v Ljubljani
Ljubljana, 7. oktobra
Tuđi druga, sinoćnja prelistava velikegfa vsevečernega baleta je privabila v nado opero toliko obćinstva, da je bila niša na-bito polna ia so morali postaviti ćelo nekaj etolov v pritHČje. Po zmag^ah v fevici, Nem-čiji in Zagrebu so Mlakarja in Hhotka upravičeno ponosni na popolni umetniški uspeh in topli sprejem tuđi v hladni Ljubljani.
Jugoslovenska folklora v ^lasbi, dejanju in opremi, hrvatska ljudska meloJija. hrvatska narodna pripovedka in hrvatska narodna noša so kakor v Gotovčevi izredno ljuW<i in učinkoviti operi v r-Eru z onegn sveta« na nov, a sličen način zmagali tuđi v tem, v vsakem pogledu impozantnem in sijajno iz\*ajanem baletu. »Vrag- na vaši« je resnićno reprezentativna baletni umet-nina. originalna. lepa in mo*na po svoji harmonično zli ti gi as beni in koreografski vsebini; Mlakar-Lhotkovo delo ni Ie naj-visjega lokalnegB. pomena temveč je obogatilo najboljSo sveto\-no baletno literaturo s kreacijo, ki stoji in bo 03tala v prvi vrsti najlepftih cvetov z baletnega \Tta evropske sodobne umetnosti.
Vsi naši dnevniki so že pred premiero obžirnt^ poročali o bogati, živahni, vseskozi pestri. dramatsko efektni vsebini dejanja in o Lhotkovi tehtni, mojatrski napisani plasbi, duhoviti instnimentaciji. njeni apar tni in tako zgovorni ilustrativnosti. Čitali emo že, da so Mlakarja in Hhotka ustva-rili libreto in partituro, ki sta s svojo iz-virnostjo, notranjo in zunanjo s41o pridobila povsod, kjer so ju spoznali. navdmSeno priznanje in pohvalo. Tuđi Gledališki list prinaša cek> vrsto kritik zagrebskih, Švicarskih in nemških listov. ki so vse iste sodbe. da je »Vrag na vaši«; s svojo glasbo in s svojimi dogodki žel uspeh, ki je iz-reden in v polni meri zaslužen.
Aplavzi, navdušeni vzkliki in šopid so spremljali' tuđi v Ljubljani obe doeedanji predstavi in kar nič ne dvomimo, da «e napolni naša opera tuđi ob tretji uprizo-litvi. Saj je uprizoritev, v koliikor to đo-puščajo nas teani oder in ost?la sredstva, tuđi pri nas dovršena. Koreograf in reži serja Pia in Plno Mlakar tar dirig-ent ravnatelj Pobč eo storiii resnično \'»e, da snio gtfedali s polnim zadovoljstvom v Ljubljani doslej sj>k>h najvecji in najlepsi balet,  ki je obenera naš. jikgosiovenaki.
Na sedmih priaoridčih se oddgTava de-janje. Režiser ja »ta jih oznaAila z najboj potrebnima »redatvi, da je imel pleani zbor b solisti čim več prostora at svoje n&sto-pe. Veodar sta dosegla prav 1«P«, mične, tuđi moono efektna io ietimno poetične scene.
Glavni vlogi. Jelo in Mirka igTata Pia In Pino makar. Brez ctvx*na je Pino Mlakar v piceni umetzKMti na vrhuneu in v svoji tehmdni dovT«eno«tif teleanl in mi-znični vztrajnoMi visoko sto$e£ mojarter, ki nadkriljuje v»e osebje.
Pia MMcarjeva mu je sorodna tovari-Sica, ki otoviađa «voje tc*o v vaab kretnjab a 6udovito ioehkotto, isv«ja, VBfr pleae in plaj^otnkničn« priaore plastično in verjetno Ur razvija, stopnjuje in zaključuje avo-je g*e lofieao in »»artrari »tetsko. V paotocotenićtiih aceoali je rasumljirva tudl laiku.
I^nrsUn Vra« je O. Hmmua, poln hu-morja in grotu^iii; odKčoa ptorallra je O. Trivra, ki plete bratimo tamo valčka; karakterno piwv ddber je »niAB* Z. Pia* t*r, ijrvdno pamn&tm hrvatflki Vaiek ter Mrahopatat fcaja L *mmr%š. VeMko aado-
ka,   ki  jo  daje  izredna nadarjeno  deklet-ce N. ć»godejeva.
Ansambel je vzorno vigran, točen in precizen. Nikjer ni vrzedi, in imaš vedno %*tisk pK>jKJlne povezanosti in naravnostl \'sehi ki 3O na odru. Del baletne^a fli'itn-bla zagrrebškega Narodnega kazališta je sodeloval re^učno z vso vnemo in vztraj-no napeto igro. Zagrebška hrvatska garderoba pa je še posebno močno dvignila s svojo lepot.o p>estre ljudske prizor« na sej-mu in na izprehodu svatov ter je bila v tem pogledu zlasti ereČna huaioraa elika na og-leoih v Jelini rojstni hiši. Ražen domaćega baleta sodeluje tuđi ljubka skupina dece v zadnji sliki pod idilako cerkvi-co. Naš mešani operni zbor pa oživi ja ne-katere priaore s spevi, bodisi v ozadju, bo-disi na prizjoroici.
V splošnem bi bile nekatere scene udar nejše, ako bi bile krajše, zlasti finale trpi na raztegnjenoati. Rea }e včaaih dobrega kair preveč. Toda o tem govore priobčene kritike.
Avtorji, Pia in Pino Mlakar ter Se po-sebej FranLhatfca fto bili neštetokrat kli-cani na rampo ter so se lahko prepričali, da so želi iskreno priznavan, moćan uspeh, na kateregu 90 upravičeifeo ponosni.
Fr. G.
Za zaposlitev vo)nih invalidov
Ljubljana, 7. oktobra
Na zadnji seji ljubljanskega oMinekega sveta je sprožil obč. svetnik dr. Joia Bohi-njec naslednji  samostojni  prediogr:
Organizacija vojnih invalidov je javnosti že pogosto obrazložila teiak ^motni pološa], v katerem u mi rajo vojni invalidi. ZaznaU buio za slučaj«, ki «0 naravuost stračni in v pravo sramoto nali kulturi in naši social ni miselnosti. Vojni invalidi ne mor?jo biti samo objekt ©ocialnega skrr«tva, oni eo muogo ve5: oni so najdra^ocenejše in naj-ve?je žrtve *\Fetovne vojne in prizađenranj za na^o nacionalno, državno-politično svo-bodo. Vojni invalidi eo bili prisiljeni, da co ćelo v svojem vdlikem patriotizmu izrekli befrede oštre hi teike obsodbe brezbriŽAO-6ti  državne politike za vojne invalide.
Ne samo država, v*a javnost, vsak poaa-meznik, zlasti javne korporacije so dolina, da se v svojem delokrogu, zlasti pa v okviru pozitivniti zakonskih đolžnosti zanimajo za usodo vojnih invalidov in da o tem vodi jo najvestnejše račune. Vojni invalidi eo se morali priložiti, da se ekoro nihee ne brijja za one pr©dpi>e invalidskaga Baketia, ki podjetnikom privatne^a in javne ga značaja nalagajo đolžnosti, da morajo zaposliti gotov odftotek vojnih iovaliđov. Vojni invalidi eo morali povedati, da se ninSe ne potrudi olaj&att njih nsode e tem, da bi njih otroci pri pođeljevftiiju ftluib pod druftfe enakimi pogoji imeli pradnoit.
Ljubljana naj napram TOjnim invalidom v polnem obse^u etori svojo dottiiosl, v prvi vrsti ono, ki je pisana ▼ pozitivnem zakonu, nato «e one dolinosti, ki »o »pisane v zapovedih nacionalne hvaletnosti napram vojnim invalidom.
Predlagani:
1. Gocialno-pomi&ti odbor liaj gotovi točno število vseh vojnih invalidov, ki 00 zaposleni v službab mestne obSias z oniaS-to položaja in prejemkor. Na podlagi te ugotovitve naj ob*. svet stori vte potrebno, da bor mrtni aMbi fapomleoo n*J«anj
toliko vojnih tnvalidov, kolikor to zahteva bi podMi invalidski zakon, ako vejU «a-poalitev bJI Mvanfli nsavaiav ovitoe Wm ,
2.   nurfil— poiiUiai    oifcar naj ajntovl itevilo oaafcfc ki so utršci  vajnih iavalidov in  so  v «kiA»i  mesta^ oMaa  Ijukllanska, vkljuttvfc BMstna podjsiia. Ka  podtefi toga pregleda maj oMiniki itat stori potrebne aklepžs 4a bodo proiajs «trok vojnik kv Talidov sa eprejem v neataa službo prtmar> no uvaieVHM.
3.   ■ofistoe politični odbor naj ugo4ovi v koliko po4H)a na osemljn niestne občine ljubljanska vražujejo pri zaposlitvah delav-* cev   in   naaM£t?ncev   invalidski   zakon   ter naj organizira  potrebne     korake, da  bodo podjetja  vvaiovala     predpise   invalidskega zakona.
Nevarnost poplav še ni minila
Ljubljana, 7.  oktobra.
Nevarno&t večjih poplav še vedno ni povsem minila. ker je vreme še ne^aneslji-vo. vole pa od včeraj še nieo po\-eod upadle. Prav za prav moramo irovorit i že 0 popla-vah, saj )e pod voclo velik de! Bar ja Vei jarki aa Barju &o polni in prozi veoja poplava, če bo začelo zopet močneje deže-vati. Ljubljanica ie b'la davi na Barju 1.50 m nad normalo. Vas Lipe. ki je v«eiej naj-bolj pnzadeta na Barju ob močnej^em fie-ievju. je w>pet delno pod vodo. Pcvi vode je pa tuđi del črnovaške ce^te pri Lipah Poplavljene so HaTiptmanice. kjer je prr-etopila bregove Ižica. Pod vodo je mnogo travnikov v Crni va^i in ob Ižan^ki cesti. Xa Barju poplava ne bo napravila več nrnopo škode, ker eo pfavne poljake pridel-ke žc po?pravili. Krompir «0 skopali pred tedni. Pa5 pa je še na polju precej zelja. repe, korenja ifd. Ce bo voda stala deij čaea, bo  zelje seveđa  7afce!o giiiti.
LjuWjaniea j« na F'ižinali še vedno izred-no vieoka. in sicer 230 m nad normalo, verii^ir ee je dopoldne kazala tendenca upadan ja. Ce ne bo deževalo v*nj dva dni. bo nevarnost povodnji minila. sicer pa pre-ti prava katastrofa.
Sava je začela- ponori polipi upadati. Na ptaninah je zapadel snei? in ko zafne «ne-žiti. seveda tuđi upadajo vode, ker name-etu dežja pade sne?. Snoči ob '20. je Sava <losegl:i maksimum, in eioer je bil;i na Brodu pri Ceenjevi elektrarni ćelo 3.1*0 m nad normalo. Zdai vod.i že precef upa.ia. Dopoldne of\ 10.30 je bila 1.85 m na<j normalo, kar kaže, da je precej hitro upa Ha od snoči. Uparno lahko, da Šava Ieros ne bo veg tako visoka, kakor je Hi]a snoči. ko je bila najviša letos. Od»lej bo na plani-nah po većini snažilo, zato go'^ki pritoki ne bodo   već tako močni.
Potujoča protiplinska razstava
Ljubljana, 7. oktobra
Da pouči civilno prebivaJstvo, kako naj se varu je nevarnosti morebitnih bodočih vojn, je banska uprava, orgraniarala potu-joćo protiplinsko razstavo na železni&k'h voaovih. Razstava je meseca septembra in v prvih dneh tekočeg-a meseca potovala po *elezn!Sklh prograh r>oleftjskc in Bele Krajine, zdaj bo pa obšla železniške postaje vzhodneg^i dela dravske banovine. Vozni red, po katerem bo razstava potovala, je tale: Pragersko:   prihod   ll./X.   ob  0.50,   odhod
12./X. ob 5.3X. Sv.   Lovrenc   na  r>r.   pod ju:   prihod   12./X.
ob 5.52, ođhod 13./X. ob 5.57. Ptuj:  prihod 13./X. ob 6.19,  odhod  15./X.
ob 7.48. Moflkanjci:   prihod   15./X.   ob   8.09,   odhod
1«./X. ob 8.10. Ormo*: prihod 16./X. ob 8.47, odhod 17./X.
ob 9.16. SredidCe:   prihod   17./X.   ob  9.38,      odhod
18./X.  ob 9.48.
Dol. Lendava: prihod  18./X. ob  14.30,  odhod 10./X. ob 15.03. Ivanjkovci:   prihod   2O./X.   ob   7.46,   odhod
21./X. ob 7.47. Ljutomer:  prihod 21./X. ob 8.44,     odhod
22./X. ob 8.19. Verfej:   prihod   22./X.   ob   8.31,       odhod
23./X. ob 8^2. Bettinci: prihod   23.7X.   ob   8.45,     odhod
24./X. ob 8.46. M.   Sobota:   prihod  24./X.   ob  8.56,  odhod
25./X. ob 4.30. Hodoi: prihod 2«./X. ob 5.53, odhod 27./X.
ob 6.10. O.   Lendava  Mačkovci:   prihod   25./X.   ob
5.04,   odhod   26/X.   ob   5.12. KrUfcevel pri Lj.:  prihod  27./X.  13.55,  od-
hod 28./X. ob 13.55. Slatina  Radenci:   prihod  28./X.   ob   14.18,
ođhod 29/X. ob 14.19. Gornja Radgona: prihod 29./X. prihod ob
14.28.
Hada nesreća
kolesarja
Mengre5,  7.  oktobra
Snoči okrojz 19. #e je vračala skupina ko-lesarjev iz obrtne ?k)le v Menijsu proti Ra-domljam. Med njimi je bil tuđi Ivan Capu-der iz RapelČ pri Lnkovici. Blizu Stareto-ve torama jim je privozii naproti neki voz-nik brei lači. Vozil je po levi strani. Ca-puder, ki je vozil pred drugim i, ee je za-letel z vbo silo v ojnico in »e hu lo poško-dovan zgrudil pod voz. Ne^reSneža ?o pobrali in prenesli h bližnjo hižo v Pre»?rje, kjer je ostal vso noč, zvijajoč s<» v hudih toleiinah.
Davi je postajenafelnik iz Men«»$a pozval tul pomoč ljubljanske reševalc?, ki pa nišo hoteli odi ti ii Ljubljane, čes. da morajo najprsj vedeti, kdo bo plafal vožnjo. Prketa-jen«#ernik seveda teea ni ve.*el :n trtko \v oetal poneerečeni kolesar v tuji hiši br« z vsake pomoč i. Ker se je nj? sovo stani? po-slabitlo, eo ponovno po»va'- re$evalcef a odgovor je bil isti: kdo bo pUčal vožnjo? Vaposled so se za fanta zuvzo'.i iz bližnje tovarne, povpralali 00 za njegovo ime in zvedeli, đa J3 zaposlen pri pođjetju ^Arborc v Ljubljani ter zavaro^an pri bolnički blagajni. Na treti! poziv so «e reieva*ei od zvali in pohiteli na kraj ne*refe
V tvezi s to nesrećo in Čudnim, narav-noat blrokratičnjm postoptnjem refiilne po-cta)a, nam poroJtojo % deiele: Naravnost ne-ittnunlHvi te nam sde ti predpiei, ki velja-jo predvsem za prebivake z dei>le. Ali »mo morda manj vredni Ijudje? Ali mora Clo-vek z deiele na cesti pogtnit* kakor p^s? Mislimo, da je valnejSa nagla intervencija, nego vpralanje platila. Vemo eicer, đa rele-vnloev se ntat oobena krivda, UJti potU-
I va je postava, toda tak birokratise«n je treba enkrat ta vielej ođpraviti!
faftfl hi im «menfb, aaj m ludt v«nJkl enknt ie navadijo omte«gft reda. SkornJ nibo* me vod pravilno, mnlokđo ima luč, in 6« jo inu, je motel lcioaiba, pritrjena udaj bi voaom, da je nih£o ne vidi. Tu J i bi b|lo dobro« da bi teeli vomiki ubliee »fl števUkami kahor kolosarjl.                           1
Slovo vzomega lolnika
Poljane, 5. oktobra
Izredno prisrftoo je bilo te dni slovo Po-lian od dol^oletnega aolakega upravitelja g. Janka Kokalja in njegova »oproge, ki tta bila nedavno na lastno prošnjo premeftčona v Višnjo goro. Ko je prispel g. Kokalj pr^l 14 leti 6 Koroške Bele v našo dolino, ee ]e tak oj po&vetil na pred kn domaćega kraja. Ni bil Ie doli zgt^den upravitelj in mladini učitelj, ludi izveo Sole je bilo njegovo delo vseetransko. Pod njegovim vodstvom ali ob sodelovanju so procvitala mnoga društva: Sadjareka podružnica, Električna zadruga, Tujsko-prometno društvo. Sokol, JU U, ki je imelo v njeui svojega podpredsednika itd.
Poslovilni v3Čer je zbfal številne prijatelje in predstavnike javnega Življenja. Za vztrajno in nesebično delo pri Sokolu, ki izgubi njegov proevetni odsek nenadomest-tjive^a delavca, ee je zahvalil odhajajoče-mu starosta br. Pivk. Kokalj?vo skrb in delo za epločni blagor Polianske doline je po-adaril iz. Slavko Groze!j, za /gledno deio pri Električni zadruzi se je zahvalil g. Pav-le Debeljak. Seveda pa so ee kar najnskre-neje poslovili o<l svoii?ga upravitelja in nje-Bove soproize učiteljice tuđi šolski otroei in učiteljski zbor, ki bo po-r^al svojega t!o brega vodnika. Ni bilo lahko slovo — ljudi, ki bi znali in hoteli prijeti za delo povsod, ni mnogo. Vprav zato na spremi ja 2. upravitelja Kokalja in uo eoprogo naia najtopleiša želja, da bi uživala na novera služb?nem meetu dim več ereče in zalovolj-stva.
Z vozom v deroči potok
2ele<zniki,  5.  oktobra
Da bi pripeljal domov blode za ureditev ai nenice, ie od^el v torek zjutraj hlapec po-t=e>tnika Petra Pintarja iz Praprotnesa v Selski dolini s konjem in vozom v PodroJt nad Zali lo;j. Hlapcu Francetu sp je pridruži! domafi sin Ivan in delo je 51o hitro od rok. Hlodi ©o bili nalozeni in Že se }s hla-T>ec vrača! proti domu, ko ?e je pripetila luida nesreća, tim ie namreČ privozii voz do re«te pri Podroštu in na most. eo iznenada odpovedali opomiki in med trujem se j3 sesul mot»t, z njim vred pa je padel v slot4no tuđi konj z vozom, vs\ hlodi in hla-pec. Prvi se je re^il vezi konj in se iznehil hladnih valcv, doknj huj&a pa je predla hlapcu, ki so ga hlodi moćno stisnili, Neravno jih je zaradi deževja narasla voda že prirela od plavi jati. Slednjič ee ja France 1p toliko izmot.il, da je pricel plavati in se &kušal resiti. Bil pa je preveč upehan in po njem bi bilo, ker sa je deroča voda zajmila, da mu ni v zadnjem tr?nutku pri-skočil na Vomo5 domafi sin Ivan, ki ga je truAč in n>p©t zmotil pri delu v grapi, da je odhitel k mo^tu. Potapljajočemu hlapcu je prožil veie in ro-ko, tako da ee je le-ta sled-niic  re^il.
Voz &o spravili iz vode kasneje, obvestili so tuđi gospodar)a, ki ja prihitel na kraj ne*reče s kolegom. Hlapcu je nudila pryo pomoč zdravnica dr. Strnadova v 2eleinikih, a davi ?o ca prepel.jali v ljubljansko bolnico, ker so mu prizadsjali hlodi bude no-tranje po^kodbe. Konju in vozu se ni rco-dilo ni? hudega. a škoda je le v?lika. kaj+i ves naloženi  les je odnesla  voda.
Iz Maribora
—  Mariborćanl ta »love««*«! Korotan. V
nedeljo, dne 10. oktobra »e borno vai pol-noštevilno udeležili manifestacijskeg^. zbo-rovanja, ki g-a boarta priredila v N^rod-neni doanu ob pol 11. uri mariboiska po-družnica Branibora in Klub koroških Slo-venc«v z bratskim sodelovanjem raznih orgunizacij in v«e^a narodno zavednega obćinstva. Po zborov?nju do v frančiBkaji-ski cerkvi služba božja za naše borce, ki so padli na koroški fronti po prevratu.
__ Barake — sramota Maribora. 2e ne-
štetolcrat se }e v dasopiaju in drugod po-udjbrjalo, da 90 barake v Dajnkovi udici sramota Maribora. V baraitaaii žive na^sl-romadoejdš sioji našega, mesfca. Njihove živijenjeke prilike so vse prej nego člove-ške. Barake so leglo raznih bolezni, barake so gne^do nemorale. 2e ponovno so bin ti Ijudje v pre«dme«5tnih beirakah in vagonih deležni obkjub, da bo meotna ob-ćina zgT-adila zeunje male hi*ice, kj«r bodo stanovali pnaiti plaćevanju niike »ta-narme. Meetoo občino hnajo v rokah tako zvani katolički Ijudje. oni, ki skrbe za moralo in aJravJe meščanov. Zato vpra iiamo te gospode, kako doigo bodo 5e gledali te razmere, kako dolgo bodo še pustili, da se prirejajo v teh barakan prave orgije, da se tam vsled nezdravih raamer raavijajo kali vaakterih boleaaii? Proč z tratrakaimi. Občina naj preakrbi tem siro-makom   Cloveku   dostojna   stanovanja.   To
__  Iiep   u»peh   trbovelJslclK   »lavčfcov.   V
torelk zve*er in vćeraj dopoldne »o peli trbovdjaflei slavćki Mariborftanocn. Odveč je pisati o sposobnosti tega zbora. Uspeh v Mariboru je bil sijajen, pevci in dirigent g.  duHgoj 9o bife deiežnd  toplega apUbvza.
—   Je  to  katoličko?   V   Mariboru  8e  j« vceraj pripetil kaj  «uden đogodek,  ki pa ni    osamljen v slovenski    kronlki  današnjih dni. Porooali amo, da je podlegel kot žrtev noža 45letai vinidar Alojzij Hladnik iz Košakov. Vče'.aj je bilo njegovo truplo pokopano. Za krsto je lla Ie njegova tež-ko prizadeta žen-:. Rrez duhovnik* in brez cerkvenega obreda 30 zagrcbl* nesreCniko-vo, bolje reČeoo siromaicovo trupto v zemljo. Ni man mano. zakaj je bil pokop brez cerkvenega obreda, '   '         •—°   *•       r-vemo pa, da. se m&rtbortka javnost npra-vičeno   zgraža  nad  tem  »vojevratnlin   pogrebom.   "~*->^A»— i     V«^-------*-     1-   #»-««?
—  Ogeaj v tipdHi. V no«i na sređo |e zgorelo gospodarsko poslopje tirpnisčA pei Sv. Duhu na OotreiB vrbu   ftkodc je okoli 25.000   dinarjev.   OrožmKi   bo  uveđli   strogo preiaka.vo, loer »unijo, da je bil ogenj podtaknjen.
—   Voja&ki  Kapelnik  f.  Jirmock,  ki  je I znan po uapdih koncertlh vojaSce godtoe I v TOM^bon/kmi padeo^ bo »udićloval v t«- |
OMEAH
Za one gospode, ki se brijejo vsak dan
priporočamo   CIMEAN   brivsko   kremo.
Rezilo bo gladko teklo in koža bo aveža
brez mozoljev.
kaJSnjem gledališću. Radi letoAnjega raz-Mrjenega glasbesnega delokroga se je grle-daliSka uprava pogodila z novim voja&kim kaplniko<m za. sodelovanje v gledaliAću. Gospod Jirandk je tuđi di*upod z uspehom 6elo(\tal v grlei^liS<Mht tako zJa^ti v Prapri, BeogTBudu in Banja lluki.
—   Razstava  Ženskih   ro*mh   del.   V   beli dvorani   Uniooa   je   do   8.   t.   m.   zanimiva raastava ženskih ročnih del. Ogled te raz-stave toplo priporoćamo.
—   Napadale«   mu   je   Iztaknil   o*^.   V Oseku  v   Slovenskih   goricah  je  nrznanec napadel 171etnega  posestniSkepa  sina Ma-t«v4a  Cruka  in   mu   *  nožem   Lztaknil   levo oko.  FUbnil   mu  je  tuđi   dcano,   tako   da   je nervamoot,  da  mladenić  popolnoma  o»lepL žrtev brezvestnega napada je v bolnici.
EOLEDAB
Danes: Četrtek, 7. oktobra katoliiani: Ju-stma.
DANAŠNJE    PRIREDITVB
KINO MATICA:   Zločince  iz  Eden   ham.
KINO  IDEAL:   Zavržena žena.
KINO SLOGA:   Hči  Samuraja.
KINO  UNION:   Marija  Stuart.
KINO MOSTE: Silhuete, Dušica Rožamari-ia.
SPD: predavanje g. Dušana Jakšiča o Tranafcilvanskih Alpah oh 2€. v dvorani Dela v^k a zbornice.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Re*»ljeva cesta 1, Ba-hovec. Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič, Triaška cesta.
Znanje tu/ih jezikov ju jelo pri nas ob-čutno pojemati. Krive so iole, iz katerih so nam prav po nepotrebnim vrgli nem-šćino, ki je na ft mladini najbolj potrebna. Njeno mesto je zm'zela deloma francosči-na, toda ne v toliki mer\% da bi se je mladina temeljito naučila, predno zapusti šo-Ic. Tako prihaja iz naših šol naraščaj, ki prav za prm' ne zna dobro nobenega tu-jega jezika, kar ima zelo zalostne posle-diče.
To, kar 90 nam vzele Sofe. bi radi na-domestili vsaj deloma ,« tečaji. Vše potno imamo tečajev tujih jezikov — ruščine, česčine, francosćine, angleSčine in ćelo esperanta. Prav ie, da se učimo tujih je-iiko\\ saj je njih znanje člo\*eku poireb-no, kakor \*oda ribi, če ga zanese pot v svet. Toda na nekaj pozabljamo pri vseh teh tečajih. Nujno potreben bi nam bil tuđi tečaj slovenkcine, da bi ne »vr*i7iV več grđega mrcvarenja nai«ga lepega jezika% da bi ne »držali« predavanje, ne zamenja-vall ovinkov z zavoji, ne izkazovali esperantu nezaslužene Časti s tem, da ga pišemo z veliko začetnico in sptoh, da bi iz-ginita iz slovenščfne vsa grda navlaka, li je je v nji vedno več.
Z Jesenic
—  Nesimetrična ureditev grobov na po-kopalttfu.   Kakor  vsako   leto   pred   Vseml svetimi, tako je tuđi letoa v lepem vremenu   na   pokopališću   vedno   dosti   ljudi,   ki popravi ja jo grobove svojih ranjkih. V zadnjem   Času   je   bilo   na   novem   delu   poko-pališča   prestavljenih   več   res   zelo   lepih spom«nikov,   ki   pričajo   o   đotarem   okusu in IJubezni  svojcev do svojih pokojnih,  ki snivajo  pod  hladno  nišo.   žal   pa  pristojni činitelji  ze  takoj   v   početku  nišo  polagali pažnje na pravilno ureditev grobov, ki so aek> različni po dolžinah.  Potaopaliski   nacrt   predvideva   ob   stenah   dolžino   gTobov 270   cm.   Toda   teg-a  pred piša   se   malokdo drii.   temveč   dela  vsak  kakor  sam   hoće. Dolžina nekaterih grobov zna^a komaj 150 cm, pri drugih pa po 270 cm in to pri gro-bovih odraslih oseb. E>a je rrl takih rm ?!i-kah nemof^oće urediti lepo in  ra\Tin poko-pališko stezo. je samo ob sebi razumljivo.
—  Sađnt tT|f je nm Jesenicah \   zađniih tednlh  dobro  za-ložen. XJgadna, sadna  letina je   precej   ugrodno   vpllvala   tuđi   na   cen#. Ku^fjo  s   sadj#m   in   drupriml   dežflnimi pridelki  lepo  utpeva,   tako   da   se  većina kmetov že v opoldanskih uiah s praznim 1 vozovi  vrafia nazmj  na  svoje  domove.
Raca hi tele
«
—  V  soeeđni   vaši   ima-jo  teti^k«  m  tremi noffarm.
1— Beži no. to bo potovo raca. — OprMti, §*j vcwl*r razločujem raco od t*mf>
Stev. 22Q
»8L0VBN8KI   1« A ft O D«. Mifak. T. ***** Jttr.
^____.______„____                                                  i ^^JI^»MMM ^                                                              -                        ___._
Stran 9
DNEVNE VESTI
—   Kongres  JagoeloveaaJtega sdravniike-ga   društva.   Letodaji   koogre*  naših  sdrav-nikov bo od 10. do 12. t. m, v Novem Sad-u. Na dBevnem  redu je  veo referatov  iz  medicinske »froke Med koreferemi je tuUj nri-marij dr. V. Meraol iz Ljubljaue. Pri javlja nih j« okrogr 50 predavan] naših in inozetn-skih  udeležeiKev   kongresa.
—   Legitimacije  vpokojencev   za  znttaa« voznlno. Z odiokoni  geueralnega direktorja državnih  železnio j© dovoljeno izdajati upokojenim  državnim  uriužbenrem   izven  prometnih   u*t-anov      legitimacije   za   znižano voznino  takoj   po  »pokoji tvi,  toda   pol pokojom,  da  prejttnajo   akontacijo   na   pokoj-nino, kar caora potrdit; oblast, ki akontacijo daje.
—  Zborovanjc gestilnirarjeT ii v»e drvare Včeraj <iopoUlne je bila  v Splitu seja uprave   Zveze  gostilničarskih   zđruženj   in   dele-2 a tov   gostilničarskih   organizacij   primorske tanovine. Davi se je pa pričela v Splitu iz-redna   glavna   skupšcina   Zveze   gosiilničar-skih zadrug  v navzo&noćti   ilelegatov   iz vse države.   Na   dnevneui    redu   t?o   važna   »tari ov »ka    vprasanja,   med   drugim   vprašanja avlorskib honorarjev  in  nove uredbe o go-^tilnab in hotelih. Govorilo se bo tuđi o našem   botelir&tvu  «   posebnim   ozirom   na   tu-rizem.
—   Tnjci  Se  vedno prihajajo  v  Dalmacijo. S  parnikom   ^ Kralj  Alek*=ander-   je prispela vreraj  zjutraj   v  Split  večja  skupina svira r-čkvh turistov. pojx>1dne pa skupina nem>kih turiMov. S parnikom >Love*n< je pa prispela skupina švicarskih novinarjev. Dane* po-poldne priphije  v  Split velik   an^le^ki  par-nik   >Ar;indora  Star , s  katerim se   pripelje ©kroe 400 turUtov.  vočinoma   Ansležev.
«wrar—^~JBaV—JHC "^"J3MaT"*~~"*lHBMHa^a)
»HČI SAMURAJA«
Prvi  veliki  nemško-japonski  film v režiji znanega  tvorca alpinistiCnih filmov
dr. Arnolda Fancka. Setsuko Hara                      Isamu Kosugi
HHv J ^J^x j   ^a^a^aV   ^a^ai   ^^S a%   ^^^P    ^a^P    ^aa    ^^^^V   alfe  ^^b^b^bb
Sijaj in nizine Pariza
v velefilmu genijalnega režiserja
ZLOCLNEC IZ EDEN BAKA
Harry Baur                                     Inkišinof
Največji zgodovinski film
MAKIJA STUART
v glavnih vlogah Katarina Hepburn
In Fredrich March
Eden izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo določil žrebt bo dobi! modem damski klobuk po vzorcu Marije Stuart, model Salona   Truda.   —   Klobuk   je   razstavljen
v Unionu.
Danes predstava ob 16. uri, obe većerni predstavi odpadeta vsled Krekove proslave
Predstave danes ob 16.,  19.15 In 21.15 uri
—   Bnrza  dela   v  Ljubljani  ie*ce   mlinarja, vrtnarja, tr^ovskepa vajenca, vajenca za pletenje   biija.   kamnoseka   za   ohdelavo   umet-nesa  kaiuna   in  brusača  7a  poliranje.
—   Nove stanovanjske  hiše  v Zasjrebu.  Po ftilnam patlcu  gradbene delavnosti   v Zagrebu   v   letih   1933-34   S3   je   položaj   predlan-č=kim  nekoliko zboljŠal, lani  pa se bolj.  Le-tos je  ^radbena delavnost v  Zagrebu  zopet nekoliko nazadovala, vendar pa ne otčutno. V   prvih   devetih   mesecih   lan«?kega   lata   je bilo  izdanih  4^2   srađbenih  dovoljenj,  letos pa «mo 458.  Letos je  dobil  Zagreb okrog 2*20 novih stanovaniskih hiš in vil, grade jih pa  že  okroi?   150.
—   Vozna olajšava   za  proslavo  v   Skoplju. Poročali shk> že, da bo 26. oktobra v Skoplju proslava  2oletnice osvobojenja  južna Srbije. Prometni   minister   je   dovolil   udeležencem proslave   fralovicno  voznino.   Vozna  olaj^ava velia od 2*2. do 30. t. ni. aa potovanje v Skop-lje in od 26. oktobra do 3. novembra za po-vratek.
NA MORSKE RIBE
danes In jutri h  »KMETU«  —  Gosposvctska cesto
■■aflOBHBHHBBKVIiriMMlh
—   Cankarjov   3>Za  narodov   blaatir«  t  ■*-pretiskom gledalištu. Dre-.i  uprizori zagreb-^ko jzledališce Cankarjevo komedijo >Za narodov  blapor^.  Prvič so uprizorili  v  Zagrebu to komedijo 27. aprila 19H4 in eicer tuđi tak rat   kakor zdaj  v  režiji   Hinlca NuSića.
—   K  večnemu   počltku so včeraj položili v   Varaždinu  £. dr.   .SUvka   Milan'ća,   ki   je bil  zadnje  &vse  ra\Tiatelj  podružnice  iava-rovalne  zadrusre  »Oroatiae«   v  No^em  Sadu. Pokojnik je hil toidi v Ljubljani dobro znan in ^poštovan, mj je bil  več let Žef organizacije   ljubljanske   po-iružnice   »Crotiae«.   S svojim bpim značajem in tuđi * evojim^o-delovanjem   v   raz-ličnih   na^ih   orpin izaći ja h si  je   pridobil  mno^o  prijateljev.   Pokojnika borno  obranili   v   najlepšem  spominu.
—    Brezovica.   Zdaj   smo   v   neposrednem K>epd?tvu z ljubljansko občino, a kljub temu smo Že  vedno odrezani  od   Ljubljane  kakor zapuščena vas. Nedavno ^mo dobili sicer *e enega   pismonošo,  v>ndar  se  >e  dopaja.^ da prejemamo   ;x>^to   pozno   dopoldue   ali   sele drusi  dan.  Li^te  prejemamo navadno stare. Za te nedostatke zdaj pač ni veČ nob^ne^a opravifila.
—   Vreme.  Vremenska  napoved  pravi,  da bo oblačno,   hladno  in  spremenljivo  vreme. Včeraj   ie   deževalo  ekoraj   po   v*eh   krajih j na^e   države.   Najvišja   temperatura   je   zna- j sala  v  Spiiiu  23. v  ^koplju 23, v Sarajevu ! 18. v Mariboru 16, v Beogradu 11, v Zajrra-bn   10. v  Ljubljani 9,8.  I>avi je kazal baro-meter   v   Ljubljani      764.9,   temperatura   je značila  7.6.
—   Drava naplavila žensko truplo. Včeraj >c naplavila. Drava pra Varaždinu truplo 28 do 30 let   stare  Zeneke. Utopijenka je ^aje
loma i/. Slovenije. Truplo je že rnzpadalo. Vse kaže, da je lemala že mesec dni v vodi. Neznano utopljenico eo pokopali v Var raždinu.
—    Poroka   r   gaporn.   V   jetniiki   kapelici okrožne^a sodišoa v šit«niku «o imeli v lo-rek zanimivo  poroko.   V   preiskovaln?m za-poru eedi  že tri   nieeece 271etni  Gjoko Ko^ vačevič,   obtožen,   da   je   v   Gablovcu   posilil mlado kmetico Jurko BarčiČevo. Fant je bil do  uže* zaljubljen ▼ Jarko  in prigovarjal
ji je, naj »3 porod i njim, pm ga Jurka m marala. Končno jo je iant e pooiočjo svojiii prijateljev ugrabil, potem pa posiliL Jurka ff« je ovadila in priiei je v preiikonraiai »a-
por. Ta eas m j« pi oniehčalo njeno ftrce in vzJjubila j? fanta, ki jo je bil posiliL Hotela sa ja rediti iz preiskovalnega upora. Ker pa ni ikn, je ekleniU oroožiti se s njim. Tako je prillo do poroke v jetniiki k*p«Hci. Kovačeviča so iipuMili iz preiskovalnega ia~ pora in sodnik je ie čestital poročencenuu
—   Zagoaeten   ile^in.   Blizn   glavne   eeete Križevci—Zagreb med Lonjieo in Vrbovsko luko je  nabiral neki  kni?t  včeraj  gobe,  pa je nasel   jzolo, ie   razpadajoce žen«ko  trup-io.  Sodna  komisija  je ugoiovila. da  je  morala   biti   neznanka   umorjena   ie   pred   do-brini   meeecem. Stara  je  bila  25 do 30 I at. Na okostnjaku nišo mogli najti nobenih sle-dov   zločina,   zato   sklepa jo.   da   je   zločinec svojo žr'ev zadavi 1.
—   Zveza za tujskl  promet v Slovenijt Ljubljana. Tvreeva   1/1II.  tel 38—79, napro-*a  vse turistiCne, trgovske, «ports4ce,  narod no-ohrambne.   umetni^ke.   verske   in   druge ustanova, da  javijo t?Uoi termine svojih bo-iočib prireditev zaradi vpisa v turistični koledar  tr»37-3fi.  V  kolikor b? točen termin 5e ne   bil   dolocen.   se   napro^a  samo  za   naslov prireditve.  0 vsaki   prireditvi  bi  bilo podati  povsem  kratek  opk"
—  Z nspavalnim praskom s« je lastropila. rčiteljica  klavirja  v  Novi  vesi   pri   Zagrebu Katarina Pavletič po rele noči ni moela spati   iii   pomagati   $i   je   hotela   z ,u»pavalnitn praskom.   Vrela   pa   £a   je   preve?   in  #e   je onesvcstila.  Prep?Tjali »;o  jo v  bolnico,  kier ji   pa   rdravniki   ni?o   mo*rli   rediti   življenja. V  torek   ie  umrla.
—   Vcčcrni trgoTski tečaj na Christofovem
učnem   zavodu,   Lji»b!jana,   Domobranska   c
5t. 15. prione 7 oktobra (knjicrovodstve. ra-čun»;rvo. ptearmsk.-i dela. koreepondenca. nem^čina, stenopTafija, strojepleje). Vp:«o-vanje &e ves teden dopoldnc, ponvJdne. uvečer   <lo  8.   ure.    BrerplaČni   prospekti'
DANES
zvečer in vsak Cetr-tek, soboto in torek
V KE8T \\TiACWI HOTELA »UNION«
KONCERT
Po   9. uri   đrutabni   večer   s   plesom
brez   vstopnine
Se  priporoča P.  STERK  — restavrater
—   Vsii tujskn-prometna društva, nslanor© in podjetia obve?canio, da nam  moralo naj-kasneje  do   14.  t    m    poslati  slikovni   mate-rial  za  tujjsko-prometni  alhum  >^loveni.ia   — biser Jugoslavije«,  ker se  na  zakasnele po-^iljk* ne tomo mocrli ozirati. — Tujftko-pro-metna eekcija  SEA.
Iz Liublfane
—lj Bratje čttnlki! Udeležimo w» v čim večjern ^tevilu Žalne svečanosti za našim Wajropokojnim vitežJcirn kraljem Alek*ian-drom I. Ze<lmiteljem, dne 9. t. m. ob 20.30 v Narodnem domu, da pokažemo, kako nam je oatal sveta l in nepozaben epomin na b'a-<ropokojnegu kralja muiienika. Ifttotako ^e udeležimo o-ikritj^ spOTnin»ke ploSče vitež-ke-mu kralju Alelosandru I. Zedinitelju, dne 10. oktobra ob 11, ki jo odkrijt >N«rodna ^vlbrana« v narodni Soli v Donmialah. — Uprava  Cetniškega  udruženja.
—lj Vrerajgnji iiTinski sejem je bil zelo slab zaradi neugodnega vremena. Posebno malo je bilo prignane goveje živine. Napro-daj je bilo samo 49 volov, a ie teh nišo prodali, temveč samo *20. Krav je bilo na sej-mu 34, prodali to iih pa samo 9. Telet je bilo naprodaj 18, prodanih pa 14. PraSičev za zakol je bilo pripeljanih 9, prodanih pa čamo 4. Precej je bilo pražičev za rejo, in sicer 197, a prodali so jih komaj 47. Izred-no malo je biio naprodaj konj, «amo 57, a prodali eo jih samo 20. Cene so ontale nespreman jene.
—lj Društvo »Tabore. Clani, udeležite se polnoStevilno današnjega rednega članske-i:a »eetanka, na katerem bo predavala iza dr. prof. Angela Piskernik o t^žkih prilikah Slovencev na Koro^kem. Seetanek bo kakor vedno ob 20.30 v realčui kemifni pre-davalnici (Vegova ul.). Iskreno vabljeni prijatelji.
Jerau atvmrormlnlea v *.jut»*j*ai isJajm sa wje Claae meeećnik »Naft% moC«, ki Ima tud! rubriko x nael'^vom >P?memtae)il spo miivld đnevlc Urej*»Je Jo pro*. 4r. V. te-rmtton. Naj omenlmD Ie, ka*eri so pomemh-nejfti spomin&kl dne vi po »Naši moći*. 8. oktobra je desetletnica Krekove atnrti; 10. oktobra obhajamo obletnico koroikega plebiscita; 10. oktobra 1492 Je stopil KrlStof Kolumb na ameriika tla ltd. Gospod profesor Je pa pombll — ker je profeaor, mu moramo oprostiti — obletnieo kraljeve smrti, sicer bi pa marsikdo mJalilt da 9. oktober ne spada med pomembaejte spo-minske dneve.
—lj Akademik!! V soboto ob 11. bo pred kipom Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja v avli univerze žalna spominska svečanost za blagopokojnim kraljem. Vabimo vse akademike, da se svečanosti ude-leže v čim lepšem številu. — Nacionalni akademik!.
—lj Esperaatskm operm v radin. Danes v detrtek, bodo oddajale če^kosIovaSke ra-dijske postaje Brno, Praha in Mora^ka Oštrava ter Francoaka Lyon P. T. T. (463) esperantski prevod Smetanove opere iPo-Ijub«. Igral bo radioorkester postaje Brno, peli pa pevci opernega grledaliiča v Brnu. Oddaja bo od 21.30 do 22.35. Klub esperanU-stov (Cankarjevo nabrežje 7) vabi vse. ki nimajo lastnih aparatov, a bi radi opero slisali, naj jo pridejo posiušat v njegove prostore.
I Danes (četrtek), petek in ponedeljek I ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri I              dva velefilma naenkrat
„Silhoete"
in
99Da2ica RoiamariiaM
I  Po romanu, ki izhaja v »Slovencu«
—lj   Pogreb  neofttloma   preminuloga  Jane-
za V onf a iza bo iutri tlopoldne ob 9. izpred mrtvačnice pri Šv. Krištofu na pokopalil^e k Sv.  Križu.
—1 j Z veselo burko »Zakonci stavkajo go-etujc Nar. prosv. dr. \ oinik v Zg. Siški v novi «lvorani g. Martinea poleg Gaeilne^a <l!ina, v Zg. siški, v ned^ljo 10. oktobra ob -0. uri. Ne zamudite ogledati si nad^^e zabavne prireditve,  ker ne  bo vam žal.
— lj  Trgovce in njih nameščence opozar-jaino na večerni  tr«rovt.ki tečuj  pri Christofovem učnem   zavodu, Ljubljana.   Domot>ran-ška c.  15.  Zahtevajte brezpiačnc prospekte!
—lj Obrtnike in njih nameščence o>;ozar-.inmo na večerni trjrcveki in izobraievalni Ječajpri Chrirtofov<in učuem zavo-'n, Ljubljana. Domcrf^raeUa c-esta ^t. 15. Brez4>lačoi prospekti   na razpolago!
—lj Esperantski tekiji. Esperantsko društvo >Zel«oa iveidac otvori dane«, 7. t. ni. ob 20. uri na učiteljiSču (Re^ljeva c.) tečaj esperanta za začetnike: po koreneki metodi bo poučeval sf. Damjan Vahen; v 5etr-tek, 14. t. m. na realki (Veszova) ob *J0. uri: po č'e-metodi bo poučeval <;. Jerko Jelenič; t nedaljo 10. t. ni. ob 10. uri v loli v Kam-niku: poučeval bo flf. Anton Sterle; v soboto 9. t. m. ob 19.30 in nedeljo, 10. t. m. v gimnaziji v Kranju: poučeval bo g. Tone Lo-gar. UdeleŽujte se to^jev, ki iih prirejata ^Zelena zvezda- in StEA!
—lj Vs« davčne zavetance opozarja me**t-no poglavaretvo v Ljubljani, da f>ravočafno poravnajo zapaile davftne obroke. V^č je razvidno iz razgtaea davone uprave ta me-eto, ki je nabit na deski mc^tnega poglavarstva.
—  Predavanje SPp bo drevi ob 20 v dvorani Delav*tke zbornice in eicer bo prclaval g. Jak^ič Dušan  o evojih  vzponili  v Trans-ailva»»kih   Alpah.   Predavanje   lodo  eprem-Ijale  številne akioptične elike,  ki  !o<do pokazale vBe lepote teh planin. Vetopni'g dobite  danes   do   18.   ure   v   pi*arni   Stt*D   na Aleksandrovi oce-ti   ter  od   19.30   pred   preda valni eo.
—lj Po sklopu od borove seje TKD Atene z dne 5. oktobra iziekamo javno ?ahvalo vsem, ki k> pripomogli k zadovoljivcmu uspehu nahiralnih dni TKD Atene. Zbirka «e bo uporabila predvem za ortopedski zavod.  — Odbor.
—lj Uđeletlte *« avtobnsnega ideta ▼ Trst dne 10. okt., 24. tn 25 okt. In 30. okt. do 1. nov. Prijave sprejeout Izletna pisar-na M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon  26—45. Vho<j Iz PreSernove uHcc.
docit usta ia io^sjl Poocfesio po hmCbbhi kssssssv s4T" po dehi v prašaem In mtšmm wgmkm Imala občustk svežosri   in  čistog, id gi rapptta m*g& W+ « robno pasto Chlorodont
Chlorodont
—lj Nar»dn«ohrambna dneva, 9. in 10. oktobra, naj hodo izraz naše soli-lanvcisti z zaii«>iimi   brati:   Bran-i-bor,   Ljubljana.
—ij »Putnik«, Ljubljena, priredi dvodnevni avtotmsni izlet v Trat od 10. do 11. t. m . Cena voinje 120 din. Informacije   v   biljetarnicah   »Putnikac.
Iz Celja
—c Regrn'»clja Savinje v drugi etapi od Železnidkega mostu v Tremecju do Jere-tinovega posestva na Polulah. ki }e bito dokončana pred kratkim, je stala 2.3«13.143 din. K stroskom so prispevali baru?ka vpra va 1,530.000 dir. mestna obćina celt^ka 470.000 din, srerki ceatni odbor v O]ju 320.000 din in sreskii cestni odbor v La-fikem 70 000 din, držna1^ prispevek pa ,1e v drugi etapi docela iaostal. Dolžina re^u Hrane proge znaAa 2 km, tako da je s-?-daj Savinja s pr\*o etapo vred regnlirana v dolžmi 3 kni. Strug-a je raz&irjena na 54 metrov in paglobijana za. poldrugi me-ter. Pred kratkim je gradbeno pc<ijetje U. Najssimbemi iz Maribora, ki j* st^li-dno izvršilo regrulacijska dela v drugi etapi, prićelo regiiliruti Sa\"injo tucU v tretji etapi od Jeretiaoveg^i pesestva rta Polulah do   &landi*o/eg^^   kajiinolorrva   pred   apne>ni-
kom v Pećovniku. Dolžina te progr^ znaSa 800 metrov. Cb visoKeim »tan^i voOe ae opaža, da Savinja hitreje odteka, vsled ieaar   »e   je   nevarnost   pogx>stih   poplav   ie
znatno amanj&ala. Regulacijska *\e\$ mo-rajo biti dovrS.na do marca prihodu?e<a leta, nakar b^> pri«la na vrsto četrta etapa do drug-eg-a želeTiniMiegra, ."noatu in nato peta^ gLa\Tia etapa- legulaciia Savinje v tako zvanersi celjakomi ovinku pod Starim grradom in prelomi te v žćlez.ni5ke pi-oge meil obema želesniškima mostom.omna. Slodnjić J9 pred\*id?na še regnlacija Savinje mimo Celja do izliva Ložnice nad Celjem. Ker so vsa ta deia življervjske važnosti za Celje Ui \-s»o celjsko kotlino, jih bo treba čim bolj pospešiti in najeti za. kritj^ stroškov večje posojilo na cialjšo odp!ačilno do^o. t^ko da bo nosila bremen?. tu<ii priliodnja generacija, ki bo imela vsled regnlaene Savinje velike koristi.
—<c l'pokojeno učitdjstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni sestanak v soboto 9. t. m. ob 16. v posebni sobi na-bavljalne   zadruge  v  Celju.
—c V celjski bolnici so umrli v aredo 351etni zidar Karei Jane iz Podmorja pri Braatovčah. 371etna posestnica Neža Lov-renćakova iz Pijovca pri šmarju pri Jel-šah in petletna mHnarjeva hderka Jožefa Hrovatova 8 Tolstega pri Marijagradcu.
Borba ntitničarjev s tihotapcetn
Liubljana,  7.  oktobra.
Po vojni se je tihotapstvo v Ljubljani zelo razpuslo, otlkar so bile razširjene me-stne meje. pa še bujneje cvete. Za boren zaslu/ek tiliotapci tvrgajo vse. in tuđi življenje. Naši mitničarji so sicer budno na preži, tod-a tihotapci so skrajno premeteni in jim je težko priti do živega Čc ni dru-gaoc, se postavijo tuđi v bran. Tako je bilo  snoči  na  Viču
Mitniški paznik Miha Mursek je imel snoči tako zvano letečo službo in je na koiesu patruljiral ob železniški progi na Viču. Blizu opekarne na Brdu je naletel na sumljivega moškega z n-ahrbtnikom in cekarjem. Mitničar je zavil s kolesom aa-ravnost predenj in mu s kolesom zastavil pot.
»Baš na pravega si naletel, bova takoj obračunata!« je vzkliknil tihot-apec in sumi mitničarja moćno v prsi, da se je kar opotekcl. Videč nevarnost, je Muršck dva-
krat ustrelil v zrak. <U bi oposoril giainn mitnico, obenem je pa »pet »topli k titfco-tapcu. hotcč aa vs«k n*ČU3 pogledati, kaj ima v cekarju. Tihotjtpcc ga je p* »pet pahnil v stran, nakar je mitničar naperi] samokres vanj. Bliskovito je pa tibotapec udari 1 mitničarja po roki, da te mu )• po-vesila, samokres se je pa sprožil tn kpoj^a je ranila mitnioarj* v desno stegno. K.lju4> po sk od bi pa Mursek ni popu#til, temv©6 je tihotapca zgmbil. Na pomoć mu je pri-št-1 neki mo&ki. ki >e tedel na kolo in »e odpeljal do mitnice, odkoder je telcel na pomoć drugi mitničar Muršek in tibotapec s:a *e še vedno navala, vendar wc je tino-tapcu naposled Ie posrećilo odnetti pete. Beg mu pa ne Ho dosti poma^al. kaj ti drugi mitnićar ga je spoznai. Zdaj za njtm po-i^vedujejo  na  vse  strani.
Naše gledali&e
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Četrtek. 7. oktobra: Tar^lkinova s^rt. Pt©-mierski   abonma.
Petek,   8.   oktobra:   zaprto.    (Gk>»to\"«tnj«   v
Celju:   Matura).
Soi>obi. i), oktobra: .Juhi Ceo£tl. R^d B. Nedelja, 10, oktobra: Ob 15. uri: Matura.
Izven. ZnlŽane cene od 22 EUn na\padol. Ob  20.   uri:   Bera&ka   op«ra..  Isv«si.
Ponedeljek. 11. oktobra: zaprto.
•
Drevi se bo Igrala za premieraki abonma Suhovo-Kobvlinova satirična faraa »T»»«i-kinova mrori«. Delo fto izvaj&li B izrednim uspehom v pretukli sezoni v Pragt kjer jb vzbudilo veliko pozornost. Dejanje nam prikazuje birokratizem v satirteno groteskni obliki, ter oavetijuje ti»to stran <Mo-veSkft nra\i, v kateri ne skriva jo skkbl člo-veški  nagoni. RHHja je  ini.  Stupićeva.
•
OPERA Začetek ob 20. uri
Tetrt^k. 7.  oktobra:  Boh^ra«.  Red Cetrtek.
Petek,   8.   oktobra:   zaprto.
So?H)4a, 9. oktoi»ra: Evang?ljnik. Gostuje t»-norirt £zofip. Josip Gosti?. Red A.
Nedelja, 10. oktobra: Ob 15. uri: La Bo-heme. Izven. 2^nij^ane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Amaconke Pre-mierskl abonma.
Ponedeljek, 11. oktobra: »Vrag- na vaaitf, balet. Gostovanje Pie in Plna Mla-kar-ja ter dela zagTebSkegu baleta Izven.
*
Zadnje gostovanje Ple tn Ptna Mhtkarja ter za£rebSkt>8& baleta v Lhoticovetn baletu »Vra^ na vani« bo v ponedeljek kot predstava izven abomnana. Invencijoaioat obeh koreo«Tafo\', kl sta »tvorila skupno z komponistom delo poaetmih umetnlAkih \-rednot, zasluži najvećje zanimanje vneh kromov, posebno ljubiteljev plesa in resnić-ne. nepotverjene uemtnostl. Sočnoart Lhot-kove ^lasbe, njeni vtig-ajofii ritmi, kl ae prelivajo v najA*ečji pefftro«ti ter dajejo plesilcem vse izrazne možnosti, Mikovtti zunanji ok\ir tn p«rvo\*rstne plesne toftk© ki so Hri^no mehke. dramatiCno raz^lbane in groteskno demonske nuđljo grledaleefn n-^jvefje umetnlško do*ivetje. SodeVij« operni zbor. Ob tej prlllki »odehi^e v tem baletu prvič na naSem odru del BagTebfike-g-a baleta z njihovlml najboljMml mo6ml. ki se odlično uveljavljajo pole«: Mlakarjer. K splošnem uspehu pa je pHporrvo^el sa-veda tuđi na5 marljivi baletni ztoor. Koreografija naSih grostov je znala poare*eno srtrniti vse plesalce v homogreno celoto, Irl je dosegla vihanio odobra\ranje in fttervllne doteotrajne aplavze kot jih je Ie redico Čuti v našem g-ledaliAču. ^—------------------------------—------—f
Kapuite domaie blago t
MALI OGLASI
Seieda du par, dmvek posebej. Preiuici. izjav* oeaeoa lmd i-—>
đavek poaebe]
2a  plamene odgovore grteđe maiin oglaaov Je treba  prtJoMtl tnamko    -    Popustom   ta  male  oglase oe  ortznamo
Bemda V) par. đavek  pos^bej Najmanja) coeaelc 8 DIđ
BARVANJE   LAS
specialno izvršuje v veeh nijan sah Frizerki salon >R*kar«. Pre^ernova ulica 7., natproti ?laščičarn3   >Ko5ak<.             46-2
Prikroievalni te£aj za damska oblačila
se bo vršil od 4. do 23.  oktobra t. L
C£NA TEČAJA 250.— DIN
Priglasitve sprejema dnevno
TEODOR KUNG
lastnik od kralj,  banske Uprave dovoljene Sole
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5TL
Beseda 90 par. đavek  pnaeDej   < Najmanji rneaeU H Dtn
ZBIRKO KSJIG
tilovanskiU. originalnih in pre-vodov, vezanih v polu^uje in platno, skoraj novih, ugodno prodani. Naslov se poizve v upravi  ^Slov. Narod at.       2321
NAJBOLJSr  TRBOVEI^JSKl
/\p reraog
^J^^         ***** prah«,
/>>    tiOKS. SUHA OBVA
I.    PO6AĆNIK
BoĐortčevm 5 —  Telefon ffl—59
?4   L
Prilika
ugodne^a nakupa irenfkotor. hubrrtp«or.   ohleke.   perjla   »*''
TRE8KER 9v.  Pctr.i  ren«   1$.
Qe—da 90 par. đavek ptt—ft» Natroaofši maaak % Din
DIJAKA   ALI  AKADRM!KA
V7»mein poc?ni na stanovati te. \ask>v pri upravi >Slov. ^\rn-dae.                                       2390
ULI SEJE
L oooenlre đtngtm reklamnim aredatvom a« morete aoseći enav kea^a attotta. kako? • eaaoplaalin oftaaom. ftlca» delokroc Ja a>a» omejen. Caaopla prt4e v vmako Mao la govori davvBo deaetttaoćcfli iifateljev. Ketfao ogla-aanje w vetlkem dnev-fUlni je najuspesnejta invectldja. Id prlnea« korist trgovca is IraDea.
Zbudite se
IVI LAJ $1
jutri zjutraj,
NOVA HRANA ZA KOŽNO TKIVO
HRANI KOŽO              ------
DOKLER SPITE.
Presenetljiva ixnajdba
S   «0   leti   gladka   koža   brez   gub. 2ene 90  Ie:. kl so videti  prav tako mlade, kakor njih hčerke. Naj bi to aa prvi  mah sveaelo ie tako tud-no.  danes je vendarle mogoče po praaenetljjvi unaidbi dr. Stjeskala, profesori*      dunajskega      vseučiliića.           "^
Gub« nastajajo zaradi tega. ker tekom let kožno tkivo izgubi ja gotove vitalne hra-nilne elemente. Tt elementi te xdaj lahko nadomestijo. Dr. Stejskal 1« to dragoceno brano kožnega tkiva pridobil iz skrbno izbranih mladih živalL Inaenuj« se »Đlocelc ln vstbovana i« zdaj v rožnati kremi Tokalon. hranilu za kožo. Z uporabo t« krem« se koža pomlajuje. brazde in gube pa naglo izginejo. 2ane SO let že v dobi nekaj teđnov lahko paata&ejo na vider za 10 let mlajSe. Cez dan uporabijajte belo kremo Tokalon (brez ma-ttO.   Ta   krema    raskraja  zajadale«.  aoiuj«
razlirjene znojnlce ter napravi najliinmjin in najođpornejlo koto gladko, belo tn naMsa. Uspefni rezultati aa> aaSamcoai. alvar pa aa denar vro«.
BREZPT^ACNI V2OREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti selo okuano kaaeto 5 kremo Tokalon (ro£ne ali bele barve) ter puder TokaJoe tiar^nih nijaaa. PoaUJUa Dto 5.— v poitnih jBarakah sa poitnino, omot in druge »troske na naslov: Hlnko Mayer i drug, Odio 11—F Zagreb, Praška uL 6.
: Stran 4 '
»81OV.BN8KI    RiRODc  Mrtak, 7. tfctolm 1MT.
Sfev. ?2°
Priče ne gredo v koš...
Tuđi zaradi krivega pričevatt]a se morafo ofrteftead aa sodlita čedalje bol} poeotto xagovar|atl
Ljubljana, 7. oktobra
Priče igrajo na sodišču največkrat glavno vlogo. Na njih izpovedi graue sonniki svoje mnenje o krivdi ali nedolžnoett cb-tožencev. Zato sodnik pred zasl.danjem vedno opozori prifce na posledice krivega pridevan^a. Slehezni prići razt_-lrrači i.a kratko tozadevne doiočbe kazenskega zakona, ki grozijo ćelo z robijo vsem, ki na sodiSću lažno pričajo ali ćelo po kiUem prisežejo. Sodniki vedo, da ljudje subjektivno opazujejo dogodke in si jih po svoje razlagajo ter da so izpovedi prlč zaradi tega navadno pclno predsoJkov. Dostikrat pripoveduje kaksni. priča na dolgo in široko, kako se je kaj zgodilo, nazadnje se pa izkaže, da sama ni videla niti dcs^t no vsega, kar je povedala, temveJ je slikala od drugih, kako se je kaj prip.ti'o. £od-nik pa hoće vedeti samo to, kar je priia sama   videla   in  slišala.
Večkrat izpovedo priče čisto natančno in podrobno o obravnavan m dcgodku in tr-de, da je bilo tako in nič drugpače ter da govore samo resnico in ničesar drugega. Ko pa zasli5;jo še dve ali tri nadal.ne priče, se izkaže. da je ;zpoved prve priče po vsej nujnosti napačna. S t~m že ni re.Vm, da je prva priča vede govorila nesresnico in po krivcni pričnla. Vsako pičnnje je subjektivno. V nn jlr ljii veri, da govo e resnco po svoji na^o'jši vest\ se pr'ćs dostikrat motio. ker popisujejo dogodke, kakor so jih Eiibiekfvno rlojei. Najtežje je objektivno g'edati na svet ;n živl^en^e, ker je Človek nrk^kšno p<?rsp~ktivistično<r trtje in ne s.-oznavror bitje, kaker mi-slijo ne'.:ateri flozofi m teologi. Vsak g'e-da svet in življen'e v svoji esebni perspektivi. Većina gle-ia in soii v žabji perspektivi, manjšina pa v ptičji perspektivi. Soi-nikova naloga je. da iz v?eh nasprotujočih si izpovedi prič izlušči jedro resnice z naj-večjo ve.rjotnostjo.
Naibolj oprezni so pa solniki pri pričah, ki z veMkan»k5m zaletom začno pripove-dovati po'ek dogoikov in pri vsaki tretji besedi zat.rjuje.io. da lahko na vsako be-»eđo stokrat prisežejo. Ako bi soiniki pustili vse take priče priseči, bi zapust'l so-dišče V5iak c*ari najmanj en krivoprisežnik. Zato so prisege v kazenskih tožbah tako redke. Le v velikih procesh prižgo obe cveči poleg razpela in dv'gneio priče tri prste. Sodniki s^mi so torej tako previdni, da preprf^iio kriva pričevanja in krive pri-eege. čedalje bo]j pogoste obtožbe držav-nega tožilca zaradi krivepri pričevanj^ namreč kažejo, da Ijudje dandanes tuđi pričevanja in prisege ne vzamejo več tako
resio, kakor bi bilo potrebno. Naj povemo, kako se je zgodilo s prodaja'cem s&dja Ovnom Leopoldom iz Roftne tioHn*, ki j« mtelil, da gredo izjpovedi prič takoj po razpravi v kos.
ObtoSnica mu je oiitala, da je 25. januar ja na sreskem sodiSču ket priča lažno izpovedal, da je spal nekoć pod kozolcem blizu hise poseetnlka Joe'pa Cerneta iz fii-ške in da je tedaj slifial, kaJco je Cernetov hlapec RazborŠek Ivan rekel Cemetu: >Pa-zite, da nas kđo ne sUši in da nade priče van je ne priđe na dan, ker so sie priče že v koS!« O tem je pravil kmalu na to poseatniku Habjanu Josipu, ki se je pr^v dal s černetom. Černe in Habjan, ki sta s»c«eda sta imela že vrsto pravd, nakar sta skknila pred sodiščem ne ka kano generalno poravnavo. Kljub temu je Hab.an 6. septembra lani zopet pcnagajal Cernetu. Ko je popravljal svojo »treho, je zmetal nekaj opeke v Cernetov cvetlični \Tt in mu uničil sedem dalij. Habjan je bil zaradi tega obsojen na  100 din denarne kazni.
Oven je torej povedal Habjanu, kaj je slišal ob Cernetovem kozolcu, in naravno je, da je Habjan v svoji novi pravdi proti černetu predlagal Ovna za pričo, kl naj bi potrdila, da je černe po krivem pričal. Pred soinikom poedincem okrožnega sodi-sča je zaradi krivega pričevanja obtoženi Oven vztrajal pri svojem. Sodnik je za-sliSal tuđi Cerneta. ki je povedal, da se je Oven s svojim prićevanjern hotel samo maščevati nad njim. Oven se je zelo raz-buril in je vpil, da revež nima nikoli x>rav, bogataši pa imajo vedno prav zato, ker imajo denar. Cernetu je obtoženec voričo srodnika zabrusil hude žaljivke v obraz. Sodnik je obtoženca s težavo pomiril. Cer-ne je pa izjavil, da ga bo obtož'l zaradi hudih klevet. Se bojj divji je postal Oven, ko je sodnik prečital sodbo, s katero je bil Oven zaradi krivega pričevanja obsojen na 2 meseca zapara. Ovnova žena je vdrla v sodno dvorano in ie moža pomirila, preden je z možem odšla iz dvorane, je pa Se sama oklevetala Cerneta. Oven seveda kazni ni sprejel in je demonstrativno odsel, kmalu se je pa vrnil čisto miren in je pro-sil sodnika za številko akta, Češ da ae bo pritožil na najviS'e mesto. Sodnik mu je pojasnil, da bo dobil km^lu pismeno sodbo in se bo nato lahko pritožil.
Vsi. ki pričajo na sodiSču, naj si zapo-mniio, da priče ne pređo v ko§, temveft v akte, katere shranija na sodidču in jih lahko vsak trenutek vzamejo s polic, kakor vse druge kazenske akte.
Prometna nezgoda na cesti Kranj—Ljubljana
Nevzđržne razmere na naSih cestah — Ljadje so neprestano v nevarnosti, ko se vozijo po njih
Kranj,   6.  oktobra
V  torek zrj^čer se je vtačal tržižki av-tobus,  ki odihaja iz  Ljubljane ob  6.  zve-čer.   domov.   Kadi   modernizacije   državne oestei katero delo pa zelo počasi na.pre<iu-
r je. gre vozni projnet F>o stranskih cestah. Tako je bila za vozila pro»j namenjena cesta ffkozi Dravi je, sedaj pa gre promet dkozi Sav!j€ in Kleče po vodovodni in Tyr-Sevi crsti. Avtobus je bil že prevozdl Kleče in bil sredi polja na ozki, mastni raz-rno6emi cesti, ki je le nekoliko boljša poljska pot. Med tem ae je že znočilo, p*a tuđi dežftvalo je precej močno. Avtobupu na-opeoti }*> privozil avtomobilček, ki bi se pač lažje izognil kakor avtobus. šofer av-tobuca je bil preveč ka\*alirski in se je ^.vtomobilu 'Z.^nil. Tejaj pa je avtobus za\*ozil na kiaj ceste, ki precej visi na njivo z mastne ceste šofer ni mogel več izvoziti, >e»r so se koleao moćno vdrla v bluto m j? \:*\ prisiljen zavoziti na njivo. Avtobus se je tako moćno nagnil. da je bila volika nevarnost. da bi se prevrn.il s patn'ki vied. Samo previdno nxan.ivrira-nje šaferja. ki je avtobus hitro ustavil, je preprecilo  nearečo.
V   a\"tobučju   je   nastala  panika.   Potniki »o po prvom  prestanem strsihu srcčJio iz-stopili. Zunaj pa je deževalo in zemlja je bila   razmočena,   polna   blata   in   mlakuž. Potem  pa se je pričelo  reševanje avtobu-sa.   ^ofer   in   sprevodnik   so   steltli   v   vas po verige, k j»reči pa je  mcdteim  privozil nasproU  večemi   avtobus,   s  pomočjo   k3-teregu so potegnili avtobus na cesto.  Voz je  p^tem   brez  težave  odpeljal  proti  Kra-nju. Potniki s? vso pot nišo mogli pomiriti  zaradi   prestaaiega  strahu.  Odleglo   jim je ^ele, ko j<» avtotous zavozil s stranske ceste   na  Jeperci  na  (Jrzavno   ceeto.  Tako j^   ta   prtrner jasno  pokazal,  kaj   se  lahko pripeti  pri  tako živahnem avtornobilskeni prometu,  kakor na progi Kranj—Ljubljana,  na naših  slabih,  ozk:h  cestah, katere
skušajo popraviti in uspoaobiti za avto-mobilsko vožnjo Sele sedaj, ko je glavna cesta že zaprta, namestu da bi se te stran ske ceste popravilo *e prej. S tem, da se na križiš^u in odcepu pribije kažipot in mednarodna avtocnobiteka znamenja, za zboljSrnje š eni ndč storjenega.
Elnaka nevaren je tuđi do polovice zo-žerri Gaštejski klanec. Taan je prostora 1© toliko, da gre avtobus prav tesno akozi. Na eni str" ni ceate so barijere zemlj© in sl:al, ki se lahko v jesenskem deževju po-dro, na drugi strani pa 20 metrov gJobok prepad. KpJvo je s trdmostjo mostov v Smledniku na Sgjvini pri Pcllako*vi toivaiui v Kranjiu. katera oba pasira dnevno po več sto avtomooilov, med njSmi težkl tovomi dvtCTnobiii in avtobusi, je vpraša-nje zase. Kolifeo težav s*o pri izog banju preteklo zimo irneli pa ce»ti od S-mledni-ka proti Tacnu ?.vtohusi v snegu in so bile nesreće !^ čuležno p*> pirečone, je znano. Vprasamo, ali naj se na račun modernizacije dr??.i\r»e ce^te po-tavi v nevarnost ves avUKnobllslti promet? Ali nr^j ta modernizacija ces.t? s?ahteva med potniki smitne žrtve? Vse se lahko z^odi, ker stranske ceste — dokler je državna zapr-ta — nišo bile  pravočasao  p&pravljenje.
Najseverne)ša železnica
Najeeverne.iša železnit&a projra sveta bo proga Dudinka—Norilsk v eovjetski Aziji. Postaja Dudinka jeuamreč na 69°4t sever-ne širine. Dudinka ja važno prtetan&ce na reki Jeni«ej in preko nedostopnih tunder bo odslej omogočeno izkoriSčanje bogatih ležišc rude. Sovjetska Rusija bo pridobivala v teh daljnih sevemih krnjih zlasti nikelj in platino, pa tuđi druga kovine.
Doelej je bila tu pa tam zveza iz prista« nišca na Jenieej po velikem ovinku ob oba-
li Kankega m#rja in dalje po raki PjamnL Ta pot je bila dolga okro« 2.500 km. Z novo ielzni&ko progo bo pa skrajSana na 120 km oeitotirne zeleznice. Novo železnico bodo gradili politični izgnane i v Sibiriji. Doel?j je bila najaevernejža ieleznica na evelu murmanska, leieia na 6S°56" severne širine.
Tragedija mlađih zal]abl]encev
V nekem plzenskem hotelu se 'c odigrala v ponedeljek tragedija mladih raljub-ljcncev. 21-lerni natakar Josef Kejha je ime! ljubavno ra?mcr e s 16-letno l«borant-ko Emilijo Massnerjevo, hčerko delovodje iz Pnagc- Hotel se je poročiti z njo, pa njeni starši nišo hoteli o tem ničesar sli-šati.
Kakor je v takih primerih že navada, sta &e z&ljubljenca odločila /a skut>no smrt. Dckle  se  je odpeljalo s svojim  fantom  v
Plzen. kjer sta si privosčila ie ivckaj dobrot v noćnih lokulih, da bi za slovo od življenja i/koristila Šc zadnjo noć. Za pravila sta skoraj ves denar, končno sta pa načelu v hotelu sobo. Domcnila sta se, da bo de-kle zaspalo, potem bi ji pa fant zabodel nož  v srce.
Zaspati pa vso noć ništa mogla. In že se je bližalo jutro, ko je utrujeno dekle kon-čno vend-arle zaspalo. Tedaj se je fant od-ločil za zločin. Vzel je steklenico in na vso moč udaril z njo dekleta po glavi. Ste-klenica se je razbila, dckle je kriknilo in padlo s postelje. Videč, da še ni mrtva, je pogrtibil fant drugo steklenico in udaril nesrecno dekle ^*e enkrat po glavi. Ker p«a še vedno ni bila mrtva« jo je z-grabil aa vrat, da bi jo zadavil. Ta čas so pa prihi-teli na klice Ijudje iz sosednih sob. Ker je bila soba z-aklenjena. so poklicali policijo, ki je razbila vrata in n«šla objokanega mladenića. sklonjenoga nad umičajočim <£e-kletom. Za samomor ni imel več poguma. Policija  ga  je aretirala  in  izročila  sodišču.
Letala v polarni uoči
V Rušili bt Ameriki še vedno tipa|c9 da bodo naili Leva-
nevskega
Polarni raziskovalec eir Hibert Wilkins, ki se je uiieležii iskanja LevaneA-skej;a z američke strani na hidroavijonu s slavnim pilotom Kenvononi in tričlansko posadko, se je vrnil oni dan v NVa^hincton. Njegovo 1 Malo je preietelo 19.000 milj, od tega 12.000 milj v Arktidi v megli, dežju in snegu. Moral se je vrniti, kajti njegov hidroplan ee labko epušča samo na vodo, ki je pa zdaj v polarnih krajih žs pokrila z ledom; Wilkins pravi, da je trer«a Levanevskega še iskaH in sicer od eovjet&ke in ameriške strani. Potrebna eo pa leLala, ki lahko letajo zelo da-leč, in ki imajo na me« tu koles smuči. K»-nyon priroroca, naj bi si pripravile pomož-ne ekspedicije na obeh straneh vec baz na ledu, opremljenih z radijskimi postajami. Wilkins in Kenyon sta v imenu posadke evo jega lutala izjavila, da se bosta še udeleiila iskanja Levanevskega, če bo treba. To je pa traba ematrati samo za skromen izraz eo-lidarnosti polarnih raziskovalcev.
Na Rudolfovem otoku poaadka pomožne ekspedicije Seveleva vsak dan »krbno enaii lutala in jih ima vedno pripravljena. To je naporno in nehvaleasno delo, kajti sneg in ivje neprestano pokrivata letala, čijih krila 6O velika kakor streha velike niše. Vrema letalcem ni naklonjeno. Oktober je najtežji mesec v Arktidi in vendar so letala Smidto-ve ekspedicije ćelo v ugodnem maju čakala na Rudolfovem otoku mesec dni, predno 6O mogla odleteti proti eevernemu tečaju. Zdaj pa ne gre samo za polet na severni tečaj, t^mveč bi morala letala prodreti §e preko severnega tečaja tja, kjer je najbrž doletela nesreća Levanevskega. S povratkom bi zahlevalo to ob slabem vremenu 15 ur Časa in l?'.alei bi morali med poletom še itskati pogre^ano letalo. Polarna zima sicer prežene pogosto ohlake in meglo, zato pa nastane mnogo težja naloga voditi letalo v  polarni   noči.
Po posvelovanju z vodstvom pomožne ekspedicije je Šev?lev nekoliko izpremenil svoj nacrt iskania Levanevekejza. Na pot krene eanio vodilno letalo s pilotom Vodopjano-vim. Letak) bo startalo, eim se bo vreme toliko zboljSalo, da bo lahko Vodopjanov svo-bodneje manevriral. Ko prileti nad krajino, kj?r se je moral Levanevski najbrž spustiti na tla, jo rreišee in če najde primeren kraj, *e spusti na tla. Č'e bo treba, pokliče brez-žičuo druga letala. Približno tako eo letela letala na severni tečaj. Dru^a l?tala bodo Mm boli skrčila cvojo težo in odletela z Ru-dolfovega otoka, da ee spuste na primernem kraju v obniocju Zemlje Franca Jožefa. Vo-dopjanov je že zamenjal na evoj?m letalu kolesa s smuč^mi.
Sovjetska vlada je poslala v polarne kra-je ved letal, toda neugodno vreme je doslej onemogoealo   iskanje   Levanavskega   v   kra-
jini med eevernim tečajem in 87. meridia-nom v smeri Amerike, kjer se je Levanevski po vsej v^rjetnosti spusti 1 na tla. Pred pričetkom i>olarne noći se je posrećilo Wil-kinsu, Gražanskomu in Badkovu na poletih preiskati samo ameriski del Lede.nega raor-ja do SQ. meri-diana. Ker $e pa. ž© priti^nila zima in J3 zamrznila voda v pristanišnih, prikladnih za avione, se je Wilkins s efvo-jim letalom vrnil v Ameriko. Hidroavion Gražanskega je napravil še nekaj poletov, pa tuđi Grazanski ne bo mogel več dolgo le-tati.
Kljub temu pa bodo Levanevskega &3 iska li. Sovjeteka vlada je sklenila poslati k Mirim velikim letalom, ki so po-i vodstvom i>e-veleva in Vodopjanova na Rudolfovem otoku, še štiri štirimotorna letala, opremljena za nočne pol?te. Ta letalska eskadra pod poveljetvom Čuhnovskega krene te dni iz Moskve. Tuđi z američke strani todo še iskali Levanevskega. Sovjetska vlada je sklenila kupiti v Ameriki veliko lMalo s smucini namestu koles in Wilkins je izjavil, da bo 6 tem letalom nadaljeval iska nje Levanevskega. V glavni krajini začensi od Rudotfovega otoka bodo letalci letali tuđi v polarni noći. Potresanoga sovjetskega le-talca bodo pa lahko iskali samo, kadar bo sijala luna. Ražen Miri motornih letal po-šlje Rusija na Rudolfov otok s pa mi kom ie dve letali tipa P2 in tri lahka letala za proučevanje vremenskih prilik.
10 zapovedi
za življenje
John Rookfeller je imel pred sehoj dva cilja. Prvi je bil bogaetvo, arugn pa visoka »taroAt. Živel bi bil rad vsaj 100 let. Po-ctal je najbo^atejdi mož na svetu in tako ja bil prvi njegom cilj doeežen. Do drupre-ga GUja  60  mu pa manjkala samo tri leta.
Ko je spravil akupaj evojc ogromno bo^a-stvo, ni bil presenećen. Deja-1 je, da jo halo to ita.k v njegovem parogtiamn. Da. bi doča.-kal 100 let. si je dolofcil naslednjS^i 10 zapovedi
1.  Zanimaj oe ne^iTestano za življenje, trgovino in ztmanji svet.
2.   Jej   zinemo   in  v  pravilnih  presledkih.
3.   IVIovadi   mnogo,   to/1a  ne  preve^.
4.   Spi  mnogo.
5.   Nikoli pe  ne 4aj rarzjeziti
0.   Imej   za   v©a-k   <ian   delovnj   nacrt   m drži   se   jra.
7.   lzp.*tavljaj   se   n>no?o  eolncu.
8.   Pij to!iko tnleka, kolikor le  moroft.
9.   Poslušni svojega zdravnika in  po^ceto se pcrivetuj x njim.
10.   Xe pretiravaj niftesar.
Dobro srce vojvode Windsorskega
Vojvoda VVindsorsiki se mudi wiaj v Parizu, da spravi v red svoje finančne za.de-ve. Njego>T fiaančni tajnik i »o izračunali,, da je doseglo premožeiije odstopivšega an-gleakega kralja 9O0.000 funtov šterlingov ali v našem denarju okrog 212 milijonov. Ceprav vojvoda ne dobiva oficielno od an-gleske vlade nobenega letnega prispevka. kajti v parlamentu je bil ob njegovom od-stopoi odklonjen predloft. naj bi dobival vojvoda pokojnino, vendar <k>bTva od svojega brata letno 25.000 funtov šte.rknjjov. S tem se je »edanji an^le*:i kralj ixldol-žil »vojemu bratu, ki mu je, kot knUj Ed-\-ard  VIII.   doloćil   letno  cnako  vsoto.
Vojvoda VVindsorski hoće baje ponabifc većino svojega premoženja za omiljenj« socialne bede. Sklenil je dati pobudo za organizacijo dela v tej smeri po vsem sve tu. Najprej naj bi se pričelo sistematična smotreno in učinkovito delo za omiljen je bede v Nemčiji in v Zedinjenai dr/uvah. pozneje bi pa prišle na vrsto še druge države. To kaie, da iraa vojvoda \Vindsorski globoko raz\nt socialni čut, kar se je po kazalo tuđi že, ko je kot kralj rad zahaja v deLavske okraje in sploh gojil tesne sti ko s preprostim ljudstvom, kar mu je visoka   a-ngleška   gospoda   najbolj   zaincrila.
Letalska nesreća virtuoza Hubertnanna
Hiizu P:i.leml>an*r:i rui Sunuatri je v tore^ tre^čilo na tla hokiivtako ]H>tnii«ko letalo »Sj^ech-t«, ki je bilo nn j>ovratku iv. liatavije v AmFtenlam. Nesreća je zahtevala vrt člove^kih žrtev, dofHm je Hil znameniti violinski \rvrtunz »mONberni Poganini. lironi-slav Hi^«nnan teiko poškolovan. Slavnoga ?osl;K':i »o prepeljali v liolnico. kje.r ko ^Ti operirali. Ccprav ao njtv°ve [*o^k<vlhc preoej rci^ne, up^tjo «dravniki. da mu bo<do i e^ili   življenje.
Bponiftijtv Huberman, eden najveft^h ^o-dckhmh virtaotov in tuidi mi#vVe«ev, }e> nedavno odpotoval na duljsVi koncertrm turnejo v Hoianđsko Indijo. Tjo pred dne\i iw> listi poroAUi, da. je slavni uni^tnik na turneji oboiel; domnf>vali »o. da era j^ napadla tropičn«, malarija. Ker mu poine^>je ni prijalo, je B-klonai, vrniti bo v Evropo. lT**o*ia pe mu ni bila mila. Nad Paleffnhcr^om j^ %ašlo letaio v bud vihar in nena<lnr> tredilo  us tda.
V šoll
TOđtelj razlaza ii^encem. d^ imajr> pov^rvd priložnoat vaditi «e v Čitanju. Na hi*: w> Ti?,pisi ratnih tvrdk Ud. Pa tinli -loma lahko Čitajo na posodah, na skledah, Ion6kih za kavo.   ftkodalicah   it«l.
—   No, Mihec. kaj imate pri  va* napif-ano na  lončku?  __  vpra.^a   ufen^a;
—   Na   n.iSem   lont^ku   je   napijano:   Naši lju*n  mamicL
—   No,   kaj   jvi   nri   va*,   JunCek?
—  IVuiba fspninih  vatro nov.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Princesa Symianoua
Roman
In Stasa ni mogia iobrati prikla<JnejSe uje za to, tfa bi bil re^ničen otok istoveten z naslikanim. Mrak je bil že leged na morje, toda strme skale ao se še vedno kopale v skrivnostnih žarkih. Roberta je obsla nepopisna radost.
-— Stasa . .. torej si veodarle mislila name?
—  Kaj dvKaniš o tem še zdaj? -— In vendan- ai me zapustila?
—  Nikakor tne, umaknila sem se iz tvojega življenja tako, kakor da bi populila trnje s tvoje pati. Hotela sem, da bi bil arečeo.
—  In bila bi me ubila? Zađrhtela je...
—  Motci!... Da, rekOi so mi to. Kolika bLaamost! Nikoli več mi ne govori o tem!
Mater je utihnil in čoln je rabio priđtaJ k bregu. Stada je prijela Roberta za rotoo; — Pojđi pogledat! je vzkliknšla veselo!
Zopet je vide! v nji prej&njo Stado, svojeglaivo* vihravo in vrodeflervno, Stado z obale Mont-Mazioa.
Vldofca ga je za seb»oj vsa nestrpna, da bi mu mogla 'čim prej pokazati svoje delo.
—  Vedi, da sem jaz dala vse to uretidti tako. Staaa je bila dala dbtesati in obrušiti skalo, iz-
doibsti v njo prostrane votline, tlafcovane z mar-morjei in pokrite s preprogami> ki se njah cena ap&oh ni dala dokčžti. Tam je nakupic^a z največ-jim okusom zaklade pretefclosti, zbrane iz kitajsirih nnizejev, velike žare, posode za sežiganje kadila iz časov Chow, čijih krasne oblike so bile v svoji ne. doaegljivoeti ustrojene oeezasto let pred Kristom v dobi, loču Štovani še nišo bili znani v zgodovini in ko Rim še ni bU ustanovljen. Vaze in pc»relanastc pokale .prave mojstrovine krhkosti iaielane v ce-sarakih deiavnicah Cki-Te-Cengovih, ustanovljenih pred tisoĆ leti in ototoječih ie ziaj; bogove, zrna-je in nestvore iz dobe Mingov, p krite z emajlom, čigar nedoaegijfcre barve so preživele vekove, btbe-lote iz skalnega kristala in skraovine, neprecenJjivo bogastvo. In vse te nešztne?«ie zaklada je skrila StaSa za bronasta vrata, da bi posta! >Njun otek« hram TatkkvVrv.
—  Pojdi pocrledat se n*prej!
Vodila ga je po marmocnatih hodnikih, okrzše. nih z neaaanimt rožamL Po krasnih stofmicah sta ođsM na vrt. Tam v senci cipres so čuvali zlati zmaji vrata* vodeća v prBviji&no ekr^čeno vežo, kjer je sođel v sredini na prestotu majhea slat btsđha.
Noć je bila 1<«U na otok. Stasa je prttgala lo&
—  Pojdt za meooj!
Odig^niJa je eno inmod težkih z:ves in odšla ca-prej. Očarani Robert je vstopLl v prekrasno sveti-šče, vse pregrnjeno z dragoc&nim brokatom. V sre~ dini stojeći divan dela iz svetiš'-a sct>o. V ozadju, v z'atem okviru je bila slika: »Mrtvi otok«. Toda to ni biia kopija BockUnove slike, bila je fotografija oto&i takega, kaker ga je bila uredila Stasa. Toifji bil je tako čudovito pode »bon otoku na s'i!d, da bi bil zapeljai cloveka v zmoto, če bi ga vitfel na drugem kraju. — M. jino svetišče, — je zaše-petala.
Robert je iskai njene ustnice. — Izvila se mu je iz objema.
—  Še ne. — je dejala, pojđi za menoj. Pritisni1 a je na gumb, »krit v okrasnem lesoreziL
Ena izmei  plošč  se  je zasuka'a in  odprle  so  se cizke slopnice. Stasa je stopila naprej.
Stopnice so vodfile v pod&emno grobnico. kj©r so bile stene obložene s kristalom, slanovino in zlatom. Sreli grobnice je sta<l mavzolej iz drago-cenega ma»nnc»r'ja, narejem tako, da je bčflo v njem dovolj prostora za zadnje domovanje civeh bitij.
—  Najin grob, — je zašopetala Stasa. — Ka«kor vidiš, sem vedno mieJila na to. da pcnd>eS za menoj.
Robert jo je ptivM k setri.
—  Zakaj si me z: pustila, ko sem se ba vrnil k tebi?
—  PrHel si bfl prezgodaj. •     — Toda. danes zakaj ... ?
—  Ah, dan«!
V  podzemlju so zadoneli rahlo ocidaljujoči se ko-raki. Stasa s^e je vračala po stopnicah.
—  Pojdi, zgoraj ti vse povem.
V  njimi odsotnosti je b*.l priprevil  Štefan v aobi mj7slo večerjo in sa«clje. Prav kar po-iž^ane bronaf*te svetilke so metaile po  sobi mavričasto   pestre  pra-mone sve ti obe. Robort je ponoail svoje vprašanje:
—  Povej Stasa, zakaj danes?
Ponudila mu je svoje krasno, po plamteči ljubez-ni dišeče lice:
—  Ker si d~nes .. . đianes si mi edini. ..  Samo tvoja sem!
Grofu se je zanračilo čelo*:
—  Dames. mornia ... toda jutT 1 ?
Z nag-lo kretnjo je zapodi'a od sobe pretek1 ost, bodočnost...
—  Ti huđ-obn^ž! . . . Ali še hoćeš moje ustne?
Ves v o-gnju se je Roboit nag7i>l k nji in jo krepko objel In ker se je njuno strasno p>oljubovanje nadaljevalo, je prijela Stasa Roberta s svojimi net-niijii ročicaroi za grlavo in mu dejala vsa srečna:
—  Tvoja sem, Robart! Priso£^un ti, da sem tvoji đanes, jutri im vedno, cickler me boš hotel imeti. No, torej. ali je to tisto, kar si hotel zveketi?
Videla je, kako se je opotekel. Na pragu znova najdisnega  raja se je baj prebujenja.
—  Tvoj mož? . . .
—  Ni-koAi mišem imela. moia. če govoriS o Ismal* Ju Hawkstomi, vedi, da ga mrzim Se boJj kakor ti
Seaeded se je aolznih oči, tako nepricakovano ga je doletela ta neasnema sreća.
ur*w jottp ^upaneid — dm «Narodoo tiskamo* tas Jermn — lm upravo ta inaeratal del Usta Otoo Chrlitof. -> VH? Ljubljani