ste«. 161
u Ljubljani, v torek, dne 24. julija 1906.
Leto xxxiu.
lis ^^ ■ vv ■ H U ^^ ^
. H H	^hbb	^BM H
~ ^ ^■iklllflllll A
isamezne	10 h.	^^	^^^^^
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Encstop. petitvrsta (72 mm); za enkrat . . . , 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Volivno reformo in Jusojlo-uoni.
Piše dr. Ivan Šusteršič. Še Koroška, potem zopet Kočevje in kompenzacija.
Vse drugače, nego liberalci, postopala jc »Slovanska zveza« v koroški zadevi vseskozi korektno in pošteno.
»Slovanska zveza« ni bila niti trenotje v dvomu, da je njena narodna dolžnost, pote-zati sc za interese koroških Slovencev pri volilni preosnovi.
Takoj sc je izbral poseben referent za Koroško v osebi podpredsednika kluba, dvor. svetnika dr. Ploia. Referat za Štajersko pa je bil izročen Robiču.
Kakor glede drugih, sem tudi glede teh referatov izrekel v dotičnem pododseku svojo pripravljenost, zastopati ju pri vladi. Toda gg. Ploj in Robič sta izrečno želela, svoja referata s a m a zastopati pri vladi — kar sc mi jc čisto umevno zdelo — in udal sem se njuni želji. To bodi povedano tistemu dr. Oblaku, ki ga nc poznam, ki je pa očividno čul travo rasti, ker v »Narodu« piše, da sem nalašč izročil referat o Koroški dvor. svetniku, ki je Ic bolj mehko zastopal koroške interese. To jc malo okusen iu zavraten napad na tovariša dr. Ploja, ki se lahko sam brani, čc sc mu vredno zdi. Jaz pa toliko vem, da oseba, ki čuje na ime dr. Oblak ni bila nikdar pripuščena k posvetovanjem »Slovanske zveze«, iz česar sledi, da oni dr. Oblak — naj si bo kedor hoče in kar hoče — o notranjih zadevah »Slovanske zveze« nič ne ve, da si jc torej to, kar piše v »Narodu«, izmislil. Kedor si pa nekaj izmisli in potem to trdi kot resnico, kar si je izmislil, ta se laže in kedor se laže, ta je lažnik. Toliko neznanemu dr, Oblaku.
Dr. Ploj ni mogel s svojim operatom pri vladi prodreti. Tudi moje posredovanje ni nič koristilo. Spočetka mi jc rekel grofBylandt, da koroški Slovenci dobe dva mandata. To je bilo še pred Božičem 1905. Po novem letu 1906 pa jc izjavil, da v očigled velikemu pritisku nemške ljudske stranke nc more dati več nego eden sam slovenski mandat na Koroškem. In od tega stališča se ni dal več premakniti. Šli smo — načelstvo »Slovanske zveze« in Robič — korporativno k Gautschu in Bylandtu, ki sta nas oba zajedno sprejela. Tam smo z vso odločnostjo protestovali zoper razmesarjenje slovenskega ozemlja na Koroškem, zoper kričečo krivico koroškim rojakom in zahtevali, da se to popravi. Isto smo cnodobuo storili radi štajerskih slov. mandatov, zahtevajoč z vso odločnostjo vsaj sedmi mandat. Gautsch in Bylandt sta odgovorila kulantno, rada bi bila ustregla, o tem sem uverjen! A preveč sta se bala premoči nemške ljudske stranke, osobito, ker je Gautsch že takrat računil na to, da sprejme Derschatto v svoj kabinet in ni hotel ničesar storiti, kar bi otežkočilo to politično kombinacijo.
Tako je ostalo pri krivicah kljub vsem našim poštenim, resnim in odločnim naporom.
Zalibog nismo glede Koroške dosegli ni-kakih uspehov. To priznamo odkrito, žalostnim srcem.
Ce pa kedo trdi, da nismo vršili in izpolnili svoje dolžnosti, da nismo porabili vseh poštenih sredstev, ki so nam bila ua razpolago
ta je brezsramen obrekovalec, druzega nič!
Liberalci sami ne trdijo, da bi bili kaj storili v prilog Koroški. S tem so kruto zanemarili svojo narodno dolžnost.
Drugače stoji stvar glede Štajerske. Ta jih ni nič brigala, ker so vsi štajerski poslanci v »Slovanski zvezi«. A eno dolžnost so imeli, narodno dolžnost: ne podirati dela poslancev »Slovanske zveze«.
Zalibog so pa tudi v tem pogledu grešili. Ko se je v odseku razpravljala Kranjska, je Plantan našel silno veliko besedi — večinoma nepotrebnih — za »mestno« kurijo, a lc par besed glede kočevskega mandata. V tem pogledu prepustil je boj popolnoma — meni. Bal se je Nemcem nasprotovati, ker je računil na njihove glasove za svojo volilno geometrijo. V resnici jc dobil Steina, Malika, Pergelta, barona Ehrenfelsa, Kaiserja iu še par drugih. Jaz pa sem se moral sam boriti zoper kočevski mandat.
Učinil jc pa Plantan še nekaj drugega, kar bi bilo utegnilo postati naravnost nevarno za sedmi štajerski mandat. Ko je bil sprejet kočevski mandat, predlagal sem, kakor znano, najpred reasumiranje Koroške in ker je ta predlog žalibog padel — ker se kršč. socialci in nemški konservativci niso mogli odločiti zanj — reasumiranje Štajerske, ki je bilo sprejeto baš s potrebno večino 26 glasov. Nemci so počeli kričati, da je to zavratno presenečenje in nastal je buren prizor, ki ga nikdar ne pozabim. Plantan pa sc je oglasil k besedi in se je istotako kakor Nemci pritoževal, da sem jaz tajno skuhal to reasumiranje. »Das ge-heimnisvolle Treibcn des Dr. Šustešič — to so bile njegove besede. Podpiral je tako argumente narodnih nasprotnikov v najnevarnejšem trenutku.
In vendar je bilo v parlamentu in v vsej javnosti žc zdavnaj znano, da pride predlog za reasumiranje Štajerske, kakor hitro bode kočevski mandat sprejet. Še celo v časopisih jc bilo to brati — le gospod Plantan in njegovi vsenemški prijatelji niso o tem nič hoteli vedeti.
In če bi tudi poslanec Plantan v resnici
vsled splošne zaspanosti liberalnih poslancev — nc bil nič vedel o nameravanem predlogu za reasumiranje — na noben način nc bi bil smel podpirati argumentov narodnih nasprotnikov v tako važnem, odločilnem momentu. V takem trenotju, v takih okolnostih, ko sc gre lc za skupno narodno stvar, podpirati argumente nasprotnikov, je jasno narodno izdajstvo najgorje vrste.
Izdajstvo je tem gorje, ker je gospod Plantan v isti sapi še izjavil, da glasuje za sedmi štajerski mandat tudi zaradi tega, ker upa, da bodejo potem Nemci razbili celo volilno reformo.
Kakšno delo ima tak narodni zastopnik? A osobna krivda gospoda Plantana jc manjša, ako se pomisli, da je on le zvest izraz »liberalne« slovenske stranke.
Iz njega ni govoril samo njegov lastni duh — iz njega je govoril reakcijonarni in protinarodni duh cele te naprednjaške, proti-demokratiške, birokratiško - reakcijonarne stranke: Duh Ferjančičev, Tavčarjev, Tril-lcrjcv — Hribarjev! Saj so v srcu vsi enaki -Ic frazeologija je različna. Sovražniki pravic slovenskega ljudstva so vsi od prvega do zadnjega — zato bobnajo pod hinavskimi pretvezami v boj proti reformi, ki bode slovenskemu ljudstvu dala šele politično življenje, ker mu bode dala možnost, svobodno, po enakem pravu zbirati svoje poslance in sc po njih udeleževati zakonodajstva v državi.
O famozni Plantanovi geometriji, ki jo hvalisa vsa liberalna stranka, drugi pot. —
Pismo iz Makedonije.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
B i t o I j, 15. julija.
V vilajetu Bitolju in v Bitolju samem so uboji na dnevnem redu. Brez kakega umora skoro več ne mine dan. V mestu samem je stanje neznosno. Vsi prebivalci sc boje za življenje. Ko sc stori mrak, si nc upa nihče na ulico. Vse sc zapre po hišah in hvali Boga, da ic srečno minil dan. Tudi po dnevi ne gre nobeden uglednejši človek sam na kakšno pot. Ce že mora to storiti potem vzame seboj od
pet do glave oboroženega slugo, ki naj bi ga v slučaju nevarnosti branil. Po vaseh pa je še slabše. Kmetje si že več ne upajo iti na polje. Vedno preži nanje vse polno sovražnih čet, ki jih pobijejo, a žene onečaščujejo.
A vsega tega niso toliko krivi Turki kakor kristjanje sami, ki se vse križem koljejo.
O tem pričajo naslednja dejstva: V zadnjih desetih dneh so ubili Grki v vasi Grej, le-rinska kaza, 8 Bolgarov; v vasi Brusniku dva Bolgara, v Krapcšu so razsekali na kose bolgarskega svečenika in njegovega sina, v vasi Raziku so zaklali 5 Bolgarov, v Rezuli (ko-sturska kaza) so ubili dva Bolgara, v vasi Zi-solajn so usmrtili bolgarskega svečenika, dva njegova sina in 5 kmetov; v vasi Brituši so zaklali dva Bolgara in v Rakovu enega. Istotako so ubili tudi nekega Kucovlaha v Kru-ševu. Ampak Bolgari jim niso ostali ničesar ua dolgu. Pobili so v Neveski 3 Grke. v vasi Orta-Egri 3 Grke in eno Grkinjo, po enega Grka iz vasi Broda, Kruševa, Kičcva in To-polčana. V mestu samem so smrtno ranili grškega svečenika Dimitrija in dva Grka. Ravno-tako so ubili Bolgari več Srbov. V Kruševu so usmrtili srbskega prvaka Narma Rističa, v Ohridskem so ubili dva srbska prvaka Drin-kolo Spaso Markoviča in Rista Bajčiča iz vasi Nereza. Isto so storili z Veljkom Sidarevičem iz Opejnice in Andrejem Petrovičem iz Ku-pinova. To sovraštvo med Grki in Bolgari in vsestransko ubijanje se je tako vkoreninilo, da se ponavlja celo v zaporih. Tako se pogosto spopadejo Grki in Bolgari, ki so skupai zaprti v zaporu v Bitolju in isto se jc zgodilo nedavno tudi v janinski ječi. Boj med jetniki jc bil tako hud, da so ga turški vojaki zadušili komaj z vso strogostjo.
Turki gledajo mirno in zadovoljno to medsebojno iztrebljavanje kristjanov. Dasi jc skoro vedno dobro znano, kdo je koga ubil, ker sc dogajajo poboji često pri belem dnevu na najbolj javnih krajih mesta, vendar navadno turške oblasti ne primejo nobenega zločinca.
Turki in Arnavti ubijajo vse križem kar po vrsti iu niso zato nikomur odgovorni. Tako so zadnje dni ubili Srba Djordjo Stojkoviča iz vasi Vevčana, Srba Antona Avramoviča iz vasi Jagol-Dolanca, Srba Mika Ditniča iz vasi Premke, nekega Bolgara v Novem selit pri Ohridu iu dve žene in dva druga Srba iz vasi Taš-Marušište pri Ohridu.
Ravnajoč se po vzgledu Srbov, Grkov in Bolgarov iu Arnavtov so si omislili tudi Turki velike razbojniške čete, katerih nalog in namen je krasti, ropati in ubijati. Med temi četami je povzročila seda.i največ škode četa, ki ii poveljuje neki Islam in šteje 70 roparjev. Pri vasi Tujinje v kičevski kazi so jih zavrnili Srbi od nameravanega napada s puškami. Ob tej priliki so ubili nekega razbojnika-Arnavta. Razbojnik je bil torej to, a turške oblasti so zaprle 10 Srbov, češ, da so krivi njegove smrti. Taka je torei tukaj pravica. Turek ali Arnavt je nedolžen tudi, kadar ubija, a kristjan je kiiv, kadar se brani.
Turški vojaki preganjajo sedaj četnike kakor nikoli prej. Dve srbski četi so v nekem krvavem boju, ki jc trajal cel dan, popolnoma uničili. Srbska vojvoda Stevan in pa Josip sta organizirala zato čete med kmeti, ki sc drže sicer doma iu primejo za orožje samo na poseben poziv. To je za enkrat tudi najboljši način četovanja, ker so vsi okraji polni turških vojakov. V zadnjem času so sc vršili med turškimi in vstaškimi četami sledeči večji spopadi: Pri vasi Neveski je bilo ubitih 31, a ranjenih 20 grških četnikov; pri vasi Oštime .ic bilo ubitih 9, a ranjenih 12 grških četnikov; pri vasi Besvinja je bilo ubitih pet, a ranjenih f> grških četnikov. Nič boljše sc ni godilo Bolgarom. Pri vasi Radožda (ohridska kaza) jc prišel živ v turške roke bolgarski vojvoda Djordjc s pet četniki, vojvoda Kola Murgaš pa se jc vdal sam blizu Ohrida na turško milost in nemilost. V vasi Volkodcri so ubili Turki 7 bolgarskih vstašev, enega kmeta in eno ženo. Pri vasi Zisolaja so turški vojaki do zadnjega pobili bolgarsko četo vojvode Pece, ki jc štela 12 mož. A v vseli teh slučajih se jc godilo slabše Turkom, ker so bile izgube na njihovi strani dosti večje. Ujete četnike so odpeljali v Bitolj, kjer so zaprti zdai v ječi.
Spopadi med četami samimi postajajo redkejši in redkejši. Vzrok temu je to, tla zavohajo vsak spopad turški vojaki iu napadejo prve in druge.
Pred nekaj dnevi so se spopadle tri bolgarske združene čete z vaškimi srbskimi četami pri vasi Krapa. Boj jc trajal eno uro, in nato so pristopili turški vojaki. Med Srbi so trije ranjenci, a ubit ni nihče, med tem ko je
na bolgarski strani 18 mrtvih in več ranjenih. Srbi so enega Bolgara tudi ujeli. Turki so se polastili vseh bolgarskih ranjencev, ki niso mogli bežati. Srbi so odšli v gore in odnesli ranjence seboj. Mislijo, da je v tem boju poginil tudi bolgarski vojvoda Goge. Bolgarske čete so nameravale pobiti srbske prvake v Krapi, a Srbi so zato pravočasno zvedeli, zbrali četo in pregnali in uničili vse bolgarske čete tistega okraja.
RAZPUST RUSKE GOSUDARSTVENE DUME.
Dasi razpust ruske gosudarstvenne dume ni prišel nikakor nepričakovano, je vendar napravil velik vtis na ves svet, ki zasleduje dnevne dogodke.
Ruska gosudarstvenna duma je bila otvor-jena 10. majnika. Zasedanje je trajalo komaj 11 tednov. Premoč so imeli kadeti, ustavni demokrati, ki so jih volili judje. Glavna zahteva kadetov je bila amnestija za vse prestopke ob revolucijskcm gibanju. A v Moskvi sami so pomorili nič manj kakor 322 državnih uradnikov, ranili jih pa 473, nadalje so zahtevali splošno in enako volilno pravico, kmetje pa po-množitev svojih posestev. V dumi jc bilo izmed 452 posl. 209 kmetov, ki so burno zahtevali razdelitev zemljišč. Saj je četrtina vsega zemljišča last kakih 500.000 posestnikov, ena petina plemičev, še enkrat toliko je last države, kmečke zadruge imajo pa v lasti eno tretjino vsega zemljišča. Duma ie zahtevala, naj porazdele vse zemljišče med kmete. Vlada je pa odklonila ta predlog in naznanila da mora ostati nedotaknjena osebna last, pač pa se prodajo kmetom pod ugodnimi pogoji posestva krone. Koncem junija je izdala tudi vlada izjavo, v kateri naznanja kmečkemu prebivalstvu svoj načrt in opominja kmete, naj nc pozabijo. da je njihovo blagostanje v carjevih rokah. Duma je nato nameravala izdati oklic na ljudstvo. A končno so sklenili precej zmerno izjavo, ki pa tudi ni bila všeč merodajnim krogom in zato so sklenili, da razpuste dumo.
Kake posledice rodi dumin razpust, kdo ve. V Petrovem dvorcu so v velikem strahu, a se še zanašajo na bajonete in na birokracijo, mogoče tudi na vpliv pravoslavne državne cerkve na nižje ljudstvo. Ali pa bodo ti faktorji močni dovolj, da zaduše idejo ljudske svobode, Idejo po boljši bodočnosti? Saj niti bajoneti na Ruskem niso več zanesljivi. Zelja, po svobodnejši bodočnosti jc prekvasila že vse sloje. Rusija jc temna, in nihče danes ne ve, ali ne nastane še vihar, ki bo samodrštvu še bolj nevaren, kakor je bila duma.
Nova vlada. Razpust ruske dume je strmoglavil ministerskega predsednika Goreniy-kina, ki siccr dobro pozna kmečke zadeve, drugače jc pa prototip starega ruskega sitnega I birokrata, ki gleda v svet z hi rok ruškimi sta-roverskimi naočniki. Novi ministerski predsednik Peter Stolypin je sin proslulega seva-stopoljskega junaka, generalnega majorja Ar-kadija Stolvpina. Leta 1884 jc vstopil v uradniško službo. Stolypin je dober agrarec in je bil nasproti prebivalstvu lojalen. V Goremyki-novem ministerstvu je vodil posle minister-stva za notranje zadeve. Trdijo, da je precej svobodomiseln. Hvalijo ga tudi judje. Kakšen je, pokaže bodočnost. »Matinu« je brzojavil Stolypin, da vzdržuje car v popolni veljavi svoj ukaz z dne 30. oktobra 1905, ki določa pravice ljudskega zastopstva. Nekemu časnikarskemu poročevalcu ic iziavil Stolvpin, da je njegovo tninisterstvo le začasno. Razpust dume nima reakcionarnega značaja. Car hoče trdno vlado da napravi mir. Kmalu bodo končani nemiri na deželi. Pričakujejo, da objavi obnovljeni ministerski svet svoj program, v katerem bo tudi navedeno, kako misli rešiti nova vlada agrarno vprašanje, da bo zadovoljno pred vsem kmečko prebivalstvo.
Vlada je objavila carjev ukaz, ki uvaja zopet cenzuro brez izjeme v celi Rusiji.
Vse uredništvo »Mysll« aretirano.
Sporočili smo že včeraj, da so bili v uredništvu »Mysli« zaprti vsi uredniki. To ic značilna slika sedanjih ruskih razmer. Na vse zgodaj zjutraj, ko list izhaja, jc odšla policija, zaplenila lisi in zapečatila tiskarno. Ob peti uri so se sešli člani uradništva k posvetu. Takoj je pa prišla v uredništvo tudi policija, ki je pokazala glavnemu uredniku Solomku ukaz, da mora aretirati vse urednike. Ki niso člani državne dume. Tačas se je pa tudi žc začela zbirati pred uredništvom množica ljudstva. V oknih drugega nadstropja sta se pojavila tedaj dva urednika, ki sta se spustila doli. Ljudstvo iu jc z gromkimi klici pozdravljalo in sprejelo s povzdignicnimi rokami. Množica iu ie tako
skrila, da ju policija ni mogla najti. Ko jc pa policija le nadlegovala množico, so jeli metati kamenje v njo in na glavi ranili poveljnika. Prišla je konjenica, ki je zaprla ulice od vseh strani. Nastal je boj med ljudstvom in orožniki, ki so pa streljali le slepo. To je trajalo do enajstih zvečer. Aretirane urednike so vsakega posebej pripeljali iu vtaknili v zaprt voz. Vsa-kikrat je pa množica protestirala in razburjenost je vedno bolj rastla. Bilo je 28 aretiranih. V uredništvu je ostal slednjič samo Solomko, ki se je zaprl v svojo sobo. Policija je pa hotela priti tudi v njegovo sobo. Solomko jc ugovarjal, da je kot poslanec nedotakljiv in ne pusti nikogar v svojo sobo. Policija je trdila, da sta še dva urednika pri njem. Nato odgovori Solomko, da sta pri njem res dva gosta, ki nimata ničesar opraviti s to zadevo, in ki ju ne pusti zapreti. Policija je pa grozila, da s silo vlomi, slednjič pa je dovolila Solomku dve uri premisleka, češ, da potem pa vlomi in zapre pri njem sc nahajajoče osebe. Posredoval je predsednik dume Muroncev, a oba urednika je ponoči policija zaprla.
Člani razpuSCene dume v viborgu.
V	nedeljo so odpotovali malone vsi člani kadetne, delavske in socialno-demokraške stranke v Viborg na Finsketn.da razpravljajo o položaju. Vsi hoteli so prenapolnjeni s poslanci. Došlo je tudi mnogo zasebnikov. V nekem hotelu je zborovalo kakih 185 poslancev. Zastopane niso bile stranke na desnici in Poljaki, v kolikor pripadajo desnici. Časnikarskih poročevalcev niso pripustili k zborovanju. Predsedoval je posvetovanju dosedanji predsednik Muromcev. Došlo je tudi nekaj članov državnega sveta, med njimi Struve, Hessen, ki jih pa niso pripustili k tajnemu zborovanju, ki je trajalo do dveh ponoči. Sklenili so. da izdajo v imenu dume oklic na ljudstvo. Po kadetih predloženo besedilo so še poostrili na predlog delavskih zastopnikov. V oklicu naglašajo, da namerava vlada za daljši čas oropati Rusijo ljudskega zastopstva. Ker je vlada kršila ustavo, nastane državljanom dolžnost, da ne plačujejo več davkov in ne dajo nobenih vojakov. Vsako nasilstvo naj ljudstvo odbije. V ponedeljek zjutraj so došli tudi zastopniki poljske desnice in grofa t1ey-den in Stahovič v Viborg, ko se je vršilo drugo branje oklica. Zastopniki kadetne stranke so izjavili, da niso več ljudski zastopniki in zato odlože mandate. Člani delavskih strank so pa sodili, da so še vedno ljudski zastopniki, ki ostanejo skupaj, dokler ne izvolijo novega parlamenta. Oklic izdeluje komisija šestih članov. Poslanci niso popolnoma edini. Nekaj se jih jc branilo, da podpišejo oklic. Gu-bernator jc pozval k sebi kneza Dolgorukcga, kateremu je izjavil, naj prej ko mogoče dokončajo posvetovanja, ker je mogoče, da proglase v Viborgu vojno stanje. Posvetovanja so zato zelo pospešili.
POLOŽAJ V RUSIJI PO RAZPUSTU RUSKE (iOSUDARSTVENNE DUME.
Revolucijski elementi so bili iznenadeni po hitrem razpustu dnine in po velikem številu v Peterburgu zbranega vojaštva. Celo nekaj čet iz Moskve je došlo v Peterburg. Boje se, da nastane v Moskvi res zagrožena splošna stavka. Vsa uradni in zasebna včeraj v Peterburg došlo poročila pa trde, da je povsod mirno. V Peterburgu sta bila 22. t. m. dva shoda popolnoma mirna. Le v Sadoviski cesti je napadlo več pijanih delavcev neko kavarno, protirevo-lucionarni delavci so pa razbili nekaj trgovin. Orožniki so streljali v zrak; policija je ranila več delavcev. Ranjena sta bila tudi dva častnika in nekaj policistov. V Peterburgu so nabili lepake, po katerih poživlja mestni glavar prebivalstvo, naj ostane mirno, ker nastopi drugače s silo.
V	Kijcvski guberniji pričakujejo, da izbruhne splošna stavka, ki jo prično železničarji.
V	Peterburgu so zaprli v nedeljo približno 100 osrb. V mestu so prepovedali vse shode in javne izprevode, ker je proglašeno izredno varstveno stanje. Mišne posestnike in portirje so pozvali, naj podpirajo policijo.
DRŽAVNI SVET.
Posle dume prevzame državni svet, ki izdela pred vsem novi volilni zakon in zakone, ki obsegajo določila o svobodi. Vlada pričakuje. da sc pomiri javno mnenje do februarja in da bodo imele volitve drugačne posledice, ker inteligenca in industrijci niso več zadovoljni s kadeti in z dumo.
VOJAŠTVO KONCENTRIRANO PO RUSKIH MESTIH.
Vojni minister je ukazal vojaškim oblastim v evropski Rusiji in ua Kavkazu, da morajo zbrati po mestih takoj vse čete, ki nastopajo proti upornim kmetom. Vojaki morajo biti pripravljeni za vsak slučaj. V Peterburg so došli v nedeljo 4 novi vojaški polki.
V	Helsingforsu nista hotela prvi in drugi finski polk zasesti na gubernatorjevo povelje mestne hiše in kolodvora. Upornima polkoma se je pridružil tudi I. bataljon pristaniškega mornariškega polka. Gubernator je brzojavil v Peterburg po vojaško ojačenje.
napadi in upori.
V	Sosnovicah in v Bencitu so vrgli bombe v filialki Singerjeve tvornice šivalnih strojev. V Sosnovicah jc bilo težko ranjenih 6, v Bencitu pa 4 osebe, več oseb je pa bilo lahko ranjenih.
V	Sisranu so 20. t. in. plenili kmetje. Nekaj kmetov so vstrelili. Proglasili so v mestu in okolici pomnoženo varstvo.
GROF STERNBERti OSTANE POSLANEC.
V	Hormovacu je poročal grof Sternberg v nedeljo na shodu o svojem delovanju. Jako ostro je napadal tnladočeško politiko. Shod jc
izjavil ogorčenje in nezaupnico dr. Kramafu in Mladočehom. Sternberga so pozvali njegovi volilci, naj ostane državni poslanec. Grof je izjavil, da z ozirom na ta poziv svojih volilcev nc odloži, državnozborskega mandata, kakor je nameraval.
GOSPODARSKA BODOČNOST OGRSKE.
V	seji dne 23. t. m. je razpravljala zbornica o proračunu trgovinskega ministrstva. Poročevalec Košutovec Babo naglaša, da dokazuje izprememba v trgovinskem ministrstvu prepričanje merodajnih krogov, da je mogoč nadaljni razvoj Ogrske le, da določa Ogrska sama nadaljni razvoj. Le neodvisna ogrska gospodarska politika je mogoča na Ogrskem. Kossuth je naglašal, da hoče delati na vso moč na pospešitev trgovine in prometnih sredstev, da se svojčas lahko uveljavi samostojno carinsko ozemlje. Tudi če Ogrska ne sklene z -\vstrijo trgovinske pogodbe je gotovo, da ostane nedotaknjena reciprociteta do 1915, oziroma 1917. Ta čas porabi minister, da zbere moči in da gleda Ogrska lahko brez skrbi v bodočnost. Ogrska bo obračala vso skrb na zvezi čez Reko iu čez Galac, ki sta popolnoma neodvisni od Avstrije. Rurnun Mihalyi naglaša, da je Ogrska pred vsem poljedelska država. Država ne bi prenesla neposrednega prehoda od skupnega na samostojni carinski tarif. Predlaga, naj predloži minister zakonski načrt, po katerem nai bi banke in hranilnice ne sprejemale več kakor 8% obresti, kakor tudi, naj vlada odpravi refakcije in druge železniške ugodnosti. Košut je izjavil, da refakcije ne odpravi, marveč namerava uvesti v prilog trgovine in industrije še nove refakcije. Zbornica je odklonila Mihalyjev predlog glede refakcii, odobrila pa Mihalyjev predlog glede bančne obrestne mere.
SOCIALISTIČNA DEMONSTRACIJA V BUDIMPEŠTI.
V	nedeljo dopoludne je demonstriralo v Budimpešti kakih 30.000 delavcev za tiskovno svobodo. Izprevod je bil miren. Trajal je od 3. do pol 5. popoldne. Udeleženci so klicali: »Proč z državnimi pravdniki!« »Živila tiskovna svoboda!« »Proč z izselniškim agentom Polonyjem!« Policija ni imela povoda, da nastopi. Ob pol 5. so došli v mestni park, kjer sta govorila Barkan in \VcItner. ki je napadal jako ostro ogrsko vlado in rekel, da če bo šlo tako dalje, mora pričeti ljudstvo kakor na Ruskem tudi na Ogrskem z revolucijo
BOLGARI PROTI GRKOM.
V	sanžaku Drama je bilo doslej še precej mirno. A protibolgarsko delovanje grških čet je povzročilo, da so nastopile tudi tu bolgarske vstaške čete proti Grkom. V četrtek ponoči so vrgli trije Bolgari \ Drami bombo v »Hotel Central«. Bomba je razpočila in ubila nekega Grka kakor tudi neko žensko. Dva napadalca so ustrelili vojaki, eden jim je pa ušel. V četrtek so napadle bolgarske čete tudi dve vasi v dramski okolici. Bolgari so usmrtili osem Grkov, ranili pa enega Bolgara. V neki vasi so zažgali z bombo neko stražnico in štiri hiše. V mestu Drama je prebivalstvo jako razburjeno. Pričakujejo, da pride vojaštvo. V karaferijskem okraju je pa odvedla neka grška četa 20. t. m. devet Bolgarov.
MEDNARODNA PARLAMENTARNA MIROVNA KONFERENCA.
V	Londonu so otvorili 23. t. m. mednarodno parlamentarno mirovno posvetovanje. Došlo je približno 500 delegatov. Odposlanci ruske gosudarstvenne dume so izjavili, da sc povrnejo v Peterburg, ker je potekel njihov mandat. Ruske delegate so burno pozdravljali. Za predsednika so izvolili lorda Weai> dale, ki je posebno pozdravljal navzoče ruske zastopnike. Rekel je, da upa na dan, ko ne bo nobene vojske več, pred katere izbruhom ne bi sklicali preje mirovnega razsodišča. Angleški minstrski predsednik Campbell-Banner-mann je izjavil, da se angleška vlada pridruži konferenčnim sklepom. Komaj je pričeto mirovno delo, že je splošna zahteva po miru. Le predolgo že ni svet drugega, kakor boino taborišče. Posebno toplo pozdravlja odposlance ruske gosudarstvenne dume. Spominja se ob tej prtliki ruskega carja, ki je toliko pripomogel, da se je oživela mirovna misel. Dasi je pravkar razpuščena duma, bo še pričela novo življenje. Govor je končal: Duma je mrtva! Zivio duma!
BOLGARIJA.
Grška cerkev v Varni, ki jo je zasedlo bolgarsko prebivalstvo, bo po vladni naredbi zaprta, dokler se ne konča preiskava zaradi neredov, ki so sc dogodili v njej,
PRETEP MED NEMCI IN CEHI.
V	nedeljo popoldne so imeli opavski Sokoli shod v Podolnem Gradcu. V Podol jc došlo ob tej priliki tudi mnogo Nemcev. Na cesti so se stepli Sokoli z Nemci, Nekaj osbb je bilo ranjenih. Uradniki in orožniki so preprečili tu nadaljni pretep in Sokoli so mirno telovadili. Ko so pa zvečer dohajali v Opavo, so pričakovali Nemci Sokole. Cesto je zasedla pehotna stotnija, ki je skupno s policijo in orožni-štvom preprečila nadaljne spopade in razkropila množico. Nemški kulturonosci so obmetavali s kamni tudi neki vlak, ker so mislili, da se vozijo Sokoli v njem.
PANAMERIŠKI KONGRES.
Dne 21. t. m. so otvorili v Rio de .lanciro tretji panameriški kongres. Zastopane so iz-vzemši Venecucle in evropskih kolonij vse ameriške države. Programa sicer še niso določili, a bo gotovo ameriško obsežen, ker so napovedali 30 sej. Glavna razpravna točka je takozvano »Dragovo načelo«, ki zahteva: Pogodbeni dolgovi sc nc smejo iztirjevati z orožjem. Razpravljali bodo tudi o razsodišču za vse ameriške države.
liRKI ZA MACEDON1JO.
Aten e, 23. julija. Tu je bil protestni shod proti pobijanju Bolgarov v Maccdoniji. 6000 oseb je manifestiralo po ulicah za svobodo Macedonije.
Spominjajte se
»Družbe su. Cirila In Metoda".
%
Volilna reforma.
(Varianta Beck.)
En
mandat = na § prebivalce ~
a
c s 0£
— v
C >-
E. E
O
10.000
20.000
■30.000
40.000 50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
100.000
110.000
3
Dnevne nouice.
+ Knezoškof ljubljanski, prem. gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je odpeljal danes zjutraj na božjo pot v Lurd. Po obljubi je vzel seboj nekoliko prvencev zavoda sv. Stanislava, namreč štiri izmed učencev, ki so dovršili prvi gimnazijski razred z odliko. Knezoškofa spremlja gospod prefekt dr. Anton Zore, pridružil se jc pa tudi' kaplan šentviški gospod Valentin Z a b r e t. Gospod knezoškof se vrne domu dne 12. avgusta.
+ K otvoritvi nove železnice. C. kr. okr. glavarstvo v Radovljici je dne 21. t. m. 1906, št. 84/res. izdalo sledečo zahvalo: Njegova cesarska iu kraljeva visokost presvitli gospod nadvojvoda Franc Ferdinand blagovolil je meni naročiti, da naj celemu prebivalstvu okraja, katero se je udeležilo slavnostne otvoritve bohinjske železnice naznanim najvišjo zahvalo za pokazano zvestobo in udanost cesarski hiši in patriotično mišljenje ter za vzgledno obnašanje pri slavnosti. — V Radovljici dne 21. t. m. 1906. Detela s. r.
+ Neinci o dr. Šusteršiču. »Ncue Freie Presse« priobčuje precej klavern članek, v katerem pripoveduje usodo volilne reforme v odseku. Od začetka sc jc nameravalo le nizko število poslancev 430—435, in južne dežele, Dalmacija, Goriška, Istra, naj bi izgubile nekaj mandatov. »A to se je moralo kmalu temeljito predrugačiti«, nadaljuje dunajski list. »Poslanca dr. Susteršič in Kramar sta se pokazala na površju, to se pravi, prav pogosto pri ministerskem predsedniku in v notranjem mi-nisterstvu, in sta volilno reformo upeljala v čisto nov tir. Cehom niso zadostovali mandati konservativnega veleposestva, hoteli so pridatka za Moravsko, in Slovenci niso hoteli ničesar popustiti od svoje posesti, ampak so vse poizkusili, da bi tudi pri novem volilnem redu imeli največji dobiček. In zdaj se je množilo število mandatov od dne do dne. Južnim Slovanom, katerim so hoteli izpočetka jemati, so od novega leta do predložitve volilne reforme vsak teden pridali en mandat, dokler se niso ustavili pri 36.« . . . Te besede nemškega liberalnega lista, kakor so nevoljne z nemškega stališča, dajejo dr. Šusteršiču sijajno izpričevalo. Njegova neumorna delavnost je dosegla, da Jugoslovani ne bomo na slabšem po volilni reformi, nego smo bihi doslej, ampak da nam celo Nemci zavidajo veliki napredek. Dr. Susteršič ni, zabavljal, ampak je delal. Vse obrekovanje lenih, nesposobnih in la-žnjivih domačih nasprotnikov se izgubi v nič ob izpričevali!, ki ga morajo dati dr. Šusteršiču tudi njegovi najhujši narodni nasprotniki na Dunaju.
+ Tavčar in Triller psujeta. Na shodu v »Mestnem domu« je dr. Triller delavce pso-val z barabami. »Narod« pa delavce, katerim so sploh hoteli zabraniti vstop na javni shod, psuje na ta-le način: »cvet sodrge«, »sodrga«, »šnopsarji«. Za te psovke je odgovoren dr. Tavčar! Delavstvo si jih zapomni in bo ob priliki obračunalo z dr. Tavčarjem!
+ Liberalni lenuhi psujejo. Ker si »Narod« misli, da ga dr. Susteršič ne bo tožil, z velikanskim pogumom vpije o »izdajstvu dr. Susteršiča« iu grozi, »da mu to pred sodiščem lahko dokaže«. Tavčar je že opetovano pravil. »da bo povedal, kako so bili štajerski in koroški Slovenci prodani«, a »Narod« le psuje. ne pove pa nič. Čemu treba sodišč — saj imate »Narodov« papir in slovensko javnost, pred katero je stopil dr. Susteršič s svojimi članki. Da je razkril kolosalno lenobo li*-beralcev pri volilni reformi, to »Narodovce« skeli in peče. S psovkami hoče »Narod« zakriti lenobo in nesposobnost svojih poslancev, to je vsa narodno-napredna taktika; dobro je pri tem le, da razsoden človek hinavščino razvidi Sn se »Narodovim« psovkam prisrčno smeja. ker je veselo gledati onemoglost nekdaj tako »mogočnih« ljudi. Liberalna klika, le dalje napreduj v — psovkah, mi pa gremo naprej z — delom!
+ Proti slovenski zastavi povodom otvoritve nove železnice je okrajno glavarstvo v Sežani postopalo tako, da je škandal. Prepovedovalo je izobešanje naše zastave na kolodvorih, prepovedalo jo šolskim otrokom. Kaj takega se ne sme mirno potrpeti! Zakaj so pa drugod na Goriškem plapolale slovenske trobojnice? Izvestnim gospodom mora enkrat za vselej miniti veselje, še kedaj prepovedati našo trobojnico. Belo-modra-rdeča zastava je tudi oficielno priznana zastava dežele Kranjske. Na Kranjskem sme vihrati zastava goriške dežele, sežanski okrajni glavar pa bi na kraških tleh prepovedoval uradno potrjene barve kranjske dežele? To je neču-vena žalitev cesarju vedno zveste kranjske dežele od c. kr. uradnika, ki je tembolj ne-čuvena, ker je dotični' uradnik Slovenec. Primerno zadoščenje belo-modri-rdeči zastavi mora slediti! Ves sežanski okraj mora proti temu protestirati! Okrajni glavar, ki tako žali Avstriji zvesto ljudstvo, naj pa gre med Pruse! Tam bo pravo mesto za njegovo štrebarstvo!
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani XXI. redna velika skupščina se vrši v četrtek, dne 2. avgusta 1906 v Logatcu po sledečem vsporedu: Odhod iz Ljubljane ob
5.	uri 32 minut zjutraj. Dohod v Logatec ob
6.	uri 30 minut. Od Trsta sem dohod ob 8. uri 20 minut. Po prihodu v Logatec v prostorih g. župana Lenassija v Gorenjem Logatcu zajutrek. Ob polu 10. uri dopoldne sv. maša. Ob polu 11. uri zborovanje na vrtu. ob neugodnem vremenu v salonu hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu. Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela „Kramar" ob 1. uri. Po obedu razhod po Logatcu in okolici. Ob 5. uri popoldne vrtna veselica v hotelu „Kramar". Odhod iz Logatca ob 10. uri 27 minut zvečer proti Ljubljani; proti Trstu ob 6. uri 33 minut. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 31. julija v hotelu „Kramar". Kuvert brez pijače stane 3 krone.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Izlet, ki ga priredi katol. nar. dijaštvo v Idrijo se vrši s sledečim vsporedom. V soboto dne 28. avgusta popoldne ob 2. uri ogled rudnika; ob polu 9. uri zvečer pozdravni večer v salonu g. Fr. Didiča. V nedeljo, 29. avgusta ob 10. uri dopoldne ude-ležitev sv. maše; ob 12. uri skupno kosilo v salonu g. Fr. Didiča. Ob 4. uri popoldne zborovanje v salonu g. Fr. Didiča: T. phil. M. Božič : Katol. nar. dijaštvo. T. phil. J. Modic: Slovensko vseučilišče. T. phil. J. Dolcnec: III. vseslovensko-katoliški shod. Ob polu 9. uri zvečer domača zabava v salonu gospoda Fr. Didiča. K vsej prireditvi vabimo kat. nar. kroge, kar najiskreneje, zlasti k zborovanju — kdor bi želel priti, a ni dobil povabila, naj blagovoli oprostiti in se zglasi pri podpisanemu ali pred zborovanjem — in k domači zabavi v nedeljo zvečer! Na delo krščansko! Za prireditelje: Mirko Božič.
Sestanek slovanskih časnikarjev, se
vrši, kot smo že sporočili, 8. in 9. septembra. Udeleže sc ga zastopniki vsega slovanskega tiska v Avstriji in Ogrski, katerim sc pridružijo gostje tudi iz drugih držav. Letošnji sestanek bo še posebno pomenljiv, ker se bo vršil blizu Velehrada, sedeža kralja Svatopluka iu slovanskih apostolov. Shod bo impozanten in jako važen. Zanimivo bo za udeležnike shoda, ker bodo videli tu krasne narodne noše in ljudske slavnosti, ki so drugod že izginile. Mesto Uliorskc Gradište z okolico stori vse. da bo bivanje slovanskim gostom prijetno. Pri-glase k sestanku sprejema K. Jonaš, urednik »Venkova« v Pragi, Jungmanova tr. Pristopnina 10 K se naj pošlje g. I. Miškovskemu uredniku v Češkem Brodil.
— Nesreča na Triglavu? Iz Mojstrane poročajo nemškim listom: Varuh Aljaževe koče je naznanil, da od srede pogreša Rudolfa Fischerja z Dunaja in Marijo Fischer iz Ljub-
liane, ki sta v koči pustila svojo prtljago. Rešilni oddelek planincev ju išče.
— Škof dr. Nagi je v nedeljo zjutraj odpotoval v Trbiž, kjer ostane več časa.
—	Prestolonaslednik v Trstu. Javni vrt na velikem trgu v Gorici je bil povodom dohoda nadvojvode Frana Ferdinanda v Trst, zaklenjen.
—	Novi tajni svetniki. Cesar namerava v najkrajšem času imenovati več tajnih svetnikov. Med njimi bo tudi več državnih poslancev, ki so si pridobili zaslug pri rešitvi ovir proti vollni preosnovi v državnem zboru.
—	Afera Grmek. Grmek je vložil tožbo proti »Slovencu«, ker se vendar ne morejo »Slovenčeva« razkritja prezreti in ker šolske oblasti pod pritiskom javnega mnenja ne morejo pustiti, da bi se stvar kar kratko potlačila. Grmek se seveda zanaša, da bi »Slovenca« sodili porotniki Jarčeve in Kolenčeve baže, in bi potem triumfiral. A o tem se bomo še pomenili. »Narod« je poročal, da je preiskovalni sodnik dr. Foerstcr poslan v Soro, da zasliši 60 razbremenilnih prič o obtožencih. K temu »Narodovemu« poročilu pristavljamo mi le to, da se naj Grmeku tožba proti »Slovencu« s tem olajša, da se že zdaj zaslišijo o njem priče. Da je Grmek res hujskal že v nedeljo 29. oktobra 1905 pred cerkvijo v Sori, naj se pridejo ljudje upret za Brceta, naj sc zaslišijo sledeče priče: Janez Jamnik, Govejek št. 1, Lovrenc Ferjan-čič, Govejek št. 8, Jurij Oman, Sora št. 18, Janez Jurtnan, Gornja Senica št. 10, Fr. Koše-nina Spodnja Senica št. 5, Fr. Mihovec, ml., Spodnja Senica št. 13. — Da je Grmek hujskal na dan rabuke na javni cesti v Sori. naj se zaslišijo sledeče priče: Dolinar Andrej, Sora št. 17, Dolinar Ana, Sora št. 17, Franca Knific, Sora št. 9, Marija Oman, Sora št. 18, Fr. Ber-nik, Rakovnik št. 9. — Postrežemo lahko še z drugimi pričami. — Vsekako pa imamo dovolj materiala, da bomo lahko pojasnili stvar če treba, tudi pred državno zbornico.
—	Za nedeljski počitek. Gorica, 23. julija. V hotelu Central je bil shod, ki je sklenil odločno resolucijo za nedeljski počitek.
—	Južna železnica zviša tarif. Začetkom 1. 1907 namerava južna železnica zvišati tarife. Sedaj veljavne znižane tarife deloma opuste, deloma jih omeje. Uprava Južne železnice trdi, da so se podražile železniške potrebščine. in da je nemogoče, da se znižajo prometni stroški. O nameravanem zvišanju obvesti južna železnica prizadete tvrdke, da lahko računajo z nameravanimi zvišanimi voznimi cenami.
—	Šolska vest. Za suplenta na deški meščanski šoli v Krškem je imenovan gosp. Fran M a r'i n š e k.
—	Poštni uslužbenci. Praga, 23. julija. — Praški poštni in brzojavni uslužbenci so na shodu zahtevali, naj takoj izvedejo že obljubljeno regulacijo plač. Ce jim ne ugode, groze s pasivnim odporom.
—	Promocija. Dne 19. t. m. je bila na graškem vseučilišču promovirana doktorjem modroslovja gospica Marijana Ur bas, hči pokojnega profesorja na državni realki v Trstu, slovenskega pisatelja Viljema Urbasa.
—	Vojaška posadka v Rovinju. — Govori se, da dobi Rovinj vojaško posadko. Vršijo se baje že pogajanja glede nakupa zemljišča za vojašnico in vežbališče.
—	Nova maša. Od Sv Ivana pri Trstu nam pišejo: Prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. bo imel v tukajšnji župni cerkvi prvo sv. mašo gospod Anton Križman, domačin iz poštene slovenske rodbine v sv. Ivanu.
—	Umrl je na Trsatu pomorski kapitan Ignacij Smokvina.
—	Potres na Reki so čutili dne 22. t. m. po noči.
—	Častniki generalnega štaba so se
mudili včeraj v Višnji gori. Danes so v Novem Mestu.
—	Prvi dan prometa na novi železnici. Iz Trsta poročajo: Včeraj predpoldne se je odpeljalo s kolodvora državne železnice pri sv. Andreju, in sicer po novootvorjeni progi in na razne postaje od Trsta do Jesenic, 750 oseb. A to s prvim vlakom 300, z drugim 150 in s tretjim 300 oseb.
—	Umrl je v Komnu c. kr. davkar g. Ivan Žvokelj.
—	Nov tajni svetovalec. — Cesar je imenoval zadarskega nadškofa Mateja Dvornika za tajnega svetovalca.
Najvišjo pohvalo za izvrstno službovanje je dobil povodom svojega umirovljenja dvorni svetnik g. Fran Legat, svetnik dež. sodišča v Trstu.
—	Na »žalostni gori" pri Preserju bo dne 31. julija t. 1. sestanek sošolcev maturantov iz leta 1868. Prireditelj je gospod profesor A. Kržič, pridigar župnik J. Podboj, od 7. do 10. ure več sv. maš.
—	Rodovitna trta. Jako rodovitna trta se nahaja v Šmihelu pri župnišču. Letos ima 514 večinoma dobro razvitih grozdov O istinosti se lahko prepriča, komur drago.
—	Moški slepar oblečen v žensko. Iz
Ajdoveca pri Žužemberku sc nam piše: Pred kakimi štirim tedni jc hodila tu po vasi neka oseba v ženski obleki in bosa. Skrbno je povpraševala, kdaj jc župnik v šoli ter šla edino le v šolo in v župnišče. Glas je osebo izdal, da je moški, in slama v nedriji, katero so ji venkaj vzeli ljudje, jc razkrinkala sleparja. Z njo vred je hodila tudi neka ženska v starosti 45 do 50 let ter kakih 8 let star fantič. Ljudi je ta ženska preslepila, češ, da jc ona mati obeh. Pokazalo se jc, da jc ženska iz Žužemberka, fant pa neki klatež, ne ve se od kodi; prste na eni roki ima sključene, govori podobno ribniškemu narečju. Dne 12. julija ie
dotičnika videl nek Ajdovčan v Žužemberku moško oblečenega ter ga naznanil orožnikom. Še istega dne je hodil fant po trgu prost, ker je bržkone orožnikom ušel in se tako odstranil tudi sodnijski obravnavi, ki bi se imela vršiti 20. julija. Znabiti je ta družbica v zvezi še z večjo druhaljo, ki hoče na lep iu nepošten način način živeti brez dela. Navihani so dosti, kolikor se jc pokazalo v navenih slučajih. Ljudje pri nas se boje, da se ne bi ti ljudje maščevali nad nami ter nam provzročili kako nesrečo. Ženske se tudi ne upajo hoditi same po samotnih krajih.
—	Tatvina pri zlatarju Vechiettu v Trstu. Poročali smo da je bilo iz prodajalne zlatarja Vechietta v Trstu ukradeno za 30.000 K blaga, prodajalnica je bila pa proti ulomu zavarovana za 20.000. Vechiett je bil aretiran in je še vedno v preiskovalnem zaporu. Sedaj so aretirali tudi njegovega družabnika Pucherja.
—	Konkurz je napovedal trgovec z živino in prešiči Franc G 1 i e b e. Dolgov ima 30.000 kron.
—	Perilo za gospode se podraži s 1. avgustom.
—	Trtno iiš so konštatirali v občini Vreme na Notranjskem.
—	Mesar Černe ki je razgrajal sedaj v Ljubljani že na dveh shodih proti našim možem je znan po deželi pod imenom Š k e r j a n. Priporočamo ga kmetom pri določanju cen za prešiče! Toliko v pojasnilo, da kdo tega Cer-neta-Škerjana ne bo zamenjal z drugim Cer-netom po domače »Jernejem«.
Koroške novice.
k Nasilstvo nad slovenskim uradnikom.
Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili brzojavno poročilo iz Celovca: »C. kr. direkcija državnih železnic v Beljaku je ustregla beljaškim Nemcem. G. Hochniiiller je prestavljen v Trst brez vzroka iz zoper njegovo voljo.
k Beseda koroškim visokošolcem. Piše se nam: Kakor se je čitalo v »Miru", nameravajo napraviti koroški visokošolci feri-jalnega radikalnega društva „Gorotan" tekom teh počitnic ljudsko veselico v Šmihelu nad Pliberkom. Pozdravljamo gibanje koroških visokošolcev, vendar pa mislimo, da so drugi kraji takih prireditev bolj potrebni V Šmihelu in okolici Pliberka, je ljudstvo itak narodno in prebujeno. Za zgled se lahko vzame zadnjo državnozborsko volitev Grafenauer-Seifric. Celo veliki Nemec dr. Lemiš se je v odseku za volilno reformo na Dunaju izrazil, da edino v enem sodnijskem okraju še živijo zavedni Slovenci, kateri se ne dajo lahko germanizirati, in to je Pliberški okraj. Našim visokošolcem bi torej svetovali, v probujo slovenskega naroda na Koroškem napotiti se na gornje Koroško ali v okolico Celovca, kjer bi gotovo veliko več korostili, kakor v slovenskem varnem kraju Šmihelu.
LJubiiansRe novice.
lj Cesar mimo Ljubljane. Dne 11. septembra t. I. bo potoval cesar Franc Jožef I. mimo Ljubljane. Po južni železnici se bo peljal v Pulj, kjer se vkrca na jahto „Miramare", da se udeleži vaj mornarice pri Dubrovniku.
lj Kako je prišla plinarna v slovenske roke? O. tem krožijo velezanimive govorice. Kot vestno dnevno glasilo jih za danes samo registriramo brez vsakega komentarja. Prejšnji nemški upravni odborniki so imeli v rokah okolu 270 delnic. Te so prodali s posredovanjem nekaterih občinskih svetnikov ljubljanskih neki slovenski banki za horendno svoto. Dobili so za delnico po 1200 kron, nekaj delnic pa po 800 kron. Niso pa vprašali niti občnega zbora, niti nobenega posameznega delničarja, kako misli in ali odobri to postopanje. Na ta način je prišlo v slovenske roke 270 dclnic, t. j. nadpolovična večina delniške družbe. 230 delnic pa jc raztresenih pri posameznih delničarjih, ki so po večini Nemci. Pri teh vlada veliko razburjenje, ker ne morejo prodati delnic po isti ceni. Nominalna vrednost delnic je namreč 400 K. Ti delničarji očitajo prejšnjim odbornikom, da niso varovali koristi delniške družbe, ampak so skrbeli samo za svoj žep ter izdali in prodali koristi delniške družbe. Pravijo, da je to lep »štikelc« nemške korupcije v lepi Kranjski, vsled česar jc tudi nemška »Ge-meinburgschaft« v največji krizi. Za danes samo ta gola dejstva; kako se bo pa razvijalo vprašanje plinarne, bodemo zasledovali s paz-nim očesom.
lj Loterija na kantu. Piše se nam: Poročali ste, da ima loterija manj dobička. Vsled tega v neki tukajšnji loteriji prodaja male listke, na katerih so natisnjene vzdignjene srečke, po 1 h. Ti listki so bili doslej zastonj. Ali bo res loterija prišla na kant, da celo s temi listki hoče delati dobiček?
lj Zupan Hribar je nastopil dopust in bo med počitnicami uradoval samo vsak drugi petek. V njegovi odsotnosti ga zastopata gg. Vončina in Šcšck, ali pa tajnik g. Lah.
lj Za poslopja z delavskimi stanovanji na Kranjskem je določena maksimalna procentna postavka obrestovanja 25:25 odstotkov.
lj Spodletelo mu je. Včeraj se jc hotel izseliti v Ameriko 191etni Franc Čimer iz Slavonske Virovitice in se s tem hotel odtegniti vojaški službi. Na hrbtu ie nosil culico, iz katere jc molelo črevljarsko orodje, na rami pa harmoniko. Ko ga je nadstražnik Keržan vprašal, kam da potuje, mu jc rekel, da gre obiskat nekega prijatelja. Povabil ga je na policijsko stražinco, kjer se je Čimer nadstraž-niku ponudil, ako hoče »eno« zaigrati. Nadstražnik je to ponudbo odklonil n rekel, da bode sam poizkusil, če še kaj zna. Pri tem je pa odprl harmoniko, iz katereso se pa usula
vsa potrebna izkazila za potovanje v Ameriko, in mladi »godec« je moral v zapor, lj Pri belem dnevu v prodajalnico vdrl.
Včeraj je med 12. iu 1. uro popoldne dosedaj še neznan tat odprl s ponarejenim ključem pri prodajalnici bratov Eberl na Miklošičevi cesti št. 4 na ulico vodeča vrata in potem ukradel iz predala 38 K denarja in jo odkuril, popustivši nezaklenjena vrata. Občinstvo, ki je morebiti videlo v tem času v obližju proda-jalnice kakega sumljivega človeka, blagovoli to naznaniti policiji.
lj Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca junija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt: Fran Fabian, Cesarja Jožefa trg 8, go-stilničarski in krčmarski obrt; Josip Žitnik, Stari trg 26, kramarijo s krojnim iu galanterijskim blagom; Karol Polz, Gradišče 18, obrt stavbenih mojstrov; Jerica Dolence, Prešernove ulice 52, prodajo razglednic, papirja, pisalnih in kadilnih potrebščin; Jakob Jcsih, šolski drevored, klavski obrt; Jurij Ložar, Vodnikov trg, prodajo živil; Fran Kastelic, Kolodvorske ulice 41, brivski in frizerski obrt; Joakim David Bechar, Stari trg 13, trgovino z orijentalskimi preprogami, dekoracijskiini predmeti, japonskim in kitajskim porcelanastim blagom in z vezeninami; Kazimir Straus, Male čolnarske ulice 12, krojaški obrt; Marija Kunčič, Sv. Petra cesta 49, trgovino s kurivom in izdelovanje sodavice; Marija Baggia, Cesta na loko 18, trgovino z mešanim blagom; Anton Jesih, Mesarska cesta 1, mesarski obrt; Ra-chelle Baruchello, Židovske ulice 5, trgovino z živili ter vinom in žganjem v zaprtih steklenicah; Josip Grajšek, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjave; Anton Škof, Dunajska cesta 8, trgovino z mešanim blagom; Andrej Kolar, Sv. Petra cesta 25, gostilničarski in krčmarski obrt; Ana Lapajne, Prešernove ulice 5, prodajo živil; Terezija Nahtigal, Wolfove ulice 8, kramarijo s krojnim in drobnim blagom; Josip Zvodar, Lattermanov drevored, prodajo sadja in slaščic; Marija Vesely, Cesarja Jožefa trg 11, trgovino z mešanim blagom; Leopold Pevalek, Židovske ulice 4, prodajo papirja in papirnatih izdelkov; Fran Jereb, Vodnikov trg, prodajo živil; Franja Nučič, Šelcn-burgove ulice 6, trgovino z vinom, pivom, so-davico in mineralno vodo. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Tvrdka Gri-čar & Mejač, Prešernove ulice 9, prodajo oblek; Ivan Zaje, Gradišče 10, krojaški obrt; Hcrmencgilda Šešek, Tržaška cesta 13, trgovino z mešanim blagom; Albin Achtschin, Wolfove ulice 8, ključavničarski obrt; V. K. Nučič, Šclenburgove ulice 6, trgovino z glaso-virji in muzikalnimi instrumenti; Fran Plečnik, Ilovica, čevljarski obrt; Cezar Menardi, Šelen-burgove ulice 1, trgovino z mešanim blagom; Rudolf Warbinek, Šclenburgove ulice 6, izdelovanje glasovirjev na tovarniški način; Ljudmila Tambornino, Stari trg 19, trgovsko agentu ro; Anton Dolenc, Kolodvorske ulice 28, krojaški obrt; Marija Težak, Semeniške ulice 4, trgovino z mešanim blagom; Marija Šerik, Mestni trg, prodajo živil; Fran Vodišek, Re-sljeva cesta 22, izdelovanje ročnih harmonik; Neža Vampel, Pogačarjev trg, branjarijo; Ivan Miklavc, Stari trg 26, krojaški obrt; Josip Strah, Pogačarjev trg, prodajo sadja.
lj Voz stri se je danes dopoldne na Starem trgu nekemu kmetu, kateri je imel na Starem trgu dva sežnja drv. Vsled tega ni mogla električna železnica nekaj časa redno voziti.
lj Žepna tatvina. Včeraj dopoldne je ukradla neka tatica, neki gospej iz žepa denarnico in zbežala. Oškodovanka je tatico zasačila pri nekem mesarju, baš ko je hotela plačati meso z njenim denarjem in ji denarnico odvzela, Pri takih slučajih naj bi se tatica izročila policiji.
lj Umrl je sinoči ob polu 9. uri zvečer gosp. Franc Krže na Trnovskem pristanu štev. 12 v 22-letni dobi. Bil je črkostavec v „Katoliški tiskarni". Pokoj njegovi duši, njegovim sorodnikom pa naše sožalje!
lj Obdarovanje mestnih ubogih. — Povodom zlate maše č. g. prelata Rozmanna obdaroval je znani tukajšnji posestnik gospod Štefan K lun mestne reveže v stari bolnici na Karlovski cesti ter s primernim ogovorom razdelil med nje znatno svoto 150 kron. S tem blagim činom proslavil je g. Klun pač najlepše jubilej gospoda zlatomašnika.
lj Umrl je včeraj zvečer g. Fr. Prime, mesarski mojster v Florijanskih ulicah.
lj Gorenjski večerni vlak prihaja sedaj v Ljubljano ob 9. uri 1 minuta, za četrt ure pozneje kot je prihajal doslej.
lj Izlet v Zagreb priredi meseca avgusta pevsko društvo ..Ljubljana".
Razne stvari.
Nenadoma umrl je načelnik japonskega generalnega štaba general Kodama.
Samoumor je izvršil član gosposke zbornice 731ctni pisatelj na Dunaju pl. Saar. Danes ob pol 10. uri dopoldne je Saar umrl.
Povišanje poštnih pristojbin. Odlok trgovinskega ministerstva o povišanju poštnih pristojbin predlože v odobritev pristojnim kor-poracijam predvsem industrijskemu svetu.
Hrvaški ban grof Peiačevič se poda v 131. da poroča cesarju o imenovanju novih hrvaških sekčnih načelnikov, ki še sedaj niso imenovani.
sl Kongres bolgarskih svečenikov. Ta mesec sc vrši v Sofiji kongres bolgarskih svečenikov. Ti so prišli v ta namen iz vseh pokrajin Bolgarije. Na dnevnem redu so razna verska vprašanja.
Zbornični predsednik grof Vetter jc pisal ravnateljnu parlamentarne pisarne sekčncmu načelniku Bauerju pismo, v katerem se zahva-
ljuje njemu in pisarniškemu osobju za med poletnim zasedanjem izvršenim izredno velikim delom. Predsednik naglaša, da ga veseli, ker so pohvalili tudi v javni zbornični seji pisarniško osobje.
Mlnisterski predsednik Beck se poda danes v Išl, kjer ga zasliši cesar.
Ni več belih las. Iz Pariza poročajo: V akademiji znanosti je profesor Bonchand predaval o študijah in poskusih vseučiliščnega profesorja iz Montpelliera, Imberta, ter je na temelju doposlanih fotografij dokazal da se je Imbertu po vplivanju Rontgenovih žarkov posrečilo povrniti osivelim lasem in bradi prvotno črno barvo, ki se je obdržala tudi po večkratnem striženju las. Drugačen je bil vspeh pri prvotno svetloplavkastih laseh, ki niso po uplivanju Rontgenovih žarkov pokazale plavkaste barve, marveč mnogo temnejo barvo.
Novo gorivo. Kakor poročajo iz Nevv Jorka, je ameriški izumitelj Dravvbangh iznašel novo umetno sestavljeno gorivo, ki je bolje od premoga in za polovico ceneje.
Velikanska stavka v Nevv Jorku. »Zveza njujorških stavbenih delavcev napoveduje splošno stavko v korist delavcev ki opravljajo pri stavbah svinčena dela. Ce ne odnehajo delodajalci, bo stavkalo v soboto v Ncv Jorku 100.000 delavcev.
Žalostna skupna smrt očeta in hčere. Pri Kolintt se je unela obleka neki1 slepi deklici. Na pomoč-klice je prihitel oče, ki jc pa strahu takoj umrl, ko je zagledal gorečo deklico. Otrok je pa zgorel, ker ni bilo nobene osebe, da bi ga otela.
Dežnik povzročil smrt. Hčerki profesorja Heineja iz Wormsa se je obesil razpeti dežnik na železniški voz. Gospica je tekla za dežnikom, prišla pod kolesa in bila povožena.
Zaradi bombne afere v Bois de Vincen-nes je obsojen v petletno ječo in 500 frankov denarne kazni Aleksander Sokolov. Viktor Sokolov in Sofija Speransky sta bila oproščena.
Železniški nesreči. Ko jc vozil ekspresni vlak Great Northern čez deaverski most, se je slednji podrl. Življenje so izgubile tri Osebe. — Na Sedboart-Air progi, Severna Karolina, sta trčila osebni in tovorni vlak. Mrtvih je 23 oseb.
Roparski napad na tovorni vlak. Ne daleč od Budimpešte je napadlo 20 do 30 roparjev med postajama Rakos in Engelsfcld tovorni vlak. Vlak so vstavili, udrli v vozove in odnesli vse tovore. Vlakovo spremljajoče osobje, 16 mož, je bilo brez moči. Škoda ni znana, ker so odnesli tudi vse listine.
Poljedelsko stavko ob žetvi so končali 21. t. m. v mnogih občinah vzhodnjih galiških okrajev Brzezay, Rohatyn, Podhajce, Ridki, Tlumacz in Czortkovv.
Hiša se je podrla. Inomost, 23. julija. V Rumu se jc podrla nova hiša; v razvalinah so ubiti štirje delavci.
Rojstvo prvega slona v Evropi. V zve-rinjaku v Schonbrunnu se jc te dni rodil slon iu sicer je to prvi slučaj v Evropi. Mladič je I meter dolg in 60 cm visok in baje ostane na življenju. Le to je silno redek slučaj, da bi ujeti sloni imeli mlade.
Nevarno zbolel je poveljnik krakovskega armadnega zbora fcm. pl. Horsetzky, ki biva zdaj v Badnu.
Nesreče v gorah. Pogrešajo berolinskega jurista Schulzensteina v Inomostu, ki je šel v Karvvendelsko gorovje. V \Vcnnatalu je ponesrečil pri trganju planink Monakovčan Hirt. V Inomostu pogrešajo od 16. t. ni. lekarnarja Alfreda Petrasko. Na Brennerju se je poškodoval generalni poštni ravnatelj in sekčni načelnik dr. Wagner-Jauregg. Na Harberu v Švici se je ubil neki1 neznan Rus, na Aksalp-hornti se je pa ubil 181etni učenec trgovske šole Hans Cohna iz Brna.
Samoumor pri godbi. Iz Budimpešte poročajo: Poročnik Josip Bede se jc zagledal v Nagy Enyedu v neko revno deklico. Ker ni imel denarja za kavcijo, jc obupal. Poslušal je vso noč cigansko godbo in nato jc odšel v njenem spremstvu pod okno svoje neveste in se med sviranjem ustrelil.
Svojo ženo je zaklal v Belgradu mesar Nikola Todorovič. Prinesla mu je v zakon 30.000 dinarjev in hišo in početkoma sta živela srečno. A potem je pustil Nikola svoj posel, pričel piti in pretepavati ženo, ki ga je nato odpodila. V zadnjih dneh pa se je nekoč vrnil, potegnil nož in razparal svoji ženi trebuh. Nato se je javil redarstvu sani. Pravi, da ga jc hotela žena dvakrat zastrupiti.A ona trdi, da ga je zapodila zato, ker joj e vsak dan tepci. Žena bo vsled poškodb najbrže umrla.
Popust učiteljem na železnici. Hrvaški delegatje dr. Krasojevič, dr. Grahovac, dr. Magdič in dr. Viinkovič so prosili minstra trgovine Košuta, da bi se ugodilo želji učiteljev za polovično vožnjo po železnicah. Košut je obljubil, da se bo ugodilo v tem oziru prošnji hrvaških in obenem tudi mažarskih učiteljev.
Razstava najnovejših iznajdb sc bo vršila v Olomucu od 15. julija do 15. avgusta 1907.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za C i r i I - M e t o d o v o družbo so poslali: (iospod dr. Fr. Raznožnik 2 K 40 h. — Preč. g. dr. J. H. 1 K 60 h. - Metka Oblak, delavka v tobačni tovarni, nabrala na vcsclici povodom zlate maše mil. gospoda prelata Janeza Rozmana v hotelu »Union« 38 K.
Listnica uredništva
Izjavljamo, da gospod Ivan Rostan ni v nikaki zvezi s poročili o »Naši •zvezi«, katera so se priobčevala. Gospod Ivan Rostan nam ni teh poročil niti pisal, niti privatno člane uredništva o tem inforniral.
JAPONSKO NAPREDOVANJE V MANDŽURIJI.
Komaj, da je Rusija umaknila svoje Čete iz Mandžurije, so že pričeli vse energičnejše voditi Japonci politiko svojega ogleduštva. — Vladivostok le zopet poln Japoncev. V Novo-kijevsku se je pojavilovse polno japonskih fotografov. Po Mandžuriji vse mrgoli japonskih delavcev, med katerimi je tudi mnogo preoblečenih častnikov. Mesto Nudim, ki je štelo pred vojsko 600 prebivalcev, jih šteje zdaj 30.000. Vse to so sami japonski kolonisti, ki so sezidali novi del mesta. Odtod mislijo graditi sedaj železnico do Fučunta. Največ japonskih izseljencev potuje v Mongolijo in v severne kraje. Med temi jc zlasti mnogo trgovcev z blagom. Vse to da sklepati, da mislijo Japonci Jia novo iznenaditi Ruse. Dopisnik, ki vse trt pGTPČa. pravj, da bo takrat za Ruse zadnja katastrofa DiihOve neodločnosti in nepripravljenosti.
Telefonska ln brzojavna poročilo.
RAVNATELJ LUCKMANN UMRL.
Bled, 2L julija. Ravnatelj L. u c k m a 11 n je danes opoldne previden umrl.
NOVE VOLITVE.
Dunaj, 24. julija. Nove volitve po splošni in enaki volilni pravici bodo skoro gotovo meseca januarja ali februarja prihodnjega leta.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 24. julija. Danes ima sejo gosposka zbornica. S to sejo bo državnozborska sezlja končana. Gosposka zbornica razpravlja o zakonu za zavarovanje zasebnih nastav-ljencev.
NEVIHTA NA ŠTAJERSKEM.
Gradec, 24. julija. Danes popoldne je bila tu in v okolici velika nevihta. Telefonska zveza z Dunajem je popoldne pretrgana.
OBSTRUKC1J4 V SRBSKI SKLPŠClNl PRENEHA.
B e I g r a d , 24. julija. Med obema radikalnima strankama se je doseglo sporazum-Ijenje. Mladi radikalci obstrukeijo opuste.
KAJ BO NA RUSKEM?
Pariz, 24. julija. Poslanec dume Anikin, ki biva zdaj tu, izjavlja: Kmečko prebivaltsvo v Rusiji bo letos trpelo grozno draginjo in lakoto. Vest o razpustu dume bo sprejelo s tem. da se bo pripravilo na boj zoper državno vojaštvo. V sedemindvajsetih gubernijah bo letos hujša lakota, nego je bila med rusko-ja-ponsko vojsko. Poslanci dume bodo ostali v zvezi z volivci in bodo zborovali tudi, če bi tudi policija shode prepovedala.
Peterburg, 24. julija. Oklic poslancev dume na rusko ljudstvo so podpisali vsi navzoči poslanci, razen grofa Heydna in Stan-koviča. Nekaterim se je zdel oklic preoster. Ko je pa gubernator viborški zahteval, da se naj razidejo, so podpisali tudi zmerni.
Pe t e r b u r g , 24. julija. Oklic poslancev dume na narod poziva, naj narod odgovori na razpust s tem, da ne da ne vojakov ne davkov. Ako vlada najame posojila, jih ruski narod ne prizna in jih ne bo plačal.
1630 3-1
Izjava.
Zahvala.
Jfer se mi vsled preobilega števila mojih častilcev in častilk povodom petdesetletnice mojega mašništva ni^a^or ni mogoče vsakemu posebej se 3ahvaliti, kličem na ta način vsem, 50 mi ^a^or^oli, ustno ali pismeno i3rajili svoje častit/^e:
Tjog dobrotljivi povrni tisočero!
Janej Jfojman
'637 1-1	j latomašnik.
Na ,,Svarilo", ki so je priobčili v tem listu dne 21. t. 111. ljubljanski ta-petniki in dekoraterji, stopim izzvan prvič iz samote (v Soteski št. 8) na javnost in izjavljam nastopno :
Kot samostojen trgovec s pohištvom sem na podlagi svojega obrtnega lista registriran pod št. 276/6 ex 1899 in sem upravičen imeti v zalogi, prodajati in jema'i naročila na vsakršne meblje in vse mogoče pohištvo in tndi vse tapetniško blago, med katero glasom sistematskega obrt. zaznamka št. 290 (razpis c. kr. trgovinskega ministrstva od 4. avgusta 1899, št. 29.757) spada opremljanje postelj, vseh vrst matraci in dekorativno tapecirani predmeti in blago, n. pr. zofe, otomani, fotelji, dekoracijski divani in tudi preproge, okenske preproge, rolleauxi, brez omejitve glede na velikost, kakovost in konštrukcijo.
Kateremu tvorničarju, upravičenemu mojstru in zlasti za to stroko, kateremu tapetniškemu mojstru se mi zdi potrebno poveriti izdelovanje blaga, montažo itd., za to pa nisem dolžan nobeni konkurenci, najmanj pa še onim svarilnikom,,ljubljanskih tapetnikov in dekoraterjev", polagati računa.
Svoje velecenjene odjemalce uljudno opo-zarjaje na ta popravek, se jim prav uljudno priporočam za vestno izvršitev vseh naročil in znamenjam z odličnim spoštovanjem
Fran Ksav. Casper
v Ljubljani, Soteska štev. 8.
Dobro izvežbana
1642 3—1
kuharica
v starosti 40 let, želi nastopiti službo v kakem župnišču.
Več pove upravništvo »Slovenca1'.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Frane Prime
posestnik in mesar
sinoči ob 11. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 26. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Popreb nepozabnega rajtika se vrši jutri v sredo. 25. t. m. ob V',4. popoldne iz hiše žalosti, Florij. ulice 40 na novo pokopališče.	16'3
Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev.
Ljubljana, 24. julija 1906.
Žalujoča rodbina.
Društvo tiskarjev na Kranj« skem javlja, da je umrl njega član, gospod
Fran Krže
črkostavec
v ponedeljek, dne 23 julija ob 9. uri zvečer, v 22. letu starosti.
Pogrebni sprevod bode v sredo, dne 25 Julija ob V',6. uri popoldne iz Trnovskega pristana št. 12 k Svetemu Križu.
V Ljubljani, dne 24 julija 1906.
Bodi mu blag spomin!
Vrt ali dvorana hotela,UNION'
direkcija A. Kamposch.
IDra.© 2.4. iza. 25. j 1*1 i, j©.:
od 8. ure zvečer dalje
ailnji koncerti
-cc- - Ji.	' ' ~ '
vojaške godbe
c. kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Vstopnin-a. 20 kjr«
1644 1—1
-M-
Poslovilni koncert
pred odhodom godbe na vaje
V četrtek, 26. julija velika Anina slav-nost. Specialni koncert popolne godbe c. in kr. pešpolka štev. 27 pod vodstvom kapelnika gosp. Bo ž i d. C h ris t op h.
Danes umestni kleti: ŠRAMEL-KONCERT.
Manjše stanovanje
obstoječe iz 2 lepih sob in kuhinje kakor tudi
Em. 1«- v
za 4—6 glav živine se da ceno v najem na Karlovski cesti št. 3. — Poizve se v tovarniški pisarni tvrdke Samassa, Zvo-narske ulice 5.	1641 3—1
I — ■ ■	Je najDoljše in najfinejše
lllOllin čistilo za čevlje.
* ^^^^	™	Dobiva se povsod. 156^ 11 c 2-1
Katoliška tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest o smrti svojega večletnega marljivega sotrudnika, gospoda
FRAN KRŽETA
stavca
ki je po dolgi, mučni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti dnč 23. t. m. ob 3/49. uri zvečer v 22. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v sredo, dnč 25. t. mes. ob pol 6. uri zvečer iz Trnovskega pristana št. 12 na pokopališče k sv. križu.
Nepozabni pokojnik bodi priporočen blagemu spominu.
V Ljubljani, 24. malega srpana 1906.
Razpis.
Pri gradbi nove župne cerkve na Viču pri Ljubljani se oddajo
»♦»vi®dela.
Načrti in proračun stroškov vpogledajo se lahko v pisarni frančiškanske župnije v Ljubljani ob navadnih uradnih urah. Ponudbe se morajo vposlati tekom 14 dnij od dneva razpisa podpisanemu. Na pozneje došle ponudbe se ne bode oziralo.
Ljubljana, 24. julija 1906.
P. Hugolin Sattner
1645 2 1
župnik.
Zadala.
Velespoštovani sofarani šentjakobski!
Podpisani si štejejo v prijetno dolžnost, da se Vam na tem mestu iskreno zahvalijo za vso občudovanja vredno požrtvovalnost, s katero ste pomagali pripravljavnemu odboru, da se je slavnost zlate maše našega ljubljenega župnika Janeza Rozmana tako častno izvršila. Pokazali ste s to lepo prireditvijo, da smo bili res zvesti devizi našega gospoda župnika, namreč: Enega duha, enega srca.
Iskrena hvala Vam. blagorodne gospe in gospodične, ki ste tako lepo razsvetlile okna in posipale s cvetjem vozove.
Iskrena hvala vrlim članicam Kat. društva za delavke za prelepe vence in cvetke ter krasno petje pri večerni veselici. Bog živi Vaše'ga pevovodja č. g. F e r-j a n č i č a !
Hvala gospodom pevcem slavnih pevskih društev „G I a s b e n a Matica", „Slavec", „Ljubljana", »Ljubljanski Zvon", in „Merkur" za krasno serenado. Hvala gospodu vodji hr. Gerbiču za spretno vodstvo!
In Vas, vrle može b a k I j e n o s c e, naj Bog živi!
Hvala blag. gospodoma Fr. Kollmanu in O. Dolencu za priprave za razsvitljavo.
Hvala vrlim fantom rediteljem!	1640 1—1
Hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepi slavnosti!
Fran Leskovic
posestnik.
Za pripravljalni odbor:
Anton Zore
posestnik in trgovec.
Ivan Podlesnik
knjigovodja in posestnik.
/i%>iv	/1W1\ /lW,
Otvoritev odvetniške pisarne.
D^Fran Novak, odvetnik v Ljubljani
si dovoljuje priobčiti, da je o tvoril bssSSSbsš^
:::: svojo odvetniško pisarno ::::
o o v Ljubljani, Dalmatinove ulice št. 15. oo
V Kranju se odda
1634 3-1
trgovina
špecerijskega blaga In deželnih pridelkov.
Natančna pojasnila pri M. R o o s s v Kranju.
Stev. 9631.
Objava.
Vodovodna in slikarska dela pri razširjevalnih gradnjah domobranske vojašnice v Ljubljani
bo oddal deželni odbor potom javne ofertne obravnave.
Ponudbe, opremljene s 5% vadijem, je vložiti do I. avgusta t. I. ob 12. uri opoldne pri deželnem odboru.
Vsi na ta dela nanašajoči se podatki, načrti, predpisi in pogoji so na razpolago proti povračilu tiskovnih stroškov v stavbni pisarni na Poljanski cesti.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. julija 1906.
163< 1-1
Izdalatell In odgovorni urednik: Dr. Ifiacll Zltnlk.
Tisk »KatoliSke Tiskarne« v Llubljanl.
Priloga 167. fttev. »Slovenca" dnč 24. julija 1906
Slavnostna otvoritev nove železnice.
li o h. B is t r i c a, 19. julija 1906.
Bil je krasen zimski dan 7. januar 1901. Vrhove nebotičnih bohinjskih velikanov krila je debela snežena odeja; tudi v dolini je nekoliko pobelil sneg.
Ondaj smo v slavnostnem sprevodu, bilo nas je par tisoč, šli blagoslovit začetek dela v predoru za Poljanami.
Carobnoskrivuostno razlegal se je pomenljivi: Benedictus v izkopani in izstreljeni približno 100 metrov dolgi — podzemeljski votlini.
Marsikaj slavlja se je od ondaj do danes praznovalo: vršila se je slavnost prvega kilometra, izvanredno slavili smo oni dan, ko je bil predor od obeh strani .prevrtan, nadalje I. maj minolega leta. Ondaj je drdrala prvič velika mašina v dodelanem predoru — na Goriško. Dan sv. Barbare — bil je vsa leta za časa grajenja železnice — praznik prvega reda, dan veselja iu počitka.
Cas hiti. Vršiti se ima zadnja slavnost. Predor jc davno dodelan, istotako proga. Predno se prične javni promet — čakamo na slavnostno otvoritev. Odločen je današnji dan 19. julij. Vse nestrpno pričakuje — slavnostnega vlaka z visokimi dostojanstveniki — na čelu jim cesarska Visokost sam prestolonaslednik Franc Ferdinand. — Novica, da se pripelje v Bohinj prestolonaslednik — je prebivalce Bohinja prešinila z radostjo iu veseljem. Nikdar se mi ni zdel Bohinj iu njega prebivalci tako lep, kakor na dan slavnostne otvoritve bohinjske železnice.
Božja Vsegamogočnost obdarila in okrasila je naš divjeromantičen Bohinj, po pravici Kranjska Švica imenovan, z lepimi planinami in gorskimi velikani: z orjakom očetom Triglavom.
V vznožju teh gorskih velikanov, ob obrežju bistre hčere Savice pa živi tisočletja sem, slovenski rod vdan Bogu in cesarju
In danes je to slovensko ljudstvo presrečno. Ob priliki današnjega najimenitnejšega historičnega preobrata v Bohinju z otvoritvijo nove železnice, »bohinjske« imenovane, sine se uljudno pokloniti in pozdraviti njega cesarsko Visokost prestolonaslednika na bistriškem kolodvoru, da mu izrazi v tem slovesnem trenotku odkritosrčna čutila lojalnosti, zahvale iu udanosti.
Pravi narodni praznik!
Danes jc bistriški kolodvor pravo torišče bohinjskega ljudstva. Vse sc hoče udeležiti slavnostne otvoritve; vsem jc tudi po vsej pravici dopuščen prost vhod na peron. V lični nar. obleki korakajo veselih obrazov možje in mladeniči, telesno močne, zdrave in visoke postave; žene in dekleta, vitke in delavne, istotako v narodni noši. v sneženobelih pečali in z zlatom obrobljenimi pokrivali po ulicah z slovenskimi in cesarskimi zastavami okrašene Bistrice naravnost na kolodvor. Vse je v nepopisni harmoniji narava in ljudstvo.
Tudi kolodvor je slavnosti primerno okrašen. Dičijo ga slovenske in cesarske zastave. Da je bil kolodvor zares okusno dekoriran, je zasluga gosp. načelnika Ivana Ravterja. Kaj lepo se je podal kip cesarja na oknu njegovega stanovanja. Kip ie bil v okvirju samih gorskih cvetlic. Peron pa je bil okrašen z raznovrstnimi cvetlicami, velikimi in malimi. Bil je pravi vrt! Ob progi, kjerkoli biva Slovenec — vihra zastava; na gričih in bližnjih gorah pa oznanujejo visokim gostom: tu biva slovensko ljudstvo.
Točno ob določeni uri naznani strel to-pičev: dvorni vlak se približuje. Skrivnostna tiliota nastane. Takoj se zasliši petje ccsarske himne v vrsto postavljenih učencev iz obeh dolin pod vodstvom učiteljstva. V rokah imajo slovenske in cesarske zastave. Krasen prizor, ko ž njimi vihrajo in pozdravljajo dvorni vlak, iz zvonika župne cerkeve pa se razlegajo vbrani glasovi zvonov. Vlak obstoji na določenem mestu.
Sedaj se vrše razna predstavljanja. Prijazen nagovor, uljuden nastop — trcnotkoina očara nas.
G. deželni predsednik predstavi najprej duhovščino. G. Berlica, župnika v Srednji vasj, vpraša, koliko duš šteje župnija, domačega župnika Jan Piber, koliko let pastiruje na Bistrici, nadalje jc li bil povodom otvoritve železnice odlikovan in če so župljani dobri. Po danem odgovoru počastil jc g. župnika J. Vrankar i/. Koprivnika, z vprašanjem je li Ko-privnik gorska župnija, ali ima težavna pota :ii ali ima v bližini verski' zaklad svoja posestva.
Potem mu je bil predstavljen bistriški župan Fr. Arh, ko je bil povodom otvoritve odlikovan s srebrnim križcem; navzoč je bil občinski odbor polnoštevilno. Tudi izmed odbornikov so bili nekateri z nagovori še posebej po-češčeni. G. Jakoba Arha, kojega prsi dičita dve kolajni, vprašal je, kje da je pri vojakih služil in kakim povodom je bil odlikovan.
Nato je ljubeznivo nagovoril g. župana Janeza Korošec iz Srednje vasi. Tudi Frančiška Grma je vprašal kakim povodom da je dobil obe kolajni. Takoj za tem so bili predstavljeni razni uradniki. Tudi g. Jos. Ravhekarja, načelnika bistriške požarne hrambe je vprašal o delovanju društva.
Najljubeznivejše pa je bilo občevanje s šolsko mladino. Vprašal je o šolskih razmerah g. nadučitelja M. Hiuneka. Učenki Minki liu-inek, ki mu je podelila šopek planinskih cvetlic, blagovolil ie podariti zlato verižico s krono. Lep spomin pridni učenki.
Ko se je začel vlak pomikati zadoneli so čvrsti glasovi bohinjskih pevcev. Močni mešani zbor v narodnih nošah je zapel »Oj pla-
nine«. Možki zbor pa »Domovina mili kraj. — Tik vlaka pa je zopet donela slavnostnim gostom na čast: »Bog obvaruj!«
Iu zopet vihrajo zastavice v nežnih ročicah šolske mladine, množica pa kliče »živio«, prestolonaslednik vidno zadovoljen s smehljajočim prijaznim obrazom in z roko odzdravlja dokler z vlakom v predoru ue izgine našim očem.
Pripomniti je še, da je županstvo nalašč za otvoritveni vlak naročilo velik venec iz gorskih cvetlic — s širokima slovenskima trakovoma. Na teh trakovih je napis: »Pozdrav h Bohinjske Bistrice.« Tri dekleta v narodnih nošah so ga izročile .
Zares - utis prestolonaslednika, njegovo prijazno očetovsko obnašanje — je vse brez razlike navdušilo. - Ko je dvorni vlak oddr-dral čakali smo približno en četrt ure — drugega vlaka z povabljenimi gosti. Videli smo med njimi milostlj. prošta dr. Elberta, zatiš-kega opata in mnogo poslancev.
Nato smo se razšli — veseli da se je na Bistrici slavnost v zadovoljnost cesarske visokosti in drugih visokih dostojanstvenikov tako vzgledno in ljubeznivo izvršila.
Štajerske nouice.
š Župnik Vinko Geršak umri. Z
Vranskega se nam poroča: V nedeljo zjutraj ob 6. uri nam je izdihnil svojo blago dušo povsod znani blagi g. župnik Vinko Geršak Pogreb je bil danes v torek dopoldne.
š Liberalne nakane. Oni politično nezreli Vekoslav Spindler, ki vrejuje (?) celjsko »Domovino« sc jc postavil na čelo gibanja, čegar naloga je 1. osnovati na Štajerskem podružnico kranjske bankrotne liberalne stranke, 2. ustanoviti list, ki naj na Štajerskem izpodjeda ugled duhovščine iu napada vero ter verske naprave, kakor to dela »Slovenski Narod«. Spindlerju je seveda v prvi vrsti na tem, dobiti list, ki naj mu služi kot kloaka v katero bo zbiral svoje smrdljive protiklerikalne izbruhe. Fnekrati je svojo protiduhovsko gnojnico utihotapil v »Domovino«, a ker so mu to zabranili, se bo lotil tudi svojih nadzornikov-dobrotnikov, ki po njegovem nazoru pred klerikalci klečeplazijo. Tako je posneti iz oklica, ki ga jc tajno in strogo zaupno poslal svojim somišljenikom. Značilno za moža je, da sc boji luči in da dela tajno in zaupno! Zakaj tako, če je vaš namen, čist in pošten?! Da slovenska javnost spozna, s kom ima opraviti na Štajerskem priobčimo dotični oklic, ki sc glasi:
Strogo zaupno!	Strogo zaupno!
V aš c blagorodje!
Podpisani odbor se obrača do Vas s sledečim pozivom:
Zadnje državnozborske volitve v V. kurijo so nam dokazale, da je naše javno življenje, da je naše politično gibanje zavoženo v nezdrav, gnil in preperel tir. Od vseh strani, osobito iz kmečkih krogov, nam prihajajo glasovi, da tako ne sme in ne more iti dalje, da se mora postaviti končno mejnik takšnemu političnemu življenju, če nočemo, da spodnje-štajerski Slovenci izginejo v žrelu klerika-lizma in da pri tem gilie in izgine štajersko Slovenstvo.
Težki in osodepolni časi se nam bližajo. Terorizem klerikalizma in politična omahljivost in klečeplazje naših vodilnih krogov, v prvi vrsti, naših poslancev, nas je privedlo tako daleč, da smo bolj onemogli ko kdaj prej; ubili so nam duševno našega najboljšega in odločnega voditelja dr. Dečka, k tlom tiščijo mnoge druge, ki bi hoteli samostojno in radikalno delati za svoi narod, in sami so se vsedli — dasi po večini politično nezmožni — na visoke sodne stole in nam hočejo diktirati še nadalje politiko — po klerikalcih že davno zrušene sloge v naš pogin in v našo nesrečo. Vsem poštenim in dobro mislečim so nadeli okove — in tako nas tirajo v politično letar-gijo, v politično nezavest, v politično in narodno — smrt.
A mi hočemo živeti! In če hočemo to, potem se ne smemo še nadalje klanjati impo-tentni oholosti, — ampak moramo samostojno, neodvisno, krepko in odločno po jasno začrtani poti na brezobzirno narodno delo na docela realnih osnovah in načrtih v duhu svobode in napredka.
Prva pot k uresničenju naših načrtov jc osnovanje svojega neodvisnega glasila. Zato Vas kličemo podpisani ua dogovor o načinu osnovanja svojega lista na dogovor o novem praven v naši politiki.
Naš sestanek se vrši dne 8. julija (nedelja) 1906 ob II. uri dopoldne v Celju v gostilni gospoda Koštomaja (»pri Jelenu), Gra-ška cesta št. 37.
Nadjamo se na vsak način vaše udeležbe. Blagovolite pripeljati tudi somišljenike iz vašega kraja, ki jih kot takšne dobro poznate.
Eventualne dopise blagovolite nasloviti na: »Osnovalni odbor, Celje. Graška cesta št. 37.« — Osnov, odbor: Vekoslav Spindler.
No, gospod Vekoslav, kaj so vaši uspehi?! Zagotovimo vas pa, da je vaš politični otrok jetičen iu nesposoben za življenje. Pustite ga lepo umreti in ne mučite z bolno siroto sebe in drugih. — Celjski narodni voditelji sedaj lahko uvidijo, da so si mnogo gadov zredili na prsih, ko so podpirali »Narod« in njegove somišljenike. Pozor, dokler je če čas!
š Obrekljivi ptujski »Štajerc«, kojega naloga je, krasti čast vsemu, kar je slovenskega, jo je dobil v zadnji številki pošteno po ustih. Na prvi' strani prinaša namreč sodbo, ker je blatil gospoda dr. Brejca iz Celovca in se branil prinesti pravilni popravek. Iu take časnike naši Slovenci naročajo in jih podpirajo!
š Uničevalci slovenske okoliške šole v Celju se v »Slov. Narodu« bridko pritožujejo nad našim dopisnikom, ki je Armina iu kolege opozoril, da slovensko verno okoliško ljudstvo odganjajo od šole s svojim protiver-skim in protiduhovskim nastopom. V »Narodu« trdijo, da mi ljudstvo zoper šolo liujska-nio. To pa ni res, nego smo mi le grajali nizkotni nastop Artninov pri zadnjem birmova-nju in mu povedali, da takemu človeku pošten veren Slovenec svojega otroka ne more prepustiti v vzgojo. Brigajte se za versko vzgojo svoje in šolske dece tnesto za farško gonjo, pa boste sebi in drugim prihranili marsikatero težko uro, in šola okolice bo dobila zopet ugled!
š lz Velenja se nam poroča, da so imeti dne 13. t. m. komisijski ogled za nameravano šulferajnsko šolo. Nastaniti jo hočejo v prostorih sedanjega otročjega vrtca. Velenjci bodo morali odslej dvojno pozornost obračati na nemško gibanje, ker sc jim sicer dogodi nekega lepega dne, da Nemci to svojo nepotrebno šolo natvezijo občini na vrat. Po kaj je treba nemške šole, ko je vendar že dosedanja čveterorazrednica za velenjske razmere zadostovala in ker se bo itak razširila obstoječa šola v petrazrednico.
š Mladeniški shod pri Mariji Snežni. Kljub slabemu vremenu, ki je divjalo pred shodom, sc je vendar zbralo dokaj mladeničev iz celih Slov. Goric. Cerkveni govor je imel č. g. Go-milšek, sveto opravila jc služil č. g. Lapuh. Pri zborovanju pri Krispcrju so govorili prvi domači gospod župnik, č. g. Gomilšek, mladenič Zebot od Sv. I tja. eden od Marije Snežne. Sv. Ane, Sv. Benedikta in drugod. Zborovanje se je sicer lepo vršilo, Ic nekaj nasprotnikov je delalo zgago. Zborovanje jc počastil celo gospod okrajni glavar radgonski, vroč prijatelj Slovencev grof Stiirgkh.
š Svoboda Slovencev se v Marenbergu na Štajerskem že tako daleč omejuje, da se starišem niti ne dopusti dati svoje otroke v slovenske šole, in se taki, kateri si kaj takega drznejo, niti ne smejo pokazati na ulico, ako hočejo ostati v miru. Žalostno, a resnično! A nemškim nasprotnikom je vse dovoljeno.
š Šoštanj. Govori se, da je vlada zadnje občinske volitve v drugem razredu potrdila, prvi razred pa razveljavila, ker je bil v ta razred izvoljen župnik Govedič, kateri nc stanuje v občini. Vse nepravilnosti in neformalnosti, katere so sc pri tej volitvi pod vodstvom vladnega komisarja Zoffala vršile, so potemtakem sankcionirane! Kot smo že svoj čas poročali, šel .ie naš vladni komisar Zoffalv spomladi k orožnim vajam. Ker ga ni bilo tako dolgo nazaj, veselili smo sc že, da ga jc slavna vlada prestavila in da ostane na njega mestu njegovi namestnik c. kr. koncipist gospod dr. Hofman iz Slovenjega Gradca, s katerim smo bili vsled njegovega nad vse taktnega in popolnoma nepristranskega postopanja zado-dovoljni'. Kot pravi Nemec nas ni g. dr. Hoff-man ne preziral in tudi ne žalil, kakor je to storil in še dela komisar Zoffai! Lahko rečemo, da jc »SI. Narod« v neki podli notici delal g. dr. Hoffmanu veliko krivico. Zakaj ni »Narod« ožigosal komisarja Zoffala postopanje povodom njegovega nastopa, kot vladni komisar napram Slovencem? Mož se je v svoji nemško-nacionalni politiki tako daleč spozabil, da se je predstavljal izključno le pri Nemcih, med tem ko je prezrl vse slovenske rodbine, da še celo c. kr. urade, katerih načelniki so slovenske narodnosti! Ali se ne pravi to izzivati nas in razburjene duhove še bolj dražiti?! Sploh pa se komisar Zoffai obnaša, kakor bi v Šoštanju Slovencev sploh ne bilo. Po trgu se sprehaja roko v roki z največjimi slovenskimi nasprotniki, kakor s Franc VVoschnaggom itd,, zahaja v »Deutsches Haus« in tam občuje z ljudmi, kateri so nam sovražni! To nikakor ni ono nepristransko postopanje, katero ste nam g. Zoffai pri prev-zetju občinskih agend tako slovesno zatrdili!
š Požar v Gotovljah. V torek, dne 17. t. mes., ob treh popoldne je sredi gotoveljske vasi iz Premikovega gospodarskega poslopja puhnil plamen. V par minutah je bila domača požarna bramba z dvema brizgalnama pri delu. v četrt ure je prihitela na pomoč žalska, kmalu za njo še šentpeterska in arjevaška požarna bramba. Zgorelo je samo dotično gospodarsko poslopje. Vrle požarne brambe so s svojim naglim nastopom in neutrudnim delom rešile celo vas velike nesreče.
š Volitev v Teharjih. Kakor smo ž c včeraj poročali so pri teharskih volitvah v III. razredu Slovenci propadli; v II. razredu so pa zmagali. I. razred pripada Nemcem, ker jim pomaga južna železnica. Občina ostane torej v nemških rokah.
š Vihar provzročil veliko škodo. Dne 19. t. mes., popoldne, je v Marenbergu razsajal vihar z nalivom in točo. Škoda je velika iu kmetovalec obupan zre na pomandrani sad njegovega trudapolnega dela.
š Kurji tat. Po Velenju in okolici se v zadnjem času klati velik, a ne čveteronožen prijatelj kuretine. Po navadi obišče v eni noči po tri do štiri stranke ter si odnese pišk za en teden. Po preteku tedna svoje delo nadaljuje. Perutnino pokolje navadno v hlevu, a ne samo toliko, kolikor je rabi, nego znatno več, kajti vedno pusti, enega ali dva zaklana piščanca okradenemu gospodarju za spornih. Predrznega tatu so že večkrat videli, a še ne prijeli. Sicer pa: kar ni, še lahko se zgodi!
š Neprestano deževje v Slov. Goricah je napravilo našim kmetom veliko škode na poljskih sadežih. Pšenica, ki bi že morala biti pred dnevi dozorela, je še zelena ter vsled viharnega deževja in vednih nalivov docela v tla potnandrana ter gnjila. Ravnotako jc z ovsom; tudi koruza je polomljena in leži na
tleh. Krompir pa bode itak vsled obile mokrote večinoma zagnil. Sadja imamo bore malo, le tupatam bolj v zatišjih še opaziš nekaj ovočja. Ce to deževno vreme ne bode kmalu prenehalo, bode tudi z vinogradi jako slabo. Ker vedno dežuje, se peronospora kaj bujno razvija in bode gotovo veliko vinogradnik sadežev uničila, ker se ne more vsled deževja prav škropiti. Tudi grozdje začne bolehati; nekateri vinogradniki se pritožujejo, da je uničenega že polovico grozdja. Sicer pa so vsi sadeži za dobrih štirinajst dni zaostali v dozoritvi. Res, naš kmetič se lahko s strahom vprašuje, ko skoraj zre svoj pogin pred seboj! Kaj bo?
š Dober postranski — zaslužek si je oskrbel mesarski pomočnik Josip Doba] iz Št. -I u rja ob Pesnici. Njegov gospodar Josip Ke-iinel mesnico precej oddaljeno od stanovanja. Ker pa jc mesnico z dvojnim ključem sam vedno odpiral in zapiral, je puščal večino denarja v mesnični blagajni. Kmalu pa je zapazil, da mu dau za dnem denarja iz blagaine zmanjkuje, zato je prišel do prepričanja, da mu nekdo v njegovi odsotnosti krade. Prosil je ljudi v hiši nasproti mesnice, naj opazujejo, kedo in odkod obiskuje njegovo blagajno. Ne-dolgo iu zasačili so Drobaja, ki je imel ponarejene ključe ter ž njimi prišel nemoteno do denarja. Na ta način pridobljeni — postranski zaslužek je znašal včasih na dan po več kot 20 kron.
š Mlatilnica zmečkala roko. Dne 20. t. m.
je posestnik Peter Cresnik iz Bukovja pri Ptuji mlatil žito na stroju. Pri tem je zašel z desno roko v mlatilnico, ki mu jo je potegnila med zobovje in kolesa ter zmečkala v krvavo kašo. Cresnik je oče štirih nepreskrbljenih otrok.
š Gospodinjska šola v Mariboru je dne 13. t. m. otvorila svojo razstavo šolskih del. Razstavljeni so bili najrazličnejši izdelki učenk kojih je v minolein letu obiskovalo šolo 107.
š Poštne razmere na Grobelnem. Gro-belno ob juž. železnici je čisto slovenski kraj, kljub temu dela pri nas poštna uprava, kakor da bi bili kje na Gorenjem Štajerskem. Na noben način nam ne dajo slovenskega ali vsaj slovenščine zmožnega uradnika. Prej smo imeli eucga, ki je s slovenskimi strankami ura-val s pomočjo tolmača. Uvedli so torej že tudi na poštah tolmače. Pred kratkim je ta mož zapustil naš kraj, a njegov naslednik zopet ne zna slovensko. Tako uradujeta naprej dva: namreč uradnik in tolmač. Naše mnenje je, da bi gospod poštar prav lahko v (iradcu poročal, da v Grobelnem ne more izhajati slovenščine nevešč uradnik. Vsa krivda leži tedaj ne na graškem ravnateljstvu, ampak na
š Cesarsko darilo. Veteranskemu društvu Št. Jurju ob juž. žel. je cesar podaril 150 K.
š Nepošten najditelj. Posestnik Franc Rcsnik iz Mrčnih sel je pred šestimi tedni izgubil hranilno knjižico brežiške posojilnice glasečo se na 4000 K. Seveda je to takoj na znanil posojilnici. Pa do 20. t. m. ni nihče prišel po denar, in šele ta dan jc hotel dobiti neki I. P. iz Velike Doline na Kranjskem 200 kron na knjižico. Moža so takoj prijeli in izročili sodišču.
š Iz Brežic. Minolo soboto je divjala pri nas huda nevihta z gromom in bliskom. Večkrat je treščilo iti enkrat v hišo posestnika iu kovača Josipa Ferenčaka, večkrat pa v strelovode. Ferenčaku je zidovje in eno okno hudo poškodovalo. Pa tudi na prosto je treščilo in ubilo Janeza Šavnik iz Zakota, ko je s svojimi ljudmi spravljal detelo. - Tukajšnjemu veteranskemu društvu jc cesar podelil 100 kron.
š Za oblrače hmelja v Savinjski dolini je državna železnica dovolila znižane vožnje. Na progi Celje-Velenje dobijo obirači, če se jih vsaj 10 skupaj vozi, polovične vožne listke, ako se izkažejo s poselskimi knjižicami, doniovnicami in drugimi uradnimi legitimacijami. Znižanje je pa veljavno samo za vožnje od 20 km. naprej. Kdor hoče imeti polovično karto za krajšo vožnjo, mora plačati vožni listek vsaj za 20 kilometrov.
Kupujte
narodni l^olcl^!
949 2 ■ se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
■V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroStva, niti doposlati posaninih delov.
SS91 179
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Pedrulnioa v CELOVCU.
Kaplja in prodaja m vrsta rent, ustavnih pisem, prioritet, ko-aunalnlh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devic.
Promcia Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,100.000 Rezervni zaklad K
Zamenjava ln ekckomptuje	Daje predujme na vrednostne pnulrje.
Icirebane vrednostne papirje ln vnovčnte Zavaruj. opo6ko proti kurmal lapale kupone.	iagubi.
Vlnkuluje In devlnkululo vojaško žonltnlnske kavcije.
«T Bahompt In Inkaaao nuni«. "StSk	M' Boren. a.roilla.
Podružnic« v SPLJETU.
Donarne vloge aprejnina v tekočem računu aH na vloine knJUlct pruti ugodnim obrustim Vloieni denar obrestuj* »d dno vloge d« dne vzdiga.
Promet > ček! In nakaznicami.
Borzna poročila.
tKraditna banka'v Ljubljani.		
Uradni kuril dunajske borce 23. julija 1906.		
laloibnl papirji.	Doaar	111.(0
4*/, majeva renta......	99 66	99-75
4*/, srebrna renta.....	99 «0	99-70
4*/, avstrijska kronska renta	99 t>5	9985
4*/, , zlata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ...	11780	11805
	95 1&	95-35
4•/. , zlata ....	113 35	113 55
4•/, posojilo delele Kranjske .	99 20	10C20
4 V/, posojila mesta Spljot . .	100-60	101-50
4 V/. , , Zader . .	9970	10070
4Vi*/, bosn -herc. iel. pos. 1902 .	100'40	101-40
4*/, češka dni. banka k. o. . .	9950	10010
4*/. , ,l.o... 4Vt*/. čast. pisma gal. d. hip. b. . 4V,*/, pešt. kom. k. o. i 10*/. pr.	9960	100-30
	100 10	101-10
	106 30	106 3D
4'/i*/, čast. pisma Innerst. hr. .	100 —	loo 10
*'/»*/. > > ogr.cen.dei.hr.	100 —	10025
*'/.*/. , n . hip. banke. 4V.*/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr,	100-—	100-40
	I00-—	101-—
4'/,*/, obl. češke ind. banke . .	100-60	101-60
4*/, prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
4*/. prior. dol. iel......	9960	100'-
8*/. , Jui. iel. kup. '/,'/, • •	320 —	322-
*'/•*/. avstr. pos. ca iel. p. o.	100-40	10140
Iraik«.		
Srečk« od 1. 1860'/. ...	216'—	223 -
, . , 1864 ......	279-50	28150
	156 -	15(150
„ cem. kreditna I. emisije .	28 J-—	292
U- .	287 —	294 —
, ogr. hip. banke ....	258 —	266 -
. srbske i frs. 100 - . .	97-	103-50
, turške .......	163 75	164-75
Basilika srečke . . .	22 30	24 30
Kreditne , ...	463 —	474 —
Inomoške , ...	78--	84-—
Krakovske . ...	87 —	92--
Ljubljanske , ...	66-	61-50
Avstr. rud. krlia . ...	49 13	61 10
Ogr. , , , ...	29 95	31 95
Rudolfove , ,	68 —	63-—
Salcburike , ...	73—	80--
Dunajske kom. , ...	»12 —	522-—
D • 1 n 1 • •		
Juine ielecnice.......	163 25	164 25
	667 25	668 25
Avstr. ogrske bančne delnice	1689- -	1698 -
Avstr. kreditne banke ....	661 —	663 —
Ogrske , , .... Zivnostenske . ....	802 50	803 50
	242 —	243 -
Premogokop v Mostu (Brtlz)	696 —	702 —
Alpinske montan......	570-10	671-10
Praške iel. indr. druibe . . .	2728 —	273S-—
Rima-Mur4nyi.......	564 —	5h6 —
Trbovljake premog, druiba . .	272 —	274 —
Avstr. oroine tovr. druiba . .	681--	684 —
Češke sladkorne druiba . . .	140 -	146 -
▼ •lat«.		
C. kr. cekin.......	11-33	11-38
20 franki.........	1912	19'15
	23-46	23-64
Severeign«........	23-97	24'On
Marke.........	117-325	117-526
Laški bankovci......	9540	96'60
RubJJi.......... Dolarji......	250 25	260-75
	4-fM	6 —
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
LOKALI
primerni za prodajalne ali pisarne
dajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.	1199 u
Pogoji izvedo se v odvetniški pisarni dr. IM. PIRC-A, na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulio v Ljubljani.
fWWWVWVVV VWWVW WVWWVVW1
x Slavno p. IK. olK iliNtvo!
K
Podpisani se priporočam prečastiti duhovščini in slav. p. n. občinstvu za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela, za izdelavo kompletnih rakev na novem pokopališču, rakvenih plošč in okvirov za železno ograjo le iz najboljšega, trdega za zimo trpežnega Kraškega, Repentaborskega in Dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, kateri se sedaj vpeljava in ni za zimo stanoviten; — izdelam vse solidno, za zimo trpežno po najnižjih cenah.
Imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granita in belega laškega kararskega marmorja in iz trdega kraškega kamna, prav umetno zdelane in jih prodajam po nizkih cenah.
Imam v zalogi nagrobne okvire po lastni iznajdbi pred 13 leti, iz umetnega kamna, za katere dam samo jaz garancijo in se ne dobč nič več pri grobokopu, ampak le samo pri meni v zalogi. Z odličnim spoštovanjem
Ignacij Čamernik
kamnoseški mojster in sodnijski izvedenec 1379 12—b	Komenskega ui. št. 26 v Ljubljani.
Sxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx}<s
X X X X X X X X X X X X
O b j a v a.
Mestna občina Radovljica prodaja stavbinski parceli, ležeči severno od sod-nljskega poslopja v Radovljici. Javna dražba za to prodajo se bode vršila na teh parcelah samih
dne 27. julija t. I. dopoldne ob 9. uri.
Izklicna cena 1682 K, in 1704 K. Vadij 10 odstotkov izklicne cene. Dražbeni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu.
Mestno žufaustvo Radovljica, dne 18. julija 1606.	1628 3-2
Prodajalna kat.tisk. društva Ljubljana
priporoča preč. duhovščini svojo veliko, na novo došlo, najskrbneje izbrano ZalOgO 1466 4
podobic
za kolekturo
od 60 vin. 100 kom. in višje.
Hiša z delavnico
posebno pripravna za mizarje ali usnjarje
ob železnični postaji Poljčane tik nove elektrarne se proda ali pa da daje tudi v najem pod ugodnimi pogoji. Hiša je v modernem slogu zidana z dvenii stanovanji, bi bila jako pripravna tudi za rodbine v pokoji
Več se poizve pri posojilnici v Slovenski Bistrici.	1024 ?,—1
Ferd. Sekovanič, Bled
priporoča vsem tujcem, hribolazcem in izletnikom svojo izborno urejeno
g restavracijo §
v najlepšem kraju Bleda. — Na razpolago je eleganten salon, krasen gostilniški vrt s kegljiščem, več zračnih verand.
Izborna, cena domača kuhinja, istrska in štajarska vina, kakor tudi priznano najboljše Koslerjevo dvojno marčno pivo.
Poletna stanovanja za rodbine, kakor tudi posamezne sobe so na razpolago.
1612 3-3
^fnro železo,5
sr
A
V
kupuje po najvišjih
y baker, cink in me- ti denino "i
cenah
A Franc Stupica A
trgovina z železnino ^
M na Marije Terezije cesti M ft	v Ljubljani 863 9 A
BrbiteRt 1286 14
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantno cene in točna izvršite«.
Radi -zapoznele sezone se dobi: najlinejfte izvršene volnene	16J9 2
Tennis-obleke P<»
12 gl.
Najfinejša in največja izbera kofekcije za gospode in dame po čuiovito nizkih cenah.
Angeško skladišče oblek
4». ■ £«»■» aa a* i «» vi«*,
Ljubljana, Mestni trg 5.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi G.
UčllitteinVZMjevolifte
zn deklice. -1
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske §ole na Primorskem.
I.etna plača 450 K. — II ša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.

Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 0000001000
svoio zemljiško posest na FrišKoucu
mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. mss 10-9	PIVOVARNA AUER.
prodirali!
mm®
Podružnice:
Prip 1 menjalnicami Uraben 25, Mala atran, Moat ulica 17, Ži ulica 17. Brao. Veliki trg 10 Kade., Olavnl trg 4. Coika Upa, Cm. ■»...,..,.„, ■oravakl Zamborjc, Schlllerfeva cula ). Ho<1II.r, Fran Joalpa tre N'"1
llkow, Huiova pftk« Kamnlca,
Rilca 17. Br.o. Veliki trg 10 Raden, Olavnl trg ■oratakl Z.mberg, SchlTlerjeva * Črna cesta 8. Plaoa in KiIUt..
Menjalnico na Dunaju:
I. Vollieilc 10, II. Taboratraaac 4 III Ungargaue 69 (vogal Kennwegn), IV Wle-dner H.uplatraiae 12, V. ScMnbrunneritrastc 88 a, VII Marlahilerttraise 70, VIII Lcrcbenleldcrstraiae 1)2, IX Alsrrilraaae 32, X. fevorlt«n.lra«ir XVIII. Wlbrlo(eralraiae 82, XXI. Mauplstraaie 22.
Menjalnična delniška družba 67
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
mr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papir|ev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
t Zimierijava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.