ft©v, 335 TVttT, v ntdeUo 3. decembra 1911 IZHAJA VSAK DAN £»ll nedeljah lo pravnikih ob &., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. 3'fiaalht« St-ev. te prodajajo po S nvd. (6 stot.) v mnogih tobakom ah t Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Se lan i, Nakrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.) 04ILA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ &i rok osti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ot. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mrm. Za oglasa v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka udaijoa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 49 rtoi. Oglaae sprejema Lnseratni oddelek nprave JEdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZIJivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. „V edinosti je moii• NAROČNINA ZNAŠA u celo teto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na m- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira ■aroiatna na nedeljsko lzAaaj« „EDIHOSTI" »Ua»: ao e«lo Uto Krom 5*30, *a pol lota Kron 2-00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemaj« In rokopisi se as vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa GlorgU Gatattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lisU „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed^no«*', ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnUnl ra?un Jtev. 841-652. TELFFOft St. 11-57 luternacionalizem in socializem. Trst, 2. decembra. Kaj pa je pravzaprav internacionalizem ali mednarodnost ? Internacionalizem bi lahko definirali kot vzajemno in solidarno stremljenje vseh narodov na podlagi pravičnosti in socialne ter narodne enakopravnosti. Internacionalizem se pojavlja n. pr. v umetnosti, v mednarodnih kongresih, v znanosti itd. Tu se ne vprašuje po narodnosti posameznika, temveč vsem stoji pred očmi en edini cilj: kulturni napredek človeštva. In le temu cilju služijo mednarodni kongresi, ki so postali prave internacionalne revije Človeškega napredka. Gre tu za skupnost nekih interesov, ki jih ima vse človeštvo, in zato se danes n. pr. pravi: umetnost je internacionalna, to je: last vsega človeštva. V tem smislu bi bila mednarodnost nekak kozmopolitizem, ali kakor pravijo Nemci: Weltbflrgertum. So pa še drugi interesi, ki tesno vežejo med seboj posamezne narode kot socialne faktorje, v katerih je dana poedincu ■ajprikladnejša možnost, da se razvija: to so gospodarski interesi. Marx pravi v svojem komunističnem manifestu, da je svetovna zgodovina zgo-dovina razrednih in gospodarskih bojev, bojev interesov raznih skupin med seboj. V moderni dobi, v dobi kapitalizma divja velik boj med dvema glavnima razredoma: na eni strani internacionalno organiziran kapitalist, na drugi (tedaj še ne organiziran) proletarec. Zato vsklika Marx na koncu svojega manifesta: „Proletarci vseh dežel (ne narodov l)f združite se !" Pojem internacionalizma leta 1844, ko je izšel manifest, ni bil še jasen. Narodnost so razumevali vpo-litičnerfi, državnem smislu; Marx Je bil kozmopolit in ravnotako internacionala, ustanovljena od njega leta 1869, ki je pa morala ravno radi kozmopolitizma propasti. Toda ideja gospodarskega internacionalizma, skupnosti delavskih razrednih interesov se je ohranila do danes in ustvarila delavstvu mogočne organizacije. In v tem leži glavna zasluga Marxova. Danes se čuti vsak delavec, naj že piipada tej ali oni politični stranki, člana velike delavske družine, katere interesi se krijejo po vsej zemeljski obli. In to je oni pravi internacionalni čut, ki ne pozna narodnih mej in ki ima pred seboj v prvi vrsti gospodarske cilje. Toda to ni zadostovalo. Vsak poedinec izhaja iz neke gotove skupine, v kateri se lahko uveljavljaj in ki mu vtiska svoj individualni pečat. To je narod. Ni tu mesta, da bi govorili, ka pomenjata pojma „narod" in „narodnost". O tera vladajo med sociologi različna mnenja. Socialisti so kmalu spremenili Marxovo frazo „vseh dežel44, v „vseh narodovNarodnost kot socialni faktor stopa na dan. Kozmopolitizem, kakor ga je mislil Marx, izgineva; v socializmu samem se pričenja uveljavljati nacionalizem. Socializem vsakega naroda se nekako prilagođuje duši dotičnega naroda ; skratka : socialist se čuti člana svojega naroda, bodi v državnem, ali pa etičnem smislu. Stara Marxova internacionala je pokopana, nastaja nova moderna internacionala, v kateri so zastopane vse narodnosti kot take, internacionala socialističnega delavstva na podlagi stroge enakopravnosti vseh narodnosti in razrednega boja. Narodno vprašanje je za delavsko Evropo rešeno ! Bebel izjavlja v nemikem državnem zboru, da primejo nemški socialisti takoj za orožje, ako pride domovina v nevarnost. Nacionalni princip je zmagal povsod. Ostala je še samo Avstrija, ki je nekaka Evropa en miniature. Avstrijski problem je eden najtežjih problemov. Kakor se za časa Marxo-ryega evropski socializem ni oziral na narodnost, tako so se tudi avstrijski socialisti w začetku rogali narodnemu vprašanju, češ, take bagatele naj rešuje buržoazija! Toda uvideli so kmalu, da ne smejo posnemati Marxovega kozmopolitizma in na njem zidati ideje avstrijske internacionale, ki je bila istovetna z indiferentizmom, oziroma zanikanjem narodnosti. Tudi v Avstriji je ko-nečno, kakor drugod v Evropi, zmagal princip narodnosti. Socialisti so si postavili oni slavnoznani brnski program iz leta 1897, ki zagotovlja vsem narodom popolno enakopravnost. V tem trenotku pričenja nacionalizacija avstrijske socialne demokracije, ki razpada v nemško, češko, italijansko, slovensko itd. Čehi se hočejo ločiti tudi v strokovnem oziru. Brnski program ne zadostuje več; v socialni demokraciji je izbruhnil z vso silo na dan narodni boj! Diference nastajajo zlasti v vprašanju manjšinskih Šol. Češki socialisti glasujejo proti nemškim in narobe. Konečno prodira načelo, da se socialist lahko udeležuje obrambenega dela svojega naroda in s tem je tudi dana prilika za razne konflikte v socialni demokraciji sami. In verna slika teh zmešnjav in različnosti nazorov, ki vladajo med socialno-demokratičnimi strankami', je bilo tudi pred-sinočnje glasovanje italijanskih socialnih demokratov v mestnem svetu, čemur se pisec tega članka prav nič ne čudi! Mi smo nedavno pisali o nacionalizaciji socialno-demokratičnih strank v Avstriji. Med te stranke spada tudi italijanska socialna demokracija, ki je nam Slovencem v principu pravična, ki je pa predsinočnjim dokazala, da je proces njene nacionalizacije gotova stvar. Nikakor ne smemo pozabiti, da med posameznimi vodilnimi osebami te stranke vladajo v narodnem vprašanju različni nazori. Vzemimo n. pr. Pdtonijal On je menda pred letom dni v „Lavoratoru" decidirano izjavil, da bi nikoli ne glasoval za podporo „Legi Nazionali", ki po njegovem mnenju zasleduje tudi raznarodovalne namene. Sodi. Puecher je bil nasprotnega mnenja in je snoči ne samo skupno z ostalimi pristaši glasoval za Lego, temveč tudi proti Ciril-Metodovi družbi, ravnotako, kakor italijansko-šovinistična in kapitalistična buržoazija ! To mora vzbuditi največje ogorčenje ne samo v nas, temveč tudi pri vseh treznejših elementih v italijanski socialni demokraciji sami in bi moralo v prvi vrsti vzbuditi največje ogorčenje pri slovenskih sodrugih. Sedaj je prilika I Povejo naj svojim italijanskim sodrugom razločno v obraz, kaj mislijo o njih. S predsinočnjim glasovanjem se italijanski socialisti niso samo zavzeli za Lego, temveč kršili so najprimitiv-nejšo narodno enakopravnost, ki jo moramo zahtevati tudi od nacionaliziranih italijanskih soc dem., ki se vedno sklicujejo na brnski programi Predsinočnjim so italijanski so-drugi kruto prekršili lastni brnski program, PODLISTEK. Jug. Historičen . — Spisal Prokop Choeboloušek. Poslovenil H. V. j in zato smo zelo radovedni, kaj poreče k ' temu sodr. Valentin Pittoni ? 1 Nu, to je stvar, ki naj jo soc. dem. rešijo med seboj, pojdemo svojo pot dalje. Hoteli smo tu le podali kratko zgodovino razmerja socializma do mednarodnosti in narodnosti. Socialistom bodi povedano enkrat za vselej: Proti t a -k e m u nacionalizmu ali internacionalizmu (naj ga imenujejo, kakor hočejo) se bomo bojevali vedno in povsod, pa naj socialisti Še tako znanstveno opravičujejo svoje postopanje! To Je naša dolžnost. Za pravo našega jezika pri poštni upravi. Interpelacija posl. Matka Mandića v seji zbornice poslancev dne 21. nov. 1911. V javnih listih Primorja čitamo jako pogosto pritožbe proti pojedinim eraričnim in neeraiičnim poštnim uradom ter proti mnogoštevilnemu osebju, ki uraduje v njih. Te pritožbe sestoje iz dejstev, da se v dvojezičnih krajih težko dobiva uradne tiskovine v hrvatskem ali slovenskem jeziki?, a!i pa, da takih tiskovin sploh ni, in končno, da so na vseh poštnih priporočenih pošiljatvah iz- j ključno nemški ali italijanski tiskana vsa imena poštnih uradov. V takih krajih se do-! gaja često, da nima takov urad nikjer vna-; njega znaka o hrvatskem ali slovenskem Jeziku in da se dotični poštar, ekspedijent, uradnik itd. n čejo ali re morejo posluževati tega Jezika v občevanju s strankami, in to iz sovražtva in strasti, ali pa iz golega neznanja! To velja v prvi vrsti za poštne urade po deželi in po mestecih, a ni, žal, mnogo bolje niti v središču, to je, na sami glavni c. kr. pošti in brzojavu v Trstu, in pri raznih podružnicah v mestu samem in po njegovi okolici. Na veličastveni palači ravnateljstva c. kr. pošte in brzojava v Trstu ni nikjer ni-kakega napisa, nikakega napotka ali oglasa v hrvatskem ali slovenskem jeziku, marveč je vse to samo v nemškem in italijanskem jeziku, da-si tvorijo Slovani, t. J. Hrvatje in Slovenci, spadajoči pod to ravnateljstvo, ogromno večino vsega prebivalstva Primorja in sosednje Kranjske. To isto velja tudi za podružnice v Trstu in za veliko večino poštno-brzojavnih uradov v Istri. Na večih poštno-brzojavnih uradih po Istri, posebno na eraričnih, večina tam nameščenega osobja ne zna ali noče znati hrvatskega jezika, da-si je ta jezik deželni in da-si se ga poslužujeta dve tretjini prebivalstva te pokrajine. Glede poznavanja našega jezika nismo na boljem tudi niti pri glavni c. kr. pošti in brzojavu v Trstu, niti pri tamošnjih podružnicah. Neznaten je tam odstotek možkih in ženskih nameščencev, ki bi mogli direktno ustmeno občevati s slovenskimi ali hrvatskimi strankami, a Še manje onih, ki bi v pismu poznavali naš jezik. Radi tega se tam pogosto dogajajo spopadi in prepiri med strankami in pojedinim! nameščenci, ki večkrat tudi v slučajih najbolje volje ne morejo postreči stranki, ker ne poznajo nje jezika. V dokaz za to navajamo iz najnovejega časa te le slučaje: Kosarevna mu ni dala dovršiti; obrnila se je k Vojakciji ter je dejala naglo: „Čas je že, da se odstranim ; na samem moram še moliti za dušo svojega moža I" „Luč, za kraljico-vdovo, luč!" je klical Tomaševič sam, poln uljudnosti oprodi, ki je čakal pri vratih na uk2ze gospode. „Tako srečna sern bila ves ta čas v tvoji družbi, jasna gospa!" je govorila Vo-jakcija z globoko poicorrtostjo, „in upam, 4a se bodo česče vračali enaki trenotki, in da me ti ne zavrneš, kraljevska gospa"; sklonila se je, hoteč stisniti roko Kosarevne k svojim ustnicam ; ta pa se je sklonila k svoji nekdanji tekmovalki, in jo je ovivši svojo roko okoli njenega vratu, poljubila, govorć pri tem poluglasno: „Bodi moja priia'el ica ! Ti si bolj modra nego jaz; brez tebe bi morda ne našla vselej pravega pota v svojem živijenju!" Obrnila se je k odhodu; vojvoda Radić je klečal pred-njo. „Z Bogom moja kraljevska gospa!" Je govoril z ginjenim glasom, „z Bogom, na radostnejše svidenje la Za trenotek se je kraljica vstavila, njeno oko je hitelo po družbi dvorjanov, strmečih vanjo; lice ji Je zardelo od gnjeva in srama. „Bog bodi s teboj, vojvoda!" je ogovorila vojvodo, ponosno dvignivŠi glavo, „in bodi prepričan, da srečno izvršena dela za kralja in domovino ne ostanejo brez nagrade." i Podala mu je roko; vroče jo je vojvoda pritisnil k ustom, tem gorečnejše, ker je čutil lahan, da-si črez trenotek pojemajoč stisek roke. S ponosno povzdignjeno glavo je korakala kraljica-vdova skozi vrste dvorjanov iz obednice. Minola je že skoro ura, odkar se je kraijica-vdova nahajala v svoji samotni izbi. Kakor je prišla iz obednice, tako je še sedaj sedela pri mizi, s katere je voščena sveča, celo uro nepristrižena, razlivala rudečkasto luč po izbi. V rokah je kraljica pač držala i rožni venec in njeni prsti so se igrali z jagodami, toda očito je bilo, da njene duše r.e napolnjuje niti molitev, niti spomin na j soproga, pač pa povsem drug predmet. Njeno lice in čelo je senčil mrak, potem pa se je zopet zjasnilo oboje, in njena prsa so zdaj valovila kakor razburkani valovi jezera; iz ust Jej Je vela vroča sapa; kmalu pa so se Ji prsa zopet zožila, da ji je zmanjkovalo sape in je v glasnih vzdihijajih iskala olajšave za svoje težko dihajoče prsi. Zdajci je zazvenel konjski topot na dvorišču; nehote se je dvignila na pol, in je na pol odprtih ust, z očesom, uprtim proti oknu, kakor bi hotela prodreti temo tam zunaj, zrla pred-se, ter poslušala pazljivo ; že so zvenela kopita konj pred samostansko vežo, a potem se je vedno dalje čul topot, dokler ni slednjič utihnil. Katarina je omahnila nazaj na stol. „To je bil on !" je šepetala, pritisnivši desnico, krog katere je imeia ovit rožni venec, na srce. Zablestela ji Je solza med trepalnicami, bolesten nasmeh je zaigral krog njenih ust. „Nesrečnica!" je Šepetala, „kam me žene to grešno hrepenenje? — Pregrešno ?" je ponavljala, zmajevaje z glavo. „Ah! saj nisem jaz kriva tega, da se obnavlja ljubezen v mojem srcu; seveda sem že smatrala svoje srce za vgasnjen ognjenik, za grob vsega hrepenenja in nad svoje mladosti, a sedaj se je naenkrat in brez moje volje vnel vnovič ogenj miad.h let v mojem srcu, iii hrepenenje in rade se dvigajo iz groba — ah, saj je bil on moja prva ljubezen!" Umolknila je za trenotek, blaženi spomini so ji pričarali nasmeh na lici in žarek radosti v oko; pokrili so ji čžlo z ble- Nedavno temu je županstvo občine Dolina ob 10. uri predpoludne pozvalo tržaško telefonsko centralo radi zveze s Koprom. Na opetovana vprašanja se jf. odgovarjal® vedno nemški ali italijanski. Še le po tri-četrturnem klicanju, in to potem, ko je bila poklicana Št. 1 (kontrolor), odzvala se je v slovenskem jeziku neka nameŠčenka, ki je svoje tovarišice opravičevala s tem, da ne razumejo slovenski. K telefonu pristopivŠI kontrolor se Je pa opravičeval s tem, da je gospica, v službi za dolinsko telefonsko progo, sicer popolnoma vešča slovenskemu jeziku, ali preveč zaposlena. Na ta način je prešlo peludne, a županstvo občine Dolina še ni bilo zvezano telefonski s Koprom. Lahko bi se dalo tu vprašati: mari je bila ona proga res ves čas zaprečena, ali se je pravilno zvezalo ono županstvo z o^o progo, ali pa ni bilo tu vmes kako maščevanje ali kljubovanje, ker si je težko drugače tolmačiti dejstvo, da od 10. ure zjutiaj pa do poludne ni bilo možno dobiti zveze s Koprom. V ostalem ni pravično, da mora s! -venskemu jeziku vešča gospica delati več, nego njene tovarišice jedino radi tega, V r je zakonito vsposobljena za službo, doči.n one druge niso. Često se nam odgovarja, da nimajo uradnikov za službo, ki bi bili vešči tudi našemu jeziku, ali zakaj se potem vsprejema nesposobne, zakaj se jih ne sili, naj se nauče deželnih jezikov ? Culo se je ce!6 cd uradnikov, da jim v Trstu zadošča, ako znajo italijanski, nemški in — francozki, a hrvatskega ali slovenskega da jim ne treba. Tu treba Še na odgovor omenjenega kontrolorja, „da je za dolinsko progo določena gospica, ki zna slovenski-, pripomniti, da dolinska proga ni jedina slovenska ali hrvatska proga ter da se mora po zakenu in pravu z vsakomur pri nas, bilo na kateri-koli telefonski progi, govoriti v njegovem jeziku, ako je to deželni jezik. Te dni se je dogodil zopet slučaj, ki se sicer večkrat ponavlja, da je neka nameŠčenka pri telefonu na centrali v Trstu odgovorila na slovenski poziv: „Aber ich bitte sie, sprechen sie deutsch, ich verstehe nicht slovenisch", pak je potem začela klicati: „La mandi su Ia Signorina perche e uno qui che parla slo veno". (Pošljite gori go-spico, ker je tu nekdo, ki govori slovenski). Med mnogoštevilnim ženskim osobjtm na telefonski centrali ni bilo torej niti jedr;e, ki bi znala vsaj par številk slovenski in se je moralo dolgo čakati, dokler ni prišla on;:, ki je znala slovenski. S takim nepotrebnim čakanjem se trati dragoceni čas in se vzbuja pri strankah opravičeno nezadovoljstvo. Z ozfrom na vse tu navedeno stav!]aj*o podpisani na njegovo prevzvišenost, gospoda ministra za trgovino, sledeče vprašanje : 1. Je-li vaša prevzvišenost voljna ukreniti primerne korake, da se bodo na vseh poštno-brzojavnih uradih v Primorju strogo izvajali državni temeljni zakoni, to je, da se pri vseh teh uradih, počenši od palače ravnateljstva c. kr. pošte in brzojava v Trstu, pa do zadnjega neeraričnega poštnega urada na deželi, prirede v obeh de- skom sreče. Naenkrat pa se ji je lice zmračilo. „Vsega je konec !" je tarnala, „poslušna svojemu očetu sem postala kraljica, žena neljubljenega moža, toda plemenitega. In ta mož je komaj nehal živeti, a v mojem srcu se že oglašajo pregrešne misli — da, pregrešne", je ponavljala odločno, „in v mojih mislih že ni več prostorčka za njegov spomin. Devica Marija!" je vsklikniia glasno, „čuvaj me, da ne oskrunim njegovega spomina, da ne oblatim imena svojih očetov J" In kakor bi hotela bežati pred svofimi mislimi, je jela hitro in glasno moliti molitve rožnega venca. Lahen ropot v izbi, prihajajoč od stranske stene, jo je iztrgal iz marljive molitve; in v velikem sirinenju je videla, kako se ta stena premika; kmalu se je napravila odprtina, skozi katero se je videl dofg ozek hodnik, jasno razsvetljen od baklje, in mož - vojščak je stopil skozi odprtino v izbo. „Uija!" je vskliknila kraljica začudeno, tresoč se od strahu. „Za Bog-», ne govori tako glasn-), jas^a gospa!- je govoril le-t^, ne da bi se premakni! s prostora. „Po kakem potu prihajaš k meni, i j v kaki uri?" je izpraševala kraljica s t csrčim glasom; še sedaj ni mogla premaga;! svoje oojazni. (Pride še.) Strun D. »EDINOST« a. 335 že Inih jezikih vsi javni nadpisi ter da se vse objave, napotki, oglasi in vse tiskovine izdajo v teh jezikih? 2. Hoče-li vaša prevzvišenost dati ravnateljstvu c. kr. pošt in brzojavov v Trstu navodila in naloge, naj v bodoče vsprejema in namešča v službo samo take osebe, ki so jezikovno vsposobljene za javno službo in za občevanje s strankami v obeh deželnih jezikih ? _ V italijansko-liberalnih vodah. Motto : Vog-a la mia barchetta.... Ko se je vršit pred kratkim v Inomostu kongres avstrijskih socialno-demokratičnih centralistov, ali, bolje rečeno, nemške avstrijske socialne demokracije, tedaj sta govorila na tem kongresu tudi zastopnika tako-imenovane jugoslovanske socialne demokracije, sodrug Etbin Kristan, in italijanske, Tržačan Pittoni. Oba ta nenemška socialna demokrata sta prisegla za svoji podstranki večno in neomajno zvestobo nemški dunajski centrali in sta v navdušenih besedah slavila in priporočala enotnost in edinost internacl-jonale povsod in v vsem. V „Arbeiterzeitungi" je bilo čitati tedaj, da so nemški sodrugi tupatam poploskali sodrugu Etbinu Kristanu, pri sodrugu Pitto-niju pa ni bilo niti najmanjše pripombice o kakem odobravanju. Seveda omenjamo to le tako mimogrede. Socijalna demokracija se prav rada baha s svojo internacijonalno pravičnostjo, saj je vendar ena glavnih točk njenega programa — „enaka pravica vsem" ; a že na kongresu samem se je pokazala ta „enaka pravica vsem" v nekaki čudni luči. Saj je padla tu marsikatera ostra na račun tistih nepokorne-žev v češki socialni demokraciji, ki so zahtevali tudi za-se enako pravico, kakoršno so imeli in jo imajo tudi še sedaj nemški sodrugi, da namreč sede pri polni skledi. In kaka je drugod ta „enaka pravica vsem" nam prejasno kaže postopanje socialnih demokratov pri nas in med nami. Ako pogledamo našo takozvano „jugoslovansko" socijalno demokracijo, se nam nehote vsiljuje mnenje, da na tej socijalni demokraciji ni prav čisto nič drugega jugoslovanskega, nego edino le naslov; vse drugo pa je prav centralistično nemško, pri nas v Trstu pa poleg tega tudi še provincl-falistično italijansko. Ako je kdo, je pri nas prav socialna demokracija tista, ki pripravlja pot ali germanizaciji ali pa italijanizaciji. Uslužbenstvo velikih prometnih in industrijskih podjetij v naših deželah se ponem-čuje po socijalni demokraciji; Institucije, ki so v rokah socialne demokracije same, pa se vsaj v Trstu poitalijančujejo do skrajnosti. Železnice po naših deželah so vkljub dovolj-nemu domačemu osobju invazijske ceste germanizacije, zavarovalnica proti nezgodam, okrajna bolniška blagajna v Trstu je strogo Italijanska, da-si je velika veČina zavarovancev slovanske narodnosti. „Mi stojimo vedno na strani zatirancev", pridigajo danzadnem socijalno-demokratični pismarji in učeniki, toda če pogledamo, kaka je ta stvar v resnici, se mora pošteno mislečemu človeku začeti čudna zdeti ta soci-Jalnodemokratična engros-prodaja pravičnosti. Poglejmo le našo šolsko družbo, našo glavno, da ne rečemo, edino obrambo proti nasilnemu potujčevanju našega obmejja! Kako stališče zavzema „vsakomur enako pravična" socijalna demokracija napram naši šolski družbi ? Takozvana jugoslovanska socijalna demokracija ne da niti vinarja zanjo, češ, družba je klerikalna. In naša velepravična italijanska internacijonala ? Evo škandala, ki se je dogodil v petkovi seji tržaškega občinskega sveta. V občinskem proračunu za 1. 1912. se nahaja tudi postavka 15.000 K za italijansko šolsko družbo „Lega Nazionale". Mislimo, da nam ni treba posebej omenjati, za kakimi smotri stremi „Lega Nazionale" ; saj ga ni Slovana v našem Primorju, ki bi ne poznal „Leginega* raznarodo val nega delovanja, ki ne bi vedel, da je v našem Primorju edini namen „Lege" kupovanje in grabljenje slovanskih duš, vzgajanje slovanskega rene-gatstva. In za to „Lego" naj gre iz tržaške mestne blagajne 15.000 K davčnega denarja, tistega davčnega denarja, ki so ga najmanj eno tretjino vplačali v mestno blagajno slovanski davkoplačevalci! V petkovi seji mestnega občinskega je mestni svetovalec dr. W i 1 f a n predlagal, naj določi občinski svet enako svoto tudi za slovensko Šolsko družbo, ki namesto mestne občine vzdržuje v Trstu šolo za 1538 slovenskih otrok in pet otroških vrtcev, ne da bi posegla tudi le po enem italijanskem otroku, ter se je hotel zadovoljiti tudi le s svoto 5000 K, kolikor so slovenski davkoplačevalci po prevladi večine najmanj prisiljeni plačati za „Lego" ; pa je vstal „vsem enako pravični" veliki apostol tržaške socijalne demokracije, italijanske, ki pa zastopa v mestnem občinskem svetu prav tudi tako-imenovano „jugoslovansko", dr. Puecher in je izjavil: „Društvo „Lega Nazionale" je potrebno, zato bom glasoval za predlagano podporo, za podporo „Družbi sv. Cirila In Metoda" bom pa glasoval le tedaj, ko doseže dr. Wilfan, da bodo vse slovenske občine glasovale za podporo „Legi"!" Našli so socijalni demokrati druga leta kak izgovor, da niso „žalili4 italijansko-šo-venističnega čuta večine mestnega občinskega sveta, izgovarjali so se s „klerikalnostjo" naše šolske družbe; letos pa so povedali odkrito, da ni resnica, kar so oznanjali oni dosedaj za čisto resnico, da je lažnjiva njihova „enaka pravičnost za vse", da je lažnjiva njihova naklonjenost zatirancem, da je ogromna laž njihov internacijonalizem! Kaj potem, če italijanski socijalni demokrati priznavajo upravičenost naše zahteve po slovenskih šolah v Trstu, kaj so vredna njihova zatrjevanja, da privoščajo slovenski deci izobrazbo v njenem materinem jeziku — vse sama laž, ogromna laž ! Socijalna demokracija je pokazala z ono dr. Puecherjevo izjavo, da hoče tja, kamor jo že zdavnaj vleče srce, tja med tiste, kisi z judeživimi „Leginimi" groši hočejo dvigati svojo propalo veličino, ki hočejo, ker sami na sebi ne morejo, na slovanskem renegat-stvu graditi italijanstvo Trsta in Primorja. Socijalna demokracija v Trstu je očividno zaplavala v umazane italijansko-Hberalne vode I Srečno pot!_ Afera Conrad-H6tzendorf — Aehrenthal. (Izvirno.) DUNAJ 2. Dogodki, ki so provzročili demisijo šefa generalnega štaba generala infanterije bar. Conrada-Hotzendorfa, prihajajo vedno bolj in bolj v javnost in omogo-čujejo tako tem jasnejši vpogled v delovanje onih činiteljev, ki so končno nagnili tehtnico v konfliktu med Šefom generalnega Štaba in ministrom vnanjih stvari na stran ministra vnanjih stvari, grofa Aehrenthala, kar je pro-vzročilo, da se je moral umakniti posebni zaupnik prestolonaslednikov, šef generalnega štaba, ker v sedanjih razmerah niso mogli pustiti pasti ministra vnanjih stvari in njegove politike. Povdarja se, da tiči glavni vzrok sporu med šefom generalnega štaba in ministrom vnanjih zadev v tem, da se nista mogla sporazumeti glede tempa uredeb glede na utrditev avstrijsko-italijanske meje. Ta predmet je tudi dovedel do osebnega konflikta med obema, dasiravno ministrstvo vnanjih zadev tudi ni bilo nedostopno tem zahtevam PODLISTEK Avgusta Darlilova V petek, dne 8. t. m. bo slavilo slovensko gledališče v Ljubljani redek jubilej: 25-letnico odlične slovenske igralke, gospe Guste Danilove. Redki so taki jubileji, ker 25 let umetniškega delovanja je dolga doba. Domače moške moči so že praznovale take jubileje — Verovšek, Danilo, v Zagrebu Borštnik — a ženske pa, kolikor se morem spominjati, menda ne. Danilova je torej prva ženska, izšla iz domačega naraščaja, ki je tudi ostala zvesta našemu odru do danes in bo praznovala svojo 25-Ietnico. Mi Trža-cani jo prav dobro poznamo iz let 1908—10, ko je delovala kakor režiserka našega gledališča. Kako in kedaj je pristopila k gledališču, naj posnamemo iz „Slovenskega Naroda", i „V igralske vrste je vstopila kot gč. Gostičeva leta 1886 ter je torej igrala še zaonjo dobo v pogorelem deželnem gledališča na Kongresnem trgu. Takratni deželni odbor, ki je bil po večini nemški, je od leta 1883 nadalje odredil, da smejo Slovenci igrati le dvakrat na mesec, a Še zaradi teh dveh dni se je moralo „Dramatično društvo" poprej pogajati z vodstvom nemškega gledališča. Dne 17. februvarja 1887. pa je deželno gledališče pogorelo, žnjim vred pa so pogcrele pravice nemških posestnikov lož in vse velike predpravice mogočnega kranjskega nemštva. Dramatično društvo se je preselilo v stare čitalniške prostore ter je tam do decembra leta 1892 prirejalo svoje predstave. V dobi od 9. januvarja 1887 do decembra 1892. je društvo priredilo v čitalnici 154 predstav in „besed", torej povprečno 30 predstav in „besed" v sezoni. Vodstvo je imel faktično g. dr. Stare, režijo pa g. Ignacij Borštnik, ki je začel igrati že leta 1882. ter je leta 1886. po starosti slovenskih igralcev-diletantov, Josipu Gecelju (Kocelju) prevzel tudi večino režiserskih poslov ter je bil tudi učitelj gojencev in gojenk dramatične šole. Gč. Gostičeva kasneje g.a Danilova-Cerarjeva, se je torej izobrazila v tej čital-niški dobi ter je bila ob otvoritvi novega deželnega gledališča leta 1892. že spretna igralka. Od začetka pa doslej je igrala karak- generalnega štaba, temveč je bilo le za počasnejši tempo. Ko je šef generalnega štaba bar. Conrad sestavil posebno spomenico v zadevi novih utrdeb avstrijsko-italijanske meje in je predložil to spomenico cesarju, je minister vnanjih zadev grof Aerenthal ponudil vladarju svojo demisijo v slučaju, da odobri spomenico šefa generalnega štaba. Cesar pa ni sprejel te Aerenthalove ponudbe in stem je bil prisiljen šef generalnega Štaba, da odstopi, s čemur pa se ni napravilo nič drugega, kakor da se je le nekoliko zakasnil razvoj prihajajočih stvari. Dandanes se pač ne misli več na daljni obstoj trozveze. Obe državi, Avstrija in Italija se pripravljate na medsebojni spor, ki pride prej ali slej. Vprašanje je le — kdaj ? la odgovor se glasi: morda kmalu! Domače vesti. Italijanski socijalisti in naša šolska družba. Sodrug Puecher ie v predsinočnji seji posebno naglašal, da govori zgolj v svojem imenu. A glej, pri glasovanju so vsi socijalisti kot en mož glasovali s Puecher-jem! Poreče se morda: radi discipline. Če se ostali niso zlagali s Puecherjem, so morali to tudi pokazati, česar pa niso storili. Zato je Puecherjevo utemeljevanje samo pesek v cčil Puecherjevi argumenti. Puecherjevi argumenti v predsinočnji seji so bili res klasični in le čuditi se moramo ostalim socialističnim svetovalcim, da so seli na take „argumente". „Kadar bodo slovenske občine glasovale za Lego, bomo tudi mi za Ciril-Metodovo družbo". Ta „duhoviti" izrek pač ni bil vreden sicer duhovitega Puecherja. Gospod Puecher se je tudi sam udaril po zobeh. Oni Puecher, ki sicer tako grmi proti veČini, se je v tem slučaju identificiral z isto večino, ki odreka slovenskim otrokom šole v materinem jeziku. Kaj so hoteli pravzaprav slovenski svetovalci ? Doseči to, da da občina iz javnih sredstev ono, kar daja Legi, in tako podpreti slovensko šolstvo. — G. Puecher je v svoji „argumentaciji" sam priznal, da mora občina skrbeti za slovenske otroke, toda par trenotkov za tem je vendar-le glasoval proti podpori za CMD. To je pač brezpri-merna neiskrenost. Mestni svet. tržaški. Za sinoči je bila sklicana seja mestnega sveta, ki se pa ni vršila, ker ni prišlo zakonito Število svetovalcev. Slovenski dijak — trpin ! Marsikomur se bo zdel nekoliko čuden ta naslov, a žali-bog, v Trstu je verjeten. Kako trnjevo pot imajo prestajati naši revni slovenski dijaki, predno dospo do svojega končnega cilja, naj priča sledeče. Težkočam, s katerimi se morajo naši učenci boriti z ozirom na učni jezik na tukajšnjih nemških srednjih šolah, pridružujejo se še druge, ki so le premnogokrat vzrok, da se naši nadarjeni slov. dijaki prezgodno poslavljajo od šolskih studij. Saj je veliko število dijakov, ki morajo prehoditi vsak dan več ur daljno pot, da dospejo do svojega učnega zavoda. Temna noč pokriva še naravo, a naš ubog dijak mora že na vse zgodaj zapustiti kotiček počitka, da se odpravi na daljno pot v šolo. Vzemimo le jeden del dijakov in sicer iz Lonjerja, Katinare, Bazovice, Mar. Magd. zgornja itd. Hiteti mora v temi po prašni cesti, da prihaja pravočasno do Šole. O zajutrku pri večini niti govora. In ko se je popoludne po daljni poti povrnil zopet domov, ne ve, čemu bi odmeril kratki čas: ali učenju, ali počitku ? A vse to bi se dalo še prenašati, ako bi ne bilo še drugih okolnosti, ki so: deževni in mrzli jesenski, zimski dnevi — pomanjkanje oblačila. Saj jim služi skoro vedno ena in ista obleka za vse letne Čase. Premočeni do kože, napol zmr- V Prstu, 3. decembra 1S11. jznjeni prikorakajo dostikrat ti reveži v šolo, kjer pa ne najdejo od nikogar tolažila, pač pa često le odurnih besed. To je trnjeva pot — po kateri morajo hoditi naši revni slovenski dijaki in ni Čuda, da mnogi njih opešajo. Bliža se zima. Veliko število njih že trka na vrata, proseč pomoči pri edinem podporniku in to je naše „Dijaško podporno društvo". Da vsa) deloma ublaži bridko usodo revaih slov. dijakov priredi to društvo dne 7. d e-cembra veliki dobrodelni koncert. — Požrtvovalnost sodelujočih oseb bodi v izgled vsakomur, ki ima srce za slov. madino in njega bodočnost. Zato upamo, da v četrtek zvečer pohiti sleherni v „Narodni dom", da z združenimi močmi odpomoremo žalostnemu stanju, v katerem se nahajajo naši nadarjeni, a revni slov. dijaki. Vstopnice, lože in sedeži so že v predprodaji pri vratarici „Narod, doma" v Trstu. Dijaške vstopnice pa se bodo dobivale na večer koncerta pri blagajni. Vsak naj se požuri za prostorček, ker čas do četrtka je kratek. Precejšnje ztobnost! je res treba, da Človek vkljub temu, da mu njegov uradni posel nalaga gotovo dolžnost, ne samo ne izpolni te dolžnosti, temveč celo žali dotič-nika, ki |o z vso upravičenostjo zahteva od njega. Tako je prosil sluga pri državni železnici Josip Mikolj okrajnega načelnika, da naj mu izda ubožni list za njegovega sina, ki pohaja slovensko trgovsko šolo. Okrajni načelnik pa ne samo, da mu ni izdal ubož-nega lista, temveč se |e še celo norčeval, češ, da ne pozna nikake slovenske trgovske Šole v Trstu I Mikolj ima polno pravico do ubožnega lista, okrajni načelnik bi mu ga moral dati, in prav nič ne briga njega, za kako šolo ga rabi dotičnik. A izdati ni hotel ubožnega lista zato, ker ga Mikolj rabi za — slovensko šolo, ki je italijanski zagrizenec noče poznati! Vprašamo torej: s kako pravico zadržuje ta slovenožrc slovenskemu rodbinskemu očetu, kar mu gre po vsej pravici ?! In, aH je dovoljeno, da ti okrajni načelniki na tak zloben način zlorabljajo svojo uradno oblast ? ! Iz železničarskih krogov smo prejeli : Med železničarji na južnem kolodvoru se razširja vest, da je prejšnji predsednik socialno-demokratične skupine železničarjev Bahum oškodoval neko zadružno nemško pekarno, od katere je dobival kruh v razprodajo, za nekoliko sto kron. Mi ne vemo, je-Ii ta govorica odgovarja resnici in nas to dejstvo tudi ne zanima. Pač pa nas zanima opravičevanje, ki se ga je Bahun poslužH napram svojim obersodrugom, ki so ga radi tega klicali na odgovor. Sodrug Bahum je namreč javno izjavil, da mu železničarji, ki so bili odjemalci kruha, niso plačevali istega in da je radi tega ostal dolžan pekarni. Mi poživljamo sodruga Bahuna, da one železničarje, ki mu niso plačevali kruha, tudi javno z imeni navede, da se ne bo mislilo da smo vsi železničarji sokrivi na teh ne-rednostih. Več železničarjev. Za bližajoče se praznike in sploh za nastopno sezono priporoča tvrdka Križmai-čič & Breščak, manifakturna trgovina v ul. Nuova št. 37, svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga za možke in ženske obleke, raznovrstno perilo ter druge drobnarije. Ta trgovina skrbi za strogo solidno postrežbo po konkurenčnih cenah. terne, ljubimske in heroične vloge v veseloigri, drami in klasičnih tragedijah, da celo v opereti. Uporabna je bila torej za vse. Naglo se je razvijala ter vztrajno napredovala. V Trstu je bila v sezonah 1908—9 in 1909—10 prva igralka in režiserka. Poleg Antona Danila-Cera rja (od leta 1877) in Antona Verovška (I. 1886) je danes Avgusta Danilova najzvestejša igralka našega gledališča. Igrala je po neštetih slovenskih odrih ter je znana tudi v Zagrebu, kjer je gostovala z velikim vspehom". Pri nas je imela priliko kot režiserka in prva igralka pokazati svoj tnnogostranski talent. Igrala je „Noro", „Niobo", Jelo v „Ekvinociju* Nastjo v „Katakombah", Filo-meno v „Nastavljeni pasti", Kristino Komar v „Dva srečna dneva", Donno Teodoro v Galeottu" itd. Vse te uloge, od najrasposa-jenejše do veletragične, je igrala vse z enako fineso, vse z njej prirojeno nepretirano igro. Dobro se spominjamo „Nore". Poznala sem igro natančno, zato mi je bilo tem lažje slediti. G.a Danilova je igrala mojstrski. V tisti dobi je uprizorila tudi Irma Gramma-tica — ne sicer svetovna — ampak dobro poznana igralka „Noro" v Politeama Ros-setti. A kako sem bila razočarana po njeni l"M!iTi li'l'l i l rraMi i'm USTREDNI BANKA ČESKVCH CDPDITri FU PODRUŽNICA v TRSTW Oi oni I t L tri :: PIA2IA DEL P0ITEE0SS0 3 : Vl0£3 na ojims Piemije?e Tloge ±r°U°L Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VAD1JE u KAVCIJE - - - MENJALNICA- Uradne ure od 9—12. dopol. In 2.—6. pop. fTk Si »>HviTl L i i u t i igri! — G.a Danilova je stala, visoko, visoko nad njo I In tržaško italijansko občinstvo je Grammatico obsulo z dokazi simpatij, z galerije je kar deževalo cvetja, tako da je bil oder hipoma izpremenjen v krasen vrt. — Tako so tržaški Italijani slavili svojo „Noro-, ki je stala daleč za našo! Sedaj je prilika, da ob 25-letnici g.e Danilove tudi mi pripoznavamo njene zasluge, ki si jih je pridobila na polju umetnosti tekom teh dolgih let, ki posebno v j začetku niso bila ravno lahka. Imeli smo tudi drugih domačih moči, katerih začetek !je bil — domači oder, a potem, ko so se izpopolnile, so odšle iskati si lažjega in boljšega kruha v tujino. G.a Danilova je pa ostala zvesta nam, četudi bi bila lahko večkrat poskusila kje j drugje svojo srečo. Ob njeni 25-letnici se pridružujemo tudi mi njenim ljubljanskim častilcem z željo, da bi še mnogo let čila in zdrava delovala v hramu Talije in naj se svojo „Fedoro" okrasi že itak lepi venec svojih uspehov. Ob tej priliki pa izražamo željo, naj bi jo v najkrajšem času mogli pozdraviti na našem odru v Trstu ter jej kličemo: Na veselo svidenje! A. G. Morizovoni do. seometer:: Kristjan Pertot:: Trst, Wb Commerclale il 3. 1. nndstr. ,»«"""» Telefon št 23-76. um^ Miklavžev večer trž. Sokola je pač vspel tako, kakor sploh Sokolove prireditve. Sv. Miklavž je tudi letos prinesel mnogo darov starim in mladim, samcem in samicam. V s rojem nagovoru se je zlasti spominjal naših fantov in deklet, ki jim je priporočal razne čednosti in grajal napake. Sploh je bil letošnji Miklavž poln dobrih naukov. Spominjal se je tudi našega boja na tržaškem ozemlju, ki mora ostati tudi nadalje odločen — do konečne zmage. Ni treba še posebej povdarjati, da je precizno sviral vojaški orkester in da je sokolski zbor pod vodstvom brata Waschteja zapel par narodnih pesmic, od katerih je zelo ugajala „Oj ta mlinar* z bariton-solo g. Waschteja. Na splošno zahtevo so jo morali ponavljati. Skratka bil je to večer, ki je potekel v pravi demokratični neprisiljenosti in animiranosti. Po končanem vsporedu se je razvil v Sokolovi dvorani živahen in zelo animiran ples, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur. Občekoristna stavbena in stanovanjska zadruga „Naš dom" registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Trstu. — Pravila zadruge bodo po informacijah v kratkem od sodišča potrjena, nakar dobi vsak zadružnik 1 izvod istih. Člane sprejema do sedaj, dokler še nima zadruga svojih uradnih prostorov, „Tržaška posojilnica in hranilnica- v Trstu (Nar. dom), kjer se dobe tudi vsa natančneja pojasnila. Poslovni delež znaša K 200. Na vsak poslovni delež se plača K 20 takoj pri vstopu, ostanek pa v mesečnih obrokih po K 5. Vstopnina znaša K 2, katera se plača tudi takoj pri vstopu. Že pristopivše člane se pa prosi, da blagovole pri prvem vplačilu raz-ven obroka, vplačati tudi vstopnino. Otroški vrtec v Vrdelci priredi Miklavžev večer danes v nedeljo 3. decembra ob 5. uri popoludne v prostorih „Gospodarskega društva" v Vrdelci. — Vspored: 1. S. Gregorčič: „V pepelnični noči", de-klamuje Mar. Gomizel. 2. Igra: „Medved snubač". Slovenci v Pragi. Iz Prage: V zadnjih letih je postala Zlata Praga centrum slovanske akademične mladine in Število južnih kakor severnih bratov Slovanov narašča vedno in vedno, Rusko-, poljsko-, hrvatsko-srbsko, bolgarsko-češki stiki postajajo čim-dalje tesnejši. In vse te slovanske akademične skupine imajo zvestih somišljenikov med pražkim občinstvom, s katerim se stikajo na večerih, venčkih itd. Slovenska aka-demlčna mladina, ki je letos s habilitacijo slovenskega docenta na češki univerzi postala predmetom živega zanimanja v češki javnosti, je pogrešala dosedaj ravno teh družabnih stikov s pražko publiko, radi česar sta sklenili prirejati akad. društvi „Adrija" in „Ilirija" mesečno slovenske večere kakor jih imajo ostale slovanske skupine v Pragi. Prvi tak slovenski večer se je vršil 24. novembra v „Nar. domu" na Kr. Vinogradih z lepim moralnim uspehom. Na programu je bilo predavanje docenta g. dr. Rosto-harja ; „O žitju in bitju Slovencev", kulturno in narodno-gospodarska študija o našem današnjem stanju, ki ji je navzoče občinstvo sledilo z velikim zanimanjem. Enako hvaležno je bil sprejet tudi koncert g. Mirka Dežele, ki je proizvajal na gosli „Scherzo" od Goesa in „Romanco" od Svendsena; spremljal ga je konservatorist g. Ravnik. Ponovno je bil aklamiran akademični pevski zbor in oktet; slovenske narodne pesmi Čehi nad vse radi poslušajo. Iz prijaznosti je zapel g. prof. Kuhinka par čeških pesmi v vsesplošno zadovoljnost. — Povabljeno občinstvo je dvorano popolnoma napolnilo, navzoči so bili med drugimi vseučiliški prof. dr. Chodounsky, prof. dr. Ber, rodbina prof. Braunerova, zastopniki raznih društev in drugi. Po absolviranem programu se je pri plesu razvila najživahnejša zabava, ki je končala s prisrčnim: Na skorajšno svidenje! Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč, vabi vse delavce iz proste luke na javni shod, ki se vrši danes v nedeljo, 3. decembra t. I. ob 9. in pol uri dop. v veliki dvorani NDO ul. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo delegatov o vložitvi spomenice. 2. Poročilo g. drž. poslanca dr. O. Ry-bafa. 3. Slučajnosti. Zavod sv. Nikolaja priredi danes popoludne v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. II. šaloigro „Šivilja". Kabaret Maxim. — Trst je dobil nov zabavni lokal: Maxim, ki se nahaja v ulici Stadion v prostorih bivše restavracije Laudon. Otvoritev se je vršila predsinoč-njim. Lokal je zelo elegantno urejen in na-pravlja najboljši utis. Kabaretne predstave, ki se bodo vršile vsak večer, se bodo vršile v mejah najstrožje dostojnosti in bodo obsegale le izbrane točke, kakor kuplete, muzikalne produkcije, komične nastope. Lastnik je gosp. Maurice, bivši režiser varieteja „Eden". Izobraževalni večeri, ki jih prireja „Čitalnica" pri sv. Jakobu, obetajo lepih vspehov. Z veseljem konštatiramo, da se istih vdeležuje šentjakobska mladina v velikem številu. Žal, da se naše delavstvo premalo zanima za te večere. Upamo, da bo za naprej bolje. Prihodnji izobraževalni večer je prihodnji četrtek. V soboto pa se bo vršilo predavanje. „Miklavžev večer41 šentjakobske Čitalnice se vrši v petek dne 8. t. m. v prostorih „Kons. društva" pri sv. Jakobu. Darove, opremljene z nar. kolekom je izročati vsaki večer v Čitalnici ali pri družini Firm (nad Čitalnico). Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. Iv. Deržič z Zidanega mostu 12 24 K, nabranih ob odhodnlci g. Škofa v Divačo. G. pravnik Šumenjak je nabral v veseli lovski družbi pri veleposestniku g. Segveli v Hlaponcih 4*50 K. Gosp. Mar. Ježovnik Je nabrala v veseli družbi v gostilni Ježovnik v Petrovčah 6 48 K. Hvala darovalcem in nabiralcem! Odvetn. pisarna g. dr. Počeka je izročila iz dveh kazenskih poravnav po 20 K, skupaj 40 K. Hvala! Naši dobri rojaki v Ameriki ljubijo svojo domovino. Podružnica družbe sv. C. in M. štev. 1 v New-Jorku je poslala Družbi zopet 100 K. — Iskrena hvala in srčne pozdrave slovenskim rodoljubom v Ameriki! G.ca Ljudmila Erjavec, blagajničarka CM podružnice v Krminu, je poslala Družbi 8 K, ki jih je nabral g. nadučitelj Garvas v veseli družbi. Darovali so gg. Hudovernik, Ferjan, Mulej, Anef, Pelegrin, Kriš, Kalčič, Rebec, Pavli, Garvas. Živio 1 Tržaška mala kronika. Pil in se vozil, pa ne plačal. Josip Alberti, star 52 let, težak, doma iz Klanca, je bil predslnoči aretiran v neki kavarni v ul. delle Sette Fontane, ker je tam zajel in zapil za 5*52 K, a je potem izjavil, da nima s čim plačati. Prej pa se je dal od izvoščeka št. 187 voziti nad eno uro po mestu, ne da bi imel niti vinarja v žepu. Aretiran radi tatvine. Filip Natal Lonzar, star 19 let, iz Trsta, kovač, stanujoč v ul. del Molin a vento Št. 13, je bil predvčeraj aretiran od funkcijonarja šentjakobskega pol. komisarijata, ker je sckriv več tatvin z ulomom, pri katerih je igral I glavno vlogo Josip Godina, kakor smo objavili včeraj, ki je tudi že pod ključem. Lonzar je tudi okrivljen, da je okradel Karolino Zlobetz. Zaprt radi poskušene tatvine. Vratar „Tergestea" (Stopnice IV.) Viktor Kovačnik je zasačil predvčeraj popoludne nekega človeka, ko je prišel iz njegovega stanovanja v V. nadstropju. Dotičnik je v njegovem stanovanju ukradel popolno obleko, v kateri so bili zastavni listki tukajšnje mestne zastavlja vnice v vrednosti 104 K. Tat je bil aretiran. Okraden v krčmi. Kavarnar Jakob Pitacco iz Pirana je bil včeraj po poslih v Trstu. Opoludne se je podal na kosilo v krčmo v ul. Lazzaretto veccho št. 21. Tu mu je nekdo ukradel novčarko, v kateri je bilo 100 K. Pozneje so našii tatu v osebi nekega Angela Mihalič, iz Rocola št. 50. Od ukradenih 100 K so našli pri njem še 13 08 K. Loterijske Številke, izžrebane dne 2 decembra 1911 : Trst 18 44 67 22 82 Line 36 32 76 42 57 Koledar in vreme. — Danes: I. adventva nedelja. — Jutri: Barbara d. muč. Temperatura včeraj ob 2. url popoludnt -+- 11-5° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Hladno. Severno-vztočni vetrovi z različno silo. m Izpred sodišča. Dva Robinsona pred sodniki. Včeraj sta sedela na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča 19 letni Dragomir Lukatella, doma iz Splita, in 25-letni Mihael Bohoslovec, doma iz Bohorodosznaja v Galiciji. Prvi je še dijak navtične akademije, oziroma že pomorski kadet, a drugi pomorski kurjač. Obtoženca sta dne 15. aprila t. 1. od-plula iz Trsta z yachto „Rusalka", ki je bila vsidrana ob pomolu Sartorio in je bila last gosp. Zdenka Nikolau-a. Polastivši se yachte, sta ž njo odplula iz Trsta, a dva dni pozneje sta z yachto zadela na plitvino pri Boseleghi blizu Benetk. V yachti se je nahajalo mnogo živil in druzih predmetov, a ona dva sta živila porabila in druge predmete razdala za denar, za živež itd. Za tem sta se predstavila predsedniku „Vacht-kluba* v Benetkah, Antonu Viscuso, in drugim članom istega kluba, rekši, da sta zakonito v posesti yachte „Rusalka", katerega lastnik da je oče Dragomira Lukatella. Rekla sta, da je yachta zadela na plitvino le po nesreči in sta pregovorila imenovanega Antona Viscuso, da je na stroške „Yacht-kluba" iz-' dal za rešitev yachte italijanskih lir 651.50, a za njiju hrano in prenočevanje italijanskih lir 145. Obtožena sta bila torej zločina tatvine, glede predmetov, nahajajočih se na yachti, zločina zlohotnega poškodovanja, ker se je trdilo, da sta nalašč zaplula z yachto na plitvino in jo tako poškodovala, in zločina goljufije, ker sta ogoljufala beneški „Yacht-klub* rekši, da sta opravičeno v posesti yachte. ^ Ker se je pa Bohuslavec v Benetkah izdajal pred a. o. konzulom za Muškovica, je bil obtožen tudi prestopka krive prijave po § 320 kaz. zak. Še prej sta pa oba skupaj tu v Trstu našla nekega Jakoba Cubretoviča, doma iz Nova trgovina 99 AlFindustria inglese ulica S. Caterina št. 7 (sa^SESU) Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, jopičev, nOrmanskih kostimov in sukenj za otroke. TELOVNIKI „FANTAZIJA". Cene, da se ni bati konkurence. Velikanski dohodi za zimo angleškega blaga za moške in ženske obleke. fuštanji raznovrstni za obleke. £awn-tennis v vseh barvah. Odeje: volnene in šivane. Zavese, preproge itd. Velika izbira raznovrstnega perila, pri edino dobroznani slovenski tvrdki 3(rižmatišič&$rešča§c 7rst, ulica JKuova št. 37. |(B. Za naročila nad 20 kron pošiljamo poštnine prosto. Uzorci so pošiljajo na zahtevo franko. flifr. frankel (Delniška družba) £rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Nobena razprodajo in nobena množino blago ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filJjalfc. — 1200 delavcev PRIMER: Moški čevlji . Ženski čevlji . Nizki ženski . Otroški čevlji . Galoše iz gum. od K 7*— do 17 > K 6-50 > 18 » K 3, 3-80, 5, 7-50, 10,13 » K 2-— dalje » K 4-— do 8-- JEJI Dr.Al.NoMi Cesare Cosciancich 15 koncesijonirani zobo-tehnih ordinira od 9.—1. In od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33 II. ui Telefon 1708. d AR fURO M0DRICKY Prodajalnlca maruf. blaga in drobnih predmetov Trst, nI. Belredere 32. Zaloga odej, prešitih od K 6*40 dalje, flanelaste od K 2 40 dalje, volnene od K 3-— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zraetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mor-naije, čepice, dežniki, moderci. ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni bati konkurence. ARGAMAN Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt zajamčeno pristni preproge, najmodernejše in y najlepših ==. barvah vsake velikosti ===== Linoleum Haas Trst, Corso 2. Telef. 1071. Cene, s katerimi ne more konkurirati nihče, ker tvrdka preskrbuje nakup za osemnajst filijalk. Vellzliorflriiiflijrepsiztilaa UKAR in ZLATAR Romeo Pnnseri ul. Barriera vecchia 19 popravi vsako iepno uro za K 2, iBta ceDa za vsako mogočo po* škodbo- Za repert. kronometre in druge komplicir. ure nizke cene. Popravki •• Izvriijo talo). itataak«, taĆM ry,AUa citt& di I*ione", Trst, Borzni trs 3/] " ZIMSKA m JESENSKA SEZONA. Pelvefs pravi angleški za kostime in obleke, veiour du Nord za jopiče in plašče, Sealskin-Peluches angleški za obleke. \ 5y||gHj|Jg za toalete' obleke in b,uze v bogatem izboru po tovarniških cenah! Uzorci za deželo franko 'U P'ftftir, IV. „JEDTJtfOBT" št. 3SS TCS&MErassag: ^mmamtmmmmmmam = CENTRALA V PRAGI. = \Tatanc»?ljena leta 1868. PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Igla vi - Klatovu -Krakov u - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru ^klsrisšrA ''m7 V8eh VT8t črne CKIdUi^bO barvane, vaoh vrst runi3ne in črn8 za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje k&že črne in rumene (Bokskaib). *oščia Ha najbolje vrste 2a barvane čevlje. Naročbe za vse kraje drželo izvršuje točno in Hitro Lssresnsso Gaggiatrceili Trst, al. Caserma 11 (poleg kavarne Sociale) f Zastopstvo ia zaloga glasovitih wm~ FI&NZNOT -mm GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ C. k. dvorni založnik in dragih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev jos» mm&iuK - trst Piazza Goldoni št. 12, 1. nad. Tianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — nglašenja. ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu, Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. ^ Sprejema borzna naročila. Y Trfftu, 3. decembra 1*7 1. Obrestuje vloge na vlažne knjižice po ** |o V tekočem računu po dogovora, Kupuje in prodaja vrednostne papirjo, devize 'in valute. Daje PREDUJME na, mi nohtne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE ta CARINSKE KREDITE. — promese. Zavarnje srečke proti kurzni izgubi. - Onkrbuj'* inkaso na vseh tnzom^kih in inozemskih trgih. ti i S Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. n. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. n. Kristali, zrcala, stekla, brušenje, pobiranje, srnlrKanlev pregibanje, dekoracije m kislino In smlrek. VELIKA ZALOGA kristalnega stekla in Slu, umiti.* ia tiri niš Sip u iožije la dodcIa? artomobilste cpra?e. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo io nikljem. — SPECIJALITETA : Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture = kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. 1 ■-- Pcin(il*ft^ 06 mesnica TOMAŽA ZADNIKA rnpOS UUH y Ima, Pi«za s. Giovaini Stav. 5. Prodaja se goveje meso, te!e£>e, jančje, v4ii k /c jat kranjski brinjevec, kradli slivove" ia bridki trop« 11-vec in rum. Uene nizie. izbera grenčic. ^laSčij'? tapeČeaci. Gršita mastici iz ž.ja. — 9e pripjro'a Ar drej \"tnni)ouU___ Mihael Lampe sladfil5ar&a. Večkrat đaa «ve£ kr«k Posebnost vino ia liko:i v stdfxianioaa. — Postreibii ttzdi na dom. .S89t pofrebSčin za sedlarja. Odlikovano cvetlično podjetje 1 German Tla Michelangelo Buonarotti trgovina Via Ponterosso št. 3. Na zahtevo se razpošilja splošen katalog z jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraŠevalne rastline za salone, vrtove, rože vseh vrst. od K 15 do 15.000 (cenik nu zahtev i| TTlAla IS 1(137. L 1862. UMETNIŠKE OPREME. IN STRUKE od 20 vin. do 1 K pošilja za vzorec GOSLAR mmz PRAGU. Malboijii češki vtr. Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga: £agea jnrčev, Crst, nlica ;/fcquedoHo st. 9. TELEFOS 276/TV. Perje za posteljo po ceni. 1 kg sivega, dobrega perla 2 K; boljše vrste 2 K 40: prima na p* I belega K 2 SO ; belega 4 K; belega, dlaka-stega 5 K 10; 1 zelo finega, snežno belega perja K 6 40. K 8—; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. Pri nakupu 5 kg franko. k nnpoljene pernice iz debelega, radečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tokeat 180 cm dolg, okoli 120 cm širok z dvema blazinama vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm Široka, napoljen z ■ovim, sivim zelp trpeSnim, dlakastim perjem K 16--—; s srednjim perjem K 20 —; z drobnim K 24 — posamezni tuhenti 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K. K 3 50, K 4—. Tnhentl 200 cm dolgi. 140 cm široki K 13-—, K 1470, K 17-80, K 21-—; blazin« 90 cm dolge, 70 cm široke K 450, K 5-20, K 5-70; Pedtuhenti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 12-fiO, K 14-80. Pošiljke proti povzetju od K 12~— nsprej framko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar aazaj- S. Benisch, Dešenice št 265, češka. Bsgaft Kastrirao oenlk gratis In franko. JMess. batfcijttlist za idrarjioja Iturjib očes, dipo-miian ranocelnik Ambulat. Corso 23, i, Ozdravi takoj navadna ir sa8tarana kurja oč^aa ter jU izdere na najnavodnejSi m* fin ::: brez vaške bole^Jis, Garant:rs ozdravljenje ^ _ __ cneso rastočih no rito v. Rsir nebte vsate debelosti. f;a zahtevo pride tudi na »Jea Avtorizovana dunajska šola. ®b — — ustanovljena — — rezanja obkk, tzd^lova?ija oblek in perila ANA JSiOVAK - TRST o"ios> O&a Z*aEZ&ro 16. HZ. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno in sladščičarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal DonadorJ) Predaja ves dan avei krah vsake vrste in alad&ice ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepe6enol (Bigcottini). JOSIP VATOVEC. a mn^iTTrfiaiiiivm—■ : Postrežba : tudi na dom. ■ D l BomMč (prej JaKot BarnUlč) Trst, m mm 9. SGST Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruza Sn moke ter različnih jestvin. Se pfiporoča udaQa Češko perje postelje kilogramov Bov gr, prerezanega K 9'60, br:ljega K 12-—, be'pg?1, mehtfga, prerezanega K 18 do t, či^to belega, mehkega S 30 do 36. — Odpo-Silistev frnnko po povzetju ; proti odškodnini < . itnine se meria blago ali pa vz3me nasaj "gnedlkt Scciisel Lobes iteo. 183 orl Pfznu, Češka. A. BAMBIČ. (Vc&i. It I vfllOJ 5t 5 rrgjrinm jeawn in colonijaL Zaloga sveč, mila in čistila v prid dru£tu Oiri tf> # # # 0 TRST % % m % % H % m% dPiPII«« -----Zaloga in delavnica za kožuhovine ------- F. VID ALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejetnlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožiMne z Jamstvom zoper kakorino si bodi ikodo. : Ifinazlo Potocnis: Ulica Riborp 28, rogal nI. Beccberie. VELIKA IZBERA Izgotovljenih moških oblek za odrasle In za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagrsa. Velika izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Gene, da se ni bati konkurenco. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, d i je odprla gostilno t Trstu, ulica GUulia štev. 15. „Znr Stadt Laiba jh" ToSIJo se vina prve vrste. Teran . po K 1-28 Istrsko črno K -*96 Istrsko belo „ 1*04 Vipavsko . . „ 104 at=s Kuhinja vedno pripravljena. ■■ MARIJA AŠACHER. \ i! D 3E ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) Priporoča roje FBKlfilO ln BLlidlČABIO TUknt na d»n it.6 krah io alaMlc«. Zalog« mak* Tlaka mu la prrlk milno?. Likerji ln Tino t rio* kUmicah. Poitrtib« na dom. — Prlporofla tudi rrojo staro Id dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo it 6 (vogal Cooeordla) kataro Todi g o« poda* um. J7JJ Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna Piazza Sa liso vino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje ln popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. (DALDPERLE £ fSLE vodo Selz je izborna osvežujoča pijača, lovarne Valdperle, JKoritz £ov, }(usoYice za moške in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. S TER M EC KI v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. —— jprodajalnica manufaktarnega blaga Enrlco de Fronceschl Trst, ulica delle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaževine, trliža, faStanja, volnenega blaga, izdelanega moikega ln ženskega perila ln drobnarij po najzmernejšlh cenah. Nova prodajalna alatarja - ar ar j a ^lessandro Zamaro, Zrst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov s demanti ali brilanti in brez istih. ViTttlcs, priveski, spestslcs, zlita Io srebrne are, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. IzvrSuje tudi vsakovrstna rezbarij«. Cene amerne. Gene amerne. tvrdke A. KRiZNIČ :: ob kolodvoru PodmeSec SPREJEMA V IZVRŠITEV i vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Sirsprsti oiielet naii m t stragarsto strofco spadajoče izielrt. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in atrokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen --329 « . ■ Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naše zadruge. SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. - trgomo-obrtna zadruga 253? ul. S. Franeeseo d'Asisi St. 2 I. liadstr. Poštno branilnlčnl rečun 74.679 Telefon .16-0* Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem .- male hranilne skrinjice-- Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki so primerne za priftranjevanja malih in večjih svot. Skrinjice se doba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestnje po 4 u o 2 jO V© Kentni davek cd hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so : Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. ul. S. Francesco štev. 2. I. nadstr. \ Hans Schcidler = zobotehnik = Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5. II. Varstvena znamka: „SIDRO" Linlment Capsici Co. nadomestek za SIDUOP AIN-EX je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1*40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. « Dr. Rlditerla lekar.™ Elizabetna ulica št. 5, novo H Otvoritev no*g trgovina >tJ v Trstu, ulica Nuova 41 AMELUl MARTINICO — ROGAT IZBOR — izgotovljenih oblek za ženske in pančke, Ženake vestalije, bluze in izbrano perilo. Viprejemajo te naročila po meri. Naj zmernejše cene. Najzmernejše cene, J{ans Schmidt TELEFON št. 1085. zobotehnik TRST ul. della Zonta št. 7. /. 1935 Novi* slovenska trgovin> Izsotouljenili oblek \n~mn MARTIN SKUPIN TKST — ulica Arcata š'er. 19 — iifcST - VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope, Si za mosKe in platnene obleke ter raznotero perilo, sprejemajo se naročila po mari vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. ©gomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, uiica Vincenzo Bellini št. 13 lasproti ccrirre it. Aitoia lovena | Bogat izbor ur vtake vrste, kakor tudi itaanor, prstanov z dijamanti tn brez dljaman-tov, žensko terlžiee, zlate la srebrne za moške, rs« po konkurentnih cenah. Hermangilci Trecca Barriera. vccchia iter. S ias& veliko zalogo mrtvaćkili predmetov wm~ venci ?«t poredana in btsoro". vezanik * iico, od umetnik cvetic k trvt kevi in napisi. Siiltt fiž jiftrceiinsstiSi plsičah ri JlfsjnSsj© koRktirtn^AS oea«». ..........II IIIIIBIHIIII i—!■■ * -i- SIullo Mtem -i- TRST, ulica Giosu^ Carducci *iev 23 r. T^LSFON lit; s: raiglCbe orodje, ortop^fiifi u aparati, h. >leroi, umetne roki ln berflje, > lini pasi, eiBztičzl ii aoguvt«^, 6lekLrofecr»peTlUno ^rlpriarc, aa ® fldsfnnatanseau lakalucijo. taaskuaaeacmm 5 sa:. - ivot.v.'jiJ:n ti Utuar^a« tirtt S tjoajs, Potrabialn* tx (f«aa'*» ooprcdlra^g' Ferdinand Furst :: TRST :s ulica Miramar štv. 21. Telefon št. 17 03. Velika zaloga koruze, krompirja in ovsa. UMETNI ZOBJE Plombiranje Tobov Izdiranja zobov brez = vsake bolečme = Dr. J. Čermak V. 1 useher zobozdravnik kon cs. zobni tehnik • • TRS r - ulica della Caserma št. 13, II. n. FR. ŠEVĆIK, puškar, Ljubljana, SS: priporoča svojo r svojo vollko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV lastnega izdelka, kakor tndi belgijskih, sulsklh in , deških at-egs preizkušenih pušk, ^jr'fe ... za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in puške Book s Krnppovimi cevmi za brezdimni smodnik. Priporočam tudi velko z&lego vseh lov»klh potrebščin p« naj* nižjih cenah - Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. - Ceoovniki na zahtevo zastoDj in poštnine prosto. To6na ln solidna postrežba. tržaška prodajaln, obuval ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Hazun različnih isberov najfinejših moških in leo-Bkib obuval po n^jnlijlh cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah: Usnje 3oxcalf s trakovi . . . . po K 10*— Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 53 Usnja Boxcalf z zapomni! Triumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsak >v. blag j I. vrate • li Ob moderne.ke — Delo zelo trpežno. fcevljarnica^AlIa Sa^rella% Trstnvgg izbera ženska čevljev zrn otroke. — Blage ig-cese Eaierne. V Tritn, dne 3. decembra 1911. »EDINOST« St 33*. Straa Vil. 3BG SE =4 Poslužujte se pri nakupovanju oblek edino le v trgovini BOHINEC & Via delle Torri 2. TRST = Via S. Lazzaro 17. (za cerkvijo sv. Antona novega). J o fcfi C« JD O "O O £ nS cn Velikanska zaloga oblek, sukenj, kožuhov i. t. d. za gospode, gospe in otroke. □ □ □ Založniki družbe „EINKAUF = = ZENTRALE" na Dunaju za uradnike in častnike. Najnovejša == moda za dame: Plašči „FREGOLi" ki se iahko nosijo na obeh straneh. □ □ □ Najnižje stalne cene. □ □ □ Obleke po meri. H o Ck D P 03 o_ a "O o tr, r-h "i o isk cr 7 n u n tt n y Odlikovani Čevljarski mojster Viktor Schenk zalagatelj obirala e. kr. dež. :: orožul3k< ga poreljstva :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin,'cavalier in Cir. Metodovo mazilo. Trst, Beluedere 32 a y n u n u n v SI 81 n u u u Poskusite FI- Calniirr" ki je naj-G0V0 KAVO »OdlUIin f|n4jfii fn najzdravejši kavni prldatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ao-:>o RIS DE Ces. priT. in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) b prejme v svoje jeklene varnostne celice edelane od svetovne tvrdke Arnbeim v Berolinu zajamčene proti požara ta vloma, pobrane In otpravljanje vrednot, kakor tudi aamo pohrano saprtlh zavojev, ter d k v dotičnih jeklenih celicah v najem r varnostne shrambiee (safes) s: J različnih velikosti, v katerih Be lahko shranijo vred« noatnl papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z bauko. 99 ^tla 3Ftducfa" Velika zaloga izgotovl jenih oblek za moške in otroke Podružnica Kreditnega zavoda Bprejema hranilne vloge na knjižic^ in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/* Rentci davek plača direktno z«.vod. Bavl ae tudi z vaemi banko7clmt posli, ter zavarovanjem proti zgabazn na žrebanju ište oil za pivo, petrolja in stavil, materijala 9 » Crst - ul. Scorzeria št. h (v gal ul. brcata). Paletots iz črnega Bukna močni za moške......od K 18*— dalje Ranglan modernih uzorcev in iz angleškega blaga Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga Deske ,, ,, ,, Paletot za otroke v modernih barvah Otroške obleke v vseh barvah in oblikah Moške hlače iz sukna...... Vse po tovarniških cenah. Veliko skladišče Klobukov dežnikov, bete in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, nuških nogovic itd. itd. m K. C¥PtKEI Tr8t- Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgoviaa. 2066 Narodna trgovina «2 to Velika 2a!oqi m tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST »ji| i is Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 g |I » £ BOGATA IN LEPA IZBEBA FINEGA IN NATADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ 0 m ^ o .o DELO SOLIDNO in vsakovrstnih ltolie. CENE ZMERNE, f . ca nt: ski Eliksir Iz kine In koke pospešuje tek, krepi želodec, pospešuje pre-bavljenje in upliva tonično na živčevje. Cena: Kron 1*20 steklenica. Lekapna ,AL GALEKO* Trst, ulica S. Cilino. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta K 9lavnica in rezervni zakladi dru*tv» glasom bilan ^cc^ccccccoc^ 31. decembra 1910. Zadružna glavnica (popolnoma izplačana) ........... •iezervni zakladi dobičkov . . . . „ zaklad proti vpadaaja vrednosti j javnin efektov . . . Sezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Savarovnja na Življenje v veljavi 31. decem ir* 1910...... izplačane Škode v vseh oddelkih od natanovitve drn&tva [1838—1910] Drufitvo sprejema po iako ugodnih, pogojih ca varovanj a proti požaru, streli, škodi v-ted raisiral loma kakor tudi prevozov po suhem in mor j. t klepa pogodbe za zavarovanje iivljenja po 1 vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente pladji l vljenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokou 10,000.00" 12.000.U00 2,066 130.463.979 472, i7S.5'i6 6J5.189 189 Specialiteta gumijskih predmetov -s. Irigatorji, klisteriji, suspen-zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi za vino, plin, podložki z ovate + Trst, via San Cillino št. 2 (Sv. Ivan) (OtlOHOIIOMOl V GOSTILNI lOllOUOMOliOl fii dne $merisam v Trstu, ulica Crosada št. 3 se točijo izvrstna ISTRSKA in VIPAVSKA VINA pa zmernih cenali, preiskana od ces. kr. poakuševaliSJa za živila v Gradcu v smislu § 3. zakona z dne 16. jan. 1896. §t. 89.' Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča svojim rojakom v meetu in na deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. HIGIJENSKI :: PREDMETI Prodaja In poprava gumijskih — čevljev. — fsBerico SteiniHer, ^cquc3otto 12. Josip Semul c TRST, ulica deir Istituto št. 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČlOARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladč'ce. Meka iz I. mlmov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tG(l! 112 (lom. s KS Q češke delniške pivovarne OeSKIH BUDEJEVICAH, Je izborno, wa plzciiskf ua^in narejeno. zaloge: ZALOGE: LJUBLJANA: V. n. Rohrmaa; POSTOJNA: Eaiil stotnik Gar t.roll; TRNOVO : RalH>H»^^Sm ? Av;, K^ ^^' T • "-"TT^^lififTOIHgg^ Glavpo zastopstvo in z b toga: V. JAfMACH in drug., Trst, Via SanitA šter. 25. Albert Paber Zaloga gozdnih proizvodov in kurila, tovarna za brezplinove brik« te iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje hrastov. In buk. dr^ prirejenih zd m »npležkt fra in inoremskega etlega prt» v Ofra AHTBAOIT, brezplinovih briket .v drvn. a ,.Eoulea" v veliki jajčji obliki za » kurja', i. Žareči tornadi v (mali jajčji obliki) sa odprto oguii-§če in likanje. Naročbe, ki se iz??Se to6no, je naFloviti na tovarn'Sko pisarno : Trst - Via della Teza. šl*v. 32 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvr Iti Giovanni Angeli ulic. Vinc. Bellini ste/, il (nasproti cerkvi novega 87. Antona). Podpisani si u^oja n«>rnHniti sla?, občinr.vu, da j? prevzel na avuja ime Kopališče ,Oesterreit'2ior4 y ulici Lazzarett.o voe. uhod tudi iz zagate 8. Eufemia fcter. I nadaljevanje ulice SS Martin ter da bo skušal pripraviti vse pofrobne izboljSave da u"?treže s av. občinstvu SopalLS5« je odprto vsa): dan ob 7. xj do 7. pop. Cena enkratne kopel i v v sladki vodi, gorki ali mrzli S —90. Abonmna za piivatne in druStva po znižanih cenah. — Upajoč, di me bo občinstvo čim najbolje obiskalo beležim udaai P. Lautschner. 3 U S Stru vin. „EDINOST« St. 335. V Trstu, dne 3 decembra 1911. Vrbanje, in ogojufala za K 20. poskrbevšl m ponarejeni pomorski potni list (raatrl- cola). Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik dr. Stegu, a votantje so bili svetnika bar. Farfoglia, dr. Pahor ter dr. Lučić. Državno pravdništvo Je zastopal državni pravdnik dr. Tomičlć ln dvllno stranko odv. dr. Brnčić. Toženca Lukatelta je branil odv. dr. Pincherle, a Bohuslovca dr. Josip Mandlć. Najprej je bil zaslišan obtoženec Lukatella, a za njim Bohuslavec. Oba sta sicer priznala, da sta res odplula iz Trsta — od pomola Sartorio — z yachto „Rusalka". Bohuslavec je dejal, da mu Je Lukatello na-tvezel, da je yachta last njegovega očeta, a Lukatello je trdil, da ga je Bohuslavec prisilil pluti z yachto dalje grozeči mu, da če noče dalje, potopi yachto. Glede živil, ki so se nahajala na yachti, sta priznala, da sta Jih povžila. Druge predmete pa so najbrže odnesli ljudje, ko je yachta zadela na plitvino na obrežlu Baseleghe pri Benetkah. Bohuslovec je priznal, da se Je na a. o. konzulatu v Benetkah krivo javil za Muško-vica. Glede goljufije na račun beneškega „Yacht-kluba", sta obtoženca rekla, da nista hotela nikogar oškodovati: če bi bila pustila yachto brez vsake pomoči, bi bil gosp. Zdenko Nikolau trpel še večo škodo. Lukatello je priznal goljufijo na škodo Jakoba Cubretovlća, a Bohulavec je trdil, da ni nič vedel o tej goljufiji, ki jo je Lukatella izvršil na lastno roko. Kakor priče sta bila zaslišana gg. Zdenko Nikolau in Anton Viscuso, ki sta izpovedala glasom obtožnice. Branitelj obtoženca Lukatella je na to predlagal, da se kakor pričo zasliši Luka-tellovo mater Katarino, ki je nalašč v to svrho prišla iz Splita. Sodišče je temu predlogu ugodilo in zaslišalo gospo Katarino Lukattelo, ki je povedala, da je njen sin vedno rad čital romane a la Robinson ter da je bil vedno vnet za potovanje, posebno za potovanje po morju. Glede obtoženca Bohuslavca je bilo pre-Čitano izvestje zapriseženega psihiatričnega izvedenca dr. Petra Xydiasa, ki trdi, da je Bohuslavec, dasiravno komaj 25-leten, že kroničen alkoholist, ki nima normalno razvitega čuta. Zastopnik drž. pravdništva in zastopnik civilne stranke sta na to predlagala zakonito kazen, a drugi je posebno zahteval, da se obtoženca obsodite v plačilo odškodnine. Branitelja dr. Pincherle in dr. Mandič sta pa napela vse moči, da zmanjšata krivdo obtožencev. Posebno se je moral truditi in se je tudi potrudil dr. Mandić za obtoženca Bohuslavca, da ga je sodišču prikazal manj krivega, nego se je zdelo na podlagi obtožnice. Rekel je, da sploh ne more biti govora o zločinu ne v enem ne v drugem pogledu, ampak da vse skupaj tvori komaj prestopek. Preveč prostora bi nam zavzelo, če bi hoteli tu navesti, kaj sta vse branitelja izključila iz obtožnice, češ, da dotično dejanje ali ni kažnjivo, ali se pa more k večemu smatrati kakor prestopek, a nikakor za zločin. Dovolj je, da povemo, da je sodišče sprejelo njuno mnenje in oprostilo oba obtoženca zločina, ter ju obsodilo radi prestopka goljufije — glede 145 lir na škodo „Yacht-kluba v Benetkah — radi prestopka tatvine — glede živil na yachti „Rusalka" — radi prestopka goljufije — glede afere Cubretovič — in radi prestopka proti osebni varnosti — ker sta plula po noči po morju, ne da bi bila prižgala svetilko (§ 431 kaz. zak.) — Dragomira Lokatella na 5 dni, a Mihaela Bohuslavec na 3 tedne zapora. Oproščena sta bila obtoženca tudi obtožbe zlohotnega poškodovanja, češ, da sta le po nesreči zadela z yachto na plitvino. Naše gledališče. Danes v nedeljo popoludne se ponovi ob znižanih cenah slavno Vojnovičevo narodno igro „SMRT MAJKE JUGOVIČEV«, poetična tragedija materinske ljubezni in herojskega značaja, kakor jo je Vojnovlč naslikal v tej drami, ni še nihče naslikal do danes. Predstava se vrši izven abonamenta ob malih dramskih cenah, tako, da bo vsakomur možno ogledati si to krasno igro, ki je pri svoji premieri dosegla popoln vspeh. Zvečer ob 8. uri tretjič in zadnjič kakor večerna predstava, se bo pela izven abonamenta melodična in ljubka Zellerjeva opereta „PTIČAR". TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. Društvene vesti. Odbor Dramatičnega društva ima danes ob 11. uri z<- svojo redno sejo. Pred sejo sestanek „Umet. svet". Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Jutri v ponedeljek zvečer je pevska vaja za mešani zbor. Ker je koncert že 5. januarja prosim pri vseh skupnih vajah polno Številno udeležbo. Pevovodja. Nogometni odsek (Foot bali). Danes popoludne ob 3. uii sestanek vseh onih članov, ki so se prijavili. Vabljeni so vsi oni gg., kakor tudi dijaki ta oni, Id se mislijo vpisati. j Sestanek bo kavarni „Minerva", v ul. Acquedotto. Zdravo I „Zveza jugoslovanskih železničarjev" j v Trstu naznanja vsem železničarjem, da se vrši Jutri v ponedeljek, 4. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ulica Sv. Frančiška št. 2, I. nadstropje javen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o sedanjem stanju železničarskih zahtev; 2. Volitev v personalno komisijo c. kr. priv. južne in c. kr. državne železnice; 3. Razno. Odbor Z. J. Ž. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sv. Ivanu priredi dne 8. decembra svoj „Miklavžev večer". Darove Je poslati izključno v otroški vrtec. Št. JakobSka mladina ima j u t r i v ponedeljek ob 9. uri zvečer skupni sestanek v gostilni g. Kosiča. Gre za razdelitev čistega dobička. Društvo „Ljudski oder". Jutri v ponedeljek, 4. t. m. ob 830 zvečer bo v „Delavskem domu" predaval g. Etbin Kristan o predmetu: „Kitajska revolucija". Vstopnina 20 stotink. Narodni pipčarski klub priredi v soboto, dne 9. decembra 1911 ob 7. uri in pol Miklavžev večer v gostilni g. Babiča. DAR OVL — Pokojni Gašpar Čok iz Lonjerja št. 134 je zapustil v svoji oporoki K 10 možki podr. družbe sv. Cirila in Met. Blagopokoj-nemu bodi časten spomini — Denar hrani uprava. — Uradniki I. skupine so darovali za slov. Šolo za december K 38.67. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v fjnbljaiL Podružnice v 6oricif Celovcu, Sarajevu ln Spljetu Delniška glavelei K j >000.000. Rezervni zaklad K 8(10.000, obavlja najknlantneje vse bankovne ln metalne posle ter kupa)« ln prodaja pod Jako povoljnim! pogoji devize In oje vrste denarja. - uioje na Knjižice obrestuje ia sedaj s čistimi. |Z 2290 Prodaja »račke na majhne meaečna obroka. Moderne železne ograje 284 za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilust. kat al. št. 104 brezplačno lipe iMscke DraMMMtrie Ferd. Jereitscli'i Solne-Hag afort Ž stali suton, i Tntn. • ? Gradcu tli to? Vesti iz Goriške. Slov. bralno in podporno druStvo v Gorici priredi danes, v nedeljo, dne 3. t. m., zabavni večer pri Jelenu" z bogatim vsporedom. Začetek ob 7. in pel uri zvečer. Na veselici nastopijo tudi Tripolitanci, dva Turka, en Arabec in dva italijanska vojaka. x Goriški deželni zbor ne bo raz-puščen, kakor so poročali nekateri listi, marveč se v kratkem razpišejo dopolnilne volitve za dva izpraznjena mandata, na kar se skliče zbor k rednemu zasedanju. Razpust in nove volitve bi prav nič ne spremenile položaja, pač pa bi se strankarska nasprotja še bolj poostrila. Želeti je, da sej dobi kak mndus vivendi v deželni zbornici,: kajti od prepirov in prerekanja ima ljudstvo! samo Škodo in nič druzega. Vsak naj malo odneha, da bo zasedunje možno. Vesti iz Istre. Iz Boršta. Za naše ljudi, ki hodijo dan na dan v Trst, je zelo velika neprilika, ker so železniške zveze zelo neugodne. Ljudje, posebno ženske, ki gredo z mlekom in poljskimi pridelki v Trst, a ne morejo opraviti do 4.45 popoludne, morajo čakati do 8.20 zvečer, ker je en vlak prekasen, drugi pa prezgoden. Tudi delavci, ki končujejo delo pred šesto uro, morajo čakati do pol devetih. Zato bi bilo nujno potrebno, da se med Trstom in postajo Hrpelje-Kozina uvede poseben lokalni vlak, ki bi odhajal iz Trsta okoli 6. zvečer. Želeti bi bilo zato, da vložijo prizadeta županstva Dolina, Ocizia-Kla-nec, Rodite in Materija tozadevno prošnjo na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. BRZOJRUNE VESTI. Državni zbor. (Izvirno.) DUNAJ 2. Predbožično zasedanje drž. zbora se zaključi najbrž dne 16. decembra, kar se določi na konferenci načelnikov parlamentarnih strank, ki je te dni skliče zbornični predsednik dr. Sylvester. Zbornica bo dokončala pred božičem proračunski provizorij, ki ga dokonča proračunski odsek do torka, nakar ga predloži zbornici v sredo. V razpravo v zbornici pride proračunski provizorij v četrtek. Zbornica sprejme provizorij po kolikor mogoče kratki razpravi, nakar pridete na vrsto uradniška in davčna predloga. Uradniško vprašanje. (Izvirno). DUNAJ 2. Danes je prišla v parlament deputacija državne zveze akademično izobraženega državnega uradništva in je govorila s člani odseka za državne nameščence. Deputacija je poudarjala, da je vladna uradniška predloga vzbudila med akademično izobraženimi uradniki veliko razočaranje, ker je zanje zelo neugodna. Deputacija je izrazila napram poslancem zahtevo, da se akademično izobraženo drž. uradniŠtvo izloči iz skupnega načrta na enak način, kakor je to storila vlada s sodniki in srednješolskimi profesorji. Člani odseka za državne nameščenče so obljubili, da se bodo bavili s tem vprašanjem. ___ Za državne nameščence. DUNAJ 2 0-W-7a državne nameščence je dokončal dan«.-s >a .. vo o drugem delu vfadne predloge v ., ; službene pragmatike, ki določa dolžnosti uradnikov. = Zaloga oblek in blaga Trst, Cono 45 AlFOperaio Trst, Cono 45 VELIK IZBOR oblek za gospode, deCke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. su Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene kontarabe. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. V DOBROZNANI TRGOVINI Brosch & Laurenčič - v Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blaga, fuštanja, tkanine velour, pignet najnovejših uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shawlov, šerp, volnenih in svilenih. Vsakovrstne malje za ženske, moške in otroke. Specialiteta mornarskih malij iz same volne. ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje „ flanelaste..................... »■ » „ prešite s satenom................„ » 8 50 » Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, se menja. r TVRDKA M. AITE Trst, via Nuova 36-38, vogal S. Lazzaro si usoja naznaniti svojim e. odjemaleem in si. občinstvu, da nakupila pod tovarniško ceno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr. Lawn-tennis Visoki 70 cm, več zbranih desenov pO K -"4-2 71 zelo 11 močen Lawn-tennis FUŠtanj VelOUr najlepši deseni Fuštanj velour zelo debel visok 70 cm, mod. barve Piquet beli, fuštanjasti, debeli, sijajni deseni . „ Fuštanji kašmir, de*, moderni, zajamčene barve Fuštanji piquet, 5? V »» 17 Angleško blago za ženske obleke, mod. barve Od K Zavese iz blaga, velikanski izbor, par . . Zavese iz čipk, z robom, bele in krema, par Garniture za posteljo v blagu, z odeji, 1 preproga Preproge na meter v venk-nskem izbom, jute, cocco, in linolej, na meter . ....... VELIKANSKI IZBOR posteljnih odej iz bombaževine, volne in piešite, lastnega izdelka; enako velik izbor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za žimnice. Malje vseh vrst in cen in razne vrste izdel. perila za ženske in moške. 11 n 11 — 50-350 prodaja vseh teh označenih predmetov prične v gori omenjenih prostorih jutri po zelo znižan h ia primernih cenah. V Trstu, dne 3. decembra 1911. „EDINOST* St 335. Stran IX. § 31., ki govori o službenem in izven- Turčija ne zapre Dardanel. -službenem vedenju, se je sprejel v obliki, DUNAJ 2. (Izv.) Dobro informirani kakor jo je predlagal posl. G10 c k e 1, nam- diplomatični krogi zatrjajo, da Turčija za reč, da nihče ne sme ovirati uradnika v sedaj — nikakor Še ne namerava zapreti izvrševanju njegovih državljanskih pravic Dardanel. sklicevaje se na njegovo službeno razmerje. Francoski dopisnik napaden. Glčcklov predlog je bil sp^ejet s n prott R1M 2 „Ag. Štefani- poroča iz Tripo- 16 slanec glasovom, ker te predsedn k odsetat po- ^^^mp^ jean Ca^ kfje Lec dr Elvert dinmiral za ta P^ og svojemu listu pošiljal resnična poročila, je Min ster notranjih zadev bar. H a i no I d J J >kQ ge . ^ d se je odločno potegoval za besedilo vladne zavratnoJ npapaden' in ranen z bodaIom v predloge in poudarjal, da ni res da bi o P srca s'od, da je tQ besedilo poniževalo storil Turek, ki so ga Mladoturki'najeli da državljanov druge vrste. umori Carrerja. CaTrer in francoski konzul vz vajo vse državljanske pravice, ki JUi Imajo JetiIna isma SIu5ajno pa nista vs ostali državljani. Vlada pa mora trdno ^ I ^ &i|a 0blastn/jam Stanje ostati pri tem in nikakor ne ods opi od ^^ je bi£ danes povoljno, svojega mnen a, da se mora uradnik tudi ^ > ' ' ~ izven službe zatajevati, kolikor je treba. Po-j TurSka grozodejstva? udarjal je, da odsek ogrožava skorajšnjo RIM 2. „Giornale d' Italla" javlja Iz ugotovitev zakona, ako sklepa stvari, s ka- Tripolisa: Dne 26. novembra se Je zapadno terimi se ne more strinjati stališče vlade. od Heni-ja, na robu oaze, našlo še 12 trupel Ostali paragrafi so bili sprejeti bistveno bersaglierov, ki so bili v bojih dne 23. t. m. po vladni predlogi, razun § 35., ki govori o ranjeni, ujeti in vlečeni v Heni. Petorica njih prošnjah in pritožbah uradnikov v službenih je bila zakopana do ramen, obrazi so bili in službeno razmerje zadevajočih osebnih porezani tako, da jih ni bilo poznati, oči so zadevah službenim potom; h kateremu Je Jim bile iztaknjene. Trije so bili pribiti na bil vzlic oponiranju sekcijskega šefa barona palmove drevesa. Od ostalih se je našlo le Friesa sprejet dodatek, da s § 35 ni priza- glave in nekaj drugih členov telesa. Polkov-deto peticijsko pravo. nik Fara je izjavil, da ima dokaze, da so Prihodnja seja v ponedeljek dopoldne, ta grozodejstva zagrešili regularni turški - j vojaki. Ogrsko-hrvatski državni zbor. ; Italijanska grozodejstva v Tripolitvniji. BUDIMPEŠTA 2. Zbornica je nadalje-j BEROLIN 1. (Izv.) Tukajšnji listi poro-vala razpravo o brambnem zakonu. ičajo, da se je turški poslanik na berolin- Polaganje temeljnega kamena za novo skem dvoru danes izjavil takole o italijanskih cerkev Srca Jezusovega v Gorici. grozodejstvih v Tripolitaniji: Italijanski vo- GORICA 2. Danes je bil tukaj slovesno jaki so prisilili neko staro arabsko ženo položen temeljni kamen za novo cerkev Srca in njenega invalidnega moza, da sta morala Jezusovega. Navzoči so bili namestnik princ gledati, kako streljajo njene sinove. Iz Hohenlohe ter načelniki civilnih in vojaških aeroplana so metali Italijani petarde na oblastnij, mnogo odličnih gostov in številno turški hospitai. Turki so našli mnogo arab- Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je mirno v Gospodu zaspala naša preljub-ljena hčerka in sestrica MIRA v nežni dobi 6. let po kratki in mučni bolezni. Pogreb se bode vršil v nedeljo dne 3. t. m. iz hiše žalosti, Rojan, Vicolo delle Rose št. 40. ob 3. uri popoldne. Žalujoča rodbina Mikota. Podpisana se priporoča slavn. slovenskemu občinstvu, naj se posluži za sv. Miklavža v novi trgovini imi • Velik Izbor punčk. Udana ANTONIJA RIEGER. Ulica Sette Fontane 2 (Piazza Barriera) „OBRTNO IN KONSUMNO DRUlFVO" pri sv. Ivanu pri cerkvi št. 910 razpisuje službo krčmarja. Pismene ponudbe sprejema do 31. t. m. predsednik Josip MlaČ, sv. Ivan štev. 958. Zoloso obuvala In lastna delavnica KRAINER Trst, ulica Giovanui Boccacclo 4. Velika zaloga moških, ženskih ia otroških čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah. skih trupel strahovito razmesarjenih. Vojaki so uprizarjali ta grozodejstva na izrecno povelje častnikov. EE1NALI OSLASISHi MALI OGLASI m rafau)o 90 4 •tat. btMdo. Mastno tlaku* be- sede M računajo enkrat »ei. Naj-pristojbina imb 40 atot Plača se takoj laser, oddelka. manj* im> občinstvo. Kamen je blagoslovil knezonad-Škof dr. Sedej ob obilni asistenci. Potres. ERINGEN (Virtemberško) 2. Danes ob 12.45 zjutraj je bilo tu zopet čuti močan potres. Zdi se, da ni potres napravil nobene škode. Žrebanje. DUNAJ 1. Na današnjem žrebanju državnih sreček iz leta 1864 le glavni dobitek 300.000 K zadela ser. 34 št. 77, drugi dobitek 40.000 K ser. 40 št. 59, tretji dobitek 20.000 K ser. 8 št. 3. DUNAJ 1. Na današnjem žrebanju turških sreček v Carigradu je glavni dobitek 400.000 frankov zadela št. 338.933, drugI ripfalr J« let star, išče službo v kakem akla dobitek 30.000 frankov št. 402.401. dLišču; !,ma srednješolsko irobrobo in j . govori 3 jezike. Naslov pove maer. oddelek Edinosti, j iz * erzije. 2136 TEHERAN 2. Assir ed Dauleh, ki je svoječasno pobijal uvedbo ustavnega režima, je bil umorjen. Dunaj 2 Cesar je danes presdpoludne1 pftQtrov . pri majhni družini ta nekaj v dvorni zupni cerkvi slovesno izročil kar- j rOSIrGZlIILci ur na dan se i§če proti do- 2142 " Iščemo 3-4 mlajše pridne mehanike za takojšen nastop. Ponudbe s spričevali in zahtevami naj se poSljejo na naslov; „VOLTA-V/ERKE' B. m. b. H." Tovarna eltU. aparatov Ajdovščina. Mala Sfa^OIlfH makaroni in testenine z jajcem „Mo-nUZdllbl, nopol" bigieniČno pripravljene nado-mestnjejo uspešno vsako drugo hranilo Pazite ca! gk~2, I- nacL znamke na zavitke: „Monopol 2, 4 in 6 jajc". 2115 j__ hišica ▼ Kolon j i blicu mesta, in več drugih posestev je na prodaj po ugodnih cenah. Oglasiti se je pri Grebencn, hišnemu upravitelju pri TižaSki posojilnici in hranilnici na trgu Caserma " - 2058 Dresirani : medvedi ali opice : a j šifc^ * ! HoJzabnuneJSa In nujno«. igrača! Prevračajo kozolce! Se postavljajo na glavo! Cirkus, velezabavno! Naša najnovejša igrača, opice ali medvedi, visoki približno 28 cin, iz krasne kože, je najlepša igrača, ki si jo človek misli. Ako se obrača roke na levo, se navije v notranjrsti se nahajaječe kolesje. Živalice se na to pričnejo gibati na vse načine, tak^, da otroci zaukajo od veselja in se celo odrasli zabavajo. Medved ali opica, po želji, z močnim in trpežnim kolesjem, krasno, mehko kožo stane Mm« Kron 2*90, dva k oma d & Kron 4 90. — Prodaja po povzetja novitetna tvrdka — J. H. RABINOVVICZ Dunaj VII., Lindengatse 2., E. T. Prva agencija pri sv. Jakobu, Giovanni Siberna, avtoric iran posredovalec, posojila, prodaje in kupuje hiše, zemljišča, trgovine, go stilne. Ulica Molin a Vento 70. 2141 dinalski baret novoimenovanima kardinaloma ] bremu plačilu. Scala santa št 238, I. Knittl. knezonadškofu olomuškemu dr. Bauerju in knezonadškofu dunajskemu dr. Naglu. Sprejme se mladeniča kočijaia. — Novo pogrebno podjetje, Corso 47. 2143 ItoliiancLn.tlirČLa' vnina Hrlila Be Pro3torQa> zračna ter zelo okusno me-liailjanSKO-IUrSKd VUjncljUUUd blovana soba, zajedno tudi mala meblo- Italijanska častnika aretirana v Čari- ™-wv£aLe£y /"S? 5vhodom gradu radi suma spionaže. ' Na željo tudi 2144 CARIGRAD 1 Kakor poročajo listi je P a. pohcija včeraj aretirala v Peti dva italijanska miom 0alvanl iL ^ pritll6Je (nad častnika radi suma spionaže. Aretiranca so ljudskim vrtom). 3345 Izgnali iz Turčije. .... . No^noniom slavnemu občinstvu, da Bem Arabci in Turki se utrjujejo pri lidtlldlljalll otvorii gostilno s prodajo vina Tripolisu. :in Piva 5n vsakovrstnih jedil Campo S, Giacomo TRIPOLIS 1. „Ag. Štefani«: Včeraj Se priporoča Ivan Kozman-_J!!? dva kavalerijska eskadrona jahala na rekog- Knuap dobi tak-°j etfll n nosciranie oroti Ain-Zari. Ko sta bila za lw,w Turku> gePulJe P- zaslužek. Več pri Ant. Dutovlje. 2106 nosciranje proti _ streljaj oddaljena od sovražnika, je veči del /Q|nn21 obuvala moškega, ženskega in otroš- naše kavalerije razjahal, da se postavi proti ^CllUlJa tega na izbero po nizkih cenah. — sovražnim patrulam, ki so prišle prav blizu Avgust laučer, ulica Belvedere St 34. 2017 naše kavalerije. Med sledečim rekognosci- Oljlfju, Vii^otir podučuje risanje, sUkar-ranjem je bilo ugotovljeno, da so Arabci, vuociit itvo v «7ni0m stRnnvunin ojačani po turških rednih četah, napravili v ulica Giulia 35 111 stvo v svojem stanovanju 2094 zapadni in južnozapadni smeri utrdbe na pe- Oapjnn Maffnlinh Trst, u l. de; le Poste ščinah v dolgosti kakih 800 metrov. — Od- "»anilU mdLLUIILIl io, i. nad. (v bližini delek pehote, ki je na drugi Strani prodrl Jerkl«a)- Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, do Gargareša, se je povrnil od tamkaj, ne g'*™"^ ^ace ud. p„aim m kopirski stroji. 2052 da bi bil naletel na kaj posebnega. PpillifinR trte' refošk in belB vrste, ter saja-Grenardirji 2. polka, ki so nabirali .r'J^0,10 °tice beiijanta za vzgojo izvrstne trupla vojakov padlih dne 23. novembra, in 86 K katerim je bilo obljubljeno malo plačilo 60 lir za moža, so prosili, da se ta denar raz- Hiša ?°vaV8.P™.^07 z vrtom' ScogHetto di deli med najsiromašneje rodbine padlih ber- moa c,uardieiia 229, se proda takoj. 2105 saljerov. M«! 1*1 Btanovanj& 86 Oddajo v najem v Kojanu. Turki in Arabci so streljali na italijansko a VprflSa n8j 86 7 ^i™ ™ g?JppJ topničarko. 1-—-- tripolis 1. „ag. stefani«. sovražnik Slovanske igralne karte je S puškami in topovi Streljal na italijansko knjigarna J. Gorenjec, uL Oasenna 16., Gregor Zid« topničarko, ki je križarila blizu Zuare, nakar A o., Rocoi 263, tobakama Segolin, ulica industria ie pričela topničarka obstreljavati Zuaro in ie . J^oh) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v prisilila sovražnika, daje prenehal s stre- Kozmi: Ivan Dekleva. se je 1472 ljanjem in se je umaknil. Topničarka Ie .. . . dolgo streljala n k Zuaro. - Iz Bengazija ne . gospodinjeopozanamo, da poročajo, da bi sovražnik nadlegoval naše , Clk°nja kol\nsk* lete. Govori se, da so nastali med Turki dolinske tovarne v Lju^ iDZat° brŽk°ne neb0d° n^dotkT^de^^^^ S Boji za Ainzaro. vsa^SovS P^ro^o CARIGRAD 2. Iz Dehiboda se javlja-- dne 30. novembra: Včeraj jutro je 25.000 Poročila iz bolnice usmiljenih bratov Italijanov napadlo Ainzaro. Morilno strelja- v Lincu omenjajo: Pri različnih boleznih nje njihovih topov je razrušilo vse hiše, ka- v spodnjem delu telesa se je z jako tere smo mi zapust li. Od naše strani z ne- dobrim odvajajočim učinkom vporabljala kim jarkom nastavljena past je stala 280 naravna Franc Jožef-ova grenčica. — Ta Italijanov življenje. Opoludne smo Se držali »Franc Jožef-ova* voda zasluži tedaj po-Ainzaro. Mi dobivamo nova ojačenja. zornost vseh zdravnikov. I005 Tovarna za sukno v slovenskem ozemiju, izborno vpeljana se iz zasebnih razlogov prostovoljno proda. - Resni ponudniki naj se obrnejo na Inseratni oddelek tega lista pod šifro „TOVARNA" štev. 2108. „tfir ^irtigiano" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). 3zgetovljene obleke za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. n ANTON SANCIN, Skedenj 302 (pri lekarni) priporoča slav. občinstvu svojo (pri lekarni) novo trgovino niaiiu- a 1» I an s* • • • • AUSTRO -AMERIČANA brza zveza z Ameriko.-- Trst-MeW-York „Alice" odpluje dne 9. decembra Trst- Buenos-Ayres „Francesca" 14. decembra „Laura" 31. decembra Iz Trsta v Buenos-Ajres, ter se ustavi med-potoma t Cadii-u. Las Palm&a, Hunto*, Monte-— video in Rio de J&neiro. — Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, H. in HI. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, P&lermo, Napolj. Cadix in Lax Palm&s obrniti se je n& .Urad l& potnika v Trata", nlloa Molin plooolo it. 2, za tovor in blago pa pri O. TARABOOHIA a O.o, Trst, nlloa Fontorosso it. 3, Z. nad. stram x. »EDDfOBT« it. 335. T Trstu, ilne 3. decembra 1911. IUUIVSBA BAUKA, TRST, VIA CASSA Dl RISPARMO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). rotoJB ni PRODAJA i M Papajb, berte. oblioacsjb. "" PgUORITBTB, DELNICE, BBgCM TALDTE IN DEVIZE. PREDUJMI fOSTin PAPIRJE TS BLAGO JAVNIH SKLADIŠČIH. BATE - DEPOSITS. — FROMESE. BRZOJAVI: JADSANHEA.. MT MENJALNICA. "M VLOGE NA KNJI2ICB OD DNEVA VLOGE 4°/. do dneva vzdiga BWZVX DAVKE PLACKJB SANKA IS SVOJEGA. NA tekoči in žiro-račun po dogovoru. ŽTVfJTMA ZVEZA Z AMERIKO. - AKRED1T1VL uradne ure: 9—12, 2l/»—5Vi. BSKOMTUJBi tfSSJCfc Dtnzi m faktuej. _ _ ZAVAROVANJE VKEBN08TKIH PAPIRJEV PROTI K UKINI BGTJBL BEVTZVA ŽREBANJA SBECK ITD. BREZPLAČNO. STAVBNI KREDITI. REMB0TTRS-KREDIT1 KRKDITI PROTI DOKUMENTOM UEBOANJA. BORZNA NAROČILA. - INK A SO. TELEFONI: 1463, 1793.___ ■v Fllljalke v Opatiji In Ljubljani 127 cnNPiPO nvn izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom ca vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobna prodala o nI- del Toro 4. rlsarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. - TELEFON 90—56 - 5r ffl DE 3BE RESTAVRACIJA AURORfl Jrst, nI. Cardncci št. 13. Podpisani si usoja naznaniti cenj. občinstvu, da se mu je posrečilo najeti berlinski 11 damski orkester frieda granit (ki je dosedaj z velikim uspehom koncertoval na raz«, tavi v R»rau) pod vodstvom g. R. Langebartl. USuK veter KONCERT od 7. do polnoči z velikim, izbranim glasbenim in pevskim programom. Ob nedeljah in praznikih s« vrši MATTINEE. Za mnogobrojan obiak se priporoča JOSIP D' mineš. ■ II 1 n a Tehnična poslovnica FRANC & KRAM C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tangyes najizvrstnejše motorje na bencin, plin, npojni plin in motorje na nafto, 8;stem „DieBel" stoječe in ležeče UBtr ogo drugih UL Priporoča BYOiO tr-govino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porc lana, zemlje omnila, bositerja ali cinka, nadalje pa^manterje, kltike itd. — Z* gostilničarje pipe, kroglje, zem jeao in stekleno posodo za vino. Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalnics ur ▼ Trstn, vla S. Antonio (vogal ulice S. Nicold>). VELIKA IZBERA terlžio, sle tih, srebrnih, kakor tudi atenskih ur vsake vr»te. Ustanovljeno >et» 1850. TVRDKA GIUSTO STR4NSIAK Ulica Nuova štev. 23, TOgal ulice S. Spiridione Stev. 6. i Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2-40 za 1 kg, debelo I platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga I čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volneno odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. Slovenci se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citia di Trieste Tla Glosufc Carducci St. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, Jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, loden ta moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Via Giusuč Cardncci št 40 (ex via Torrente). 0. Velrka zaloga platna in bombaževine. ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Pekarija in sladcicarna MIKUSCH Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja m' ke I. vrste, sladčice in prepečenci (b skoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za ctroke, svež kruh trikrat na dan, butelje, fina, desertna vina, dalmatinska fn j istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vtdno eže kranjske klobase! Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza deUa Caserma St. 2. — Telefon 952. ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlom« in p žaru, ▼ kateri so SHRAJiBICE, ki se oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, z a en meseo „ 6 Shramhice eo 24 cm vi3ote, 24 cm Široke, 48 cm g'.oboke. Bhracibic ne more drugi odpreti kakor stranke, tei samo osebso shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. SS&T Oddaja hra^lsso pusice katere priporoča posebno stariSev., da na ta na>novejSi in najvspeSneii način navajajo Stsditi ?vojo deco. N i Jsljna pojasnila daje z-ivod ob nradnlb urab. Dr. Mnx Barry Brlllant V. Caserma št. 17, II, (Hiša Terni) Izdeluje zadela: je i emvjlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdelajo posumer.ne umetne zobove, kakor 187 tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. jfiirodilnica jVSano ferlia Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) RODRUŽfllCH: Sv. Marija M. zgornja 386 bivši Rud. Skerl. Velika izbera kramenij, barv, šip, žeblje v, petroleja i. t. d; Redilni pražek za pitanje svinj, krav, koaj, itei. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno In debelo. Prodajalnica ur Mrnni Hizjclt Trst, Campo S. Siacomo 5. (slovenska hiSa) - Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Iztxr verižic vsake vrste. - Budilniki K 2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. si Zapomni si podobo ln ime „0 T-TOMAff" (Cigaretui papir ali ovoj-ke), kajti s ponar; ' • "lesu se hoče konsameute %mmn DiPOSt \ OLPOSt