222. številka.	Trst, v eetrtrk 28 septembra 1899.	lVfcij XXIV.
,,Edinost"
izhaia dviiferat mu	razun neilelj in
pravnikov, z jut raj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh uri zjutraj.
Narodnimi /nii<n : <>he isdanji ua leto . . . gld. '21 — Za samo vedemo izdanje , ., 12' — '/>a pol let«, ćetrt leta in tih meser razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Nh nn-ročhe brez priložene naročnine se upravu ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trutu »jutranje Številk« po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponesel jake zjutranje Številke po a nvč. Ifven Trata po 1 nvč. več.
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Atv. H70.
4 nvč.
V edfnoaM Je nioA!
Oglftal
se računajo po vrstah v uetitu. /.a večkratno naročilo s primernim popustom. T'oalana, osmrtnice in javne zalivale. (lomači oufijisi itd. se računajo po potr<v|hi.
Vsi dopiai naj ae poSiljajo ureilništvu. NptVankovani dopiai se ue sprejemajo. Knkopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase apre-jenia up niviilStvu, Naročnino in oglase
je plačevali loeo 1'rat.
-
Uredništvu in tlakama se nahajata v ulici Carintia Hv. 1 '2. Vpravni*! v<>, imI-pravniStio in s p reje m nuj t' liisrnilur
v ulici Molin pit rolo Siv, .'i, II. mulatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna kunsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.^ 1 v.»jne priprave s., dosedaj »tate
že mul jeden milijon šterl. Vsa železniška podjetju
(Novejše vesti.)
I>liII11J 27. Knez Bolgarski je sprejel opo-ludiu! grofu Goluchovvskegu v zasebni avdijenciji. Knez je sprejel tudi turškemu poslanika Mohmut Nedin beja.
I)n nuj 27. Ferdinand Bolgarski je zvečer odpotoval v Varno. Na kolodvoru ga je pozdravilo osohje turškega in bolgarskega poslaništva.
1>IIlilij 27. Glede krize se ni nič spremenilo* Cesarje bil ves dan v Berndorfu, kjer seje udeležil otvoritve deluvskegu gledališča, katero je ustanovil o priliki eesarjevegu jubileja tovarnar Artur pl. Krupp.
Budimpešta 27. Dobro obveščeni krogi oporekajo, da bi se bila grof Thun in pl. Szell pogodita glede kvote za skupne stroške.
It ud i ni pest a 27. Danes ob i>. uri zvečer uprizorili so socijalni demokrati obhod po mestu, zali te vaje občno volilno pravico. Pred opero je zahtevalo redarstvo, da se razi dej o. Ker množica ni hotela ubogati, so zaprli kakih 100 oseb. Ob 10. uri je bil zopet povsodi mir.
Barcelona 27. Maks Regis je našel zavetja pri svojih tukajšnjih prijateljih.
H i lil 27. V dolu ■o obveščenih krogih zatrjujejo, da se Turčija pripravlja na vojne korake v Makedoniji; mnogo orožju so že poslali tjekaj ter ustanovili 12 skladišč za isto.
Beligriul 27. Danes popoludne so razglasili razsodbo v nadaljni pravdi zaradi ruzžaljenju veličanstva. Profesor Mile Pavlovič je obsojen v Jl-letno, železniški uradnik Milan Markovič v (i-letno, Bože Markovie v H-letno in Milan Vesnie v 2-letno j e č o.
Ileligrad 27. Na 20-letno ječo obsojeni radikalno arhimandrit Klija (ijurio je zblaznel,
P O D i, I S T K K.	.>
Vida.
Spisala Kopriva.
lierta se je malo nasmehnila, saj Vida sploh ni imela navade toliko govoriti o kaki stvari, a
vendar si je mislila : Skoro, da ima prav Vida.
*
* *
In zopet je bila na pošti lierta Bavdck, Vrbovska učiteljica.
Danes ji ni bil dolg čas. Smejala se je, mencala roki, in zopet smejala,
»Oj ti Vida, daj, napravivi! O to ti bo izvrstno, jaz se že kar veselim. — Daj no, daj, zabavali se bovi, smejali, o to bo krasno!«
(Hej Berta, bodi pametna, jaz resne morem. Premisli, če izve Henrik, kaj bi dejal?!«
»A beži, kaj naj bi dejul — nič ! Lepo te prosim, kaj pa je to, če si privošči vi pur veselih uric? Saj tako ni nič tukaj. Človek bi kmalu splesnoval iz same puščobe. Kar ti je še inteligence dve uri na okolo, ima že vsaki svojih petdeset na plečih in družice so jim še bolj puste, nego oni sami. Tisti Mirko Milčič bi že bil, tisti Mirko izpod Klanca pa ti je, kakor štor v gozdu; niti odkriti se ne zna pošteno«. — Tako je pregovarjala Berta Vido.
»Oh lierta, jaz si res ne upam«.
»Pojdi, pojdi, misliš, da je Henrik res tako
so v stanju mobilizacije. Koncem prihodnjega tedna se ukrca za južno Afriko 2") eskadroitov konjice. Angleški častniki kupujejo v severni Ameriki vse mogoče, česar treba za vojsko. V soboto odide v Afriko zrakoplovni oddelek in tlel streljivu za topničarje.
„Agraria".
IV.
Ko se je ta slavna družba na lastne oči prepričala, koliko grozne škode je provzročila peronospora meseca novembra, ko se je zadosti že načudila groznemu opustošenju meseca nobembra — tam o Sv. Martinu — povedal je tajnik Agrarie, prof. Stossich, tla imamo tildi sredstvo proti tej grozni bolezni. Treba je pridno škropiti.
Navzoči domačin je vpiašal: »Gospod, kako pa naj škropimo, zgoraj ali zdolaj ?«
Stossich: «l)a bo bolj gotovo, škropite zgoraj in zdolaj*.
Domačin : »Cc pa ostane tekočine na grozdju ?»
Stossich : « Tedaj pa pomočite grozd v vodo in ga operite z vodo».
Okoličani, sedaj veste: kar hitro vzemite vsaki svoj lonc in tecite po vinogradih prat grozdje. Vsaj «Agraria® vas uči tako.
V.
Tudi za živinorejo skrbi «Agraria*. V neki vasi je imela bika-plemenjaka. Bil je res izvrsten skakač. Agraria je prišla ogledat si ga. .leden členov komisije je gledal bika od zadaj in vskliknil : «Belin vaeha, »leve dar assai late*.— (Lepa krava, dajati mora dosti mleka.) - Gospod odbornik »Agrarie* je zamenjal bika s — kravo.
nespameten, da bi se jezil na te, če spiševi tako nedolžno anoneo in jo pošljevi v ».Narod*? —Saj bi se niti ne vedelo, tla je od tu ; jaz pišem kaki prijateljici, pa nam ona preskrbi vse potrebno!«
»Napravi, če že le hočeš, pa jaz ne pišem niti enega pisma, naj se jilt oglasi še toliko«.
»Saj ti ne bo treba, vsem pišem jaz«, je hitela Berta, vzela kos papirja in napisala :
»Dve gospici, jedna plavo- druga črnolaska, želiti vstopiti v korispondeneo z izobraženim, duhovitim gospodom. —Smoter dopisovanja bo seveda le zabava. Pisma naj se naslovijo pod št 10 ali 20, poste restante Ljubljana .
»O to bo fino, kar veselim se že J« in kar vzela je iz Vidinega predala pismen papir in pisala »Narodu«, da se anonca natisne, in prijateljici, tla bo preskrbovala pisma.
Vido je malo skrbelo. Bila je nevesta sodnega pristava in bala se je, da Henriku ne bi bilo kaj prav. Pa ko jo je Berta zagotovljala, da no bo imela nikaeih neprilik z bo k tega, umirila se je.
Berta je hitro zgotovila pismi. Pogovarjali ste si še nekaj časa o tem in bližni veselici, ki jo priredi Vrhovska podružnica sv. Cirila in Metoda, »Dolgčas bo, pa pridem vendar«, je dejala lierta in pripovedovala Vidi, da bo nagovarjala načelnika, da se priredi šaljiva tombola. »Smehu bo nekaj, ljudem bo ugajalo, jaz pa kupim srečko .
In vendar daje vlada denar v povzdigo živinoreje taki družbi, katere odborniki mislijo, tla so biki-plemenjuki — dobre krave.
VI.
V	Sloveniji vasi si je »Agraria* pri nekem kmetovalcu ogledala bika in vprašala, du-li je na prodaj in za kako ceno. Domačin jo prodal bika za 4f> gl. in drugi dan je korakal prav tisti bik po Slovenji vasi v neko drugo vas, kakor hik-plemenjak, bogsigavedi katere pasmi, v vrednosti 138 gld. Koliko je bil zaračunjen pa oni bik od 45 gltl. slavni vladi, o tem se lehko sami prepričajo, ako pogledajo v zapisnike.
VII.
O premo vanj u konj, katero je priredilu »Agraria* z državno podporo, čujemo različno govorice. Kako so se nemški konji prekrstili v luške, o tem že čivkajo vrabci na strehi. Obljubljen nam je natanjčen opis tudi te stroke »gospodarstva*, kateri priobčimo, da razkrinkamo tudi to komedij aštvn.
VIII.
Slovenski državni poslanci! Vidite, kam vlada razsipa denar, denar žulja vili rok! Postavite se po robu !
Njegovi ekscelenci grofu (iroessu pa še eno : Vi hvalite Agrario in temu ne more nihče oporekati. Agraria ima drevesnici*, katero vzdržuje z državno podporo. Potrudite se v to drevesnico. Koj pri vratih zagledate jabolko z velikim napisom: «Pomo Garibaldi*. Idite naprej in nujdete napis: »Persieo Trionfo di Solterino*. Preglejte vse napise in kaj najdete! Garibaldi, Vittorio Emanuele, Margheritta, Trionfo tli Solferino itd. itd. — to pač ne priča o veliki hvaležnosti »Agrarie* do avstrijskih grošev!
In ekscelenca, Vi hvalite takt) družbo, Vi hvalite tako delovanje?! Kaj je res desnica na Du-
Minilo je par dni. Vitla je bila sama v poštni sobi. Strunke so ravno odšle. Prišle so po pisma takoj ob devetih, ko pri kuja pošta. Hitro je prebrala drobno a gosto pisano pisemce rožuatcgu papirju, došlo od Henrika. Pisal ji je vesele novice. Razmere so se mu poboljšale in ako Bog da, pride v pustu po njo v Vrbovje.
Vida je bila vesela. Kako tudi ne ! Nekaj časa je sedela tako brezmiselno, brezdelno, kakor v sladkem snu, a potem pa so je zganila saj je imela še toliko tlela !
In zopet jo razvrščala pisma in pisala v velike knjige. — Hkratu se je spomnila nečesa.
»Pogledati moram«, je rekla, vzela številko »Naroda« iz enega izmed množili malih oddelkov in je iskala zadaj, kjer so anonee.
»Aha je že! Radovedna sem, če je ravno tako, kakor je napravila Berta?« Iskala je malo meti papirjem in res je dobila kos konceptnega papirja.
»Da, ravno tako je! O tu Berta!«
Zdajci je nekdo potrkal.
»Svobodno!«
V	sobo jo stopil v lovsko opravo oblečen, srednje velik mlad mož, črnih las, malih brk in zagoiole kože — Mirko Milčič, posestnik lepe domačije ontli pod Klancem in zajedno gozdar knezu Auersporga.	(Pride še.)
naju Urez moči, ali pa hoče grof Tliun tako vladati? (<'lanek je bil pisan pred padom grota Thuna. (irof Thun je sicer sel, ali vprašanj« ni Jprav nič zgubilo na svoji aktuvelin»sti. I'red.)
Solferino vzbuja v nas Avstrijcih (»ritke spo-mine, kajti tam je namočena zemlja z zvesto slovansko krvjo, [stotako pa je luni za nas spomin na ono vlado, ki daje denar prav tisti družbi, da nas zamore na naših tleli žaliti / napisi a la: »Trionfo di Solferino« !	(Z vrše te k.)
DOPISI.
Iz Pazina, _?7. septembra	((ionja
I t a I i j a n o v proti li r v a t s l< e m u g i m n a -ziju v Pazinu.) |lzv. dop.|	Italijani se ne
morejo pomiriti, /lasti njih novinstvo, v prvi vrsti Popoln i stri a no iz Pulja in Idea italiana« iz Rovinja, prinašajo zopet in zopet po eele kolone dolge elanke, da lii prikrili ali vsaj zmanjšali sijajni vspeh, ki smo ga dosegli mi na vpisovanju na hrvatski gimnazij v Pazinu. Seveda ponavljajo vedno iste laži: kako da so naši duhovniki letali pO hišah in kako da so podkupovali stariše, samo da jim — posodijo otroke do božičnih praznikov in potem da ne isti zopet vrnejo na svoje delo; kako da so naši otroci zamazani in nesposobni za srednješolski pouk ter zmožni le za poljedelstvo; kako da niso še nikdar videli šole in kako da ne morejo dohiti stanovanja v Pazinu, zbok česar da morajo spati po hlevih; kako dobivajo toli slabo hrano, da se ne bodo mogli učiti in da gotovo obole. Kako pa na nasprotni strani njihovi učenci bivajo v samih palačah, jedo kakor knezi in so prišli v šolo kakor domov, ker poznajo šolo itd. itd.
To klepetanje je preneumno, da bi zaslužilo resnega odgovora. Le par opazk bodi nam dovoljenih tu. Na govoričenje, da naši niso še nikdar videli šole, so že dali primeren odgovor vsprejemni izpiti in ga dado še — učni vspehi. Torej le malo potrpljenja, gospoda! Tako nespametni ljudje, slabi politiki in neraeijonalui narodni gospodarji pa vendar nismo, da bi metali narodni kapital tja skozi okno in da bi trosili goldinarje za otroke, od katerih nimamo ničesar pričakovati! Mi nimamo deželnega odbora v svojih rokah, kakor ga imajo Italijani, mi ne upravljamo nobenih deželnih zaklad« »v, mi nimamo štipendijev na razpolago, mi nimamo denarja, da hi ga mogli razsipati v zgolj demonstracijske svrhe. Kar hočemo storiti za našo milo deeo v Pazinu, to ho prihajalo iz miših lastnih hrvatskih in slovenskih žepov ! In takov denar, krvave žulje lastnega naroda, hočemo porabiti le za tako mladino, od katere — v kolikor je možno soditi v naprej — moremo pričakovati, česar trebamo toli nujno: zdrave, v resnici izobražene, delavne in značajne inteligence! In, hvala Bogu, tako mladine se je oglasilo toliko, da bomo imeli dovolj skrbi zanjo; kamo-li da hi mogli tiositi še za druge !
Pu saj tudi oni sami vedo dobro vse to. Peče jih, peče, in hlade se, kakor morejo. Peče jih in boli in strah jih preleta ob misli na bodočnost! Tega ne morejo preboleti, da se je v njih Pisino italiana per eeeellenca upisalo na hrvatski gimnazij nad I (H) čvrstih in bistrih dečkov našega naroda, iz katerega vzraste cvet razumništva. Strah jih je, ker vedo, da velik del teh zasede nekdaj važna mesta v deželi in da žnjimi pride nova era, ko birokracija ne bo več dobivala direktive i/. — italijanske stranke. In to bo začetek ko ne u italijanskega gospodstva v Istri. Mine illao Incrumac! Zato ne odgovarjamo dalje na vse bedastoće in zaključujemo z besedama v »Popolo Istriano« : Kespiee finem.
Politični pregled.
TRST 28. septembra
Kriza. Včeraj ni bilo cesarja na Dunaju. S tem je tudi povedano, tla se ni nič zgodilo za rešen je krize.
Prod par dnevi se je bil raznesel glas, da Njegovo Veličanstvo namerja pozvati k sebi voditelje; opozicije in staviti do njih določno vprašanje, da-li se čuti manjšina dovolj močno v to, da izvode premembo zistema in da sestavi novo vlado?! 1 n je seveda za opozicijo zelo /.eld kočljivo vpra-
šanje in glavni gonjitcljici obstrukeije, » Neue Freie Presse«, je skočil takov strah v kosti, da je prihitela z uvodnim člankom, v katerem ona hitro odgovarja na označeno vprašanje, da — ne! S tem je od naj|H>klieanejega glasila priznana vsa obaemoglost obstrukcijskili strank za pozitivno delo. Zato pa tem pridnejc kriče po uradniškem mini-sterstvu, ki naj bi pestilo desnico. Ker sami ne morejo prevzeti dolžnosti večine, a bi hoteli vendar uživati pravice večine, pa zahtevajo, naj bi viši činitelji tiščali naravno večino ob tla in naj bi zagotovili manjšini, česar si sami pridobiti ne morejo: gospodarstvo nad večino! In taki ljudje so proklinjali vlado grofa Thuna in vso desnico v imenu — avstrijske ustave in parlamentarizma! V imenu konstitucije zahtevajo, naj se gazi — kon-j stitucija! Ali gaje hinavstva na svetu!
Imenitni, kakor vedno, odkar so zlezli v uniformo nemške gemcinburgsehaft, so tisti dunajski hinavci, ki čujejo na ime — krščanski socijalisti. Njih glavno glasilo Deutsches Volkshlatt» kliče po kakem generalu kakor načelniku prihodnje vlade. \ z rok tej krščanski želji nekrščanskih komedijašev je, kakor zatrja omenjeno glasilo, ta, ker bi kakov general ložje dušil eventuvelno Češko obstrukcijo. Tako torej! Sedaj vemo: ako nemška obstrukeija zasra m uje in dejanski napada predsedništvo, ako mesto primanjkujočih argumentov govore nemške pesti, frče tintniki in groze nemški noži v rokah nemških profesorjev, ako se poljublja Nemcem etablirati anarhijo mesto rednega dela, je vse to dovoljeno in obramba pravic parlamenta; ako bi se pa stvar malce zasukala in bi hoteli Oehi malce kopirati nemške izvirnike, hi bilo to zločin, bi bilo nečuveno početje, za katero moic prinesti zadoščenje jedino le — britka sablja kakega hudega generala. Taki poštenjaki so ti krščanski socijalisti! In je še l j unij v Slovencih, ki nam zamerjajo, da ne moremo biti prijatelji takim — zaveznikom najhujših sovražnikov vsake mrve prava za avstrijske Slovane!
»Information« črta sedanje položenje nastopno: Večina drži trdno skupaj kakor še nikdar in je trdno odločena, da ne dovoli nikakega poskusa za vladanje proti večini. V očigled spoznanju, kako težko bi bilo v državnem zboru ob njega sedanji sestavi, napraviti red, se je mej drugim pojavila tudi misel, da bi se državni zbor razpustil in razpisale nove volitve pod parolo: ali za, ali proti nagodbi z Ogersko! Spočetniki te misli pa dokazujejo, da žive v popolnem	' av-
strijskih razmer. Te parole si stranke večine ne pustijo usiliti na noben način. One pričakujejo mirno evcntuvalnosti novih volitev in vstopijo v iste le pod parolo, »da se vzajemnost desnice mora ohraniti in da se je trdno držati istih skupnih načel.«
Je torej vedno isto: ali uradništvo minister-stvo, ali general z britko sabljo ali nove volitve: večina, ako je zložna, ima svojo moč.
Sporazumljenje mej Avstro-Ogersko in Rusijo glede dogodkov na Balkanu.
Nedavno so izvestni krogi, ki vedno mečejo seme nesporazumijenja mej Avstro-Ogersko in Iiusijo, hoteli porabiti za svoje nečiste namene tudi dejstvo, da si je neki ruski general ogledal bolgarsko vojsko, Ceš: Avstrija, bodi oprezna in zahtevaj pojasnila radi takega %a vrat noga početju, nasprotujočega dogovorom mej Dunajem in Petrogradom. V speli tega poziva pa je bilo — preziranje od vseh strani. Narobe: kneza Bolgarskega so ravnokar vsprejeli na Dunaju najslovcsneje in politiški svet vidi v tem sigurno znamenje, da je sporazumljenje med Avstro-Ogersko in Rusijo glede dogodkov na Balkanu naj popolneje.
Kakova razlika : knezu Kcrdiiiandu se utrja pozicija ob sporazumljenju obeh velikih držav, onega generalissima v Beleingradu pa ne vejo, kako bi se ga enkrat iznehili celo dunajski nedavni — najtupljoj i prijatelji!
Shod socijalistov v Brnu. < > narodnem vprašanju je izvrševalni odbor predložil predloge, ki smo jih že priobčili svojedobno. N' bolje uine-vanje pa povdarjamo še enkrat njih vsebino. Ti predlogi zahtevajo, da se narodno in jezikovno vprašanje v Avstriji konefino uredi v zmislu jed-nakega prava in jednakopravnosti. Avstrija bodi demokratična država narodnosti, deli naj se v avtonomne narodne in samoupravne skupine, ki naj se kolikor mogoče urede po jezikovnih mejah; te sa-
moupravne skupine vsakega naroda tvorijo no jedno narodno skupino, ki sama in popolnoma av-. tonom no ureja svoje narodne stvari (jezikovne in kulturne); narodnim manjšinam v mešanih krajih naj se s posebnim zakanom zagotovi varstvo ; ne priznavajo se 11 i k a k e 11 a r «1 d 11 e p r e d p r a-vice in zahteva po državnem jeziku se odklanja: vendar se priznava že obstoječe dejstvo nemškega občevalnega jezika, dokler ni druzega takega jezika, ne pa da bi iz tega navstal kakov privilegij, izključujoči druge jezike; shod izjavlja slovesno, da vsaki narodnosti priznava pravico do narodne elizistenee in narodnega razvoja, da pa si narodi le v tesni mejsebojni solidarnosti morejo priboriti vsaki napredek svoje kulture.
Temu nasproti predlaga eksekutiva južno-slovanske soeijalno-demokratiške stranke resolucijo, ki je proti temu, da bi se narodi identifikovali z j ozemljem ter predlaga, da vsaka v Avstriji živeča narodnost bodi jedna avtonomna skupina brez ozira 11 a to, kje da i» 1 vaj o nje členi. Vsaka skupina naj samostojno ureja svoje narodne stvari. Teritorijalna območja naj bodo zgolj administrativnega značaja in brez upliva na narodne odnošaje. Izključiti je torej vse narodne predpruvice in tudi državni jezik. Potreba mejsebojnega občevanja sama dovede svobodne narode do tega, da se bodo učili tudi one jezike, katere potrebujejo poleg svojega materinega jezika za praktično porabo.
Razpravo o narodnem vprašanju je shod začel včeraj. Resolucijo izvrševalnega odbora je utemeljeval poročevalec Seliger. Njegova izvajanja so ; se gibala v smeri gori označene prve resolucije. Rekel je, da socijalni demokratje niso iz ljubezni tlo Avstrije za rešenje tega vprašanja, ampak radi tega, ker se vsi narodni boji bi jejo na hrbtu proletarijata. To vprašanje treba rešiti, da dobimo prostora za gospodarska vprašanja. Govornik je trdil, da od narodnih bojev imajo največ dobička fevdalci in klerikalci.
Za Seligorjem je soporočevalec Nemec začel govoriti v imenu ('ehov.
Po daljši razpravi se je izvolila komisija, se-stoječa iz obeh poroČevaleev in 14 členov, kateri jo nalog predložiti shodu predlog, v katerem bi bile združene glavne točke obeli resolucij.
Z bojkotiranjem parižke razstave ne bo niČ! Tudi juha, ki jo kuhajo Drevfusardi, se ne jo tako vroča, kakor jo mešajo v loncu. Kar ves svet naj bi bil bojkotiral franeozko svetovno razstavo radi obsodbe v Rennesu. I11 v Budimpešti je mnogo Zidov, ki niso nič manje hudi nego so drugod. Ni čuda torej, da se je bil tudi v mestnem zboru budimpeštanskom oglasil neki Kiitvos s predlogom, naj se radi Drevfusa tudi to mesto no udeleži razstave v Parizu. Včeraj pu se je oglasil župan z odgovorom, da je ozirov na mednarodne odnošaje in gospodarske potrebe, radi katerih ne more preklicati že dane obljube ter da ne more podpirati nikakega predloga proti udeležbi.
Domače vestL
Osobna vest. poštni viši oskrbnik v Ljubljani, g. Š orli, je dobil naslov in značaj poštnega ravnatelja.
Agitacija proti škofu tržaškemu. Iz Pirana 11:1111 pišejo: Dne 1. oktobra ima priti v Piran prevzvišeni škof tržaško-koperski, mons. Sterk, na birnianje. Izvedeli smo, da poznani agitatorji na-nierjajo o tej priliki demonstracijo proti našemu vladiki. Čujemo tudi, da so je od strani pametnih ia miroljubnih ljudij okrajno glavarstvo v Kopru obvestilo o teh nakanah agitatorjev v — municipalni palači piranski. Radovedni smo, kakojo ukrene naša okrajna politiška oblast in da-li bo imela toliko srčnosti, da stopi na prste svojim — prijateljem in nadzorovateljem?!
Iz Pazina nam pišejo dne -1. t. m. : Z dovoljenjem deželnega šolskega sveta se je vpisal včeraj še jeden dijak, S 1 o v e 11 00 iz Se ž a n e.
(>nic spekulacije naših »dobrih prijateljev« ! Iz Pazina nam pišejo: Italijanske novine so pisale pred nekoliko dnevi, da je v Istri prav malo grozdja, in še ono, kar ga je, da je bolno. To vest so ponatisnile tudi druge italijanske, nemške in oelo slovenske novine.
07722711
Res je, po nekaterih krajih je malo grozdja, ( zato pa ga je p<> drugih krajih veliko in lepega.
< rori omenjena vest je bila le lina spekulacija naših »dobrih prijateljev«. Med njimi je namreč mnogo trgovcev z vinom in grozdjem. Le-ti računajo tako-le: S takimi vestmi odvrnemo od Istre trgovce iz drugih dežel, a posledica bo, da bom«) mi potem prav po ceni kupovali vino in grozdje ter je prodajali pozneje / lepim dobičkom. Oj, kako nas imajo radi ti »dobri prijatelji«!
Pozor torej, trgovci! Pridite osebno, prepričat se! Ali pa pišite na občinska zastopstva ali na vinarsko zadrugo v Pnlj. Tudi vsaki duhovnik dotičnoga kraja, od koder bi želeli pojasnil, vam rad postreže.
Prosili hi tudi druge slovenske in hrvatske liste, da bi opozorili v tem zmislu.
Tržaškim Srbom. Pišejo nam: Naši tržaški Srbi le preradi koketirajo z našimi najzagrizenej-šimi nasprotniki. To je dejstvo, ki je istotako dobro znano, kakor je mora iskreno obžalovati sleherni tržaški Slovan. Ako jih vprašaš, zakaj da tako postopajo, odgovarjajo ti, v prvo, da tu jo trgovsko mesto in da so Lahi v večini; potem pa, da njim ni mogoče družiti se z Slovenci, ker da jih Hrvatje žalijo in napadajo!
Mi nočemo trditi, da se to poslednje ni morda godilo v prejšnjih časih, ali da bi Srbe še danes kodo žalil, toga ne verujemo; da, celo izključujemo to, ker mi Slovenci ne trpimo, da bi se tu naši bratje žalili in ker poznamo tukajšnje Hrvate, da so predobri Slovani, da bi hoteli žaliti svoje in naše brate.
O priliki prihoda dramatične družbe Stoj-kovid so se odprlo oči marsikateremu Srbu, vidč, da ta družba ne moro dobiti v tem mestu, kjer je pet gledališč, uiti enega! Da, niti redutne dvorane ji ni bilo mogoče dobiti, ker je družba — slovanska !!
Sedaj vidite, dragi bratje Srbi, da vam Lahi plačujejo nemilo za drago! Zato vas rotimo, da se pridružite nam avtohtoni) i m probivaleem Slovanom, ki vas sprejmemo z odprtimi rokami v svojo sredo, kjer bomo delali, ne za srbstvo ali hrvatstvo, ampak za našo skupno mater Slavo. Mi vas ne sprejmemo hinavsko v svojo sredo, kakor to delajo lahoni, ampak vas sprejmemo kakor svoje lastne brate, ter vas bomo čuvali kakor take, ne boječi se naših ukupnih nasprotnikov.
Danes se bodo v dvorani »Tersicoro« (ulica Chiozza št. 5) predstavljali »Graničari«, pozneje pa »Balkanska carica«, delo knjaza Nikole Črnogorskega. Te predstave naj bodo simptom našega zbližanja, našega pobratimstva — na veko !!
Slov a n.
Kričeč* izgled. Pišejo nam: Med civilizo-vanimi narodi je navada, da se po smrti sovraž-ntka eventuvalna njega zla dela pokrivajo s plaščem pozabnosti. To navado imamo tudi mi Slovenci, toda kakor so izjeme v vsaki stvari, tako morajo biti tudi tu.
Včeraj sem govoril z nekim tukajšnjim ru-dečkarjem, ki mi jo povedal, da jo minoli petek umrl neki znani trgovec zjestvinami na Acipiedottu. Dotičnik je imenoval pokojnika: »Quel ignorante!«, kar mo je — ne razjezilo, ampak užalostilo. Treba namreč povedati, tla jo bil pokojnik sicer iz vipavske doline doma, a silno nasproten nam in naši narodni stvari. Povsodi jo bil našim nasprotnikom na uslugo. O priliki zadnjih volitev je agitoval celo na način, kakoršnjega ne dovoljuje zakon !
Bil je sicer soliden trgovec, a propal je vendar popolnoma, ker so mu njega ljubi politiški prijatelji vse pojedli in mu vračali njegovo službovanje laški stvari na način, kakor kaže gori navedeni vsklik. Dokler so se mastili okolo pokojnika, dokler je uilo evenka, so ga pač povzdigovali v deveta nebesa, potem pa jo 1 >i 1 — ignorante! To je plačilo za njega odpadništvo ter sovraštvo, ki je je gojil do svojega lastnega rodu! Ali da bo izgled še drastičneji, moramo konstatovati še, da se je imel pokojnik le dobrohotnosti našega znanega veletržea, gosp. Mihaela Trudna, zahvaliti na tem, da je postal samostojen trgovec! Bog bodi pokojniku milostljiv in daj, da bi to vrstico upli-vale na vse one, ki bi morali biti naši, a so naši — nasprotniki!	Trgovec.
Jesenski cvetovi. .Jeseni se. Listi na drevesih se kažejo v vseh barvali, no da bi bili zaplenjeni. Lepi, mladi in starajoči so svet je zbran v Gorici
v polnem številu, najUdj razglašeni glasoviri se odpirajo zopet in deželnozborsko-spravne preludije že mečejo svoje sence pred nas visoka sčzona je torej zopet tu. Kronist jo pozdravlja s prisiljenim navdušenjem, kajti v nevarnosti je, da mu prazni dogodki, brez vsebine, v zrastejo čez glavo, jedna nesenzaeijonelna senzacija se podi za drugo, i-i obupano bo moral obesiti svoje pero na klin, ako bi se moral še z madauio Areolani (urednico židovskega Corriera) boriti za prvenstvo. Sceesijo-nistiška smer, se svojimi ženskimi izstradanimi prikaznimi, narekuje «ton», najneverjetneje toaleto kriče proti nebu, parola je : bodite vitkega stasa, in pride čas, ko bodo Marijine kopelji (na Češkem) Meka vsem modnim damam in umetnik v stradanju, Sueei, njih prorok. Toda jaz nočem pisati ža-lohnega spomina na zdravi zmisel za oblike v kaki prejšnji modni dobi, niti nočem izrekali obsodbe nad sedanjo modo, ampak puščam vsakomur in tudi sleherni ženski, da ;>o svoji fazoni postane srečna. V dobrohotni velikodušnosti moji mi rabi ta prislovica tudi za viteza Blaža z Razdrtega, ki bi goriške Slovence hotel žrtvovati na oltarju italijanske domovine. Toda, ne glede na to, da-li bi bila taka žrtev tudi pravična, je irretlentarsk' ko->el že pripravljen in čaka le na spravno-klavni nož, ki ga drži v roki firma Goess-Pajer. Na vprašanje, kateri predsednik mi je ljubši, Pajer ali Venuti, odgovarjam brezpogojno: grof Goens, ki je zapisal spravo na zastavo — gospoda Pajerja, ne da bi bil pomislil, da o tem gre beseda tudi Slovencem in da se isti no dajo več odpravljati s praznimi obljubami. Sicer pa bi bilo lah komisij eno, ako bi primorski kaos predčasno slikali na steno in da bi duha prejšnjega deželnega glavarja puščali plavati nad Gorico. Mirujoči tečaj v valovju prikazni se imenuje Blaž z Razdrtega. On ne dovoljuje, da bi se njegovim rojakom skrivila nijedna pleša. Jaz pa dodajem, kar še treba in kličem slovanski večini Primorja preti oči sicer že obmlateni, toda ne-zloumljivi š o p Svatop 1 u ko v ili palic, in ker ljubim mir, puščam, tla je državni pravdnik dober mož, govorim, ako treba, nedolžno o vremenu, spreminjajočem september v april, in se varujem celo, da ne pridem navskriž s »Corriere tli Gorizia», kateremu se dozdeva, tla je že združen z Italijo. Kismet! Jo usoda taka.
Po «Adriatische Post*.
Nov postili urad. V Trzinu na Kranjskem, okraj Kamnik, se s 1, oktobrom t. 1. odpre nov poštni urad za pisemsko in vožno pošto z nabiral-nieo poštno-hranilničnega urada.
Dražbe premičnin. V petek, dne 21). septembra ob 10. uri predpolutlne se bodo vsletl naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Farneto št. 16, čižme; Corso št. 1, bronene slike; v ulici Mareo Polo Časa Nuova, hišna oprava ; v ulici della Toretta št. š, hišna oprava; v ulici Rossetti št. 1, mize in Kt«»li; v uliet della Stazione št. 1;}(><5, hišna oprava in 1 blagajna; v ulici Chiozza št. 2, hišna oprava.
S paril I ka v Ječo. Na krovu Llovdovoga parniht »Habsburg«, ki je prišel včeraj iz Alek-sandrije ter so usidral v lazaretu pri Sv. Jerneju, so aretirali nekega Spiriilijona Sorito, ki je bil svojemu gospodarju Planti v Masuraku pri Alek-santlriji poneveril 400 lir šterl in (okoli 4000 gld.). G. ofieijal Krainer je našel pri Soritu 40 lir štor. in 10 gld. a. v., a v njegovi prtljagi še razven tega ;i00 lir štor. Sorito mora absolvirati karanteno v lazaretu sv. Jerneja, kjer ga — ločenega od drugih potnikov — čuvata dva redarja.
K poglavju »svobodna ljubezen«. lH-letna Alojzija Z. iz ulice del Boseo se je seznanila pred tremi meseci s Hil-letnim zidarjem Petrom Flego, ki ji jo obljubil, tla jo poroči ter jo pregovoril s tem, tla je zapustila svojce in šla stanovat k nekim znancem Petra, kjer je čakala dneva poroke. V tem pa je izvedela, da je Peter Flego že oženjen in oče štirih otrok. Nesrečna mladenka se je skesano vrnila k svoji materi ter ji tožila svojo nesrečo. Stvar so jo naznanila policiji in g. ofieijal Titz je včeraj v jutro v ulici S. Maurizio aretiral našega Don Juana.
Smrt v valovili. Jakob Vatoveo je našel včeraj popoludne v zalivu pri Miljah truplo utopljenca, v katerem so spoznali f).'Metnuga Antona i Piščanca, katerega so bili nedavno odpustili iz
službe v javnih skladiščih. Piščanca ni bilo videli že nekoliko dni.
Povožen. 17-letni pek Josip Novak iz 11L i *-•• Madonnina št. 24 je prišel včeraj v imenovani ulici pod voz, ki ga je nevarno poškodoval. /. rešilne postaje so ga spravili v bolnišnico.
Loterijske številke izžrebane dne 27. t. in. : Praga	f>4 42 00 14 »i
Levov	27 42 4f'» f»:i :>r>
Različne vesti.
Don Jose Echegaray (izgovori Kčegaraj), či gar tiramo »Veliki G a let itn je družim g. Stojko-vica pretlvčcraj predstavljala v Trstu, se je rodil 1. 1H.!1"). v Madridu, kjer živi tudi tlanes kakor profesor matematike in fizike na inženirski strokovni šoli. Kazna temeljita znanstvena dela so mu pripomogla, da je postal člen kralj, akademije znanosti. Tudi v parlamentu je igral svoje dni važno ulogo.
Leta 1H74. je izdal prvi svoj igrokaz La esposa tlel vongator«, ki je poln pretresljivega dejanja, krepko črtanih značajev ter pisan v plemenitem, živahnem jeziku. Število njegovih dram, igrokazov iti šaloiger je veliko. Glede plodovitosti se ga moro primerjati le edinemu Lopetle N ogi. Najvažnejša dela njegova so moralna žaloigra <> Laocura ti Santidat«, lahka in duhovita komedija »Un Critieo incipiento« in našemu občinstvu ponujena, a tako slabo obiskana psihologijska drama »11 grati Galeoto«. V novejšem času se opaža na njegovih delih upliv Ibsenov (KI llijo de dnu Junn) in Dumasov v divni drami »Muriann«. A on ni navaden posnemalec, ampak povsodi se kaže svo-bodna ustvarljivost, krepak duh in bujna južna fantazija.
Ponarejevalci denarja. Kakor javljajo iz Li-psije, so zasledili v neki vasi na Anhaltskem ve-liko nadnarotbio družbo ponarejevalcev denarja, ki so imeli tamkaj celo tovarno, v kateri so izdelovali srebrni in zlati denar vseli narodov. Med zaplenjenim denarjem je tudi mnogo ponarejenih avstrijskih goldinarjev.
Tiralnica za Crispijevim sinom. Rimsko državno pravdništvo je izdalo tiralnico za najstarejšim sinom bivšega ministra-predsednika, Crispija, Ludovikom Crispijem, ki je svojemu očetu pripravil že marsikatero britko uro. Leta IS'.»2. ga je dal tiče, kakor dovoljuje to italijanski zakonik, nekaj mesecev zapreti. Ko so ga izpustili iz zapora, se je seznanil z neko rimsko grofico. Poslednji so leta lHDIi. na nepoznan način izginili vsi dijamanti. Preiskava jo dokazala, da je javno menenjc morda imelo prav, ko jo metalo sum iri mladog •Crispija, da jo provzročitelj tatvine. Vsletl takih neprijetnosti jo zapustil domovino ter se nastanil v Argon-tiniji, kjer jo dobil mesto v neki italijanski banki. Malo potem jo zbežal z ženo svojega šefa v Prugnav, (Dalje na četrti strani.i

Zaloga in tovarna §
pohištva vsake vrste
0.1
AlessaMro Levi Miui v Trstu.
Plazza Rosario žtev. 0.
(ftolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijah. zrcalili iu slikah. Ilustriran cenik gratis iu franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.
oooooooooooooooooo
Velika zalog-a
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni liiš. štev. f> (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moj p pohištvo donese sredo ! '^M
OOOOOOOOOOOOOOOOOO
kjer jo je pustil na eedihi, ko ni bilo več evenka. Sedaj je skoraj dokazano, da je !>il mladi < 'rispi zapleten v tatvino pri grofici Ollere. Vstal tega we je izdala tiralnica.
0 Levčevem „pravopisu".
I Dni je.)
Točki 144. 44."). Pod Bučko v til i ali jasni dolinici j<* obči vir, ki ima baje čudotvorno moč; pot do njega je vsakemu prosta, t. j. brez vseli ovir, tako da more vsakdo slobodno hoditi zajemat vanj. Blizi vira živi samosvoj, sloboden, mogočen ohol gospodar, ki tudi veruje o čudotvorni moči onega vira in pridno premarljivo zajema iz njega, dasi ima doma svojo dobro vodo.
—	Vi bučenski sosedje imate tudi svojo lastno vrlodohro živo vodo na izobilje, ali hočete uživati tudi čudotvorno vodo onega vira; no, ne zahajate pa po njo po odkriti poti naravnost na vir, nego hodite jo prosit onega oholeža, naj je vam da i z svoje posode, in ste mu prav hvaležni, ako je vam godrnaje da, in celo veseli ste in vsi zadovoljni, da on vam o vsakej priliki to ponaša, da vas sramoti in vam očita divjast. — Oh, mili moj, povej mi, je li tako vaše moledovanje in izposoje-vanje lepo, pametno, modro? Je li tako vaše po-Čenjanje častno? Ne?! pa zakaj tako delate? zakaj nečete biti slobodni? —
Glej, baš tako nespametno in nečastno je, da se naši književniki mej Švabe zaletavajo in zatekajo po tuje izraze, po one iste tuje besede, katere si jo Svab sam izposodil (in to mnogo mnogo) ter po svoje prikrojil, pa še kako nerodno, n. p. glagole na — i oren! Mar našim književnikom ni slobodno zajemati neposredno v Latincah in (ier-kah samih? Čemu se svojoj tesnnserenostjo, svojoj maladušnostjo Svabu zarobujo in tako priznavajo, češ da je on vrlejši ?! On pa to, se ve, o vsakej priliki hlastno izkorišča nam v nečast in sra-močenje.	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Opatija Semkaj sta došla bolgarska princa, sina kneza Bolgarskega, Boris in Ciril, z spremstvom. Nastanili so se v dvorcu Amalija.
Dllliaj Sinoči je umrl bivši minister dr. Rittner.
Dunaj 28. Njegovo Veličanstvo je dovolilo ustanovitev češke tehnične šole v Brnu.
Dunaj 2H. Danes se je raznesel glas, da se sestava novega ministerstva poveri baronu Gautschu. To govorico potr i a tudi dejstvo, da je bil (iautseh včeraj vsprejet od cesarja.
Ne ve se pa, kako ininisterstvo hoče osnovati : ali uradniško ali koalicijsko, kajti vse kaže, da za sedaj ni misliti ni na strogo desničarsko ni levičarsko vlado. Cesar je vsprejel tudi voditelje desnice Ja\vorskega, Bilinskega, Kngela in Di-paulija.
Ca rac n s 28. Poslopje ministerstva za notranje stvari so hoteli razpršiti v zrak.
Pail'iz 2X. Vojni minister general (Jallifet jo doposlal Piecjuartu pismo, v katerem povdarja, da preiskava, uvedena na zahtevo Picipiarta, ne dopušča najmanjega suma glede vodstva pisan o za obveščanja, kateri je bil on voditelj.
Bocmt'onteiii 2H. Reuterjeva pisarna javlja : Zbornica svobodne države Oranje je sklenila naložiti vladi, naj uporabi vsa sredstva, tla se — ne da bi se kršili čast in neodvisnost države Oranje
—	zagotovi mir Tranavala. Nadalje želi zbornica izraziti menenje, da vojna jo zločin.
Naznanilo-
Podpisani si u soj a javiti, da je prevzel od gosp. Ivana Godnig'-a povsem na novo urejeno trgovino jestvin v ulici Fariieto štv. 26. (nasproti bolnišnici) in dobro založeno z vsem potrebnim blagom.
Osobito priporoča: Kavo (cikorijo) Sv. Cirila in Metoda, sirkovo moko za prašiče po li '/s nvč. kg., otrobi drobne in debele, olje, sladkor, kavo, sodo itd,.
Blago je vse sveže in ceno nizke. — Pošilja se tudi na dom.
t hlličnim spoštovanjem
I vsili Stibsin.
Dr. JOSIP MARTINIS
dolctor rsega zdravilstva m spscijalut za očesne tiolezu
s** je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od 8 do H3|4 zjutraj in od 1 do 'J popoludne. Za uboge od 2 do ,'i v ulici Molin niecolo štev. I, 1. nadati*.
Hi Primanu nnjlioljfti / raj nI tu i patentiranimi n(ivo»tiiil Inntne linajillH- tehnično ilnvrtoni
glas o vir j i
■)h1h> najlioljn in naj<'<>ii«ji> ilirvktnn pri tnvnrmtr|n
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu ZAlagatelJn,
Trst Borzni trar številka !>
Wt	Iluntriruiii kiltilliigl mi /iihteviiuji* frunko.
Trst
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Uafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Žalom pohištva za jedilnice, *|»nliiire in sj»re-jeninire, žliniiic in |>rresnic, »u-ledul In železnih blagajn, |»o cenah, <la se ai bati konkurence.
Špiritu« slnapis compoiltui
ALCOFON.
.ledino sredstvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni it«l Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se ilohivn jedino In v Irkami
PRAXMARER (Ai dne Mori) to irande TRST
Paziti na ponarejanja.
Tvrđka M. AITE
Via Nuova, oge! ulice S. Lazzaro št. 8.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim
odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnico v
muog<d>rojneiu povsem novim blagom po brezkon-
kurenčnih cenah :
Raznovrstni perkal, niodorno risanje, lmrve
garantirane.......... . . po 15 nvč
Fini perkal za srajce.........r 24 „
Orford, barve garantirane.......„ 19 „
Franoozkl sateni..........„ 28 „
Fiqxiet, bnrvan in l»el za oblekelm...... 2<i
Ferkalin za podloge vneli barvali......, 10 „
Blago močno za podloge vneli liarvah , ,, lf> „ Blago za Ženske obleke dvojnu šiirina od 23 nvč. nnpiej
,, ., moike obleke Širina InOcm. „ 90 „ Alpagaifir ni za. ženske obleke velik.
izbor........• . . . „ nO	„
Kotenina . . ..........,13 „
„ belu..........(21 „ „
Navidezno platno........,16	„
Platno čisto laneno........,22	„
,, „ ,, za rjuhe dvojna širina „ 45 ,,
Muiolin bel prve vrste......„ 1H ,,
Chiffon z« srajce........,,18 .,
Srajoe za gonpode, velik izbor belili in
barvane ............. 90 „ „
Srajce za gospe.........„ 50 „ .,
Moderoi, zadnji kroj......... 60 » „
Velik izbor
KXXKKW«KKXXXKKKXXK
Konsumna zaloga olja
azpošiljatve iz glavnih pridelkov od
C* O
u
iN »tt
a o
a <
	oi
	j-j
	•(0
<	ni
o	O
če o	5
ca	(K
	
	<1>
	C
	3
	Z
5 litrov naprej (proste Gorica).
Olje jedilno fino	'.)'>	nvč.
dalmatinsko	M	M
.. istrsko	40	,,
., namizno l.a	44	„
., najfinejše	48	f,
extra	otf	,,
« specijalitetno	«)()	„
Posebno za cerkveno luč	#8
trakov, 6ipk, bor dur, vezenj, svile in različnih gar-' nI tur ter vseh drobnarij za ilvllje ln modlstlnje. — Vsprejemajo se naročbe možkih oblek po meri
in najnižjih oenah. iJV Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, lv.zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
ra južnem kolodvoru.
Rinnione Adriatica Ji Sicurta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. derta 1892.:
Glavnica druStva......gld.	-l.OOO.OOO-—
Premijua reserva zavarovanja na
življenje....... .	18,3'2(i.84rt-98
Preniijna reserva/.avarovanja proti
o^iiju......... ,	I,«a2.a48'88
Premijna reserva zavarovanju l»lagn
pri prevažanju...... ..	4{>.4<Wv07
KeHerva na razpolaganje ... ..	.'»(H>.000*— Reserva zavarovanja proli prenii-
njanju kur/.ov, bilanca (A) . . ,. Reserva zavarovanja proti preaii-
ujanju kurzov, bilanca ili) . . .,	243.JWr88 Reserva specijalnih ilobičkov zavarovanju na življenje . . ,,	fiOO.IMHV— Občna reserva dobičkov ... .,	l,187.HS4'8ti
l'rad ravnateljstva : Via Valdiriv" *t. 2, (v lastni hili;.
via Geppa štv. 5.
Spedicijska iii komisijska poslovnica.
Vsprejme vsakovrstna zastopstva.
I*.
1'ripuroea so slavnemu slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu m vsake vrste pošiljatve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju i/. Trsta. 1'reskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pobrano.
Oprt na na veliko i/vežhanost, pridobljeno v 10-letnein delovanju v tej stroki, zagotovlju lahko najtočnejo postre/.bo.
R. Pretner.
a*" Kares|Mta(leuea se votli v slovcaskoiii, hrvatskem, češkem, iieiiiskeni ia itiilijanskem jeziku.
ooooooooooooooooooooooocooooocoooc^e
oaoKKzaaoaaacaoacaoo^^
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do ol. decembra 18U7...........Kron IVJ.«^;,.",;«'—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra ISU"..... »	-
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanku društva (1S4S.) .	343.8(10,0(i7*—
V letu 181)7. izdanih 7468 polic za glavnico od....... »
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
iPST Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro štv. 1, „Tergestco" Scala IV.
Išč ejo se dobri, zastopniki agent je in potovale i.