22. štev.
V i^iinijAiii, v torek 25. februarja 1879.
Letnik VII.
Inseratl ae sprejemajo in velji triatopna vrsta:
8 kr., če se tisk» lkrat, „ „	i, 2 n
n n ii n ^ n
Pri večkratnem tiskanj Be •ena primerno tmanj&a.
Rokopisi
ae ne vračajo, nefrsnkovana pisma 8e ne aprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 16.
umiti» lisi za slovansKi u aro d.
Po poŠti	prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — k
za polleta	. . 6 „ —
za četrt leta	. , 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . , 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden io sicer v torek, četrtek in soboto
Opomin v pogledu na novo ministerstvo.
Rešitev ministerske krize v smislu usta voverne strauke kaže nam jasno dovolj, kako malo ozira se še jemlje na slovanske narodnosti naše polovice, na Čehe, Poljake, Rusine. Slovence, Dalmatince, Italjane Stranka in mi nisterstvo, ki je kri od njene krvi, sta prišla že tako ob zaupanje, da je bilo težko pričakovati, da bi se zamogla ta vlada še dalje na krmilu vzdržati. Vendar se je to zgodilo. To nam bodi glasen opomin, da na Dunaji vsako pot raje nastopijo, nego pot sprave s Prago ali Ljubljano; opomin, da se ne smemo zanašati na miloBt Dunaja in na preobrat politične sisteme, temveč naša prva in edina skrb mora biti, da se doma utrdimo, da naredimo iz celega naroda eno samo čvrsto, kompaktno stranko, ktera bo edina moralna gospodovalka po vseh slovenskih pokrajinah. Kedar iz svoje Brede tujo luliko iztrebimo in ves narod v eni misli zedinimo, v misli omike in napredka na podlagi slovanskega jezika, potem še le postanemo faktor , s kterim bodo na Dunaji računati morali. Sedaj je o Slovencih vse tiho, še tisti ljubljanski dopisi po dunajskih časnikih 80 izostali; nasprotniki nas čisto prezirajo, kakor bi nas ne bilo, ker mislijo, da smo prišli ob vso moč in veljavo, odkar so nam vzeli po znanih sredstvih kranjski deželni zbor in odbor. Mi pa se za to preziranje ne smemo nič zmeniti, ampak na tihem krepko pripravljati se na prihodnje volitve v državni zbor. TačaB bomo imeli priliko, dokazati, da smo, da še krepko živimo, tačas lahko dosežemo, da bodo naši nasprotniki strmeli, videti , koliko smo v šestih letih napredka storili. Ko
Ubogi Muhzin.
(Dalje.)
Mož umrle in pogrebci začudeno gledajo razdrapanega berača in se srdijo nad njim, ki se je predrznil red sprevoda motiti. Muh-zina to ni zadržavalo, hitro odgrne prt iz obličja mrtveca.
Lepa mlada žena, ki je v trugi ležala, zares enaka je bila Eminhi, Muhzinovi ženi. Smrt je velika umetnica. S samim pihom naredi človeško obličje eno drugemu zelo enako.
— Ni umrla I — zaupije Muhzin čudečemu se ljudstvu. — Jaz zamorem storiti, da ona vstane, potem bote čuli, da bo mene, ki že celo leto tukaj na njo čakam, svojega moža imenovala. S poti I Če ne, bom pobijal, moril in vas proklinjal I Da mi ne pokopljete v zemljo te, ki živi 1
Pogrebci so se ustrašili zblaznelih pogledov in groznega govora Muhzina. Kadileškir, ki je svojo ženo strastno ljubil, zveselil se je, ko je čul besede Muhzina, da zamore on ljubljeno ženo spet oživiti. On sam mu napravi prostor, da stori čudež.
smo lansko leto na Štajarskem pri volitvah v deželni zbor tako sijajno zmagali, so se ustavoverci kar za glave prijemali in začeli so o „vindišarjih" vse bolj spoštljivo govoriti. Ako o prihodnjih volitvah v državni zbor ravno tako zmagamo, bomo vsakako nekaj političuega upliva pridobili.
Spravo s Slovani pride vsakako kmalo na dnevni red. Pa zdaj se govori le o Čehih; po prihodnjih volitvah moramo pokazati, da se je treba tudi na nas ozirati; in več sedežev ko si pridobimo, več nas bodo v račun jemali. Zato mora biti naša narodna skrb in dolžnost da se že zdaj začnemo pripravljati na prihodnje volitve, in da Be ne vstrašimo nobenega truda, nobene žrtve, kajti od teb volitev je mnogo odvisno. Posebno pozornost moramo obrniti na Koroško, ker to vendar ne gre, da bi koroški Slovenci brez poslanca bili. Ker so znane tamošnje slabe razmere, treba je, da drugi Slovenci Korošcem na pomoč pridejo. Sploh naj bi se ustanovil centralni volilni odbor v Ljubljani, kteri bi moral pri izbiranji kandidatov vestno postopati in postaviti le take, ki imajo kaj upanja, da zmagajo, ne pa takih, ki se za vse volitve nič ne brigajo in se še svojim volilcem ne predstavijo, čeravno so v dotičnem kraji morda celo neznani. Bogatejši Slovenci pa naj bolj globoko v žep sežejo , ko doslej, ker brez stroškov nobena reč ni, čeravno mi nimamo navade, glasov kupovati, kakor se je pravilo o nekterih nasprotnih poslancih; pa razširjatev oklicev itd. je dovoljena in tudi denar stane. Na delo toraj I
K reformi vseucilišt-nih naukov.
(Konec.) II.
Poglejmo sedaj na nektera vprašanja notranjih reform vseučilišča.
1) Mi smo se sami ob svojem času prepričali, da je resnična opazka našega poročevalca, da se na avstro-ogerskih vseučiliščih jako zanemarja „občno izobraženje", z druge strani napačno je mnenje, kakor da bi v Nemčiji v tem oziru bolje bilo: gotovo ni za dlako bolje.
Pred vsem v Nemčiji ni posebne ustanove, ktero.bi bili predstojniki bogočastja uveli glede splošne izobraženosti, dijaku je naravnost prepuščeno, jeli si hoče in kako jo si bode napravil. Vendar bi morala država prisiliti dijaka, da eno leto ali en tečaj — kar se nam zdi premalo — posveti izključljivo temu, da si pridobi občne izobraženosti. Ako se v nekterih nemških državah nahaja zapoved, da mora dijak v teku triletnega strokovnega tečaja poslušati po en „collegium philosophicum" v prvih štirih semestrih to nima zato nobene praktične koristi, ker je število in važnost strokovnih kolegij preveliko in so danes pri večjem napredku posameznih disciplin zahteve nasproti dijakom precej poskočile. K temu pridejo še nektere nevesele okolščine. Duh časa še vedno odsvita v mladini|, in tako je tudi naš čas karakterizirajoč (značajoč) duh ma-terijalizma nadihnil mnoge dijake, da zanemarijo vse discipline, ktere ne spadajo k „nauku trebuha."
K temu se pridružuje veliko zlo, da gotovo polovica dijakov potrati prva dva tečaja njihovih akademičnih naukov z vživanjem aka-
Muhzin izvleče malo mazilno pušico izza pasa in jo odprč. V njej je bilo rumeno mazilo pomešano z zlatozeienkastimi pičicami. Muhzin prepričal se je že poprej čarobnega uspeha tega mazila. Pomočil je namreč prst v njo in opekel se je tako, kakor da bi bil prst v vrelo olje utaknil.
Ta nenavadna posebnost mazila prepričala ga je o njeni čarobnosti.
Muhzin se toraj ni mudil, pomoči prst v mazilo in pomazili z gorečo pobožnostjo obrvi in ustnice umrle žene. Pogrebci in mož mrtve pričakujejo z zaprto sapo vspeha mazilenja, najvernejši pa ga je pričakoval Muhzin sam.
Mesto da ae oči in ustnice odpro, postali so pomazileni deli trupla črni, koža se je raz-počila in namehurčila. Celo obličje postalo je spačeno.
Muhzin se močno prestraši. Vspeh ni bil tak, kakoršnega je pričakoval. Pogrebci so začeli godrnjati, kadileškir zgrabi Muhzina za vrat in ga na tla podere.
— Prokleti copernik, ki si spačil obraz moje ljube mrtve žene, postani ti živ tak, ka-koršno si mrtvo naredil I
—	V ogenj z njim I — vpijejo tudi razjarjeni pogrebci — v ognjeno jamo z malikoval-cem, s copernikom, ki mrtvece pači. —
Sožgali bi bili Muhzina, ko bi ne bil k njegovi sreči navzoč tudi sultanov namestnik, paša iz Damaska. Ta, vidé, da Muhzin ni ma-likovalec, ampak le skoro zblazneli, zapove čavšim (bričem) Muhzina zgrabiti, ga h kolu privezati ter mu jih 8 korobačem dve sto na pleča našteti. Potem ga zapove pred se pripeljati , da pove, kako mu je na um prišlo, da se je predrznil mrtvo ženo kadiliškira popačiti.
Muhzin pripoveduje paši o čarobni prikazni, ktera ga je tu sem poslala, in zagotovi, da mu ni bila volja mrtvo ženo spačiti, pač pa, da jo oživi.
—	O ti ubogi Muhzin — odgovori paša, kako velik bedak si ti, da se pustiš tako obedariti! Gotovo te je nekdo prav hudobno za nos vodil. Eminha, žena kadileškira, je tu rojena in in je vso svojo mladost med nami preživela, kako bi bilo toraj mogoče, da je bila ona pred letom tvoja žena ? Tista meša, ktero ti je goljuf dal in te zagotovil, da je čarodejno ma-
demične svobode, tako da na G semestrov preračunani strokovnji nauk skrči se na 4. Koliko dijakov bode še stalo za daljo izobraženje? Žalibog resnica je; z nježno odgojo občne izobraženosti slabo je tudi na nemških vseučiliščih. Tu bode pomagalo samo, ako se zopet uvede ustauova, ktera je bila poprej n. pr. na Bavarskem, po kterej je vseučiliščni poslušalec (slušatelj) moral posvetiti določen čas (prej 4, pozneje 2 tečaja) izključljivo dopolnitvi svoje splošne izobraženosti. Na konci in v teku one moral se je dijak podvreči sku šnji iz poslušanih glavnih predmetov; naprava take skušnje bila je pogoj za prestop v stro kovni nauk. Misel take uredbe izhaja prvotno od jezuitov; ali samo za to ne mora se ravno zavreči; kterega so jezuiti posnemali, imel je mnogo didaktične prednosti.
2) Akademični nauk, kakor se še sedaj predava na nemških in avstrijsko-ogerskih vseučiliščih posebno od juridičnih profesorjev, se ne razlikuje od akademičnega nauka pred 500 leti, vedno se še predava '.tako, kakor da bi bil glas profesorja edini organ priobčevanja znanstvene tvarine, kakor da da bi ne bilo še nobene tiskarske umetnosti. Tako se najlepše čas potrati s predavanjem in zaznamovanjem, pa ako se pogleda, kaj nosi slušatelj domov črnega na belem, vidi se, da je to veliko sla-beje po obsegu, kakor najslabša šolska knjiga — popolnoma naravno, kajti nobeno predavanje ne more toliko podati, kolikor je v šolski knjigi. Mislimo si profesorja, kteri nema dne predavanja,kteri ne razumi se svojim predavanjem pri poslušalcih uzbuditi niti interesa niti razumnosti, česar mnogokrat ne morejo niti uajučeneji profesorji, takrat je najbolje za dijaka, da svoj nepopolen „zvezek" vrže v zapeček in da si napravi kakšen kompen-dijum. Kaj so tedaj koristila draga „predavanja"?
To je velika napaka in da se odstrani, predlagamo: Vsaki profesor prava dolžan je tiskati dati obris svojih predavanj, kteri obsega kratko in pregnantno glavne temelje o predmetu posameznih paragrafov (odstav kov).
Sedaj se največ časa potrati z obširnim razlaganjem in zapisovanjem teh glavnih temeljev, ako se pa sprejme naš predlog, profesor te glavne temelje, ki leže pred njim in dijaki, kterih pazljivost se tako ne odvrača z vsakim težkim in sovražnim zapisovanjem pride, razlaga in razjasnuje s primerami. Vrh tega bi imel tak način prednost kontrole profesorja, ker se vendar vidi, kaj on uči, med tem ko se to od profesorjev, kteri nič ne napišejo, nikdar ne zve.
Slednjič ne moremo zamolčati, da ue spregovorimo o pravniškem nauku, kteri je premalo praktičen. Temu se ne moremo čuditi, ker na čudovit način ni niti najsplošujeje na-redbe, da bi profesor prava nekoliko — mi bi zahtevali tri leta — moral biti v pravnej praksi, bodi si pri sodniku ali pri odvetniku; pa vendar bi imel on odgojevati praktične ljudi, a ne zopet profesorja! Mi posebno prevdar-jamo kolokvija, ktera bi moral profesor imeti z dijaki. Kdo tega ne ve, da vsaki najhitreje spozna praznine v svojem poklicu , ako se li mora ustmeuo izraziti, kar se je naučil?
Enako važne in posebno koristne so vaje in razprave pravnih slučajev, naj Bi bode ustmeno ali pismeno; tu sem spada posebno tudi praktika iz državljanskega in kazenskega prava. Naravno se profesorju z ravnanjem takih vaj trud poveča, a z ozirom na veliko trajno korist tako dobljeno, ne more se v ozir vzeti trud profesorja. A v resnici ne more to vedno tako ostati, kakor je sedaj, da se profesor popne (se vzdigne) na kateder, pa tri četrt ure razlaga, a dijak med tem časom piše, kar hoče iu more — pametno ali neumno — potem profesor porine v žep svoja scripta — m se zgubi.	Prevel — m —
žilo, ni drugo ko pekoči strup, s kterim se namažejo po kugi napadeni, da jim navleče mehurje po životu. Vsak drviš pozna to mazilo. Bodi pameten, končaj svoje potovanje, vrni se domu v Carigrad k svoji prejšnji kupčiji. Na pot ti pa še želim, da bi te doma še večja nesreča ne pričakovala.
M u h z i n poljubi poštenemu paši roko in poda se potem, ko od njega še nekoliko denarjev za pot prejme, v razdrapani opravi, z razbitimi plečami, potrtim srcem in na pol zmešanim duhom na pot.
čez več mesecev prileze reven in bolan v Carigrad. Domu je prinesel vbod sulice ledjih, kterega mu je zadjal roparsk Beduinec in praske štirih zobov pardela na stegnih, kteremu so ga na pol mrtvega oteli.
Boga še več skušati si ni upal, zadovoljen je bil s tem, kar mu je trpljenja do se-paj naložil. Namenil si je, se tudi dalje s svojo kupčijo pečati. Obiše toraj svojega vrlega pri jatelja Ali Ilodžija, kteremu je pri odhodu svoje dragocenosti v varstvo dal.
Ta sprejme vračajočega se prav srčno.
— Dobro, da si le spet tukaj, dragi Muh zin ! menil sem že, da si poginil, ko nisem toliko časa nobenega poročila od tebe dobil Vsaki večer sem molitvico molil, da ti AUah dovoli, da se povrneš.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 24. februarja, V državnem zboru se prepirajo zdaj zavoljo novih zemljišnih knjig. Že pred desetimi leti, tedaj 1. 18G9, se je sklenilo, da se imajo napraviti nove zemljišne knjige, češ, da stara vcenitev ni pravična, in da ene bolj žuli, ko druge; pravi uzrok pa je bil, najti novih zemljišč, ki so bila do zdaj brez davka, in tako zemljišni davek pomnožiti. Na Pruskem se je taka vcenitev izvršila v treh letih, pri nas je zdaj že deseto leto, pa še pol dela ni storjenega, in pravijo, da bi bilo treba še šest let, prej da se delo dožene. Vlada pravi zdaj, da stvar prepočasi naprej gre, in hoče privatne cenilce odpraviti in jih nadomestiti z uradniki. Tudi se imajo odpraviti reklamacije. Tako postavo je vlada predložila državni zbornici, in kakor se kaže, bo tudi sprejeta. Največ jej nasprotujejo Poljaki, pravi se, da zato, ker je v Galiciji mnogo sveta, ki nikjer ni vpisan v zemljišni knjigi. Poljski poslanci pa zopet sumničijo vlado, da hoče vcenitev samovoljno izvršiti, ker jo hoče izpeljati s samimi uradniki. Poznejše reklamacije ne bodo nič pomagale. Na ta način se bodo kaznovale opo-zicijonalne dežele, posebno Galicija. Zdaj se je potrošilo za novo vcenitev že 22 milijonov, in kar naenkrat hoče vlada vse ustaviti iupo novem načinu do konca dognati. Poljski po slanci ne pričakujejo pravične cenitve po novi postavi, ker bo vlada uradnike pritiskala, naj hitro delajo, in bodo ti kar samovoljne številke v bukve vpisavali, samo da brž končajo svoje delo. Poslanec Javorski misli, da se ne bo našlo toliko nevcenjenih zemljišč, kakor vlada misli. On meni, da reklamacije ne bodo
nič pomagale, ker bo prišlo toliko pritožeb da se dotična komisija še nanje ozirati ne bo mogla. Govornik konečno toži, da se poljedelca nihče ne usmili, ko sam Bog.
Poslanec H e r b b t je odložil svoj mandat delegaciji.
Vnanje države
V	Nemčiji je velik prepir med „čolnarji" in med „svobodnimi trgovci." Ena stranka, kterej na čelu stoji Bismark sam , hoče upeljati eolnino za vse izdelke. ki pridejo iz tujega. Druga stranka, ki jo vodi nekdajni minister Delbrück, pa hoče svobodno izvažanje in dovažanje vsakoršnih izdelkov. Bis-marku očitajo nasprotniki, da on kupčije nič ne razumi. Bismark pa hvali Delbrücka, da je moder mož, in pravi, da je zmiraj poslušal ga (Delbrücka); potem pa, ko je Delbrück odstopil, je moral on sam (Bismark) po svoji glavi trgovinske politiko delati, in njemu se zdi, da ima prav o vprašanji eoln ne.
Bizmark je tudi jezen na liberalce, ker je hotel upeljati monopol na tobak, pa ga niso hoteli podpirati.
Iliimiiuei so izpraznili Arab-Tabio.
V	Trnovem na Ilols>«r*liem se
bo te dni sešla narodna skupščina bolgarska. General Dondukov-Korzakov se je že tje podal.
Turški general Ntilejiiiitit paša je bil obsojen na šest let pregnanstva v Bagdad.
Na Franeotkem ue vedo ali bi pro-gnane komuniste oprostili ali ne. Louis Blancje predlagal,naj se vsi oproste. Narodna skupščina pa je zavrgla ta predlog s 349 proti 99 glasovi, pa sprejela vladni predlog, vsled katerega je pa tudi več ko polovica prognancev opro-stena. Kar jih še ni, bodo pa pozneje. Tedaj sta si oba predloga kolikor toliko enaka, samo da je vladni bolj političen, ker se mnogi ljudje komunistov boje, in s tem, da neče vsih spustiti iz prognanstva, hoče vlada pokazati, da komunisti tudi zanaprej ne bodo smeli počenjati, kar bi hoteli.
Angležem se v Afriki slaba godi. Kakor se poroča iz Londona, so Culu-Kafri zajeli generala Pearsona, ki ima 1200 mož, in se od njega nič ne zve več.
Izvirni dopisi.
Iz lijnhljane, 21. febr. (Vreme. Bolezni. Pijače in jedila.) Vreme imamo res čudno, vedno dež in sneg, meglo in blato ; zato pa tudi vse boleha in cela Ljubljana je ena sama velika bolnišnica. Ni treba, da bi k nam kuga prišla , ker ljudje v Ljubljani tako že grozno mrjo, na dunajski cesti ne vidiš druzega, ko pogreb za pogrebom. Da ljudje zbolijo, kriva je dostikrat tudi pijača, ki je po nekterih krčmah tako slaba,, da je škandal. Prišel sem unidan v neko krčmo, izpil sem en sam maselc piva, pa me je takoj začela glava boleti, in prav slabo mi je bilo po njem. Sploh imamo po Ljubljani strašno slabo pivo, še po tistih hišah, kjer ga sami kuhajo, ni nič vredno. Ravno taka je zvinom; komaj da so kake tri ali štiri krčme v Ljubljani, kjer se dobi dobro, uepokvarjeno vino. Deloma ga preparirajo s špiritom in tobakom, da je bolj „močno", deloma imajo takozvani „holnvein", ki ti kar usta vkup zvleče, če ga pokusiš. Mestni fizikat, ki se tolikanj boji trihin, da si je kupil nalašč mikroskop, da jih bo iskal po prešičih, čeravno za trihinami pri nas še nobeden ni zbolel, naj bi svojo pozornost raje na slabo pijačo obrnil, po kteri vsak dan mnogo ljudi zboli I Bralo se je onidan po
časnikih, da je šla deputacija dolenje-avstrijskih vinorejcev k cesarju pritožit se zoper narejena vina, ki so dače prosta, ker se kar doma narede in jim ni treba šrange pasirati, in tudi vožnja nič ne stane, tako da pravo vino s tem izdelkom ne more v ceni konkurirati. Res čas bi bil, da bi se tem „pančar-jem" enkrat na noge stopilo I Ravno taka je z žganjem. Zdaj ga že vsaka baba dela iz špirita in ga prodaja. Pri Giontiniju je naznanjena nova knjiga, „kako se vsake baže žganje naredi". Ni bilo treba slovenske literature obogatiti s to zanimivo knjigo, ker„šnops" delati ni nobena umetnost: vzemi špirita in vode, pa je gotov; če prideneš malo pelina, imaš „grenkega", če prideneš malo brinjevega olja, imaš „brinjevec" itd. Gospodar take žga-njarske štacune je „trgovec" in poštenega rokodelca čez ramo pogleduje ; saj se žganjarija celo strinja s častjo mestnega odborništva, kakor vidimo pri g. Lasniku. S to nemarno pijačo se bo ves naš rod pokvaril, posebno pa se širi po Slovenskem, ker so ljudje prerevni, da bi vino pili.
Žganje in loterija sta zmirom znamenje revščine; bolj ko bo revščina pritiskala, bolj bodo v loterijo stavili in žganje pili. Ko bi bila že poštena rakija iz brinja, sliv itd., naj bi jo pili; pa to žlindro, kakor jo pri nas brez vsega nadzorstva prodajati smejo, to je že od sile. Res bi bilo želeti, da bi se od špirita visoka dača pobirala, kakor je poslanec Luck-mann nasvetoval. Ob enem je pijača zelo draga. Vinska cena neče pasti, čeravno se ga je lani toliko pridelalo; pivo pa ni nikjer tako slabo in tako drago, ko v Ljubljani. Čudno je tudi to, da so žemlje tako majhne , ko je vendar pšenica tako po ceni. Videti je, kakor bi bili vsi ljubljanski peki zmenjeni. Peki so sicer pošteni, večidel narodni možje, pa da bi pri tem kupu pšenice kruh ne mogel veči biti, to mi ne gre v glavo.
Iz Žuliiic na Dolenjskem, 20. febr. Naj Vam sporočam, da so se v kratkem primerile tu tri žalostne prigodbe.
Meuda že meseca septembra se je zgubil tukajšnji krčmar in cestar Matija Berlan (Ma tiček) na Lobčku nad Žalino pri grosupeljsko' krški cesti. Vgibali so eni, da je šel v Bosno, drugi, da je šel prostovoljno v zapor, kamor je bil obsojen zarad nekega prepira s fiuan-carji. Pa ne to ne ono ni bilo resnično. Zadnjikrat so ga videli v Ljubljani pri znancih v krčmi; rekel jim je, naj počakajo, da bo kmalo nazaj prišel; pa ga niso več videli. Še le 29 prosenca so ga našli v gozdu pod Lesičjem v v šmarski fari mrtvega z odtrgano glavo, nad njim pa oprte na drevesu privezane, za ktere se je obesil; truplo je bilo že močno nagnjito in od žival razjedeno. Prepeljali so ga v Šma-rijo in ondi po sodnijski preiskavi pokopali. Zapustil je ženo vdovo, ki mu je ta čas dete porodila, in še druzih 6 mladoletnih otrok Menda ga je strah pred kaznijo , ali skrb za preživljenje sebe in svojih toliko omamila, da je obupal.
Skoraj ravno o tem času (19. jan.) je na Plešivici (v žalski fari) vtonil 31eteu otrok v domači luži (mlaki), ko je neopazovan šel čez led in je skoz luknjo pod led zginil. Starši res ne morejo nikoli zadosti paziti na svoje majhne otroke.
Tretja nezgoda pa je bila 11 t. m. na Vrheh krške fare, kjer so neki ženitovanjski voglarji ubili 28letnega mladenča reservista iz žalske fare s kamnom po glavi, da je čez 2 do 3 ure brez duhovna umrl. To je sad poročnega sleparjenja in voglarjenja in živinskega
nezmernega popivanja na ženitninah. Svarjenje duhovnov se jih ne prime, zato pa britek sad okušajo. Morilca in sokrivce imajo že priprte.
Naj bi vender že gosposka z vso ostrostjo omejila žganjarije in nezmerna ženitovanska gostovanja ter pri njej navadna zapiranja potov iu napajanja ponočnih sleparjev , pa tudi cerkev v njenem prizadevanju bolj podpirala; potem ne bi bilo zmiraj veče zdivjanosti med ljudmi.
Koncem dovolite še vprašanje: Kakovi križi so najboljši in trajniši za pokopališča veliki križ na mirodvoru), ali železni ali leseni, ali iz druge tvarine? Železni, pravijo, da hitro zarjovejo čez zlatnino , pa so tudi menda najdražji. — Naj bi kdo svojo skušnjo razglasil v „Slovencu" !
I/ Ituvca, 10 februarija. Z nebrojnimi zaprekami se je pred letom rodila čitalnica v Bovcu, ki je na domači zemlji od nemškutar-ske Btranke, čeravno nedolžno kot novorojeno dete, marsikaj grenkejega pelina požreti morala; pa pogum in srčnost sta jo navdajala in pravična reč je zmagala. Sedaj sloni na trdni podlagi, udje se množijo in narodna stvar napreduje, da je veselje. Pevci pevke in celo otroci se urijo v petji pod vodstvom marljivega učitelja g. A. Stresa. V deklamacijah je podučeval do sedaj g. P. Kobal, Bovčanom nepozabljivi dekan, ki je svojo dolžnost, dušnega pastirja, krajnega nadzornika in tudi iskrenega narodnjaka vestno spolnoval. Za časa svojega vrlega in vnetega pastirovanja se je posvetil tudi narodni prosveti. Bil je in je narodnjak v pravem pomenu besede, njemu gre prva zahvala, da se je v Bovcu čitalnica ustanovila in da se je ljudstvo, ki je poprej dremalo, izbudilo iz narodnega spanja. Škoda, da nam je osoda nemila, to je da njega, ki je bil dika naše narodne čitalnice, ni več v naši sredi. Preselil Be je 12. t. m. v svojo novo službo dekana v Šentpetru pri Gorici. Težko Bmo ga pustili. Dan njegovega odhoda iz Bovca bil je za nas res tužen. Verno ljudstvo je pokazalo, da ga res ljubi.
V cerkvi se je poslovil 9. t. m. od svojih vernih ovčic, ktere so milo jokale in zdiho-vaje svojo žalost izrazovale. Videl sem pred njegovim odhodom obilo število otrok in re-vežev zahvaliti se mu za prejete dobrote , ki jim jih je obilno delil. Bil je pravi oče svojim ovčicam tudi v materijalnem obziru. Revežem je pomagal mnogokrat prav izdatno, zato ga zelo pogrešajo in britko po njem žalujejo. Ni čuda, da je bil priljubljen, saj ga je vsaki ljubiti moral, kdor ga je poznal. Da ljudstvo take možake časti in se jim pri odhodu hva ležno skaže, ume se samo ob sebi. Njemu na čast je napravila bovška čitalnica 9. t. m. be sedo, ktera se je vršila v najlepšem redu. Drugi dan po besedi skazali so mu pevci, pevke in drugi narodnjaki ovacije , kterih še v Bovcu ni bilo. Tudi starešinstvo z županom na čelu ni izostalo skazat mu svoje čutje lju bežni. Sprejelo ga je z drugimi čitalničarji in merodajnimi osebami (bilo jih je še čez 50.' na Srpenico , kjer so se ločili od svojega vr lega dušnega pastirja, ki je 3 leta iu 7 mescev vspešno iu navdušeno delal za blagor svojih mu izročenih duš. Bog živi takega pastirja!
Tt Dunaja 19. febr. (Konec.) Pot, po kteri hočejo društveniki namene dosezati, so zbori Ne bo jih preveliko, da bi ne mogli svojih nalog izvrševati. Pomislimo samo, da bo v letu kakih 20 rednih zborov. Okoli toliko društve-nikov bo tudi društvo imelo vedno. Pride te daj poprek vrsta enkrat na enega uda za
predavanje. Celo leto se posamezni ud lahko na to pripravlja in trud utegne nazadnje pokazati lep sad. Tudi tukaj velja: „non multa, sed multum". Delovanje je tedaj omejeno, da se pokaže tem rodovitniše.
Pri omenjenem namenu ima društvo za prvo voditeljico vedo in umetnost samo. Veda in njeni naravni zakoni ostanejo nam najsta-novitniši in nepristranski vodniki. Zaradi tako imenitnega vodstva, nepremakljivih vednostnih zakonov se nam tedaj ni bati društvenega razpada. To je veliko tolažilo. Vedavodnica daje našemu društvu razločni značaj od drugih društev.
Tukaj vemo pri čem smo, za kaj prise-zamo. Noben zunanji dobiček nas ne more zavesti. Kar nam veda zaukaže , tega se bomo neprestrašeno držali. To je velika zaslomba. Mi ne okamenimo, ampak korakamo za vedo in za boljšimi mislimi, kjer resnice niso do-gnane. Značaj pri nas ni nezmotljivost, pač pa napredovanje po potih boljšega utemeljevanja vseh onih strani, ki se nam še vedno ponujajo kot nerešena prašanja. Kakor se vidi, ima društvo resnoben značaj; brez pravega povoda se pri nas nič ne izpremeni ali ne sprejme.
Veda in umetnost nam podajate tla, na kterih nam ni omahovati. Ne bodo nas zavajali z začasnimi dobički, kakor pogostoma mladino uporabljajo. Na zakon h vednostnih hočemo stati. Po takem nam ni omahovati; po takem se nam ni bati, da bodo drugi podirali, kar smo mi zidali. Po takem imamo trdno upanje, da se zastonj ne trudimo. Kar storimo, trdno bo, če bo tudi malo. Tako se nam duševna moč ne potrati na svojo lastno škodo, na posmeh sovražnega duha in na pomilovanje milo sodečih zanamcev. Zaradi vodstva nam toraj ni treba omahljivim biti ali se bati brezznačaj-uosti in brezvspešnosti.
Ali je naš narod velik ali majhen, ali ga sovražne moči uničijo, ali pa se ohrani pri daljnjem življenji: kar mi na podlagi vede storimo, nikdo ne bo obsodil, dokler bodo naravni in vednostni zakoni zaukazovali.
Vse je zdaj na tem, v vednostna tla zaupamo, in da po takem najprej sami trdno stojimo, in da se vsaktere pesimističnosti ogib-ljemo v našem krogu.
Jasna načela, omejeno delovanje po močeh m razmerah, naj nas varujejo vsaktere obup-nosti in omahljivosti na znotraj. Zato pa nam je treba resnobnim biti.
Udje bodo v društvu razne starosti iu moči. Vsi skupaj pa imamo namen podučevati se med seboj. Odkritosrčnost je tukaj potrebna v prvi vrsti. Vsak pove svoje misli pri predavanji, in vsakemu brez razločka, pa tudi brez strasti povemo, kakor mi mislimo. Naj se nikdo ne ustraši, zaničevali se ne bomo. Spo-pravami neodobrenih misli se sami krepimo in bistrimo, kakor on, ki nam skuša svoje misli utemeljevati. Brez utemeljevanja ničesar ne sprejmemo. Najzrelši ud med nami bo moral ukloniti se boljšim razlogom. Taka enakost pred veduostnimi načeli našemu društvu obeta mir, kakoršnega druga društva ne morejo imeti iz istih vzrokov.
Vednostni predmeti pa potrebujejo tudi mirnega pojasnovanja in brezstrašnega opore-kovanja. V našem društvu osebe same na sebi ne poštevamo, iu oporekali bomo, ne osebil ampak samo predmetom; kolika napaka bi bila, ko bi se med soboj sovražili, izpodkopa-vali ali zasmehovali, kedar nas eden preseže v razlaganji še nerešenih prašari I Pri nas bo tedaj notranje sloge iz notranjih vzrokov po-
treba. Tolaživno je za nas, da bomo imeli zares opraviti samo s predmeti, ki nam kažejo, kje je veča resnica, ne pa zunanji dobički.
Kakor pa zaupamo v složnost, ravno tako ne želimo živeti v prepiru zunaj društva.
Povdarjal Bem že, da društvo naše je sebi namen in na Slovenskem edino kot tako. Druga društva imajo druge nemene. „Slovenija" dunajska ima širje delovanje. Ona je potrebna za spoznavanje in medsebojno razve-Beljevanje. Društveniki so v njej vsi vseučiliš čniki brez razločka , pri nas bi ne mogli vsi biti, ker nimajo volje ali česar si bodi za naš namen. Načelno dovoljeno pa je vsem v naši društvo stopiti, ako jim je mogoče namenom tega društva služiti.
Ravno tako je jasno , da nismo proti no benemu zavodu v slovenski domovini. Tega bi še povdarjati ne bilo treba, ko bi naša načela že jasna bila tudi na zunaj. S tem pa ni rečeno, da bi ne smeli biti mi drugih mnenj, kakor so ali naši zavodi ali pa posamezni na rodni delavci v krogu skupnega delovanja.
Ker hočemo samo naravne vednostne zakone imeti za vodnike, smo nasprotniki vsem onim, ki kažejo nenaravne poti narodu slovenskemu. Kjer smo naspr tniki, zametujemo samo predmete in razloge, ne pa osebe.
Podučevati se damo, iu sprejmemo vsak boljši razlog po skupnem premišljevanji. Prisiliti Be pa ne damo z nobeno izgovor-nostjo in nobenim dobičkom, ki bi se nam ponujal zunaj resnice. Za vse poduke smo enako pripravni in hvaležni; ali nauki morajo biti prepričevalni.
Za-se torej hočemo popolno prostost na znotraj. Vsak svojo misel pove, in na zunaj podamo po skupnem premišljevanji tudi kolek tivno mnenje, kjerkoli smo sposobni. Narodne pedagogične razmere pa bodo same takt na-rekale, da ne izrečemo, kar za narod ni. S to omejenostjo si pa vzamemo tudi mi pro stost, da zavrnemo in obsodimo vse ono de lovanje z vednostnimi razlogi, kjer se naša ko lektivna pamet ne ujema s komur koli.
Veda, resnobnost, sloga na znotraj, ne-pristranost na zunai naj tedaj povsem nas vo dijo v vsem delovanji. Če tudi zdaj ne pokažemo Slovencem toliko sadu, pa vedo naj, da želimo aejati in v prihodnje žeti. Koristiti hočemo najprej sebi, pa ne za svoj namen, ampak za posvečenje moči v prvi vrsti slovenski domovini.
Obljubimo si torej danes, da hočemo sku pno delovati in neprestrašeno potegovati se za resnico. Akademično je naše društvo, in z resnicami se kazati sebi, narodu in svetu —< to naj nam bo prva dolžnost in naj veča čast.
Domače novice.
V Ljubljani 25. februarja.
(Seje mestnega odbora 21. t. m.) se je z županom vdeležilo 19 odbornikov. Prvi pred met je bil vprašanje, kako naj mesto praznuje sreberno poroko Nj. veličanstev, cesarja in cesarice. Sklenjeno je bilo : 1. Izroči se cesarju adresa vdanosti po deputaciji; 2. na gradu 8e bo zjutraj 21krat s topovi ustrelilo, in po mestu bo igrala mestna godba; 3. ob 10. uri se odbor vdeleži slovesne sv. maše v stolnici; 4. mestnim revežem se iz mestne blagajnice tisti dan razdeli 200 gld.; 5. naredi se ustanova, da se vsako leto 24. aprila podeli eni revni mestni deklici, ki se hoče možiti, 100 gl. dote iz mestne blagajnice, drugo leto pa ravno ista svota 4 rokodelskim učen-
dajatelj in odgovorni vredik Filip aderlap
em; 6. zvečer napravi filharmonično društvo v gledališču koncert, za ustopnino; polovica dohodka se bode obrnila v prid otročje bolnišnice , po cesarici imenovane, polovica pa za učiteljske pripravnike. — V grozno dolgem poročilu je dr. Keesbacher hvalil mestnega fizika, in potem stavil predloge zaradi osnove sanitarne komisije, ki bi nas ruske kuge varovala. G. Jurčič stavi predlog, da naj se o nasvetih mestnega fizikata preide na dnevni red, ker pa to po pravilnem redu ne more priti na glasovanje, se glasuje o predlogih policijskega odseka, kteri se vsi sprejmejo. Na to se volijo v sanitarno komisijo gospodje: Ilorak, Lasnik in Doberlet; iz drugih meščanov pa Šantou in Gvvaitz. Po predlogu dr. Suppana bila je seja potem sklenjena.
(MaŠkarada v ljubljanski Čitalnici) bo drevi, kakor zvemo, tudi letos velikanska, vzla-sti bo dvorana zalo okinčana.
Eksekutivne dražbe.
26. februarija: 2. Jordan iz Površja, 1. Piškur s Pijave Gorice, 1. Cimerman iz Loke, 1. Mi-belič iz Bizovika, 1. Štrukelj iz Poljan, 1. Stobec iz Vnanje Oorice, 3. Žitnik iz Gradila, 1. Glinšek iz Ponove vasi, in Sužteršičeve tirjatvo na Visokem, vsi v Ljubljani. 2. MahorčiS in Kiedl iz Velikega Mračeva, 2. Jurečifi iz Kalca i Nukla, 3. Cerov-šek iz Smešič, 3. Levičar iz Goleka, 3. Pirman iz Površja, 3. Žnidaršič iz Močvirja. 2. Turšič iz Ardrova, 2. Buznik iz Podveniš, vsi v Krškem. 2. Dolenc iz Stare Loke v Loki. 2. Predovič iz Hrasta, 3. Klemenčič iz Mačkovca v Metliki. 3. Žele iz Trnja v Postojni. 1. Wolf iz Zbur v Mokronogu. 1. Korenčan iz Horjula na Vrhniki. 3. Jerman iz Jezera. 3. Ule iz Dolenje vasi, 3. Ponik-var iz Žerovnice, vsi v Logatcu. 1. Turk iz Topola in 1. Petrič iz Kaven v Ložu.
Razne reči.
— Pri mestnih volitvah v Kranji so bili 20. t. izvoljeni v I. volilnem razredu: Franc Dolenc, kupec, Peter Majdič, mlinar, Vincenc Mali, strojar, Henrik Pirker, profesor, Matej Sum, krčmar iz dr. Janez Steiner, odvetnik; v II. razredu: Janez Marenčič, kupec, dr. Janez Mencinger, odvetnik, Franc Omersa. kupec, Tomaž Pavšler, posestnik; Ferd. Sajo-vic, kupec, Kari Šavnik, lekarničar; v III. razredu : Maks Fok, milar, Janez Kumer, pek, Kari Gotzl, podobar, Janez Šifrer, svečar, Franc Šifrer, sedlar in Andrej Trebar vervar.
Umrli so:
Od 18. do 19. februarija: Viktorin Grcgorc, kont. o. 6 m., Antonija Grum, gost. o. 6 1., oba za božjastjo. Leopold Pleško, tiskar 23 1., za vne-tico možganske nirenice.
Od 19. do 22. februarija: Frančiška Petrič, mojškra 22 1., za srčno napako. Marjeta Šešek, gost. ž. 64 1., za mrtudom. Fridrih Jany, mež. o. 8 1., za vnetico vratu. Ana Gotzl, pod. ž. 72 l.r vsled starosti.
Listnica vredništva.
Gosp. Š. K. na Št. G. Vašega dopisa nismo prejeli, je moral že potoma kje obtičati.
Loterijske številke 22. februarja.
V	Trstu: 4, 60, 13, 24, 15.
V	Lincu: 37, 4, 6, 30, 45.
Telrurallčne dvnnrnr cene 24. februarja Papirna renta 63.46 — Sreberna renta 64 40 — ilata renta 76 90 — 18601etno državno Dosojilo 115 50
Hankin« akcije 791 — Kruditne akcije 230.--London
117 66 — Srebro —.—. — Ces. kr. cekini 6.48.-20-trankov 9.28.
Podpisani generalni zastop požarno zavarovalnega društva
„Phönix v Londonu"
(Phönix Assurance Gompany of London ilimitid)
se usoja objaviti, da je imenoval gospoda
Josipa Strzelba
za svojega glavnega ¡e»«t»|>iiik» na Kranjskem.
Generalni zastop v Gradcu požarno-zavarovalnega društva „Phönix v Londonu"
C- Liebscher.

Ozirajoč se na ta oglas si podpisano glavno zastopništvo usoja p. n. zavarujoče občinstvo vabiti na mnogobrojni pristop k temu požarno zavarovalnemu društvu „Phönix v Londonu."
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1782 in je najstarejša požarna zavarovalnica.
Gotovega denarja ima več kot 12 milijonov goldinarjev, toraj popolnoma sigurnost.
Društvo zavaruje za pošteno nizko ceno proti ognju, stanovanja in gospodarska poslopja, fabrike in mašine vsake vrste, zaloge blaga, pohištva, perilo, obleko, poljska in gospodarska orodja, živino, poljske in travniške pridelke; škode vsled podiranja in izpraznjenja kakor tudi rešitveni stroški se takoj povrnejo.
S pojasnili in načrti se bode v moji pisarni št. Petersko predmestje Al* ¡tO radovoljno postreglo.
Ponavljaje svojo prošnjo na mnogobrojno udeležitev, zagotavljam , da bo-dem skrbel za pošteno in točno rešitev vseh naročil.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Strzelba,
V Ljubljani 22. febr. 1879.	glavni zastopnik.

J. niovi nasleniki v Ljubjni.