Izhaja vsmk četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Posamezna št. 30— Ur NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione In abb. postale I. gr. ŠT. 166 TRST, ČETRTEK 8. AVGUSTA 1957, GORICA LET. VI. PRED USTANOVITVIJO SLOVENSKE BANKE V TRSTU Spet se ie razbesnela nacionalistična blaznost Pomislite na težke krivice, ki ste nam jih delali - Težka odgovornost tržaške Krščanske demokracije Vest, da j c rimsika vlada v smislu londonskega dogovora po skoro 3 lotili izdala naposled dovoljenje, da> si smejo Slovenci ustanoviti lastno banko v Trstu, je izzvala vihar ogorčenja v italijanski nacionalistični javnosti naših krajev. Prvi, ki se je ustanovitvi slovenskega denarnega zavoda odločno uprl, je bil videmski dnevnik Messaggero Venelo, kateremu se je taikoj priključili stari sovražnik Slovencev Alessi jev tržaški II Piocolo. Objavil je imena Ln naslove ustanoviteljev banke ter pozval davkarijo, naj jih pri odmeri dohodnine le krepko pritisne. BARTOLI IN POSLANEC COLOGNATTI Proti bodočemu slovenskemu zavodu s'o protestirale organizacije istrskih beguncev, siranlka tukajšnjih misovcev in znano nacionalistično združenje Lega Nazionale. Neofašistični poslanec Coloiguaitti je našlo vlil celo na predsednika vlade Zoli ja vprašanje, ali je resnična »neverjetna« vest, da se ho osnovala v Trstu slovenska banka. O tej pravi, da bo zasledovala »samo zahrbtne politične namene,« zakaj njena ustanovitev je z gospodarskih vidikov popolnoma nepotrebna. Novica — razlaga Colognatti Zoiliju — je izzvala »med meščanstvom preplah in zgra žanje.« Prebivalstvo primerja namreč težke gospodarske razmere, v katetrih mora živeti, z »neprestanimi ipolitičnimi in gospodarskimi ugodnostmi,« ki jih Italija daje Jugoslaviji in »tukajšnji slovenski manjšini.« Meščanstvo se je tega že »utrudilo.« Rim ravna tako »v prazni in neost varljivi utvari,« da bo s tem nastalo nekako »itailijansko-siloven-sko bratstvo,« Psi je pa v naših krajih nemogoče. Itallijani ne morejo namreč pozabiti, kako so jih tu »Slovani tlačili in zatirali.« Colognatti je zahteval od ministrskega predsednika pisan odgovor. Tržaška Krščanska demokracija proti vladi Proti ustanovitvi s)lovens)kega denarnega zavoda v Trstu je poleg neofašističnega poslanca seveda tudi Gianni Bartoli. V Piocolu beremo, kako je v tej zadevi osebno posredoval v Rimu pni finančnem ministru Andreottiju. iZnačilno za naše razmere je, da je vodstvo tukajšnje večinske stranke v tej točki potegnilo z — Bartolijem! »V odgovornih krogih Kršč. demokracije,« čila m o spet v Piocolu, »sodijo, da je zaskrbljenost,« ki jo je vzbudila med prebivalstvom novica o slovenskem denarnem zavodu, »upravičena.« Voditelji naših demokristjanov so se znašli torej v borlii proti Slovencem spet enkrat v istili vrstah s fašisti. Enako kot Colognatti nasprotujejo manjšinski ipolit iki Rima v naših krajih. Razlika je le v tem, da spadajo fašisti k opoziciji, medtem ko so naši demokristjani sestavni dej stranke, ki gospodari v državi, ter bi morali zategadelj svojo lastno vlado podpirati,.ne pa ji metali polen nied noge. Gospoda ima zares čudovite pojme o disciplini! Razen tega mora vsak pošten človek priznati, da je rimska vlada ravnala prav, ko ni zatajila svojega podpisa na londonski pogodbi. S tern da je dovolila banko v Trstu, ni namreč storila nič drugega, kot da je izpolnila mednarodno obveznost, iki jo je prostovoljno I. 1954 vzela nase. Kar od nje fašisti in demokristjani sedaj zahtevajo, je, naj požre dano besedo, zagreši potemtakem izrazito nemoralno dejanje. SLAVNA PRETEKLOST NAŠEGA DENARNIŠTVA Toda rimska vlada je ravnala pravilno ne le zato, ker je hotela spoštovati od Italije podpisano pogodbo, teimiveč je, ko je dovolila slovensko banko, popravila obenem eno najtežjih krivic, prizadejanih našemu narodu. Vedeti je namreč treba, da Slovenci teh krajev niso na področju finančnega gospodarstva in zlasti zadružništva nobeni novinci. Pred prvo svetovno vojno je naša zemlja bila prepletena z gosto mrežo hranilnic in posojilnic, ki so bile močnejše nego italijanske. Tudi v Trstu samem je kapital slovenskih denarnih zavodov presegali kapital Italijan-slkiih. tČe ne verjamejo nam, naj verujejo svojemu Ruggeru Fauru — Timeusu, ki je 1. 1914 napisali v knjigi Trieste, da velikih italijanskih denarnih zavodov v Trstu sploh ni: »Prava beda (lina vera miiseria) v primeri s sredstvi, s katerimi razpolagajo slovanske banke.« ■Ko je prisila k nam Itailija ter je zavladal fašizem, so pa ponosno zgradbo naših gospodarskih organizacij talko razdejali, da ni ostal kamen na Ikaimnu. Dne 18. jan. 1928 je vlada razpustila mogočno Zadružno zvezo v Gorici, ki je štela 170 zadrug, leto zatem je razgnala Zadružno zvezo v Trstu, v katero je bilo včlanjenih 140 zadrug. S tean je bil zadan smrtni udarec tudi hranilnicam in posojilnicam Slovencev, ki bivajo danes pod Italijo. POLITIKA ROPA IN NASILJA Od vsega, kar smo imeli v Trstu, sla ostala do zadnje vojne pri življenju le še dva zavoda: Tržaška hranilnica in posojilnica, ki so jo fašisti zatrli aprila 1941 ter izročili vse njeno premoženje Cassi di Ki sparimo di Trieste. Ta znani italijanski zavod razpolaga še danes nemoteno z 29 hišami ali njih izkupički v mestu, predmestjih in na deželi in nihče ga ni še prisilil, da bi vsaj plačal ka-terosibodi odšlkodnino za krivično pridobljeno tuje ipremoženje. Drugi denarni z.avod, ki nam je ostal do vojne, je bila Trgovsko-obrlna zadruga. Dne 18. avgusta 1941 so fašisti tudi njo uničili, in sicer s tem, da so jo primorali, naj se spoji z Banco popolare giuiliano, ki se je polastila njene imovine ter še danes uživa sadove lega nasilja. Enalko žalostno usodo kot v Trstu so dožive. li Slovenci tudi v Gorici. Če se tam sprehajaš po. glavnih ullicah, vidiš vsepovsod poslopja, ki ti kličejo v spomin politiko ropa in tatvin© iz dobe fašističnega barbarstva: tu vidiš na Korzu ponosno stavbo Zadružne zveze, Iki je danes v tuji posesti. Njej nasproti stoji nekdanja palača Centralne posojilnice, katero je zadela ista usoda. Nelkaj korakov dalije vidiš ob Ljudskem vrtu naj večjo stavbo v mestu, nekdanji Trgovski dom, sedež našega gledališča in Trgovslko-obrtne zadruge, iki so ga fašisti spremenili v sedež svoje stranke in kjer je danes nameščena Lega Nazionale. Če nadaljuješ pot do ulice Carduc-ei, ti vsaik Slovenec pokaže poslopje pod fašisti uničene Ljudske posojilnice, Iki je seve tudi v tuji posesti. Kamorkoli pogledaš, povsod spomeniki ropa, nasilja in tatvine! ANGLEŠKO-AMERIŠKI »DEMOKRATI« Ko so po .polomu fašizma zasedli naše kraje Angleži in Amerikanci, smo Slovenci upali, da nam bodo kot zastopniki zapadne demokracije popravili vsaj dol gospodarske škode, ki nam jo je povzročil fašizem. Saj je šla šlkoda po tedanji vrednosti lire v milijarde! Najmanj, kar smo od njih pričakovali, je bilo, da prisilijo posestnike ukradenega premoženja, da ga vrnejo zakonitim lastnikom. To smo smeli tembolj zahtevati, ker so zavezniki, brž ko so postavili nogo na ozemlje Nemčije in Avstrije, izdalli zakon, po ka- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA SESTALA STA SE HRUŠČEV IN TITO Pretekli teden je padla kot bomba v mednarodno javnost novica, da sta se Hruščev in Tito sestala tajno v nekem neznanem kraju Romunije. O čem sta državi)ika, obdana od najožjih sodelavcev, govorila, ne vemo, ali s'i lahko mislimo: prav gotovo o napadu, ki ga je Hruščev uperil v Pragi na Jugoslavijo, o pogodbi, po kateri 'bi morala Sovjetska Rusija dati Jugoslaviji [posojilo in pomoč v vrednosti 250 milijonov dolarjev, a je ni izpolnila, predvsem pa o položaju, Iki je nastal po odstranitvi Molotova in tovarišev. Po sestanku je bilo objavljeno1 poročilo precej splošne vsebine. Jugoslavija in Sovjetska zveza — je v njem rečeno — bosta prijatelj sik o sodelovali, vendar pod pogojem, da ostane vsaka država samostojna in neodvisna ter da se ne vtikuje v notranje zadeve zaveznika. To je, kar se tiče obeli držav. Glede dveh strank je pa bilo sklenjeno, da se bosta, čeprav ju ločijo, Ikoit vemo, precejšnje ideološke razlike, potrudili, da zavlada med njima »bratsko sodelovanje.« Da bi se izognili javnim prepirom in napadom, bo vsaka Stranka imenovala pri drugi posebno stalno predstavništvo, ki ho dajalo in prejemalo vsa potrebna pojasnila in informacije. To naj bi bili nekateri strankini diplomati. Kaj pravijo v Ameriki S tem sta Hruščev in Tito sklenila premirje. Medsebojne javne polemike naj prenehajo, dokler Hruščev po zmagi nad stalinovci ne utrdi in ostali svoje oblasti. To je pomoč, iki jo proži Tito Ilruščevu, in z njo so zadovoljni tudi v Ameriki. V sporočilu je še rečeno, da je potrebno »odstraniti ovire«, ki stoje še na potu popolnemu sporazumu med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo. V Ameriki pa seve ne manjkajo tudi ljudje, opominjajoči vlado, naj Titu ne zaupa, ker bi se utegnil vrniti v naročje Moskve ter s tem v.njeno odvisnost. Vladni krogi v Washingtonu so pa oprezni in se nikakor nočejo prenagliti. »Treba bo ipočakati tedne in morda mesece,« je rekel višji uradnik v zunanjem ministrstvu, »preden spoznamo pravi smisel in pomen sestanka v Romuniji.« HUD SPOR MED AVSTRIJO IN ITALIJO Dogodki so se tako razvili, da je Južni Ti-rol danes najpomembnejše vprašanje avstrijske politike. Kdor/koli se v državi peča s politiko, govori o nemški manjšini v Italiji. Ko je novi predsednik Tepublike, socialni demokrat dr. Schaerf, obiskal 23. julija Innsbruck, je imel govor, v katerem je med drugim dejal: »Ne morem si kaj, da bi se v tem trenutku ne spomnil tistih, ki žive onkraj meje kot državljani tuje dežele. Nihče nam ne more braniti, če jim zagotovimo, da nanje ne bomo pozabili.« Nelkaj časa zatem se je oglasil k besedi sam Gruber, sedanji avstrijski veleposlanik v Ameriki, ki je 1. 1946 bil podpisal z De Ga-Sperijem znani sporazum o zaščiti nemške manjšine. Vprašanje Južnega Tirola, je napisal, bi se moralo spravili pred Združene narode in zatem celo namignil, da naj bi se v skrajnem primeru popravila meja med Avstrijo in Italijo. Te besede so seveda zbudile velik šum v Italiji. Rimska vlada je takoj zahtevala pojasnil na Dunaju. Zunanji minister Figi je prve dni avgusta javno odgovoril v Salzburgu. Avstrija, je rekel, je vselej zahtevala od Italije le to, da izvrši sporazum Gruber-Dc Gasperi, in nič dru- gerf- Toliko časa bo dvigala svoj glas, dokler ne bo narodni manjšini zagotovljen obstoj. »Jaz mislim, da bi ravno Italiji moralo biti mnogo na tem, da zagotovi mir in red y tein osrednjem delu Evrope. Ne samo Južni Ti-rol in Avstrija, temveč vsa Evropa bi bila za tako ravnanje hvaležna Italiji.« Za Južne Tirolce se je par dni zatem javno zavzel tudi sani avstrijski kancler Raab. Italijanska javnost so razburja Spričo vsega tega je zunanji minister Pella predvčerajšnjim podal izjavo, v kateri najprej izraža zadovoljstvo, da Figi ni odobril Gruberjevih zahtev. Zatem pa trdi, da je »italijanska vlada že izpolnila in izpolnjuje črko in duha« manjšinske pogodbe. Južni Tirol je pa v vsem ostalem čisto notranje vprašanje Italije. Pcllina izjava, da je na Južnem Tirolskem vse v najlepšem redu, bo seveda izzvala nov odpor v avstrijski javnosti. Ravno tako je pa tudi razburjena italijanska. Časniki lin tudi razni politični voditelji poudarjajo, da je to, kar se godi v Avstriji, običajno hujskanje mednarodnega javnega mnenja zoper Italijo. Dolžnost rimske vlade je zato, da razkrinka Avstrijce in Južnotirol-sko ljudsko stranko. Neki rimski list celo predlaga, da bi bilo potrebno obrniti pozornost inozemske javnosti, s katero Avstrijci ravno računajo, na ravnanje dunajske vlade s slovensko manjšino v lastni državi. Zares zanimivo bi bilo, če bi se italijanski tisk začel kar naenkrat zavzemati in boriti za narodne pravice koroških Slovencev! FIGL NA JUŽNEM TIROLSKEM Avstrijski zunanji minister Leopold Figi je v torek prispel z ženo in otroki na Južno Tirolsko. Pripeljal se je v Pustriškr- dolino, od koder je popoldne nadaljeval pot v dolino reke Isav. DULLESOVO MIŠLJENJE Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil, da je po padcu Vjačeslava Molotova bilo pričakovati, da se bo Hruščev hotel sestati in razigovarjati s Titom. Vse pa kaže, da se Tito ne bo odpovedal »precej čvrstemu polo- žaju«, ki ga zavzema kot voditelj komunistične vladavine, neodvisne od Kremlja. KOROŠCI PROTESTIRAJO Ves slovenski tisk v Avstriji je prejšnji teden odločno obsodil zakonski osnutek dunajske vlade o rabi slovenskega jezika na sodiščih. Po novih določbah bi se naši koroški bratje smeli posluževati materinega jezika •le na 4 okrajnih sodiščih, medtem ko bi povsod drugod te pravice ne imeli. Osnutek je v kričečem nasprotju z določili 7. člena avstrijske mirovne pogodbe, ki predvideva enakopravnost Slovencev in Nemcev na sodiščih vse južne Koroške! HOČIMINH V JUGOSLAVIJI Voditelj severnega Vietnama Hočiminh se nahaja na večdnevnem obisku v Jugoslaviji. Dežela, katero predstavlja, je bila še pred nekaj leti francoska posest v Aziji, a se je po hudih partizanskih borbah osamosvojila. Toda pri tein se je zgoidilo, da je Vietnam ostal razkosan na dvoje: na severni deli, kateremu vladajo komunisti, im na južni, ki je v oblasti njihovih nasprotnikov. Najvažnejše vprašanje je sedaj, kako združiti oba dela Vietnama v eno državo. Po sporazumu, ki so ga podpisale sivoj čas v Žene- vi velesile, naj bi se to zgoidilo brez preliiva- opraviti julija 1957, se pravi pretekli' mesec. Pogodba pa ni billa izvedena. Hočiminh je v Beogradu izjavil, da so tega krivi Amerikama, in zato je Vietnam še zmerom razkosan. Predsednika severnavietnaimsike republike »o v Jugoslaviji sprejeli z velikimi častmi. Obiskal je tudi Zagreb ter sc nato odpeljal preko Opatije na Brione, kjer je začel razgovore s Titom. GAITSKELL PRIDE V JUGOSLAVIJO Voditelj britanske Delavske stranke im bodoči ministrski predsednik Hlugli Gaiitsikell je na londonski televiziji izjavil, da pojde na letne počitnice v Jugoslavijo, kjer se bo sestal z maršalom Titom. Na povratku se bo ustavil tudi v Italiji. OTROŠKA PARALIZA Lani so v Združenih državah ugotovili 15.400 primerov polliouniiclitisa ali mtroške ohromelosti. Letos se je število obolenj zmanjšalo na polovico. 3000 MORILCEV NA SVOBODI V zadnjih 10 letih je bilo v Italiji izvršenih 10 tisoč in 257 umorov, od katerih jih je ostalo 3004 nepojasnjenih. Ker policija ni mogla odkriti morilcev, se svobodno in nekaznovano sprehajajo po državi. Policija je sicer v odkrivanju zločinov precej napredovala in spravi vsako leto v jcco približno 100 morilcev, a ni še povsem uspela. Najteže je na Sardiniji in Siciliji, kjer se ljudje boje ovaditi Zločince, da bi se ti ne maščevali. nja Ikrvi, to je z volitvami. To bi se morale OBVESTILO KER BO SREDI AVGUSTA VSE NAŠE OSEBJE NA ENOTEDENSKEM DOPUSTU, BO PRIHODNJA ŠTEVILKA NOVEGA LISTA IZŠLA V ČETRTEK, 22. t. m. Uredništvo NOVICE MARIBORSKA STOLNICA Pred kratkim so v Mariboru začeli obnavljati stolno cerkev. Pokrajinski muzej je v ta namen nakazal okrog 7 milijonov dinar jev, s katerimi bodo popravili obzidje, teme ije, ostrešje in portale. Stolnica je poleg tamkajšnjega' gradu najstarejša in najpomembnejša kulturnozgodovinska stavba štajerske prestolnice. UČITELJICE SO SE UPRLE Na Irskem so izdali 1. 1927 zakon, po katerem je učiteljicam prepovedano uporabljati lepotilna sredstva: ne smejo si barvati nohtov, obrvi, lic in tako dalje. Ker je tako lepotičenje učenlkaim dovoljeno, go se učiteljice sedaj uprle in zahtevajo, naj se zakon ukine. PRIDNI DEBELINKO Aleksander Djordjevič, H-let ni učenec iz Siko! v Srbiji, se je uvrstil med najtežje dečke na svetu. Ko je bil eno leto star, je imel že 30 kg, danes jib telita že 100, čeprav ni nikak požeruh. V šoli sodi pa maš debelinko med najboljše in najbolj marljive učence. NOVE AMERIŠKE HIŠE Na .razstavi v kalifornijskem mestu Ana-hein sio pokazali hišo iz plastičnih snovi. Ima pet sob s stenami, ki se dajo poljubno premakniti. Zanimivo je tudi, da se ob pritisku na gumb razširi po hiši poljuben vonj: po borovem gozdu, po vrtnicah, po morski vodi ]n tako dalije. Nova vrsta hiš si bo, kakor pravijo, kmalu osvojila trg. V Chicagu je pa zadnja moda, da so začeli zidatl hiše iz aluminija in stekla. KAKO JE PRIŠLO DO POROKE Na avtobusni postaji v angleškem mestu Sheffieldu je Robert Bell lun tel pogledati na zapestno uro. Ker je imel roko pokrito s površnikom, je zamahnili z njo visoko v zrak, a pri lem počil s pestjo v lice zraven njega stoječe dekle. Uradnica Betty mu je nezavestna omahnila v naročje in mesec dni zatem sta se — poročila. l)a se fant in dekle na tak način spoznala, se ne pripeti vsak dan. NAJBOLJ ZDRAVI LJUDJE Najbolj zdravo ljudstvo na svetu so llun-zi, ki žive v visokih planinah severne Indije. V splošnem jedo malo mesa; njihova glavna hrana so povrtnine, kruh, sveže ali posušene marelice. Mnogo naših nevšečnih bolezni sploh ne poznajo. Povečini so visoki, zelo krepki in presenetljivo vztrajni. Zato jih najemajo zelo radi kot nosače pri znanstvenih odpravah v visoka gorovja. Čeprav je podnebje zelo ostro, Hodijo do pasu goli in bosonogi. Ilunzi so skoraj vsi tesarji. NAGRADA ZA MOLK V Londonu je umrl bogat tovarnar, ki je zapustili v oporoki svojemu brivcu lepo vsoto 20 tisoč funtov, to je približno 3 milijone 'n 300 tisoč lir. Nagraditi ga je hotel, ker ga 'Je 18 let vsak dan bril, ne da hi ga bil niti enkrat urezal, posebno pa zastran tega, ker je mod britjem vedno — molčal. ZLATE NOGAVICE Usmerjevalci ženske mode so po velemestih že začeli kazati jesenske in zimske novosti. Na eni zadnjih razstav v Parizu so dali na ogled bodoče ženske nogavice, ki niso več iz najlona, ampak iz posebne tkanine, preprečene z zlatimi nitkami. Temu primerno so seveda tudi — cene. METER OSVAJA SVET Poveljništvo ameriške vojske bo v (kratkem uvedlo v svojo upravo metrski sistem, to se pravi, da bodo merili predmete in da- Škocjan na Notranjskem ijave, kakor mi in ostali svet, po metrih in kilometrih in ne več po yardih, čevljih, miljah in sličnih starinskih merah, s katerimi mi zelo težko računamo. Čas hi bil, da bi talko naredili tudi v Veliki Britaniji, človeštvo bi s tem bilo vsaj v merjenju složno in edino. VRAČAMO SE V SREDNJI VEK Sodobni vojaki bodo, kakor se zdi, postali s časom podobni srednjeveškim vitezom v oklepih. Že sedaj nosijo železne čelade, Amerikainci izdelujejo pa še posebne oklepe, ki naj bi varovali vojake pred kroglami. Oblekli naj bi si jih med srajco in uniformo. Iz k akšne snovi SO', ne vemo, a so vsekakor prožni in lahki. Tako skrbi Amerika za življenje svojih vojščakov. Če se bo stvar obnesla, bodo enake oklepe gotovo vpeljali po ostalem svetu. POGUBEN SMEH V Rimu se je primeril silno nenavaden dogodek. Med neko sodno obravnavo je priča s svojimi neumnimi izjavami tako razburila sodnika, da jo je nehote polil s črnilom. Branilcu se je zdel prizor nadvse smešen in izbruhnil je v krčevit in nezadržljiv smeh, dokler ni dobil naenkrat srčnega napada, da so ga morali prepeljati v bolnišnico ter odložiti razpravo. PRODAJA OBRTNIC Na županstvu v Rimu so zasačili 18 uradnikov, ki so prodajali obrtna dovoljenja po 300.000 lir eno. Poštenjakoviči so imeli v mestni hiši kar posebno pisarno, kjer so sprejemali stranke, sestavljali prošnje in zajamčili, da bodo že v nekaj dneh ugodno rešene. (Nadaljevanje s 1. strani) Spet se je razbesnela nacionalistična blaznost Zavezniki niso imeli poguma, da ta faši-stovski zakonski predpis prekličejo. Billi so tedaj že pod vsemogočnim vplivom laških, protislovensko usmerjenih nacionalistov. Pekoča zgodovinska sramota je in ostane, da se je šele Jugoslavija v 'lomdonikem sporazumu morala z vso močjo založiti, da so dobili tržaški Slovenci človeško samo po sebi un lijivo pravico do lastnega denarnega zavoda in s tem do gospodarske samostojnosti v Trstu. Sedaj, ko so to osnovno človeško pravico dosegli, je pa pravi lom v vrstah italijanskih nacionalistov. Upajo si celo groziti rimski vladi, češ naj pazi, kaj dela, ker da je potrpežljivost tržaškega prebivalstva že pri ikra- terem je bilo treba vrniti žrtvam nacizma vse imetje, ki jim g« je ugrabil Hitler. Zadostovalo je dokazati, da si svoje podjetje ali drugo premoženje moral odstopiti pod političnim pritiskom nacizma, pa si imel pravico, da ti ga vrnejo. Nič ni pomagalo, da si kupoprodajno pogodbo podpisal pred notarjem ali sodnikom. Zakon, ki so ga zavezniki izdali, se je imenoval »Odlredba o vrnit- vi uropanih premoženjskih predmetov.« Ko so zavezniki prišli v Trst, so sličen zakonski ilkrep objavili v korist Židom, ne pa obenem v korist Slovencem! Vse gospodarske krivice, prizadete našemu narodu na Goriškem in Tržaškem so ostale torej neporavnane. NEZASLIŠANA PREDRZNOST Brž ko so Slovenci spoznali, kakšna je zanjo zapadna demokracija v pralksi, so postali skromnejši. V Trstu so zahtevali oid zaveznikov samo to, da bi smeli v mestu ustanoviti iz lastnih sredstev in za svoje potrebe svojo banko. Toda v veliko začudenje slovenske javnosti so zavezniki to prošnjo odbili. Kar je v sleherni demokratični deželi sama po sebi umljiva stvar, je bilo na Tržaškem neizvedljivo. Zakaj? Zavoljo tega, ker so tu še bili v veljavi Mussolinijevi zakoni, po katerih samo Banca dTlalia lahko odloči, ali je kje potrebno ustanoviti nov denarni zavod. ju! In to pišejo ljudje, kol je reeimo gospodar Piecola Rimo Alessi, ki je v svojem listu stalno zagovarjal tudi majpodlejše ukrepe fašizma zoper naš narod. Namesto da bi se skril v mišjo luknjo, še vedno odpira svoja predrzna fašistovska usta. Za nas katoličane je pa naravnost porazno, da se je tej gonji' zoper slovensko ljudstvo pridružila tudi tukajšnja Kršč. demokracija. Take šoviniste bi morali poslati v umobolnico k Sv. Ivanu, da zdravniki ugo-tove, ali so še pri čisti pameti. To smo napisali, četudi Slov. kršč. soc. zveza kot taka nima nobene zveze z novo slovensko banko v Trstu. Storili smo to kot Slovenci in pravieoljubni ljudje, katerim se iz dna duše upira sleherna socialna in narodna krivica. ŽAVLJE Italijanski listi poročajo, da bo v najkrajšem času šla na dr a/ho gradnja nove tobačne tovarne v žaveljdkeim industrijskem pristanišču. Zatrjujejo obenem, da se bodo gradbena dela pričela še pred koncem leta. Novo industrijsko podjetje bo stalo okrog 4 milijarde ilir, od katerih bodo 2 imilijardi in pol potrošili za stroje. Tovarno bodo sezidali ob plovnem prekopu, od koder vodijo vse 'pomorske in kop/ne prometne zveze. Žaveljško induatrijsko pristanišče, katerega rojstvo so nardkiovale tudi določene politične koristi, ni, kalkor znano, doslej bog zna kako prospevalo. Mnogo podjetij je propad- lo, tako da 9o< se tržaški g osip o d ars t ve miki že spraševali, ali' iima smisla zabijati v tamkajšnje naprave toliko javnega denarja. K sreči sedaj kaže, da bodo v tem važnem središču zrasle tovarne in podjetja, Ikii bodo imela zdrave gospodarske temelje. Kakor smo že poročali!, nameravajo tu sezidati tudi nove tekstilne tovarne, za katere bodo potrošili 5 milijard lir. ZGONIK Danes lahlko poročamo, da je tehnični urad v Trsitu končno odobril načrt nove šole v Zgoniku: ter da bo n j en o. gradnjo dal v nekaj dneh na dražbo. Šolsko poslopje bo torej docidano šele prihodnje -leto in zato se bo jeseni pouk pniče! še v stari šoli. Naj še enkrat poudarimo, da je ta stavba za našo občino bistvene važnosti, ker upamo, da bodo v njej otvorili kmetijsko šolo, ki jo naše gospodarstvo krvavo potrebuje. Občinska uprava! je zadnje dni oddala na dražbi dela na cesti m Repniča v Briščike. Na nekaterih mestih bodlo cesto asfaltirali, v glavnem pa razširili nekatere ovinke. Oblast va pa so prav tako te dni odobrila važna popravljalna dela na poti ,iiz Zgoniika v Sa-lež. V kratkem bodo tudi za to razpisal i dražbo. ŠTIVAN Gradnja tovarne papirja v Štivanu naglo napreduje. Te dni so zaključili polaganje ogromnih železobetonskih temeljev, tako da se v kratkem lahko pnično zidarska dela. Gradbeno podjetje bo sprejelo nadaljnjih 60 delavcev in upanvo, da bodo našli tu zaposlitev predvsem domačini. Zvedeli smo tudi, da bi uprava tovarne rada kupila del statre ceste iz Štivana do porušenega mostu čez Timavo. Gre za okrog 10 tisoč Ikv. metrov zemljišča, ki razpolavlja posestvo tovarne. O tem vprašanju bo v kratkem razipraivlja-1 devinsko-nabrežinski občinski' svet, ker je zemlja last občine. Ta bo najbrž zemljišče odstopila, a ima obenem lepo priliko, da od uprave papirnice zahteva učinkovita jamstva, da bodo pri bodočem delni zaposleni predvsemi prebivalci naše občine. V naši vasi se že dalj časa dogaja nekaj, kar je treba vsekakor obsoditi. Nezaslišano je namreč, da iz poslopja, ki je last Acega-la, vodijo odtočne cevi kar na cesto. Po njih se pretalka smrdljiva umazanija, kar zna posebno poleti škoditi tudi zdraivju. Acegat naj poskrbi, da se to sramotno stanje čimprej odpravi. REPENTABOR Vremenski zavod v Trstu bo na slikovitem trgu pred rep ent ah o rsik o župno cerkvijo pri- hodnji mesec otvordi novo postajo, ki bo zaznamovala vse podatke, potrebne za predvidevanje vremena. Postaja bo opremljena z napravami1 za merjenje temperature zraka, zemlje, vlage in hitrosti vetrov. Neki domačin si bo trikrat dnevno zabeležil podatke ter jih redno sporočal zavodu v Trst. KOLONKOVEC Na Kolonikovcu je bilo pred časom sezidanih 253 stanovanj, ki še vedno čakajo, dia jih kdo zasede. Medtem ko vsi trdijo, da vlaidia v Trstu huda stanovanjska stiska, je vendarle čudno, da je lepo število stanovanj dalj časa praizno. Pravijo, da tega kriva chlast-va, ker niso pravočasno odobrila zunanjih del, kot so gradnja novih cest, električna in plinska napeljava itd. Hiše je zgradil IACP in se bodo vanje vselile predvsem družine, izgnane iz zasebnih stanovanj. SMRT V GLINŠČICI Stene slikovite in divje Glinščice, kjer se tržaški planinci vežibajo v plezanju, so prejšnjo nedeljo povzročile smrt 27-letnega Alda Giorginija iz Trsta. Mladenič se je s prijateljem povzpel na nevarno steno in iz Ko je pred približno dvema mesecema Gj/anni Barttolli blil sl pomočjo fašistovskih glasov ponovno izvoljen za župana, smo napisali, da se s tem ni še zaključila kriza mestnega sveta. Dodali smo, da ho Bartoli naletel na velike težave, šele ko začnejo svetovalci razpravo o občinskem proračunu. In v petek se je naša napoved uresničila! Proračun, ki ga je predlagal upravni odbor, je bil zavrnjen. Zanj je namreč glasova- lo le 22 svetovalcev: 20 demokristjanov, 1 liberalec in 1 monarhist, ,proti pa 21 svetovalcev, med njimi tudi dr. Agneletto; ostali so 6'e glasovanja vzdržali. Dogodek bo prav gotovo imel glloboke posledice v političnem življenju Trsta. Potek seje Na seji je najprej govoril komunist Sajovic, ki je seveda spretno izkoristil nedavni napad, ki ga je na Bartoiija uperil prof. Romano, bivši tajnik tu vladajoče Kršč. demokracije. Tudi Sajovic je v imenu svoje stranke zahteval, naj občinski svet izčrpno razpravlja o poslovanju oddelka, ki ga vodi Bartoli. Ta je seveda zahtevo zavrnil, češ da mestni svet nima praviice razpravljati o vprašanjih, ki izrečno ne sodijo v občinski proračun. Župana je pri tem podprl misovski voditelj Morelli in s tem nehote zanetil ogenj, ki je zrušil Bartolijevo vladavino. Da bi se uredilo poslovanje silovitega Bar-tolijevega oddelka, so komunisti, fašisti in republikanci vložili vsak svojo resolucijo. Ko je bila Ikomunistična odbita, se je vzdignil misovec Morelli in zahteval takojšnjo razpravo o poslovanju Bartollijevega oddelka. Mož je slutil, da se mnogi demokristjani sami v tem vprašanju bistveno razlikujejo od Bartoiija in dai so celo pripravljeni ga pustiti na cedilu. In tedaj je zares vstal vo- zdrknil v prepad. Ostal je na mestu mrtev. Njegova smrt je toliko bolj zagonetna, ker je ponesrečenec bil odličen planinec ter učitelj plezanja. SPET STAVKAJO Uslužbenci vseh tržaških bolnišnic so v torek stopili v 24-urno stavlk®. Prefektura ni namreč doslej odobrila sklepa p ukrajinskega in občinskega sveta o poenotenju plač osebju, čeprav je od tedaj poteklo že nad p’ol leita. Ta je že druga stavka, ki so jo zaradi zavlačevanja prefekture proglasili uslužbenci1. Istega dne so' proglasili enourno stavko tudi delaivci v ladjedelnicah in Tržaškem arzenalu. S tem so ponovno dokazali;, da povsem soglašajo s tukajšnjimi kovinarji, ki se že dalij časa bore, da hi jim delodajalci prizna'! i liste plače, kot jih prejemajo njihovi tovariši v Genovi. OBMEJNI PROMET V mesecu juliju so na Tržašlketm zabeležili 31.854 prehodov s prepustnicami. Na naše ozemlje je prišlo 15.613 Jugoslovanov, v sosedno državo pa je odšlo 16.238 italijanskih državljanov. Dnevno je torej prekoračilo melj o nad tisoč oseh. KOLIKO AVTOMOBILOV JE V TRSTU V Trstu je, kakor poročajo, letos 13.641 avtomobilov, in sicer 2.089 več kot konec 1956. leta. Vseh motornih vozil pa je 33.699. ditalj demokrščanske skupine Stopper in poudaril, da njegova stranka ni voljna se za vsako ceno borili, da bi se Bartoli ohranil na oblasti. Ta izjava, je fašiste tako razlkiači'-la, da SO' zapustili sejno dvorano. Njihova resolucija je bila zatem zavrnjena, čeprav »o zanjo glasovali župan in nekateri njegovi tovariši. Sprejeta je bila zahteva, naj se imenuje posebna komisija, ki bo proučila poslovanje Bartolijevega posebnega oddelka ter predlagala, kako naj se vprašanje konkretno uredi. Bartoli je seveda zagovarjali svoje delo ter tu pa tam poškilil proti vhodu v dvorano z upanjem, d'a se vrnejo inisovei ter glasujejo za njegov proračun. Ker se niso prikaza- li, je bila njegova usoda seve zapečatena. Kaj sedaj? Občinski svet je torej zavrnil proračun. Sedaj je možno, da prefektura imenuje komisarja, ki bo namesto svetovalcev odobril proračun, ne da bi bilo treba mestni svet razpustiti. Zdiii se pa, da se to ne ho zgodilo. V tem primeru bi morali župan in odborniki, odstopiti. To je seveda stvar demokrščanske stranke, katere vodstvo se bo' sestalo jutri. Kmalu bomo torej vedeli, ali bodo novi strankini voditelji imeli toliko poguma, da ul k a ž e j o Bartol iju, naj zapusti županski stolček. Nobena tajnoist namreč ni, ida je Bartoli eden glavnih krivcev, da sta v zadnjih 4 mesecih izbruhnili dve krizi v mestnem svetu, iki sta povzročili znatno škodo tržaški občini. Še preden se je sestalo vodstvo stranke, je županstvo sporočilo, da so v sredo zvečer vsi občinski odborniki odstopili. 'Zupana so p°~ zvali, naj čimprej skliče sejo mestnega sveta, ki naj razpravlja o novem položaju. Samo Bartoli se torej še krčevito drži svojega sl olčka ! doslej nepojasnjenih vzrokov nenadoma Bartolijev odbor je padel! ZLitpihi iz GORIŠKI OBČINSKI SVET Na zadnji poletni seji občinskega sveta so najprej soglasno odobrili nov-i cenilk reki a m-niili lepakov, ki je bil na predlog odbornika Gallarottija občutno povišan. V veljavo stopi 1. januarja 1958. Daljša razprava je nastala zaradi norega pravilnika o uporabljanju občinskih trgov. Tu so prišli do besede zlasti odvetniki dr. Sfiligoj, 'dr. Culot, dr. Pedroni in komunistič-ni svetovalec Battello, ker je bilo treba sprejeti kar 34 novih členov. Kljub temu pa je v glavnem ostala v veljavi stara pristojbina, čeprav bo občin a imela en milijon v ec dohodkov. Svetovalci so nato izvolili za preglednika obračunov občinskih podjetij z a leto 1956 demokristjana Moiseja, namesto De Simo-neja, Iki je medtem postal odbornik. Za preglednike letošnjih obračunov so pa bili izvoljeni svetovalci Moise, grof Attems in komunist Batti. Na koncu se je odbornilk Pot er z io v imenu občinskega sveta zahvalil ministru za finam-ce Andreottiju in senatorju dr. Bertoniju, ki sta poskrbela, da so oblastva nepričakovano hiiltiro podaljšala zakon o prosti coni. Upravni odboir je v sredo preteklega tedna Sklenil, da se poviša za eno nadstropje stavba, v kateri seda j p osl u je občinski ekono-miait. V tem poslopju bodo tudi razni uradi, še vedno raztreseni po mestu, in dvorana za seje občin slkega sveta. IZ ŠTANDREŽA Prejšnji teden se je v Štandrežu razširila vest, da so oblastva pai-taila na ustanovitev dveh novih poštnih uradov v Gorici. Občinski odbor je sklenil, da se najprej ustanovi nov urad v Štandrežu in nato še v Stra-žiogih. Ta vest je zelo razveselila vse Štan-drežce iin upamo, da se bo čimprej uresničila, saj je potreba po poštnem, uradu pri nas zares občutna. Do 15. avgusta morajo posestniki, ki nameravajo 1. 1958 sekati drva v Jugoslaviji, napraviti prošnjo. Za to maj se obrnejo na društvo neposrednih obdelovalcev zemlje. To društvo priredi 24. in 25. avgusta tudi izlet v Dolomite. Kdor se ga želii udeležiti, naj se javi pri društvenem odboru. Cena vožnje znaša 1500 lir. IZ DOBERDOBA Ves Doberdob je predpreteklo nedeljo močno presunila vest, da se je smrtno ponesrečili 24-letni domačin Aldo Gergolet. Mladenič ssc je vračal s Poljan proti domu in se 8 svojo »vespo« zaletel v domačina Josipa Frandoliča, ki se je s kolesom vozil v isti smeri. Gergolet ga verjetno ni niti opazil m zato je bila nesreča neizogibna. Pri padcu je mladenič z ati el s tako silo ob kamen, da si je prebil lobanjo. Kolesar je pa, hvala Bogu, odnesel le lažje poškodbe. Gcrgoleta so sicer nemudoma odpeljali v tržišlko bolnico, a je žal kmalu podlegel težki rani. Pokopali smo ga v torek preteklega tedna. Pogreba so se udeležili mnogi vaščani in okoličani. Pokojniku naj sveti večna luč. Njego- vi družini pa iskreno sožalje. •Naj nam Kraševci ob tej priliilkii ne zamerijo, če jih posvarimo, naj se ne udajajo plesni strasti., ki je že pogosto zrušila telesno in duhovno zdravje raznih vasi. Isto nedeljo se jo pa tudi v Tržiču dogodila dvema Doberdobeema huda prometna nesreča. Iz neznanih vzrokov sta se motociklista 28-letni Josip Ferletič in 27-letni Julij Jarc zeletela v Tržičana Arni and a Semeonija, ki se je tudi vozil na motornem kolesu. Pri padcu se je najhuje poškodovali Ferletič. Zaradi zloma lobanje, ključnice im drugih poškodb na roki ter živčnega pretresa so ga koj prepeljali v bolnico v izredno resnem stanju. Tuidi ostiala dva so odpeljali v bolnico, kjer se bosta morala zdraviti dalj časa. Njune rane pa niso smrtnonosne. Vsem želimo, da bi čimprej popolnoma dkrevali. IZ ŠTMAVRA V Novem listu smo pred kratkim čitali, da so se nekateri občinski svetovalci potegnili za Gradiškuto, češ da ji mestna uprava mora poslkrbeti zdrave pitne vode. Čeprav gre za 20 hišnih posestnikov, jim županstvo noče priskočiti na pomre, češ da bi bilo nespametno', ako bi za 20 družin, ki letno plačujejo občimi samo' 130 tisoč lir davtka, potroši- li okoli šest milijonov lir. Enako stališče je, kakor smo že večkrat pisali, zavzel župian Bernardis dio kmetovalcev zgornjega dela naše vasi. Tudi tu bi potrebovali 6 milijonov za napeljavo vodovoda. Sodimo pa, da je to stališče upravičeno le v zasebnem in ne v javnem gospodarstvu. Tu ne sme biti nobene razlike med mestom in okolico, temmanj, če gre za slovensko podeželje! Za javno upravo bii moralo veljati samo načelo pravičnosti in enakopravnosti do vseh meščanov ter rek: »Eden za vse in vsi za enega«. Saj je izkazal obračun mestnih podjetij za leto 1956 kar 14 milijonov dobičlkia! N® drugi strani dobi lahko občina za napeljavo vodovodov v Graidiškuti in pri nas piriimerno' podporo ali pa vsaij izredno nizko posojilo, ki fe lahko odplačuje v 50 Itetih z dvemia odstotkoma obresti. Možnosti, da mestna uprava ugodi krvavi potrebi Štmavra im Gradiškute, je torej več. Županovo stališče ni vredlno resnega upravitelja javne blaginje in zato prizadeti slovenski kmetovalci obeli naselij zatrdno pričakujemo, da bo dr. Bernardis uvidel svojo veliko napako ter nehal delati razliko med meščani iin podeželjem ter eeilo med prebivalci liste vasi. Živinski davek, ki so ga mestni očetje na županov predlog povišali, čeprav je grof Attems pravilno zahteval, da se splob odpravi, Iker je zemljiški davek že tako prevelik, bodo morali plačevati tudi Štma-verci iin našli bratje v Gradiškuiti. Če pa hočemo danes svojo živino napojiti, moramo nositi vodo na svojih ramah ali jo pa dovajati od več kilometrov daleč. Župan naij pomisli na naš trud in naj se usmili vsaj živine, ki zaradi pomanjkanja vode poleti večkrat hudo trpi. Tedaj bo spoznal, da 12 milijonov prav malo pomeni v primeri s trpljenjem naših vaščanov in njihove živine. IZ TRŽIČA Na občnem zb oru Združenja industrij cev v Tržiču je predsednik Cosulich podal zares zanimivo poročilo, ki zasluži, da z njlim na kratko seznanimo tudi slovensko javnost. V vseli deželah zattada smo preteklo leto raneieziili velik tehnični napredek in temt | 1 jiiite spremembe v gospodarstvu, zlasti v in- I duslriji in trgovini. Ugotoviti je treba težnjo po zvečanju proizvodnje in težnjo po rasti splošnega blagostanja, čeprav je ta razvoj v Italiji nekoliko počasnejši Ikot marsikje drugod- Narodni dohodek se je lani povečal le za 4, 2 odstotka, medtem ko je v letu 1955 zrasel za sedem in pol odst olik a. V mednarodni trgovini je treba zabeležiti precejšen dvig uvoza v Italijo, katerega vrednost znaša 1981 milijard, medtem ko je izvozna vrednost dosegla le 1387 miilijard lir. S tem se je primanjkljaj v trgovini povečal za nadaljnjih 89 milijard. Plačilna bilanca kljub temu ni trpela, in sicer zaradi tujskega prometa. Gllobolk vtis je napravila ugotovitev, da ima velika kemična tovarna »Solvay« v Tržiču velik primanjkljaj, kar močno ovira njeno delovanje. Širijo se vesti, da bi bilo potrebno premestiti delavce v druga podjetja Solvay po Italiji in morda celo v inozemstvo. Govori se tudi o posebni odpravnini delavcem, ki bi bili pripravljeni prostovoljno zapustiti delo. Podjetje bi bilo baje pripravljeno izplačati poleg redne odpravnine še en milijon izredne tistim delavcem, ki so dopolnili 50 let, 750 tisoč Ilir pa delavcem od 40 do 50 let, po 500 tisoč delavcem pod 40 leti. Zaenkrat gre pa le za govorice in ne vemo, koliko so resnične. Z OSLAVJA Zadnjega julija je dokončal svojo teilko življenjsko pot gospodar Tone Milkluš. Bilo mu je 75 let. S svojo pridnostjo je v težkih letih skrbel za številno doraščajočo družino. Bil je poštenjak in je umrl tkršČBinsko. Velika udeležba piri pogrebu je pokazala, kdkto so ga vsi spoštovali. Ženi in otrokom izražamo iskreno sožalje! IZ PODGORE V torek preteklega tedna je bili na sedežu Zveze inidustrijcev sestanek, na katerem so razpravljali o proizvodni nagradi za delavce v rayon oddelku podgorske predilnice. Po temeljiti raizpraivi so delavslkti zastopniki pristali na to, da se odloži izvedba vsedržavnega sporazuma o proizvodni nagradi za tovarne umetnih tkanin. Dne 15. oktobra že tako zapade vsedržavna pogodba, ki jo bo treba obnoviti tudi glede proizvodne nagrade. Na sestanku so ugotovili, da uvaja podgorski ravnm, odidielek nove stroje, tako da se bo proizvodnja znatno povečala. IZ KRMINA Krminci smo bili kar zadovoljni, ko smo zvedeli za slklepe četrtkove seje našega občinskega sveta. Naši občinski možje namreč prav dobro poznajo zmogljivost naših žepov, ziaito nami niso povišali davkov. To velja zlasti za davek na živino, od obrti, trgovine itd. Tudi družinski davek za leto 1958 ostane nespremenjen. Prefekturo so pa naprosili, naj dvigne neobdavčljivi življenjski minimum, ki' sedaj znaša 135 tisoč lir. Občinski svet je tuidi oklenil najeti pri gorički hranilnici 9 milijonov in 755 tisoč Ilir posojila, da občina z njim krije primanjkljaj izleta 1957. Svetovalci so nadalje odobrili razne predloge upravnega odbora in nakaizal i raznim usltanovam nekaj manjših podpor. OPOZORILO GOSPODINJAM Že več let ni bilo na goriškem trgu toliko gob kot letos. Prihajajo zlasti iz Beneške Slovenije, iz naših Brd in seveda tudi iz Jugoslavije, šle so po 300, 500 in tudi po 600 lir za kg. V nekaj dneh so jih prodali nad 50 q. Gospodinje pa opozarjamo, naj gobe kupujejo le na pokritem trgu, kjer jih vestno pregleda strokovnjak. (l£ene£htM * Jlanalbha dolina IZ ČEDADA Festival na Nadiži je usiped. Bilo je veliko udeležencev iz Furlanije, z Goriškega, s Tržaškega im tudi iz Jugoslavije. Prireditev je vsaij deloma uspela tudi denarno, čeprav ni mogla docela izravnati ogromne lk,ode, ki jo je predpreteklo nedeljo povzročilo neurje. Na vseh obmejnih prehodih Beneške Slovenije jie osebni promet v mesecu juliju dosegel vlišeik. Saj je s prepustnicami prekoračilo mejo kar 15 tisoč 928 oseb, im siceT 10.922 jugoslovanskih ter 3.666 italijanskih državljanov. Dvoliastniškega dovoljenja pa se je poslužiio 3739 jugoslovanskih ter 2947 italijanskih državljanov. Tudi avtobusni promet je bil v juliju precej živahen. Avtobusi so prepeljali 1241 jugoslovanskih in 366 i talij a mikih državljanov. Ker je neki deček pred dnevi našel na omrežju Nadiže človeško truplo, so oblastva uvedla preiskavo, da bi dognala, ali gre morda za trgovca Vladimira Oliva, ki ie prod 3 leti zagonetno zginil. Moža so njegovi sorodniki 14. marca 1954 zamiam pričakovali na večerjo. Dosedanje preiskave so ugotovile, da je Olivo omenjenega dne preživel nekaj časa v gostilni in imel s seboj precej denarja. Domov bi se bil moral vrniti s kolesom. Nekateri trde, da se je nesrečni trgovec slabo držal na kolesu in je zato verjetno nekaj metrov pred domačo hišo, ki Stoji v bližini Nadiže, padel v reko. Čudno pa je, da so pozneje kolo našli. Čeprav sta trgovčev brat in sin izjavila, da gre za njegovo truplo, obla-etva še nočejo izreči končne sodbe. IZ REZIJE Leta 1848 je po avstrijskih podatkih pri nas bivalo 2879 ljudi. Pri prvem ljudskem štetju po združenju z Italijo pa jih je bilo 3800. Leta 1881 je v Reziji žive-1 Dosti jte bilo tudi smešnih prizorov, ker so jo boječneži odkurilii, brž ko so zaslišali 'bobnenje prihajajoče ognjene kače. En četrt pred deseto uro so v Trstu zagrmeli topovi, godba je udarila cesarsko pesem im vlak je zavozil na novo postajo. Tu je pričakoval vladarja tržaški škof Legat, obdan od zastopnikov tržaškega mesta. Cesar je položil na zadnjem mostu pri Šemt Jerneju alti Barlkov-ljah zadnji kamen. Po slovesnem blagoslovu in zahvalnici Te Deuim je bil promet izročen javnosti. Sledila je običajna opoldanska gostija, nato pa veselice, ki so trajale kar dva dni. Cesar je z dvornim, spremstvom zapustil Trst v četrtek in prenočil na Prestranku; od tam se je naslednji dan odpeljal na Dunaj. Drugim gostom na čast so pa priredili veliko veselico im razsvetljavo v postojnski jami. Pravijo, da je podzemske dvorane razsvetljevalo 18.000 lučic. Pri napitnicah v kolodvorski restavraciji v Postojni so domači in tuji ministri poudarjali, kako blizu je sedaj Trst Ljubljani. Nekdo je kot veliko čudo omenil, da so že v sredo, to je drugi dan po lo 3700 oseb. Deset let kasneje so pri nas ponovno izvedli ljudsko štetje in obenem ugotavljali jezik, ki ga prebivalci govore. Našteli so tedaj 1083 družin. O d teh jih je govorilo slovenski 1077 in le šest družin italijanski. Taikrat smo imeli mnogoštevilne družine, tako da je vsaka povprečno imela nad 5 otrok. Lahko trdimo, da je bilo tedaj v Reziji okoli 6000 oseb. Kako so ti ljudje živeli na kamnitih tleh naše domačije, si lahko predstavljamo. Čeprav so obdelovali vsako njivico in ped zemlje, je njihovo življenje bilo gotovo zelo težko. V letu 1891 pa so izvedli natančnejše ljudsko štetje, ker so šteli vse ljudi in ne le družin. Leta' 1911 je v vseh vaseh Rezijanske doline bilo 4671 ljudi, ki so vsi govorili samo slovenski. To pot ni bilo pri nas nobene ita-lijamske družine. Leta 1921, ko so se tudi pri nas pojavili fašisti in se pretepali s socialisti in komunisti, so' našteli 2796 ljudi, ki so vsi doma govorili slovenski. Sledila je 23-letna doba fašistovskega režima1, ki je odredil dve ljudski štetji. Obalkrat so fašisti natančno ugotovili, koliko ljudi živi med Kaninom in Muzci, a so popolnoma zamolčali njih materin jezik. Fašisti so seveda hoteli utajiti tudi rezijanske Slovence in s tem zagrešili blazno im smešno dejanje. Naša dežela je sicer majhna in revna, a je dobro znana v mednarodnem znanstvenem svetu. Pri prvem fa-šistovskem štetju leta 1931 je bilo v občini Rezija 2606 ljudli, leta 1936 pa le 1966. V drugi svetovni vojni pa je ta slovenska deželica zelo trpela. Od leta 1941 do 1943 so se Rezijani borili na raznih frontah. Najhuje je bile za tiste domačine, ki so z alpinsko divizijo »Iuiio« šli v Rusijo. Od tam se je le malokdo vrnil. Doživeli so enako usodo kot leta 1812 v oj d ki Napoleonove armade. | svečani otvoritvi, opazili na ljubljanskem trgu neko kuharico, ki je (kupovala svežo zelenjavo in sadje, pripeljano iz Nabrežine. Kako so se skrajšale daljave, če pomislimo na tekmo onih dveh tržaških mesarjev ali še prej na voznike, ki so po cele dneve vozarili blago iz Trsta proti Ljubljani! Dunajski časopisi so kot velilko pridobitev oznanili, da se ribe, ki so še včeraj plavale v morju piri Trstu, že danes prodajajo na Dunaju. Še dolgo časa so tiskali in si marsikaj pripovedovali o velikih gospodarskih koristili, ki jih je pred 100 leti prinesla nova železnica. Toda kmalu so se začeli oglašati tudi drugačni glasovi. O znamenitosti železnice v Trst, katero so kratko imenovali »južna«, so pisali vsi listi monarhije. Posebno so se čudili borovniškemu viaduktu, ki je bil po velikosti drugi v Evropi. Toda na to progo niso gledali samo kot na tehnično čudo, temveč so predvsem poudarjali njeno gospodarsko važnost, ker se je morje spojilo z zaledjem. Računali so, koliko stotov blaga hodo raztovarjali v tr- Vzeia sta jih največ mraz in lakota in le malo jih je padlo v bcrbah. V Rezijii je bilo posebno hudo od 1. 1943 do 1. 1945, ker so Nemci mnoge domačine odvedli v zloglasna taborišča Dachau, Matt-hausen in Auschvvitz, Ikjer je marsikdo zginil v pečeh alli umrl za lakoto. Po vseh domačih gozdovih pa je pokalo in zaito so po dolini raztreseni minogi grobovi. Prvo ljudsko štetje je po vojni bilo 1951. leta. Kljub vojni vihri so pa našteli več ljudi kol pod fašizmom. Rezijanov je tedaj bi- lo 3350, od katerih se jih je 446 tedaj nahajalo na delu v tujini. Ker bo 1. 1961 novo ljudsko štetje, smo radovedni, koliko jih bodo tedaj našteli v Ravenei, Njivi, Osojanih, Stolbiei, Koritih, Učji in drugih naših vaseh. /e sto let se torej število naših prebival ■ cev suče okoli 3000. To pomeni, da je naš rod trdoživ, čeprav so ga vedno teple vojne in tlačila beda. IZ RAJBLJA Prve dni aprila se je v našem rudniku ponesrečili domačin Vincenc Drnovšek. Pri prevažanju rude se je jamski vlak iztiril ter ga stisnil v steno. Pri nesreči mu je zmečkalo prsni koš ter polomilo nekaj reber. Najprej se je mož zdravil pri domačem zdravniku; ker mu ipa ni bilo bolje, je odšel v bolnico. Tam je ostal dva meseca in se je pred kratkim navidezno zdrav vrnili domov. Pripravljal se je, da zopet začne z delom. Toda 17. julija je nenadno zbolel in po nekaj težkih vzdihih umrl. Pokopali smo ga 19. julija ob obilni udeležbi vaščanov, zlasti rudarjev in predstavnikov rudniške uprave. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi okvare srca, ‘kii jo je povzročila nesreča v rudniku. Pokojnik je zapustil bolehno ženo in štiri nedorasle otroke. Naj plemenitemu možu in očetu ter zavednemu (krščanskemu delavcu siveti večna luč. Njegovo hudo prizadeto družino naj pa podpre dobri Stvarnik. žašikii luki in ga nakladali, na novo železnico; stotine im tisoče rok bo zaposlenih iu prava sreča se bo pretakala po 'železnici od morja do Prage. Toda vse te svetle nade se niso nič kaj kmalu uresničile. Blagovni promet je bil zaprt še nekaj mesecev po otvoritvi proge. V Trstu so se pritoževali, da leži in gnije po skladiščih okoli 70.000 stotov sadja, ki čaka, da ga odpeljejo na Dunaj. Z vozovi ga ni bilo moč odpravljati, ker so ljudje po vaseh ob progi že v precejšnjem številu prodali konje in vozove. Prevozništvu je namreč nova železnica zadala smrtmi udarec. Obrt voznikov je No-tramjoem prinašala precejšne dobičke. Ko so še škripali »parizarji» po tržaški cesta, so vozniki zaslužili tudi nad en milijon goldinarjev na leto. S prevozništvom so pa zginile tudi vso druge obrti, ki so bile količkaj v zvezi z 'življenjem na cesti. Prenehale so kovačije, kolarske delavnice, usnjarji in jerme-narji; zaprli so nekdanje velike »furmanske oštarije«- na cesarski cesti. Življenje Se je moralo preusmeriti. Bili so pa tudi celi okraji', ki jih je železnica pustila ob strani. Vipavska dolina ni imela, od nove proge nič koristi. Ker mil še peljala cesta čez Razdrto na Pivko', je bila dolina od|prta samo proti jugu. Mnoge vaši in hiše ob stari tržaški cesti so začete izumirati. (Dalje > 27 ffred 100 R.B. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA //n/ m!,'tli Ttriiiiiin v Ves svetovni tisk je že večkrat poročal o tem, kako ravnajo Francozi z. alžirskimi nacionalističnimi ujetniki. Tudi mi smo že poročali o tem. Morda ni vse res, kar pišejo, a je dovolj, da se človek zaskrbljeno vpraša: Kaj misli Francija? Ali odloča o politiki francoske vlade v Alžiru res francoski narod ali pa samo peščica ljudi? Že leto dni in več se vedno bolj množe novice o mučenju ujetnikov, o koncentracijskih taboriščih, v katere zapirajo na stotine in tisoče ljudi brez vsakršne sodbe in brez možnosti za pritožbo, in celo o usmrtitvah na tekočem traku z giljotino. Med usmrčenimi so tudi mlada dekleta. V začetku je svet sprejemal te novice precej neverno, ker si ni mogel misliti, da bi bili Francozi, ki so sami med zadnjo vojno toliko pretrpeli zaradi Nemcev, česa takega sposobni. Dokler so o teh stvareh poročali samo Alžirci, si je svet mislil, da spada to pač k političnemu boju v Alžiru. Toda ko so tudi mnogi pošteni Francozi sami začeli obtoževati svoje rojake, zlasti vojaške in civilne francoske predstavnike v Alžiru nečloveških metod, je svet spremenil svoje mnenje. To se je zgodilo zlasti tedaj, ko so oblastva preprečila preiskovalni komisiji francoske radikalne stranke, da bi prišla v Alžir ter ugotovila resnico. S prepovedjo so vojaški in civilni oblastniki v Alžiru priznali, da sc preiskave boje. Neki mednarodni komisiji, katere član je bil tudi francoski pisatelj Chauffier, pa se je le posrečilo, da je prišla v Alžir in izvedla preiskavo. Ugotovila je — in poročilo je podpisal tudi omenjeni francoski pisatelj — da v Alžiru res mučijo ljudi, da jih brez zakonitega postopka zapirajo ter pošiljajo v koncentracijska taborišča. Pri mučenju uporabljajo elektriko in razne druge načine, ki se jih je posluževala tudi Gestapo. Najbolj divjaški so v tem pogledu prosluli »padalci«. Vojaki, ki so se sramotno obnesli v In-dokini, ker so prepustili eno najmogočnejših trdnjav na svetu vojaško neizvežbanim in slabo oboroženim Hočiminhovim partizanom, se zdaj »junaško« znašajo nad alžirskim civilnim prebivalstvom. MUČENJE ČASNIKARJA Te dni je poročal francoski kulturni tednik Ex-press, ki ga izdaja Mendes-France, o novem primeru mučenja, katerega žrtev je bil francoski komunistični časnikar v Alžiru Henri Alleg. Aretirali so ga Mclka Gabrijelčič, filmska igralka v alžirski prestolnici 12. junija in ga odpeljali v padalsko vojašnico v El Biar, kjer je bil zaprt štiri tedne, ne da bi mogel stopiti v stik z zunanjim svetom. V kasarni ga je zasliševalo pet častnikov, med njimi štirje padalski, pri čemer so ga mučili z električnim tokom: elektrodne žice so mu pritrdili na prsi, trebuh, spolovilo in jezik. Tudi pretepali so ga, mu grozili s smrtjo in ga nagovarjali, naj se sam obesi. V ta namen so mu več dni pustili v celici tri metre dolg električni kabel. O zadevi so obširno poročali tudi nekateri italijanski dnevniki, med drugimi milanski II Giorno. Ne vemo, kaj pravijo k temu povprečni Francozi. Ali so res že pozabili na lastno trpljenje med vojno in na stotisoče francoskih žrtev Gestapa? Možnosti sta samo dve: ali francosko ljudstvo, kar se godi, odobrava, oziroma je brezbrižno, ali pa nima besede in mora trpeti, da peščica ljudi v njegovem imenu počenja stvari, ki so Franciji v sramoto. Oboje je slabo in vzbuja v nas strah, da je Francija pod sedanjo vlado na poti, ki nujno vodi v fašizem. Slovenski laboir na Repentabru V nedeljo popoldne je priredila Slovenska prosveta pred ccrkvijo na Repentabru svoj vsakoletni »slovenski tabor«. Letos je bila njegova glavna privlačnost igra Deseti brat. Zrežiral jo je- prof. Jože Peterlin, nastopili pa so v glavnih vlogah člani in članice Slovenskega odra in nekateri mlajši igralci, ki so se uveljavili že pri radijskih dramskih oddajah. Predstava je bila dobro naštudirana in režija skrbna, vendar pa igra kljub dobrim igralcem ni prav zadovoljila številnih gledalcev, ker se mnogi niso mogli znebiti občutka, da je vsa problematika igre nekoliko preveč nesodobna. Človek res včasih z užitkom vzame v roke Jurčičev roman, vendar ne išče v njem navdihov in tolažbe ali poguma za težave naših dni. In ravno to bi morala dati taka prireditev, kakor je vsakoletni tabor, katoliškim Slovencem v Trstu. Zato bi bilo morda dobro, da prireditelji pripravijo za drago leto kako sodobnejše delo, ali vsaj bolj aktualno, kot je Deseti brat, skratka tako, ki več pove in najde prisrčnejši odziv v srcu slovenskega človeka. Pohvaliti pa moramo organizacijo prireditve in pogum njenih pobudnikov, ki se niso ustrašili težav, združenih z nadaljevanjem te lepe tradicije. * * * SHOLEM ASCH V Londonu je pred dnevi umrl največji sodobni židovski pisatelj Sholem Asch, star 76 let. Po rodu je bil Poljak, potem je pa pridobil ameriško državljanstvo. Ker je bil navdušen sionist, se je lani preselil v Izrael, kjer je pripravljal obširno povest o novem židovskem pokolenju. Pisal je v nemščini in angleščini obširne romane, zajete iz židovske problematike. Znani in v večino jezikov so prevedeni njegovi romani Nazarenec, Apostol, Abrahamov otrok in Potop. Dobo ruske revolucije opisuje v romanu Tri mesta. Boril se je proti hitlerizmu in boljševizmu za pravice svojih sonarodnjakov. Glasbena prireditev v Solnogradu Mednarodna poletna akademija Mozarteum v Solnogradu prireja že od 15. julija dalje posebne glasbene tečaje za različne glasbene instrumente. Udeležujejo se jih v glasbenem svetu najbolj priznani mojstri vseh narodov. V okviru prireditve nastopa tudi posebna italijanska pianistična skupina, ki jo vodi svetovno znani italijanski glasbeni mojster Car-lo Zecchi iz Rima. Dne 2. avgusta je imel svoj koncert tudi naš rojak pianist Devetak Gabrijel, ki se je s svojo lirično, duhovno izredno poglobljeno glasbeno kulturo uveljavil tudi v mednarodnem glasbenem svetu. Njegov nastop v okviru solnograške mednarodne prireditve je bil nadvse odličen, kar je dokazala tudi sijajna udeležba izbranega občinstva. Velikemu slovenskemu pianistu rojaki iz srca čestitamo in mu želimo vedno večjega vzpona v njegovem umetniškem poslanstvu. (jiiMau ifteUii&a - bedemde&tlatnik Te dni obhaja sedemdesetletnico eden najboljših in najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljev — Gustav Sterniša. Kdo ne pozna njegovih knjig? Skoro vsi smo jih brali, ko smo hodili v šolo, in morda smo jih tudi še pozneje prav radi vze- li v roke, mnogi pa smo tudi znali recitirati njegove verze, še preden smo začeli drgniti šolske klopi in ne da bi vedeli, da jih je on napisal. Njegovih mladinskih knjig, med njimi tudi nekaterih v verzih, je cela kopica. Med najbolj znanimi in priljubljenimi so Dedek jež, Harmonikar Binček, Beli slon. Uganke, Pravljice in Lokvanj. Vendar pa ni pisal samo za mladino. Pred vojno je izdal knjigo satir z ilustracijami Hinka Smrekarja. Izdal je tudi dve pesniški zbirki Za soncem (izšla je leta 1916) in Zvoki in žarki (leta 1937). Kot poročajo, ima pripravljeno še eno pesniško zbirko z naslovom Zrcalo, v kateri je zbral svoje pesniške vtise in doživetja iz zadnjih dveh desetletij. Gustav Sterniša se je rodil v Kranju, opravljal pa je v življenju različne poklice. Bil je sodnijski uradnik, gledališki igralec, spet uradnik, ravnatelj nekega lesnega podjetja, končno pa se je posvetil samo pisateljevanju. KULTURNE VESTI * V nekdanjem koncentracijskem taborišču Au-schvvitzu bodo postavili spomenik žrtvam nacizma. Razpisa za osnutke se lahko udeleže umetniki vseh narodov. * Državna založba Slovenije je objavila osmi zvezek Zbranega dela Josipa Stritarja. Knjigo je uredil in jo z opombami opremil prof. France Koblar. * Ta mesec izide pri neki newyorški založbi, kot je najavil ameriški tisk, knjiga Milovana Djilasa »No- vi razred«. * V Italiji je zdaj čas podeljevanja literarnih nagrad. Prišlo je namreč v navado, da morska kopališča podeljujejo bogate literarne nagrade pripovednikom, pesnikom ali dramatikom. Nagrade znašajo največkrat okrog pol milijona lir ali tudi več. Pri tem se organizirajo slavnosti, ki pritegnejo mnogo petičnih ljudi; tako gostinska podjetja kmalu spet dobe nazaj denar, ki so ga prispevala za nagrade, a pisateljem je le pomagano. Nagrade na Puljskem festivalu Letošnji filmski festival v Pulju je prinesel — če sme človek verjeti festivalskim dopisnikom slovenskih in drugih jugoslovanskih listov — več razočaranja kot prijetnih presenečenj. Prijetno je presenetil le srbski film Pop Cira in pop Spira, katerega je zrežirala Soja Jovanovič. Od likujeta ga svežost in dobra režija, pa tudi dobra igra. Zato je dobil prvo nagrado. Drugo nagrado je dobil Hanžekovičev film »Gospodar svojega telesa«, tretjo pa Pogačičev omnibus V soboto zvečer. Režiserka Soja Jovanovič je dobila prvo nagrado za režijo. Drugo je dobil Vladimir Pogačič za režijo filma V soboto zvečer. Nagradi sta znašali 300.000 in 200.00 dinarjev. Med nagrajenci za scenarij, fotografijo, za glavni in stranski vlogi prav tako ni nobenega Slovenca. Bojan Adamič je edini Slovenec, ki je dobil eno izmed nagrad festivalskega razsodišča za igrane filme. Prisodilo mu jo je za glasbo v filmu Tuja zemlja. Pravzaprav je dobil samo pol nagrade. Drugo polovico je dobil srbski skladatelj Borivoje Simič za glasbo v filmu Pop Čira in pop Spira. Med dokumentarnimi filmi so bili nagrajeni neki hrvaški risani film, slovenski film Fantastična balada in srbski film Koliko je ura. Slovenski film Ne čakaj na maj je zaradi svoje vesele vsebine morda najbolj ugajal festivalskemu občinstvu, ki mu je burno ploskalo, a nima takih umetniških kvalitet, da bi ga bili lahko nagradili. Hoče samo zabavati in to je na festivalu tudi dosegel. Bolje se je odrezala slovenska filmska umetnost v presoji filmske kritike. Razsodišče filmskih kritikov je namreč prisodilo svojo glavno nagrado slovenskemu dokumentarnemu filmu Fantastična balada režiserja Boštjana Hladnika. Nagrado je prisodi- lo tudi Bojanu Adamiču za najboljšo skladbo. GOSPODARSTVO gospodarski: razmah nemčije Ko govorimo o Nemčiji, mislimo predvsem Zapadno Nemčijo, iki s svojimi nad 50 milijoni prebivalcev predstavlja 3/4 vsega nemškega življa. Vzhodna ikomunisbična Nemčija šteje pa le okoli 17 milijonov prebivalcev. Nemčija je izšla iz svetovne vojne hudo razrušena, ker so jo zavezniška letala strahovito bombardirala. Industrijska središča, mnoga mesta ter naselja so se sesula v ruševine. Zmagovalci so na račun vojne odškodnine odpeljali vse polno industrijskih naprav, taiko da so postala delovna mesta še bolj redka. Mnogi izmed zmagovalcev so zahtevali, naj se Nemčija sploh spremeni v velilko polje za krompir, ki naj skromno preživlja Nemce, da ne bodo hikdar več mogli dvigniti glav in ogrožati sveta. V deželi je tedaj vladala velika beda, ki je bila teni večja zaradi številnih beguncev in nemških izgnancev iz zmagovitih držav. Z ozemelj, ki so bila priključena Rusiji in Poljski, je prišlo nad 7 milijonov beguncev, s Češkoslovaškega okoli 3 milijoni, fiz Jugoslavije 1/2 milijona, mnogi stotisoči pa so dospeli iz Romunije in Ogrske. Zapadna Nemčija je talko sprejela nad 10 milijonov 'ljudi, se pra- vi skoraj vse begunce in izgnance. Tem se je priključili še skoraj en milijon beguncev iz Vzhodine Nemčije, ker niso hoteli ali mogli prenašati komunistične vladavine. Vojna je res strla nemško vojaško silo in hudo zmanjšala možnosti za zaslužek, mi pa strla ne duha ne narodne discipline ne iznajdi ji\ osti, pridnosti in smotrnosti Nemcev. Ko sta med zmagovalci nastala dva nasprotujoča si tabora, so Nemci spretno izrabili vsa nesoglasja ler željno segli po sredstvih, ki so jih ZDA določile za gospodarski dvig obubožane zapadne Evrope (Marshallov načrt). Nemci so šili smotrno na delo: delavci so se zadovoljili s hramo iz skupnega Ikotla, razcapani so odstranjevali ruševine ter gradili nove tvornice. ki naj bi jim nudile vsaj možnost golega obstanka. N eniški narod je nekaj let stradal in trdo delal. Dosegel pa je velikanske uspehe, tako da mnogi govore o nemškem gospodarskem čudežu. Danes, 12 let po drugi svetovni vojni, imamo v srednji Evropi nemškega gospodarskega orjaka. Dežela ne pozna brezposelnosti, v svojo proizvodnjo je vključila vseh 10 milijonov beguncev in izgnancev, poleg tega išče delovnih sil še v inozemstvu in tudi v Italiji. V Nemčiji nastajajo nova, lepa mesta. Zunanja trgovina bogato prospeva, tako da je izvoz višji kot uvoz. Uvažajo predvsem živita in surovine, izvažajo pa visoko cenjene industrijske izdelke, (kil si v svetu sami delajo reklamo. Nemški izdelki se danes prodajajo po vsej Evropi in tudi v afriških, azijskih in ameriških državah. Avtomobil, katerega Evropa največ izvaža, je nemški »Volksvvagen«. Tvorniea je bila zgrajena iz ruševin in delavci so jo mnogo mesecev obnavljali, ne da bi prejemali plačo, temveč samo hrano. Danes so ti delavci zelo dobro plačami. Ko je bi ul o potrebno odstraniti iz Sueškega pretkopa potopljene ladje in ostale zapreke, so glavno delo izvršili Nemci z dvema nalašč za to zgrajenima ladjama, ki jih nima nobena druga država na svetu. Nemci danes gradijo v raznih državah — posebno v Braziliji in v Indiji — stotine elektrarn, topilnic in strojnih tovarn ter drugih industrijskih podjetij: postavljajo jih nemišiki inženirji in izvedenci, deloma tudi z nemšikim kapitalom, na vsak način z glavnimi stroji iz Nemčije. Rekli smo, da je nemški izvoz mnogo višji kot uvoz. Iz lega sledi tudi aktivna plačilna bilanca: iz inozemstva pride več demarja, kot ga gre iz države. In tako se kopičijo v Nemčiji zaloge tujih valut. Če pa je to kopičenje preveliko, nastanejo lablko slabe gospodarske posledice. Zato se danes nemški gospodarstveniki trudijo, da mnogo teh valut zopet spravijo v inozemstvo. To se zgodi najenostavneje s turizmom: Nemci naj svoj letni plačani dopust prebijejo v inozemstvu, država pa jiim da v ta namen zaželeno količino tujih valut. Nemci 'radii potujejo in predvsem jih vabi morje. Zato jih je vsako leto več v obmordkih krajih, ne samo v Dalmaciji in Italiji, temveč tudi v Grčiji, Turčiji in sploh v vseh obalnih krajih Sredozemskega morja s Severno Afriko vred. SREDSTVO PROTI ČRVIVOSTI ČEŠENJ V okolici Tarčenta, Ikjer gojijo mnogo izbornih poznih češenj — tarčentark, so letos napravili posikuse z novim sredstvom proti češnjevi muhi. To sredstvo je Rogor L. podjetja Montecatini. Uporabljamo ga v eno- V o dni preglec) j DOLINARJEVA ZVEZDA ZAHAJA Kljub močni konkurenci spadajo jugoslovanski igralci namiznega tenisa med najboljše v Evropi. Jugoslavija se že sedaj vestno pripravlja na tekme za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo zadnje dni septembra v Opatiji. Veliko pričakovanja pa je zlasti za izid tekem za mednarodno prvenstvo v Jugoslaviji, ki bo oktobra. Turnirja se bodo udeležili najboljši evropski igralci. Nekdaj sta slavna igralca 2arko Dolinar in Vilim Harangozo osvajala mednarodna prvenstva, sedaj pa se Dolinar počasi umika iz športne dejavnosti in prepušča mesto mlajšim. Harangozo pa je kljub svojim letom še vedno »raket št. 1« Jugoslavije. V lestvici Namiznoteniške zveze Jugoslavije sploh ne najdemo več Dolinarjevega imena, ker je mož prav malo nastopal. Desetorica najboljših jug. igralcev je tako sestavljena: 1. Harangozo, 2. Vogrinc, 3. Markovič Voj., 4. Hrbud, 5. Uzorinac, 6. Markovič VI., 7. Grujič, 8. Gabrič, 9. Barlovič in 10. Hudetz. Pri ženskah imamo naslednjo razvrstitev: 1. Čovičeva, 2. Nikoličeva, 3. Trampuževa, 4. Plutova in 5. Pogačarjeva. Najboljši mladinec je Vojislav Markovič, pri mladinkah pa je na prvem mestu Plutova. PO OSTRIH ZAVOJIH LJUBELJA V nedeljo je bila po strmi cesti v osrčju Karavank V. mednarodna avto-motociklistična dirka za nagrado Ljubelja in za hitrostno prvenstvo Jugoslavije. Tekmovanja so se udeležili številni vozači Avstrije, Nemčije, Švice, Italije in Jugoslavije. Najuspešnejši so bili močni in pogumni Avstrijci, ki so tudi zabeležili največ zmag. Junak dneva je bil 19-letni Franz Prach, ki je na vozilu BSA s časom 4’44”3 izboljšal dosedanji višek proge. Dobro se je odrezal tudi svetovni prvak na prikolicah Nemec Hillebrand, ki se je dvakrat uvrstil na prvo mesto. V posameznih disciplinah so zmagali Avstrijci Lech- odstotni raztopini, kar pomeni, da 100 gramov Rogor a raztopiš v 100 litrih vode. Drevesa moraš poškropili, brž ko opaziš, da začne said spreminjati barvo (ko- se zelena barva spreminja v belkasto). Potrebno je poškropiti vse drevo. Sredstvo pronikne v sad in zamori črvička v prvem razvoju, to jc, brž ko se izleže iz jajčka. Poskusi so dokazali, da ni bilo na pravilno poškropljenih drevesih niti enega črvivega pilodiu, medtem ko jih je bilo na nepo-škropljeniilh do 92%. Ugotovljeno je tudi, da črvivost povzroči znatno izgubo na teži, in sicer od 35 do 50%. Medtem ko je na poškropljenih drevesih sad bolj debel in je zato potrebno za 1 kg le okoli 200 češenj, jih je pri nepoškropljeniih drevesih potrebnih tudi več /kot 300. Strošeik za škropljenje je pa znašal le oko- li 80 lir za posamezno drevo, kar je zelo ma- lo. Zato upamo, da bodo prihodnje leto tudi naši sadjarji uporabili to zaščitno sredstvo proti črvivosti češenj. POKOJNINA ZA KMETOVALCE Poslanska zbornica je prejšnji leden sprejela za kom, -ki hodi v prid skoraj 5 in pol milijonu Ikmetovalcev. Če ne nastanejo nove zapreke, bo 1. januarja 1958 dobilo pokojnino že 250 tisoč italijanskih (kmetovalcev. Ti bodo v zavarovalninski sklad vplačali samo en obrok. V zaiielku bodo sicer pokojnine nizke, toda glavno je, da so kmetje sploh dosegli to socialno pravico, ki se ho v bodočnosti prav gotovo izpopolnjevala. ner (KTM-125), Zohrcr (Puch-Tomos-250), Vollzvvink-ler (Puch-Tomos-350), Prach (BSA-500), Jugoslovan Cerič (Tomos-175) in Nemec Hillebrand (prikolice do 500 in nad 500). V avtomobilskih dirkah sta se uvrstila na prvo mesto Avstrijca Pilhartsch (DenzcI) in Vogel (Porsche-Spyder). Hudctz, Uzorinac in Vogrinc ŠPORT PO SVETU Tenis — V nedeljo so v Evropi in v Ameriki odigrali finalne tekme za Davisov pokal. V Bruslju je Belgija tesno porazila (3:2) Italijo, v Brooklinu (Massachusetts) pa so ZDA z lahkoto (5:0) odpravile Brazilijo. Končane so tudi tekme za mladinski pokal Galea, ki so bile v Vichyju. Na prvo mesto sc je ponovno uvrstila Španija. Kolesarstvo — Ker se bližajo dirke za svetovno prvenstvo, se kolesarji povsod vestno nanje pripravljajo. Prejšnji teden je bilo več dirk. Francoz Gou-get je osvojil prvo mesto v etapni dirki po zahodni Franciji, Belgijec Dcrycke je zmagal v krožni dirki po severni Švici, Italijana Sabbadin in Baldim sta se pa uvrstila na prvo mesto v dirkah po Tiči-nu in po Romagni. (Nadaljevanje na 10. strani) Sl VIDEiapRIZNATl MORANJ). SEM MOTCTRGHO PRISTAL LAUOTNIU, 'JE ZARRMARIL PROTI ŽELVI VELIKANU!.. . „..IN ZAPELJAL LETALO POD NJENO OGROMNO LUPINO M-M-M-MOT6TRSRO!.. R-REB.. .T-T- TODA HAT ČE MAJO TA P-POSAST ZDROBI?.. Š. •Hlifi POPAST?!!Tl IMENUJEŠ MOTO PRIJATELJICO POČAAT ? TA, DA GLEJ .PTIČA STA NAPADLA ŽELVO. HAT BO STORILA?.. OTOT. SPUŠČA SE'. ŽMEčUALA NAJU BO! KOSMATI DIV TARI SO GA NESLI PROTI SVOJEMU BRLOGU... MED TEM SE TE ZVITOREPEC ZAVEDEL.BIL TE V ZELO NE' PRIJETNEM POLOŽAJU,, BI NAMA SRRIVILA 1E EN LAS? BAN,Tl TE SE NE POZNAŠ! TO TE NATBOLT POHLEVNO BITJE, VAR 5IN POZNAM ZE,ŽE,TODA-SE Tl NE _wv DA NATU LAURO Z LETALOM VRED PREDELA V PAŠTETO? DIVJAUI SO POGRABILI NERAT ŽIVALI IN JIH ODVLEHLI IZ VOT LINE. ..RTEC SO TIN SPREJELE ŽENSRE IN GLASNO PRIČATE IZRAŽALE SVOJE VESELJE,,. ZVITOREPCA SO YRGLI Z OSTALIMI ŽRTVAMI V. TEMEN HjOT VOTLINE <0- TOPOT SEM IMEL SREČO. ZA NJI Ml STOPIM, OCENITI MORAM POLOŽAJ... OBČUTEU. IMAM, DA ME NAMERAVAJO POTUŽINATI... BRR...POTUHNIL SE BOM NE MARA SE TIM SE KARO IZMUZNEM... UN, ŽE GREDO! ) t mz SUROVE SO POŽRLI !?..UN, NEHAT Sl MORAM * IZMISLITI.PRI ŽIVEM 1E PU-- >. TELESU SE NE STIM POJESTI!.. rmr>J Z is aroka ob jezeru Pomirjujoče je Tomo pobožal Edino roko. »Potrpljenje, dragica, potrpljenje. Močnejši vedno lahko počaka.« »Toda nekega dne se bodo otroci izkazali za močnejše in tedaj bodo ravnali po svoje.« »Pomiri se!« Tomo je bil svoje stvari gotov, zato je vesel nadaljeval: »Boš videla, da bodo vedno čutili potrebo, da se vrnejo Pod skupno streho. Ta je kot bencinska postaja. Vozač pride, mu naliješ goriva in se odpelje. Ne moreš ipa od njega zahtevati, da bi ®e v krogu vozil okoli postaje. Tako je tudi v življenju otrok, ko dorastejo. Sami hočejo krmariti voz življenja, le po gorivo pridejo v očetovo hišo.« * * * Vito in Gabi sta imela goriva dosti več, kot je menil Tomo, 'ren d ar st a se vrnila. Vito je potihoma peljal motor v skedenj. Gabi mu je pomaga- la. Ko sta zapahnila vrata, se je dekle pretegnilo: »Joj, sem prav zdelana.« Vilo jo je zaljubljeno gledal. »Jaz sem pa mislil, da si vsa srečna,« jo je spraševal. »Stari godrnjavs. Seveda sem srečna. Od same sreče sem pa utrujena. Mislim, da je sreča precej naporna stvar.« Z roko v roki st a odšla proti hiši. Gabi je ogled ovaj e sc stegnila vrat okoli ogla. Videla je, da starši sede na terasi. Previdno je Vita potegnila za seboj. Ko sta se tihotapila h zadnjim vratom, mu je Gabli šepnila: »Človek bi menil, da si zaradi naju dveh delajo bogzna kakšne skrbi, a glej, tam kramljata in poslušata violončelo.« Zadovoljna in Še vedno z, roko v roki sta tiho šla po stopnicah. Gabi je oprezno odprla vrata v Mihovo sobo. Ne da bi prekinil igro, je dvignil glavo. Mimo Gabine glave se je pojavila še Vitova. S prstom je kazal navzdol, češ da sla spodaj oče in mali. Nato je položil prst na usta v znak, naj Miha ničesar ne pove, da sta se z. Gabi vrnila domov. * * * Zvečerilo se je. Nemiren je Miha vprašal brata: »Ti. ali niso nič opazili? Mislim namreč zato, ker je treba večer proslaviti, saj je moj rojstni dan in tudi Adrijana je naš gost.« TEDENSKI KOLEDARČEK 11. avgusta, nedelja: Filomena, Suzana 12. avgusta, ponedeljek: Klara, Hilarija 13. avgusta, torek: Janez B., Helena 14. avgusta, sreda: Evzebij, Kalist 15. avgusta, četrtek: Vnebovzetje Dev. Marije 16. avgusta, petek: Joahim, Rok 17. avgusta, sobota: Hijacint, Pavel in Julijana VALUTA — TUJ DENAR Dne 7. avgusta 1957 si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 621—624 lir 23,75—24,25 lir 93—99 lir 125—130 lir 1690-1730 lir 146—149 lir 12—14 lir 144,75—145,75 lir 706—709 lir 5000—5150 lir RAD/O TRST A Nedelja, 11. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 18.30 Mladina pred mikrofonom; 20.30 Verdi: »Trubadur«, opera v 4 dej. Ponedeljek, 12. avgusta, ob: 12.00 O pravilni prehrani; 12.55 Orkester Cergoli; 18.00 Ireland: Koncert v Es-duru za klavir in orkester; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti: »Izbrani listi« — F. Levstik: »Martin Krpan«; 22.15 Schubert: Simfonija št. 9 v C-duru. Torek, 13. avgusta, ob: 12.00 Pisani svet; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Pestra operna glasba; 21.00 Kurt Goetz: »Dr. medicine Hiob Pretorius«, detektivska komedija v 7 slikah. Igrajo člani Radijskega odra. Sreda, 14. avgusta, ob: 12.00 Izvor in gojenje okrasnih rastlin; 13.30 Orkester Mantovani; 19.15 Skromne zgodbice o koristnih rečeh; 21.00 Obletnica tedna; 21.15 Debussy: Morje; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti. četrtek, 15. avgusta, ob: 9.20 Richard Strauss: »Smrt in preobrazba«; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Potovanje po Italiji; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Brahms: Simfonija št. 2 v D-duru; 18.30 Oddaja za najmlajše: L. Turšič - D. Petkovšek: »Izgubljeni raj«; 21.00 Dramatizirana zgodba: Marjan Vouk: »Višarska legenda«. Igrajo člani Rad. odra; 22.00 Nove knjige in izdaje. Petek, 16. avgusta, ob: 12.00 Življenja in usode; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zena in dom; 20.30 Zbor slovenske filharmonije; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Večerni pogovori (Izgubljeni čas). Sobota, 17. avgusta, ob: 12.00 Po tržaški okolici; 12.55 Domači motivi; 16.00 Radijska univerza; 18.30 Oddaja za najmlajše: Z. Ocvirk: »Psiček Pikec« — Igrajo člani Rad. odra; 21.00 Teden v Italiji; 22.00 Operetne melodije. Vprašanje št. 389: Ali je v avgustu še potrebno škropiti trte proti peronospori in žveplati proti oidi-ju? Odgovor: Proti oidiju, ki je v zadnjih letih pri nas bolj škodljiv kot peronospora, je na vsak način potrebno še žveplati, in sicer z navadnim žveplom naravnost v grozdje. Zadnje žveplanje naj se izvrši nekako 4 tedne, preden grozdje dozori. Ni treba pa uporabljati velikih količin žvepla, temveč prav malo. Mlade trte, to je letošnje in lanske vsajenke moramo proti peronospori še škropiti z raztopino modre galice ali asporja. Prav tako ravnamo s trtami, ki so trpele zaradi pozebe in so potem pognale ter zastale z rastjo. Tudi te bi morali še poškropiti, in sicer najpozneje 2 dni po večji plohi, če bi pa nastala nesreča in bi padala toča, je takoj zatem potrebno škropljenje: na 100 litrov brozge raztopimo poldrugi kilogram modre galice ali pa 300 gramov asporja. Vprašanje št. 390: Zelo rada imam jogurt, a kar dobim v tržaških trgovinah pod tem imenom, je večkrat prav odvratno. Kje bi lahko dobila čiste glivice, da napravim jogurt doma? Odgovor: čiste kulture »lactobacillus bulgaricus« in druge glivice, ki se nahajajo v pravem jogurtu, se dobijo v zapečatenih steklenicah ali posušene v hlebčkih-kompresah. Navadno jih prodajajo trgovine, ki držijo sirišče. Če jih tam ne najdete, pišite kaki tvornici sirišča ali pa na »Istituto Sieroterapico Milanese«, via Danvin, Milano. Vprašanje št. 391: Gojim nekaj kokoši in še več bi jih rada, a krmna mešanica, ki jo kupujem pri Kmetijskem konzorciju, je predraga. Mislim, da bi bila cenejša in enako dobra tudi krmna mešanica, ki bi jo sama napravila iz 40 kg zdrobljene koruze, 20 kg ovsa, 20 kg ječmena in 20 kg pšeničnih otrobov. Tej mešanici bi dodala ustrezajočo količino Vitasola. Kaj pravite k temu? Odgovor: Vaša krma je bila pomanjkljiva, ker je vsebovala premalo beljakovin in premalo apna in fosfora. Za zboljšanje, oziroma dopolnitev, bi morali svoji mešanici dodati še 5 kg ribje, 5 kg dobre deteljine moke in 2 kg čistega ogljikovega apna. ZENSKI KOTIČEK PAPIR V GOSPODINJSTVU Papir igra v gospodinjstvu veliko vlogo. Z njim si brišemo umazane roke in pločevinasto posodo, posebno pekače, ki jih ne pomivamo vedno. Poslužujemo se ga tudi pri čiščenju pomivalnih korit, kadi, ogledal, šip, štedilnikov in kuhalnikov. S papirjem tudi razna živila prav dobro zaščitimo. Kruh, ki ga zaviješ v pergament, ostane dalj časa svež. Mastna živila se dalj časa ohranijo, ako jih zaviješ v temen papir. Isto stori s steklenicami za olje ali s kozarci napoljnjenimi z mastjo, če jih nameravaš dalj časa hraniti. Mleko ostane sveže, ako ga postaviš v posodo mrzle vode, ki jo pokriješ s papirnim stožcem, toda tako, da segajo robovi v vodo. Papir vsrkuje vodo, ki polagoma izhlapeva. PARADIŽNIKI, ZAKLADNICA KORISTNIH SNOVI Ta sadež premalo cenimo, čeprav vsebuje mnogo za zdravje potrebnih snovi (sladkor, protein, vitamine A, B, C, karotin, niacin, tiamin itd.) in je lahko prebavljiv. Paradižnikov sok je imenitna in zelo zdrava pijača, le škoda, da se prehitro pokvari. Sedaj, ko je tega sadeža povsod v izobilju in je poceni, uživajmo ga in ga pijmo za žejo. DROBNI NASVETI — Pege na obrazu bodo obledele, če se umivamo z vodo, v kateri smo za nekaj ur namakali peteršiljeve liste. — Trd kruh posvežimo, če ga denemo v zaprto pločevinasto ali porcelanasto posodo, katero postavimo za nekaj časa v drugo posodo, kjer vre voda. — Nahod laže premagaš, če vsaj en dan ne piješ in tudi preveč ne ješ. — Pristnost mleka lahko na enostaven način preskusiš. Pomoči navpično vanj šivanko in poglej, ali je na igli ostala kapljica mleka, če je, imaš viden dokaz, da ni »krščeno«. — Milo traja dalj časa, ako prilepimo na njegovo spodnjo ploskev kos staniola. Tako se ne bo v posodici topilo. — Če hočeš zabiti tenak žebelj tako, da se pri tem ne udariš po prstih, zabodi najprej žebelj skozi papir. Ko zabijaš žebelj, drži ga za papir. Naš rocopt: KREMA IZ SKUTE Tri četrt litra mleka, 1 vanilijev puding, 15 dkg skute, 15 dkg sladkorja, 3 jabolka, pest suhega sadja, malo limonine ali pomarančne lupinice. Mleko zavremo, vanj podmetemo razmešani puding ter dodamo na koščke zrezanega sadja. Ko je vse zavrelo, dodamo sladkor, dišave in pretlačeno skuto; dobro zmešamo, zlijemo v skledo in ohladimo. Športni pregled == (Nadaljevanje z 8. strani) Nogomet — V nedeljo je bila zadnja tekma za srednjeevropski pokal. Vojvodina je porazila madžarski Vasas z izidom 2:1, toda budimpeštanski Vjralei so vseeno osvojili dragocen pokal. Plavanje — Ponovno je treba zabeležiti dva no-na svetovna viška, in sicer 16-letne Den Haanove (2'51”3 na 200 m prsno) ter Američana Heinricha (5’15"6 na 400 m mešano). Lahka atletika — Na mednarodnem tekmovanju v Kolnu sla Nemca Germar in Lauer postavila nove evropske viške, in sicer na 100 m (10”2) in 200 m (20”4) ter na 110 m ovire (13’’7). Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 Vit je bil prepričan, da se bodo dali starši presenetiti. »Pojdi,