Amerik an ski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 59. J0L1ET, ILLINOIS. 20. JUNIJA 1916 LETNIK XXY. C* Dunaj pripoznava izgubo Crnovic. Avstrijske in nemške čete so začele uspešno ustavljati mogočno rusko prodiranje. Francozi odbijajo napade. V gorah na laški fronti ljuti napadi in protinapadi. čno streljalo v umikajoča se ruska mnoštva." Prejšnji uspeh naznanjen. Zakesnelo uradno poročilo iz Duna- n&ov je sovražnik v neredu pobegnil. sledovanjem sovražnika izbojevalo ve; uspešnih spopadov. Prebredli reko in zmagali. "Severozapadno od Kremenca so vojaki gen. Sagarova po obupnem boju prepodili sovražnika iz njegovih utrjenih postojank ob reki Blujčevki s krepkim naskokom. Eden naših mladih polkov pod vodstvom polkovnika Tatarnova je po ljutem boju prebredel globoko reko, ki jim je segala do pod-bradka. Ena stotnija se je pogreznila in je umrla junaške smrti, ali vsled hrabrosti njihovih tovarišev in čast- v » 191 Dunaj, 15. jun. — Vojni urad je no-C0J objavil sledeče poročilo o vojskovanju proti Italiji: "Laški oddelki, ki so se držali blizu yha Monte Lemerle, so bili presenečeni in poraženi, in več nego 500 Italijanov je bilo ujetih. Avstro-Ogri so tako dobili goro v popolno posest. Laski napadi drugod so bili odbiti." Rim, 15. jun. — Nenaden napad so Italijani podjeli včeraj na avstrijske Postojanke vzhodno od Tržiča (primorskega). Današnje naznanilo pravi, da so Italijani osvojili avstrijske *akope po ljutem spopadu, ujeli 10 castnikov in 488 vojakov ter uplenili "dem strojnih pušk. Avstrijski napad odbit? Rim, čez London, 16. jun. — Avstro-°grske čete, precenjene na 18,000 mož, so včeraj napadle v gosti sestavi italijanske postojanke na visoki planoti pri Asiagu, a so bile odbite, zapustivši kuPe trupel pred italijanskimi zakopi, Pravi današnje uradno naznanilo voj-nega urada. Dunajsko vojno naznanilo. Berlin, 17. jun. — Avstrijski vojni Urad je danes objavil sledeče uradno naznanilo: Sovražni napadi na južni del Do-®erdobske visoke planote so bili od-!'. Snovni laški napadi proti več ^ \.p0stojankam na Dolomitih so 8\tudl izjalovili. r.N.^a.V's°ki planoti pri Asiagu so bili Uavhm Upniški dvoboji. čet ^r"er:>kem okrožju so naše e osvojile vrh Takat in najzadnji c Madatšch." ja, objavljeno dne 11. junija, naznanja ujetje več nego 1,500 Rusov in zaple-no trinajstih strojnih pušk dne 10. junija, ko so bili trije ruski polki, ki so prekoračili reko Styr blizu Kolkov, pognani nazaj čez reko po avstro-ogr-skem zajemanju ob. strani. Severovzhodno od Tarnopola je bila naznanjena zopetna osvojitev neke višine, zavzete po Rusih. Nemški vojni glavni stan je danes objavil sledeče uradno naznanilo: "Armada generala von Bothmerja je odbila več napadov, ki so jih podjeli Rusi v gostih valih blizu in severno od Przewioke." WILSON IN MARSHALL. Demokratska kandidata za predsedni-štvo in podpreds. Z. D. Rusko vojno naznanilo. 'Sedemdeset častnikov in 5,000 vo jakov je bilo ujetih, a vojni plen je znašal v tem spopadu dva topova, prav mnogo strojnih pušk, 1,000 pušk, obilno nabojev in ogromne zaloge zobča-ste žice. Pridobili na ozemlju drugod. "Z enako naglim napadom je naša pehota z močno podporo topništva o-svojila gozd pri Rostoku, južno od dolnjega Počaleva, ter dobila v svoje roke ujetnikov, strojnih pušk in bombnih metalnic. "Z junaškim naporom so vojaki armade gen. Ščerbačova včeraj prema- ... .. ... gali Avstrijce blizu Guvoronke in Gu- nominacijo, izvzemsi guvernerjaMore- St. Louis, Mo., 15. jun., 11 zv. — Woodrow Wilson je bil izbran za kandidata demokratske stranke nasproti republikanskemu kandidatu za predse. ništvo Združenih Držav pri volitvi prinodnje jeseni. Nominacija je bila izvršena enoglasno med tako viharnim navdušenjem, kattor ga še ni bilo izlepa v kaki konvenciji. Dvorana je bila nabito polna diiegatov in občinstva. Zopet nominiran je bil potem za podpredsedniškega kandidata g. Thomas R. Marshall iz Indiane. Coliseum. St. Louis, Mo., 15. jun. — Demokratska deželna konvencija se je zopet sestala kmalu po 9. uri nocoj z naznanjenim namenom," da ostane v neprestani seji, dokler ne bosta zopet nominirana predsednik Wilson in podpredsednik Marshall ter dokler se ne sprejme platforma in izvrše vsa druga opravila, ki so dovedla zastopnike demokratske stranke v St. Louis. Vsi kandidatje za podpredsedniško Vse državne milice sklicane proti Mehiki. Vojni tajnik Baker obvestil guvernerje, da se milice rabijo za službo ob mehiški meji. Baje samo za mejno zaščito. Ijovodov na zapadnem bregu Stripe. I "Severozapadno od Buczacza se Petrograd, 15. jun. — Več nego 150,- J spopad z Avstrijci in Nemci nadaljuje 000 vojakov so ujeli Rusi med ofen- neprestano. Do5)ej Smo ujeli 6,000 vo-zivnim kretanjem rta volhinski in ga- jakov ter upienj]j nekaj topov in stroj- Rin Laško poročilo. čez London, 18 jun. Av- ofe • vzdržujejo prvotni načrt svoje žetnz"e v Trentinu in niso umeknili Vzl]S ]tL ^ronte vsled ruske ofenzive na rad ' v tak° naznanja nocoj vojni u-bili j adaljnji avstrijski napadi so Sana V odsekih Frenzala in Su- Ruska fronta. liški fronti, kakor je bilo danes uradno naznanjeno. Sledeče naznanilo je bilo izdano: "Dodatna poročila navajajo natančno število ujetnikov kot en general, trije poveljniki, 2,467 častnikov, pet doktorjev in 150,000 vojakov. Uplenili smo tudi 163 topov, 266 strojnih pušk, 139 bombnih metalnic in 32 minskih metalnic, "Ofenziva generala Brusilova se ni ustavila včeraj. V raznih okrajih na fronti so prišli v naše roke nadaljnji ujetniki in vojni pleni. Sovražnik je nadalje podjemal protinapade na več točkah, a drugod pridno dela zakope v novih postojankah. Nemci odbiti na severu. "Na fronti ob Dvini in jugozapadno od Naroškega jezera je sovražno topništvo na nekaterih točkah začelo silno streljati, nakar so Nemci poskušali prodreti iz svojih zakopov. Bili so odbiti. "V bližini Baranovičev je prišlo do krajevnega spopada, v katerem smo zavzeli sovražne zakope, a pozneje smo se pod nemškim pritiskom umeknili do točke, odkoder smo začeli boj." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 16. jun. — Nemški vojni urad je danes objavil sledeče naznanilo: "Rusi so včeraj nadaljevali svoj napad proti gen. von Bothmerjevi fronti severno od Przewioke. Med odbitjem sovražnika so branitelji ujeli več nego 400 vojakov." Rusko vojno naznanilo. Petrograd, 16. jun. — Ujetje dodatnih 100 častnikov in 14,000 vojakov je naznanil danes vojni urad. S tem se nih pušk. "Sovražen zrakoplov je spuščal bombe na Tarnopol. Ujeli v enem dnevu 14,000. "Naši kozaki so ujeli sedem častnikov in 600 vojakov. Približno skupno število včerajšnjih ujetnikov je 100 častnikov in 14,000 vojakov. "Na frofiti ob Dvini in dalje južno v okraju Polesje se je izmenjavalo streljanje s topovi in puškami. Naša artiljerija je včeraj podjela sil^n napad blizu Dvinska. Sovražni poskusi, začeti ofenzivo v mnogih odsekih, so bili povsod odbiti po našem streljanju." Rusi osvojili Radzilovo. Petrograd, 17. jun. — Ruske čete so head iz Nebra-ke in guvernerja Major iz Missourija, so bili zavrženi, ko je predsednik Wilson naznanil, da želi zov>etno nominacijo g. Marshalla. Nominacijski govor za g. Woodrow Wiisona je imel g. John W. Wescott iz New Jerseya. V svojem nagovoru je slavil demokratsko stranko ter cvetoče ;tanje kupčije in obrti, češ narod 145,000 vojakov se ima mobilizirati. Položaj zelo resen. Vojna? Washington, D. C., 18. jun. — Predsednik je odredil mobilizacijo milic vsake države za službo ob mehiški meji. Brigadni general Mills, načelnik oddelka za vojaške stvari v vojnem uradu, ceni najmanjšo moč razpoložnih miliških čet na 145,000 mož Vojni minister Baker je objavil sledeče naznanilo: "Z ozirom na jiotene razmere ob mehiški meji in v zagotovitev popolne zaščite za vse Američane je predsednik sklical k zastavam skoro vse državne milice in jih odpošlje do meje, kadarkoli in kjerkoli jih smatra general Funston za potrebne v omenjeno svrho. "Ako se ne bodo potrebovale vse, se jih bode od časa do časa premenjava^o sednik Wilson je danes izgotovil svoj cdgovor na Carranzovo noto. Nota, ki je bila sestavljena po posvetu med Wilsonom in Lansingom, se ne odpošlje, dokler ne dospo podrobnejša poročila o napadu pri San Ignaciu. Nobene izjave ne vsebuje, ki bi utegnila izzvati sovražljivosti, ako general Carranza namenoma ne deluje na prelom z Združenimi Državami, a "besede .so trdne in določne", v kolikor zavračajo obtožbe in podtikanje neiskrenosti v Carranzovi noti. Kar se tiče umeknitve ameriške eks-pedicije, poudarja sklep, pustiti oboroženo moč v obmejnem ozemlju mehiškem, dokler ne bo možnost razbojniških napadov na ameriška mesta in živinske farme izključena. de?a in živi v miru, dočim pred štirimi v enakomerno razdelitev službovanja. .............."To mobilizacijsko, povelje ni v nobeni zvezi z ekspedicijo Pershingovo leti ni bilo deja itd. Reed krtačil rep. stranko. St. Louis, Mo., 16. jun. — Koj po otvoritveni molitvi je bil predstavljen ^enator Reed iz Missourija kot prvi govornik dneva. V svojem govoru je in ne namerava nadaljnjega prodiranja v Mehiko, razun v slučaju, da bi bilo potrebno zasledovati mehikanske razbojnike, ki vpadajo v ameriško ozem-lje. "Milice se skličejo tako, da ostane v Obdclževal republikansko stranko, da|posamnjh drža^ah še nekaj čet Mo. se svoje lastne zgodovine ter dosedanjih obljub in neizpolnitve istih sramuje. Republikanska stranka da se ni upala nominirati katerega svojih dosedanjih voditeljev, ki bi ga lahko sma- osvojile kraj Radzilovo, ob železnici tra.'i odgovornim za strankine napade. 60 milj severovzhodno od Lvova, ka- [ Zakaj niso nominirali Elihu Roota, za-kor danes uradno naznanja ruski voj- kaj ne senatorja Lodge? Odgovor je B i' vai"ln' 1S- j"n. (Brezžično v Say- vini ~~ Avstro-ogrske čete v Buko- ___________ ______ ________ _ _______ vic ? trdno držijo severno od Črno-j je pomnožilo skupno število ujetnikov držui .uje8a mesta kronovine, in za- v sedanji ofenzivi na več nego 164,000. UradnJ0° tuc*' vzhodno od mesta. | Ruski uspehi v ofenzivi ob južni n; glavni stan. Dunaj priznava izgubo Črnovic. Dunaj, 18. jun., čez London. — Av-stro-ogrsko državno vojno ministrstvo je danes naznanilo, da so Avstrijci zapustili Črnovice, ko so Rusi izsilili prehod čez Prut in prodrli v mesto. "Včeraj," pravi uradno naznanilo, "se je posadka predmostja pri Črno-vicah umeknila pred močnejšimi sovražnimi četami. Ponoči je sovraž- pri roki. Stranka je morala nominirati kandidata, ki v zadnjih letih niti zinil ni. Baš ko so v dvorani konvencije izvedeli, da je Theodore Roosevelt zelo zbolel, je senator vzkliknil: "Da in Roosevelta blaženega spomina republikanci niso smeli nominirati!" "Amerikanizem." Naposled so delegatje doznali besedilo pristavka glede amerikanizma in nik na več točkah izsilil prehod čez razpravljali zlasti tisti del, v katerem, reko Prut in prodrl v Črnovice, ki sc obsojajo stiki in zveze posamezni-! smo jih zapustili." Naznanilo poroča odbitje ruskih protinapadov v Volhiniji in pridobitev kov v tej dfeželi, ki snujejo zarote v stane doma. bilizacija se izvrši v domačih postajah, kjer se lahko vrše tudi potrebni nabori." Washington, D. C., 18. jun. — Pomorski minister Daniels je nocoj odredil, da več topničark in drugih malih pomožnih ladij mornarice odrine v mehiško vodovje. Illinois pošlje 7,000 mož. Washington, D. C., 18 .jun. — Dejansko vsak deželni stražar v Združenih Državah se ima po nocojšnjem povelju pripraviti za takojšnjo službo ob mehiški meji. Sklic je bil brzojavljen generalnemu adjutantu vsake države z navodili o mobilizaciji, naborih in koncentraciji v državnih taboriščih, kjer imajo čakati na povelje generalmajorja Funstona. Samo nekaj razkropljenih polkov o- Boj ob mehiški meji. Laredo, Tex., 15. jun. — Trije ameriški vojaki so mrtvi in šest je ranjenih vsled najnovejšega vpada v ameriško ozemlje po Mehikancih, ki so prišli od južne strani (reke) Rio grande. Noben civilist ni bil ranjen, ker je bil vpad predvsem napad na obmejno pa-v trolo v mali naselbini San. Ignacio, 40 milj jugovzhodno od Lareda. Mrtvi so: Charles F. Flowers, četa M; Edward G. Katanch, četa M; James Minaden, četa M, umrl za ranami. Ranjeni so: Korporal Wm. Oberlies, četa M, resno; Elmer W. Minnette, četa M; Tony Havlina, četa M; Henry Matasoff, četa M; Thomas E. Ewing, četa I, in James E. Rouch. četa I. Dasi je bil vpad uspešen v gotovi meri, vendar ni presenetil ameriške straže, ki je videla v jasni mesečinr, kako se bliža kakih sto ali več razbojnikov ozadju taborišča čete M štirinajstega konjiškega polka, ki je bila z nedaleč odondod utaborjeno četo I pod poveljstvom majorja Alonzo Graya. Mehikanci so izgubili osem mož na mrtvih ter več ranjencev in ujetnikov. Poleg tega je bilo uplenjenih 42 konj. Major Gray je takoj odredil zasledovanje razbojnikov. svrho, da delajo naši vladi neprijetnosti in jo slabijo. Ker polno besedilo ozemlja severno od Goročova, severno .še ni bilo znano, se delegatje niso na I)Un • "aznanilo glavnega stana na fronti se nadaljujejo, pravi naznanilo, "lir" Z dne 14- iun'ia se glasi: ki se glasi: novic °d Bojana in severno od Čr-Ije VzhS" blli ,r"ski napadi odbiti. Danilo ,no 'n južno od Pripjeta ni .^Posebnih dogodkov. včeraj""0 ,0(1 Ba'anovičev so bile čete i/JUtraj nemške in avstro-ogrske nju gj^^av'jene ruskemu topniške-je sov • "JU naitežje vrste. Zvečer *>Vsorf napada>. a je bil odbit "Na fronti armad južno od Polesja se bojevanje nadaljuje. Sovražnik je utrpel težkih izgub v spopadih z našimi četami. "Tekom močnega a brezuspešnega sovražnega protinapada bliiu Sokula, severno od Rojičev, smo ujeli dvajset ča-tnikov in 1,750 mož. V okraju zapadno in jugozapadno od Lipe, kjer so Avstrijci ujeli 900 Rusov in uplenili tri strojne puške. Nadalje poroča, da so bili Nemci u-spešni severno od Torje, kjer so ujeli 11 ruskih častnikov in 3,446 vojakov ter uplenili en top in deset strojnih pušk. Ruski napadi med Sokulom in Kolki so bili odbiti. Zapadna fronta. Pariz, 15. jun. — Nocoj objavljeno uradno naznanilo vojnega ministrstva pravi, da so Francozi osvojili neko nemško postojanko blizu Mrtvega moža griča ter ujeli 130 Nemcev, vštevši tri častnike. Pariz, 16. jun. — Močne nemške napade, podjete na obeh straneh reke od Lutska je naše konjištvo med za-IMeuse severno od Verduna, so Fran- tančno izrazili. Med tem je seflator končal svoj govor z zagotovilom, da bo Amerika stala med velevlastmi v obnovo miru kot voditeljica. Kratkemu ploskanju so sledili glasni in dolgotrajni iklici za Bryana, ki je bil zopet med časniškimi pisarji. Predsednik tega ni trpel dolgo in je predstavil senatorja Wm. F. Stone iz Missourija, ki je imel kot predsednik resolucijske-ga odseka prečitati platformo. St. Louis, Mo., 16. jun., Coliseum.— Demokratska deželna konvencija je danes popoldne končala svoje delovanje s sprejetjem strankine platforme enaki obliki, kakor jo je priporočal predsednik in resolucijski odsek predložil delegatom. Načelna izjava obsega tudi planke proti "vezaju" (hyphen) ali za ainerikanizem in za žensko volilno pravico. Illinois, na primer, obdrži doma samo dva pešpolka in pošlje v Springfield dve brigadi, vse konjištvo, bojno topništvo in posebne čete, vštevši že-nijski oddelek, signalni voj, ranocel nike in strežnice, skupaj kakih 7,000 mož. Častniki pričakujejo vojne. Predsednik, po vojnem tajniku Ba-kerju, pripisuje mobilizacijsko povelje popolnoma želji, ščititi mejo, ali ar madni častniki smatrajo isto za predhodni korak do vojne. Častniki pravijo, da je mehikanska American Pru88 A.*oclat!on. Sam "VSE MIRNO OB (REKI) RIO GRAJ« DE." ž,»ai,, !ot»a Z. h CQje na vsnl< Mra*:i \ sv°jit" šatorom na bregu slikovite (reke) Rio Grande, bedečna in pripravljena, dati su«)ljiv ikret od strani Mehikancev onostran reke. cozi odbili, kakor je danes naznanilo vojno ministrstvo. Pri tem so ujeli nad 280 N emcev, vstevsi sest častnikov. Francozi zavzeli nemški zakop. Pariz, 17. jun. — Nocoj objavljeno uradno naznanilo pravi, da so Francozi osvojili malo Nemško postojanko stverovzHodno od Verduna. Zgod-njejše naznanilo pravi, da so Francozi snoči odbili več nemških napadov. Odbili več napadov. Pariz, 18. jun. — Več nemških napadov, podpiranih s plamenečo tekočino, na nove francoske postojanke v o-krožju Mrtvega moža griča, severozapadno od Verduna, je bilo odbitih in Francozi so obdržali svoje nedavne pridobitve ,kakor naznanja vojni urad danes popoldne. Nemci so utrpeli težkih izgub v brezuspešnih napadih na franfcoske zakope v tliiaumontskem odseku vzhodno od reke Meuse. POŠILJATELJEM DENARJA v staro domovino javljamo, da so vse denarne pošiljatve, za katere izda pobotnice Amerik. Slovenca bančni oddelek, popolnoma zajamčene, da je vsakoršna izguba ali odbitek nemogoča. Kadar mi zapišemo, da smo poslali 1000 kron, jih oni, na koga so naslovljene, tudi prejme celih 1000 kron brez odbitka. Pošljemo. denar v staro domovino potom brezžičnega brzojava (Wireless), a ne več kot 400 kron na enkrat, in sicer po navadnih cenah, samo še za naslov je treba plačati po 85c od vsake besede. Cena ra 400 kron potom brezžičnega brzojava na: Ivan Ivanovič, Ljubljana, Kranjsko (4 besede) $61.00, a 100 kron pa za $17.75. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da razburjenost blizu mrzlične stopnje, j bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo de-kakor dokazujejo protiameriške demonstracije, in sklic milic pomeni, da Mehika ne bo čakala dalje, ampak bo prenaglila vojno, ne da bi čakala, da bo napadena. To je, kakor lahko z gotovostjo trdimo, tudi mnenje vodilnih Mehičanov. Jolietska novica. — Dne 6. t. m. je umrl Albert Na-sembeni, enoletni sinček družine Na* senibeni na Granite St. Sklic radovoljnikov sledi. Skupaj bo nabranih kakih 140,000 vojakov izmed milic. To pomeni seveda, , da bo treba nabrati mnogo re-krutov ali novincev v bližnjih dneh, kajti cela organizacija šteje manj nego 130,000 mož in nekaj tisoč jih bo moralo ostati doma za nujno rabo. Mobilizacijskemu povelju utegne v kratkem slediti sklic radovoljnikov (volunteers). Teh bo treba nabrati najmanj 50,000, a bolj gotovo 100,000. E1 Paso se boji napada. El Paso', Tex., 18. jun. — To mesto je v začasni nevarnosti, da bo napadeno po mehiških vojakih v močnejšem številu. Ta bojazen prešinja odlične meščane in občinske uradnike. 'Položaj je najkritičnejši v zgodovini E1 Pasa," je rekel danes župan Tom Lea. Meščanje se pripravljajo na odpo-slatev žensk in otrok v varnejše kraje vzhodno in severno. Mobilizacija vseh državnih milic v Z. D. je pomnožila možnost napada na E1 Paso za 50 odstotkov. nar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Ako slučajno ne dobi pošiljatelj nobenega obvestila o denarju, in tako ne ve, če je bil prejet ali ne, mu mi na zahtevo izposlujemo izvirno potrdilo, opremljeno s poštnim pečatom, katero je prejemnik lastnoročno podpisal, ko mu je c. k. pošta izplačala denar v stari domovini. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino: Odgovor na Carranzovo noto. Washington, D. C., 16. jun. — Pred- Za $ .75. .K 5 Za $ 17.50. .K 125 << 1.50 10 II 20.95. .. 150 «( 2.30 15 II 24.45. .. 175 t« 3.00.. ... 20 II 27.95. .. 200 « 3.70,. ...25 II 35.00. ... 250 4.40.. ...30 II 41.90. .. 300 «t 5.10 35 II 48.75. .. 350 it 5.80 40 II 55.75. .. 400 t( 6.50. .v. 45 II 62.75. .. 450 a 7.20. ...50 II 69.50. .. 500 a 8.55. ... 60 II 83.50. .. 600 tan časti vreden, kakor tudi, da stanujoča v Rockdalu. Tovariš je bil ima vsak stan svoje veselje in težave. I ^ Boštjančič> 1144 N Hickorv Če pogledamo po stan domovini, naj- gt > in tovarišica je bila gdč. Elizabeta demo vse polno ljudi, ki so dovršil. | „ 1200 X. Broadway. Bilo srečno! srednje in tudi visoke sole, pa niti. službe ne morejo dobiti. Vsa mesta j — Pevsko društvo "Soča". Seja 22. so zasedena. Cujejo se pa vedno pri- junija 1916 ob 7:30 zvečer. Vabljeni tožbe, da smo zaostali v umnem trgo-vinstvu, kar je tudi resnica. Dostikrat si ljudje mislijo, da ni treba plačevati šol za svoje otroke, če hočejo postati trgovci. Saj za "komija" je lahko, kadar je, da zna le nekoliko ra-čuniti. Vendar pa stvar ni taka. Kakor vsaka stvar, tako je posebno še trgovina storila velikanske korake v na- vsi pevci in pevke, ki žele pristopiti v društvo. Člani(ice) društva se prosijo, da se jpolnošfevilno seje udeleže. — Pisma na jolietski pošti imajo: Cjca Luka, Vanič Jos. Ely, Minn., 15. jun. — Spomladi vse predku, in ikdor hoče postati umen veseli — ko vsaka ptička žvrgoli... trgovec, teaiu je treba tudi precej' 1» naj kdo karkoli reče, a mi "majnar-znanja. V tej znanosti pa st> bili ro- ■ j»" še pa le veselimo prelepe vigredi. jaki brezbrižni že od začetkai Smemo Saj smo takorekoč vedno pod zemljo, pa reči, da ni nikomur pot v bodoč- j in zimski čas gremo notri ponoči in nost tako odprta, kakor učenemu tr-jvun zopet ponoči. Ali sedaj na spo-govcu. V naši deželi so ljudje hitro prevideli važnost trgovinstva in od- POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! prle so se vsakojake trgovske šole. Tudi če potuješ po farmah, boš videl lepake, kateri priporočajo različne trgovske šole. Za drugimi narodi pa nikakor nismo marali zaostati Slovenci. Tudi pri naši župnijski šoli sv. Jožefa se je ustanovil trgovski tečaj. V nedeljo, dne 18. junija, pa je bil velik praznik za celo našo faro. Ta dan smo videli naše prve domače dečke in deklice, kateri so dbvršili trgovski tečaj v naši domači šoli. Bil je to vesel dan za celo faro, zlasti pa še za graduante same in njihove stariše in one, kateri so jih pripeljali do tega stališča. Praznoval se je ta dan z zabavo, katero so nam priredili gradu-auti trgovskega tečaja in oni, ki so •dovršili osmi razred naše šole. Pa naj pridem najprej na dan z imeni. Trgovski tečaj so dovršili: Anthony Stefanich in Frank Butala, Mary Stonich, Anna Legan, Josephine Šetina in Amalia Klepec. Njihovo geslo je: Ni zmage brez truda. Osmi razred sta dovršila Joseph Mutz in Albin Ju-ričič. Geslo osjjiega razreda je: Navzgor in naprej. Zabavo je otvoril Master Anthony Stefanich s slovenskim pozdravom. V kratkih, a jedrnatih besedah je orisal šolsko življenje učencev samih, se spominjal onih, katerim so dolžni zahvalo, to je predvsem ustanovniku župnije sv. Jožefa, hvaleč ' mlad, ko so dolgi dnevi, imamo še dovolj potem po delu časa, da se malo sprehajamo v zeleni naravi, Njega, ki modro vlada. Zdaj, ko je čas za piknike, je tudi tu večkrat kak izlet od strani večjih dru štev. Prihodnjo nedeljo "poletelo" bo naš? Dramatično društvo Simon Gregorčič v "ložo" in nam zapelo par točk lepih slovenskih narodnih pesmi. U pam, da bodemo zadovoljni vsi. O u-spehu že poročim. S pozdravom ' Leopold Stupica, Kansas City, Kansas, 15. jun. — Alo, g. urednik A. S., že zopet Vas prosim malo prostora v vašem cenjenem katoliškem listu, kateri naj bi zahajal v vsako slovensko katoliško hišo, posebno kjer so mali neodrasli otroki, ker jaz ga čislam in spoštujem in Vas za gotovim, dokler bom jaz živa, da ga bom redno dobivala. G. i/rednik, če bi mi tako slabo prišlo, da ne bi 1110 gla naročnine plačevati, Vas bi pa poprosila, da me počakate; pravijo, d; kdor prosi, ta "žiher" nosi. Minil je dan 11. junija, krasen dan kateri nam Slovencem v Kansas City ne bo šel iz spomina. Marsikomu se je oko zrosilo pri 8. sv. maši zjutraj ko so naši šolski otroci pripeljali s procesijo "te male" v cerkev, da pri stopijo k prvemu sv. obhajilu. In ka ko lepo je bilo v cerkvi, ko je naš pre Skoro vsi slovenski časopisi v Ameriki so prišli do zaključka, da je treba Slovencem v domovini pomagati, ker so vsled dolgotrajne vojne v najobup-nejšem položaju. „ Amerikanski Slovenec je že davno spoznal to potrebo in pozval vse rojake v tej deželi na delo, da se nabere med nami kar največ denarja v omenjeno svrho. In mnogi milosrčni rojaki, med njimi tudi nekateri čč. gospodje, so se naštemu pozivu brž odzvali, tako da smo nabrali že lepo vsotico. Vsi, pa vemo, da je potreba velikanska, in zato hočemo nabirati toliko časa, da se odzovejo vsi, ki imajo v svojem srcu vsaj še iskrico ljubezni do svoje rojstne domovine, največje sirote na svetu. Darujte in žrtvujte, nabirajte in agi-tirajte, da dosežete prvenstvo v naj-plemenitejši tekmi! Milodare pošiljajte na: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. častiti g. župnik prašal na glas prve obhajance: "Ali verujte?" Odgovorili so glasno, neboječe: "Verujemo." "Se odpoveste?" "Odpovemo se." Tudi je g. župnik kratek nagovor imel na starše, da je vse ljudsfvo strme poslušalo in marsikatero oko se zrosilo. Prvo-obhajancev ni bilo veliko, le 27, tudi par otrok iz sosedne župnije, ker so imeli lansko jesen tudi prvo sv. obhajilo. Ob 10. uri je bila sv. maša. Prišli so tudi gospodje iz sosednih župnij k slovesnosti. Naša slovenska cerkev je bila premala, še odzunaj so morali ljudje stati. Vsa čast našemu gospodu župniku za njegov veliki trud, katerega je imel ta čas. In ravno tako zahvala našim čast. šolskim sestram, ker so s pomočjo Materinskega društva cerkev olepšale, da je bila krasota in vsaki je pohvalil, kateri je bil na-zoč, kakor tudi sam nadškof je pohvalil vse skup in je pokazal, da je bil jako zadovoljen. Naše dobro ljudstvo se je izkazalo pri darovanju (ofru), ker se je lepa svota nabrala. Birman-cev je bilo vseh skupaj v naši mali lovenski naselbini 79. Tudi čast so-faranom, kateri pošiljajo svoje otroke druge šole, da so se njihovi otroki udeležili v svoji cerkvi domači sv. obhajila in sv. birme, da so s tem tudi nekoliko pripomogli svoji domači cerkvi in so tudi g. župniku izkazali večje zaupanje. Želeti bi bilo, da bi se vsi ti slovenski otroci sestali v naši katoliški šoli skup, ali pa kolikor mogoče starši pošiljali svoje otroke v katoliške ole; nikakor pa ne svetujem v public šolo. Dragi mi starši, kaj ti se bo v public šoli naučil eno leto? Prav nič. Če ga pa v katoliško šolo pošljete, se bo vsaj očenaš po angleško naučil, kajti to je vsakemu katoliškemu otroku najpotrebnejše znati, kakor hitro k pameti pride. Mlade otroke v public šole pošiljati zraven katoliških šol je največja nesreča; ako pa je oddaljen .od katoliške šole, da ne more drugače, >a ni zameriti, ker si ne more pomagati. G. urednik, tudi mi Slovenci na dan sv. birme smo se prav po starokrajsko ravnali in svoje botre postregli, kolikor je bilo mogoče, čeravno je suha Kansas City: smo se pa čez Caw river prepeljali, pa se je zmočilo, tako la smo prav veselo in zadovoljno spre-vodili naših birmancev dan. Hvala tudi-gospodu Petru Šanjič, ker nas je svojo družino obiskal ta dan, kakor tudi gospej Ani Šanjič, brat Peter Ma-jerle, da smo se prav pošteno in veselo zabavali pozno v noč. Prisrčna hvala moji hčeri Mariji, botra Mary in Nikolaj Guštin, za lep dar. Bog stotero povrni, ker si tega nisem pričakovala. Hvala lepa vsem skup za prijazen obisk. Pa še nekaj sem izvohala, da se na-e častite šolske sestre pridno pripravljajo s šolskimi otroci ob koncu šole za igro. Vsebina igre mi ni znana. Spet se težko čaka tega dne, ker se bflmo prav pošteno zabavali. Botra štorklja se kaj pogosto oglasi v naši naselbini. Te dni se je oglasila pri našem dobrem faranu Jože in Terezija Drčar, jima je pustila čvrsto deklico. Častitam! Ker se je moj dopis zavlekel, g. ti-rednik, še imam novic, pa drugikrat spet. Sedaj h koncu pozdravljam vse naročnike in naročnice Amerikanske-ga Slovenca. Marija Majerle. ljenja. Na ulici že ni bilo ne duha ne sluha o "Carnevalu". Zdelo se mi je, da je videti le par vojakov več kot druge večere. Od nikjer glasu nobenega petja, nobene godbe. Pri sv. Mihaelu je hudo bobnelo, grmelo in prasketalo — doli je razsajal krvavi ples... Posamezne puške so se oglašale na Kalva-riji, večkrat je zadaj nizko zabrenčalo in granata je rezko zažvižgala čez mesto. Vse drugačno nego pustno razpoloženje je ležalo nad ubogim mestom, nad temnimi, praznimi ulicami. Zdaj pa zdaj so se ostro zarisali obrisi poslopij v svitu sovražnega reflektorja, potem je bilo tem temnejše, čeravno se je bilo popoldne kot nalašč zve-drilo in so se zvečer lesketale goste pokojne zvezde nad nepokojno zemljo. V kavarni je bilo le to izredno, da je smela biti več časa odprta in da je bilo precej vojakov notri. Civilista skoro nobenega. Prelistal sem novi-ne, prečital papeževo pismo o miru. Pri biljardih so igrali vojaki-prosto-voljci, vsi zaverovani v svojo igro, kakor da jih ne tare nobena druga skrb, kakor da niti ne mislijo na to, da bodo jutri, pojutrišnjem držali v rokah mesto kejev nabite puške in s svinčenimi kroglami igrali igro na življenje 111 smrt. V kotu sta sedela pri črni kavi dva dalmatinska narednika v živahnem razgovoru. Oba pristna Jugoslovana, stasita, visoka, krepkopleča, da ju je bilo veselje zreti. In kakor da sta ponosna na svoje dekoracije, nekaj takega se jima je bralo iz samozavestnega 1 treh popoldne ji je granata napravila obraza; enemu je blestela na prsih zla- Precejšnjo luknjo v strehi, druge Škota in mala srebrna, a drugemu velika [de ni. Za njo so žvižgale druge grain mala srebrna hrabrostna kolajna. In nate preko gradu na Rafut, in tako cela kavarna se je z nekim spoštova-, razsipajo Italijani drago municijo dan sanjamo ne več, da bi bilo treba osta-viti kdaj dom in bežati pred Lahi. Prve mesece si je marsikdo belil glavo, kaj in kako bo, če ne bo preostalo drugega, nego umakniti se bogvekam. Sedaj je ta strah nepotreben. Čeravno še vedno dan na dan padajo v mesto granate, ako tudi kaže mesto vedno več razvalin, dasi vsak čas kaka nova žrtev dokazuje, kako malo varno je v Gorici človeško življenje, eno skrb pa imamo vendarle menj, tega se nam ni treba več bati, da bi Lah kdaj mogel čez Kalvarijo, čez Sočo, do Gorice! Zadnje čase se sliši tupatam ugibanje o zopetni sovražni ofenzivi. Kakor kaže, nimajo Lahi več mnogo razpoloženja za nove brezuspešne žrtve. Menda Cadorni tudi vreme nič kaj ne diši, pa rajši čaka, čaka in čaka, dokler ne bo pričakal naše ofenzive — svoje katastrofe. Goriško mesto Italijani še vedno obstreljujejo —• ne sicer dolgo časa zaporedoma, a vendar skoro redno vsak dan, vsako noč. Sedaj pade tu, sedaj tam par granat, ravno toliko, da drže Gorico v vedni napetosti. Pa imajo smolo laške granate, kakor večinoma vse laško vojevanje, da povzročijo razmeroma le malo škode, vojaške navadno nobene ne, največ trpe le hiše nedolžnih meščanov. ,- •> Danes je prejela spet cerkev sv. Ignacija na Travniku ognjeni krst. Okoli j na dan, brez pravega smotra, da njem ozirala na dvojico junakov. Princa "Carnevala" v kavarni ni,' sploh nemogoče razumeti njihove na- ' 1 pojdimo pogledat še v gostilno, če je mene. tam kak majhen sled o njem. Nocoj Dež traja dalje. Hvala Bogu, da je celo v dvorani luč. Deseta ura je, dan vidno raste. In pomlad se bliža patrulja je prišla, vojaki so morali do-, hitrih korakov in ž njo morebiti tudi mov. Še ena pesem je zadonela po J novi veliki dogodki. Vsaka reč ima dvorani, pa so šli, pokorni strogi dis-: SVoj konec, tudi laška poizkušena in-ciplini. Le majhen krog civilistov nas ; vazija bo končala — in Cadorna bo se mi je nepravično, krivično: vojak, ki mora vse prestati in tvegati za vse lastno kožo, mora domov, ti pa smeš še ostati, ti, ki si vendar v manjši nevarnosti, ki si svoboden, ki lahko spiš jutri eno uro več ali manj! Pomudil in je smelo še ostati. Čutil sem, zdelo; prepozno premišljal, da je vendarle res: Kdor drugim jamo koplje, pade najprej sam v njo. * * * Gorica, marca 1916 opoldne. Današnje predpoldne je ves čas mir- sem se le malo, poslušal par domačih , no. Danes zjutraj je par naših topov PISMO IZ GORICE. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Gorica, pepelnicna sreda 1916. I11 vendar, kakor da ni moglo in melo biti drugače, je tudi Gorica pra znovala zadnji dan pusta! Vojaška o blast je dovolila izjemo, da smejo bit ostilne in kavarne odprte več časi nego navadno — celo do 1. ure ponoči Moštvo je smelo ostati zunaj do 10. častniki in civilno ljudstvo pa do 1 ure. Pust je pokazal torej tudi tu svo jo veljavnost, dovolili so 11111 celo 1 vojski, ob fronti izredne predpravice. Ta izredni večer sem tudi jaz izrabil in se malo čez navadni čas pomudil zunaj. Pri večerji sem si celo privo ščil dva "krofa", dasiravno sta bila ' primeri s prejšnjimi dobrimi časi zel« majhna, a zato tem dražja. Pa na tal večer človek ne pazi na vsak vinar in to me je zapeljalo, da sem šel v k varno pogledat, če je kaj pustnega ži pesmi, ki so se glasile bolj tiho, plašno, kakor da ni pustni večer... Današnja pepelnica me je videla rano pokoncu, kakoi; že dolgo ne. Glava čista, nobenega niačka, po čem pa bi bil tudi — saj pusta nismo imeli, včeraj je bil dan kakor vsak drugi, le danes je vreme prav pepelnično — dežuje in dežuje celo dopoldne, kakor da se nebo joče nad tem nepojmljivim človeškim rodom, ki se med seboj mori vedno dalje in vedno grozneje... Zjutraj po ulicah vse drugače nego druga leta. Nič izkrokanih obrazov, nikjer sledu običajne konfeture in ko-rijandol. Par "bombonov" pa so Lahi poslali za pust sem čez. V Nunski ulici je nizka hišica ponoči imela granatni obisk, tudi na par drugih krajih mesta so ponoči pokale — s kakim u-spehom, mi ni znano. Tudi danes jih e bilo nekaj poslanih v mesto, — kolikor vem, brez posebnih škod. Okoli 11. predpoldne je ropotal nizko nad mestom motor našega aeroplana, sedaj opoldne pa je zopet mir in pokoj /seokoli. Predvčerajšnjim smo imeli žalostno nesrečo. Bil sem blizu kapucinov. Naenkrat huda eksplozija v bližini. Kaj e — bomba, granata? Kmalu sem zvedel: spet nesreča vsled prevelike neprevidnosti. Nekdo je nekaj onga-vil z ročno granato, pa se je užgala. Revež je ob obe nogi — eno mu je odneslo, drugo mu bodo morali vsled razme-arenja amputirati — če sploh ostane živ. Tako imamo vedno kakfe žalostne dogodke. Morda nas bo nebo tudi v naprej čuvalo pred večjimi nesrečami, čeravno plove nad nami in okrog nas vedno črna smrt v obliki granat in podobnih nevarnosti. Danes zjutraj sem prejel pismo od doma: "...Vednoise bojimo za Te, ko si v tisti nevarnosti. Bog naj Te varuje tudi v naprej, da bi srečno prestal te čase in da bi potem prišli zopet mirnejši in lepši dno-vi..." Da, Bog daj! In Bog čuvaj vse, ki nas branijo, ki na nas mislijo in za nas bojujejo. * * * Gorica, marca 1916. Vsa'k naslednji dan več ali manj nak prvemu, Tako tečejo polagoma dnevi naprej in kmalu bomo stopili že v deseti mesec bojevanja ob italijanski fronti. In naši laški neprijatelji so še vedno na isti črti, kakor prve dni vojne, ne da mogli pokazati najmanjši uspeh. Koliko ča-a bo še to trajalo— to je veliko vprašanje, s kojim si beli mo glave posebup mi Goričani. Dosedanja vojna nas tolaži s prepriča njem, da so se Lahi pokazali bolj kakor vsi naši sovražniki kot najbolj ne zmožni, da bi mogli sploh kdaj prodreti, med tem ko je naša armada na vseh frontah v vsakem pogledu nadkrilila v.-ako, tudi najbolj optimistično pri čakovanje. Strogo logična posledica dosedanjega položaja mora biti le to da je z vsakim dnem bližji oni trenutek, ko se bodo vloge zamenjale, ko bo postal napadalec branitelj in brani tel j napadalec, ki bo zavratnemu roparju v njegovi lastni hiši diktiral za iluženo kazen za nameravani rop. Preteklost 110111 je v bodrilo, da ; vedno boljšimi upi zremo bodočnosti nasproti. Tisti, ki smo ostali tukaj, sedaj nit prav pridno nadlegovalo sovražnika, ki si ni upal niti odgovarjati. Aero-planov ni že več časa videti, deževno vreme jim ne dovoljuje zračnih izpre-hodov. Pri škofiji so pričeli nekaj popravljati podrtijo. Postavili bodo provi-zorično streho, da ne bo preveč šla voda v pritlične prostore. Tudi včeraj povzročeno luknjo 11a jezuitski cerkvi zamaše za silo. Stolnica je že več časa zopet odprta. Sedaj v postu je vsak dan služba božja v nji. Razbita stekla v oknih so nadomestili s kartonom. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Hi); K ret »Pi k bdt * Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericb. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Govvanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich,; Louis Bere«, fronwood, Mich.: M. J. Mavrin. " Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan-Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da s® zglasi kdo izmed prijateljev našega 1'* sta, da mu zastopništvo poverimo-Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slo* &ali venski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." SP, S( l< uia as čm in< '.k Buchanan-Daley Desplalnes and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les z a Stavbe in Premojj Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TFXEF0NI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer Co 61s ca88 street, joliet, ill. Piano and J^urniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefon Prvi in edini slovenski pogrebniški i^ Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, ' . .i Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden naj\c mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu 1 tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. . ^go Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. C1'6-tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. JUNIJA 1916. VIH^enih državah severne amerike (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstauovljena 89. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp. v dr i. Pa., 5. apr. 1916 "UŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.iEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: fedsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. 'Pis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. 'dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa be se NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet. 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-°aj pošljejo na 1. porotnika. SPOMIN NA IZLET. (k ''Slovenca", 15. marca.) ^Pomnil sem se na ta izlet danes, ^ mi tisti kraji nepristopni in se .2(le kot živa pravljica, lepa in spo- vredna pravljica. am"jega jesenskega dne je tolkel moj "oH' k.0rak skozi zamazano ulico lno p.sicer 'ePi Gorici, premeril za-,. 'acuto in stopil na Ponte nuo-0j f s.em Pri prijatelju Lojzetu do- »ve ■ njegove dobre mame skodelo 'n prej j_ot sva se zavecj[a) sva Evmi4 na mostu 'n na cesti proti Jutro si' Sa je bilo krasno, da je dvigalo s«ni -tJ Gorica ni poznala ne i n ,ne zi«ne. Triliranje ptičic, jas-v cyetice in žarki, to mi daje atanSP0.tn'n''1 očarljivo moč. Iznad Vst Clpres- trt in PaIm na vrtovih Id v-0 nekaj skrivno šumečega, r. 'Pavsko dolino se je vnemal polj^ 0 se nama je, da bo poslal la. P'aniene v Brda, ki bodo zago-Soči Klohini -tiho čr-tala--zele-ri, Pr°ga tja doli proti Pod- k. mimoStKe,tOVarniški dimniki v 0 krvavi ar'je, ki danes tako 1 in nisem!,,,,3!6? sem staI tolik°->ela ta gora kakšen pomen bo ^d neke h-- • I s° PrinpIM JC Zalajal Pes" Po ce-l2'čkih „ • mlekarice mleko na s°zate k"eSla dekleta v ierbasih- II dekleta -Je značiIni- Lepa in mo- lo Zdravi« za8orelih lic je plam-v . avJe. Us«vši ,tela "naSgioeVmo za hrbtom' sva pre-sva ,„ par bližnjic navzgor in lvVber spenjala pa^oložni cesti lv%a in daj za nama je sanjala °zornim .V favnini Gorica, pokrita s aSoslavl,V -C.°lanom be'e meglice in GoreJ°C ' misli' Na dcsno hrib !a Vas naJ.lnega izleta. Pod Sabo-b , mirna- - kraje še divnejši, ob jasnem vremenu na Jadransko morje. Od Kojskega dalje se je cesta dvigala neprestano, šla je ravno ob pobočju gorskega grebena navzgor, skoraj nova, skozi male vasice, dokler naju ni pripeljala v pusto samoto, ki je nudila samo nekaj paše med kamenjem. Grmovja je bilo malo. Bližala sva se pogorju Kolovrata, ki meji na Tolminsko. Na levi lep razgled na Furlanijo, ki se nama ni odmaknil, na desni pa skoraj navpična stena hriba v globoko dolino Soče. Stala sva med kontrastnimi pogledi na nižino, holme in navpično vsekano, romantično dolino. Hladno nama je bilo ,ko sva dospela pod vrh Svete Gendre, najvišji hrib, ki smo ga zrli z goriške Kostanjevice zadaj za Brdi in na kar je bil ponosen vsak Goričan, če ga je dosegel enkrat v življenju, se podpisal na cerkvico in pil pri Kobalarju. Pri Kobalarju sva se ustavila v stari hiši tudi midva, naročila mleka in zdelo se nama je imenitno, da sva se vsedla na klopico na ognjišču k ognju in si predstavila idiličnost tega življenja. Ta ognjišča so prav posebna. Koncem kuhinje je kot, nekoliko ožji, malo vzvišen, z zamreženim malim, štirioglatim oknom v ozadju morda. Krog in krog ob steni je mala klopica in na tleh gori ogenj, izpod stropa pada veriga za kotel. Ob mrzlih zimskih večerih sede krog ognja v tem intimnem kotu in da bi znale te očr-nele stene govoriti, pravile bi dušo in dejanje teh ljudi, zgodovino veselja in trpljenja. Kaj govore danes? Kje so mnogi Ko sva se vzpela na grič, se menda podpisala na zid, pokukala skozi okno v borno svetišče, poskušala doseči na prosto obešeni zvon, da bi pozvonila, sva se podala po gorskem hrbtu dalje proti severu v Marijo Cel. Na desni gore, zadaj Brda in Gorica. Na levi a desno hrib strma dolina reke Judrijo, po kateri je tekla italijanska meja. Na nasprotnem pasu hriba je bilo videti polno temnih razvalin in še se spominjam, kako me je objela živa želja, da bi vedel za njih zgodovino. Zadaj dolina Nadiže in Čedad in sama ravjnina, tam daleč nekje Videm. Proti severu gore, gladke, pokrite s snegom. Beneška liiala v i n-"" ""*" Slovenija, že tisočkrat pozabljena, go- h Je Padala l a' zareza— ra Matajur s svojim stolpom, strme so i 0b cesti V°Pet spenJala- va" čeri Krna in ostalih pogorij in dolin. or, rajcle, onp , "V™1 hlše' Precl I temnih in skrivnostnih. Tako mi je ?J "e na:, ? znacilne hiše, ki jih ' L n® ie ZdeS dru«od. Skozi vrata taka !°,naju Pojavljala sama ' P°'ja kot vrtovi, trte, češ- 1 Ž?1 °bronk- ga sadneKa drevja in e' "a levi Z ,H°lmič na desni, hol- ^vil, nj i^Vu~-regledna množica trt, r<1eča It r,hajala svetloba na ce- > Šretl °gnjiŠča' Ljudje fc» detain- . sv°j'nii mislimi da- Na, ki kQt je trepetajoča "Sje oT in Vižc-a i- in , Je- Mnogokrat sem bi iIrefHča» sem, kot sem sakn . l'ane teh i Vls,|n kaJočala' ^ vec ne spoznal se danes bije boj. e je ; peseni ;?A-P°lj.a kot vrtovi- vri" ač„lPesem i„JUt.ra skozi žile in srcc? le niena , rt?vi Solnr„n!e"a 'ne'odija je dru- JC ^odr0 y?h»ia še vedno, ne Ct^tu ,Judj Klo Se Je se bodo povrnili, bilo, kot da se že takrat bojim za vse to, kot da je moje in kot da nejasno slutim. Ko sva sedela na griču na obzidju cerkve v Mariji Cel, sva dolgo molče in zamišljena strmela. Morda je mislil tudi moj prijatelj isto. Srca so skrivnostna kot gore s svojirr. mrakom in snežno svetlobo. "Pojva! Ali nisva pijana od lepote?" Spustila sva se po griču navzdol mimo njiv, čez travnike in grmovja, padala, vstajala in se smejala, dokler nisva dospela na kolodvor v Kanal in se odpeljala z vlakom v solnčno Gorico, bliščeči raj tisočerih lepot. Kdaj se zopet odpreš? — Fric. je nedeljski večer v ljubljanskem Tivoli. Pred cesarjevim spomenikom sredi vasi igra polkovna godba znane melodije, samo vesele in poskočne, kakor •e spodobi za veseli dan. Par korakov stran se vali mogočna reka — stara mi znanka. Srečni profesor zemljepisja! Profitirali ste z vojsko. Nikdar več ne bo treba vam in vašim naslednikom dvakrat povedati imena te reke. Vsakemu otroku bo znano takoj za besedami "mama" in "ata", ker pripovedovali mu bosta o nji brat in oče, čez desetletja pa stari oče in stari stric in še nerojeni bodo zopet pripovedovali svojim vnukom, kako se je njihovim očetom godilo ob nji, kaj so doživeli, koliko krvaveli in trpeli na njenih bregovih. In srečni študentje prihodnjega stoletja. Čisto gotovo bo precej dvojk manjv zemlje-pisju, pa žalibog, bo to veselje kazila — zgodovina. Torej vesela godba. Nehote se dvigujejo vsaka prsa in noge, čeprav so nekoliko okamenele v kamenju in zemlji. Vse se giblje, vse dviguje po godbi, vse hoče peti z godbo. Pa zakaj bi ne bili veseli, saj smo zopet na večer v ljubljanskem Tivoli! Glej, tam je gruča ljubljanskih študentov, tako značilna, visokošolci so vmes in čudo, celo mladi profesorji, mladi avktorji so se jim pridružili nocoj. Prijemljejo se za roke in se zib-ljejo v taktu, smejo se na glas, se šalijo in mežikajo čez cesto. Pristopim. Pa, saj vendar niso študentje, le mladi kadeti in praporščaki so. A danes ne vidijo ne zapazijo uniforme ne na sebi ne na tovariših, zopet so vsi študentje v ljubljanskem Tivoli. Po strani čepico — saj je znana študentovska s krivci. Tam je star kmečki oče prirajžal v Ljubljano in nevede je zašel v Tivoli, menda prvič v življenju. Ali je prišel na semenj ali na božjo pot, s popotno torbico in palico? Vstopi se pod spomenik, čisto sam je in gleda, gleda, pa se čudi. Ne ve, ali je vse to resnica ali se mu sanja, ali je morda zašel v\^ačaran grad. Pa vendar, saj ni ne romar ne sej-mar! Star, že nekoliko osivel črno-vojnik je; krušnik ima čez ramo, ker je najbrž iskal ravno krompirja po njivah, da si- ga kuha prihodnji dan od zore do mraka, pa ga je zvabila godba z dela. Palico si je pa urezal pred par urami, ko je lezel ves lesen iz strelnega jarka. Tu zopet naenkrat vse utihne, vse se obrne k prišlecu. Ali gre mimo ljubljanski škof, ali deželni predsednik, ali še kdo višji? Ne, polkovni poveljnik je. Tak je večer miru na bojišču, pol ure za fronto. Ne vem, zakaj mi postaja otožno pri srcu ob veseli godbi. Ah, ob drugačnih prilikah je nekaj igrala godba! Spomnim se, kdaj nam je že igrala na bojišču. Prvič nas je spremljala na fronto. Topovi so že grmeli pred nami, nekoliko neprijetno, ko jih slišiš prvič. V slovo nam je zaigrala tako dobro znani "triglavski marš". O, kolikokrat sem ga slišal nekje, ko ga je igral izvrstni zbor in slišal sem ga vsak večer ^na tamburici zadnje dni, preden sem odšel iz Ptuja. Spomini --- Drugič je igrala 18. avgusta. Kako ponosno smo korakali ob nji skozi liorodenko. A takoj nato so prišli težki dnevi, drugačna godba. In ko je 20. septembra zopet igrala, sem se se spomnil 18. avgusta, začel sem iskati z očmi in v duhu ljudi, prijatelje, znan-ce.kolege, ki smo pred mesecem še bili skupaj. In koliko jih ni bilo več Posebno pa dva. Še sedaj se mi stes-ni srce in porosi oko, ako se jih spomnim. Pavla in Skušek! S prvini sva se v istem kupeju peljala na bojišče »n koliko večerov sva že preje prežive-a skupaj. "O Francelj, kako že gre...?" Stokrat in večkrat me je smehljaje pozdravil s temi besedami Pa še za njegov grob ne vem... In Skušek. 19. avgusta sem ga videl na pr. Jahal je pred kompanijo na konju in se oziral na svoje fante za seboj Zagorel obraz, žive, ognjevite oči, brez mejen pogum na obrazu, veliko srebrno na prsih... Kje si zdaj, črni fant na belem konju, kako se ti godi, ali še misliš na Dolino in Wyskovv? Vesela godDa, zakaj vzbujaš tako žalostne prižgo luči, ker po dnevu in pri luči Kranjec nikoli ne poje tako iz srca kakor po noči, v mraku. Temne postave stoje v krogu, polna soba. Le ko si kdo prižg ecigareto, morem razločiti obraze. Star črnovojnik je pozabil za čas žene in otrok, pozabil na polja in setve na njih, popolnoma pozabil na dom, vse v njem. Kot fant poje skupaj z osemnajstletnimi fantiči fantovske pesmi, kakor je pel nekoč na vasi pred 20 in več leti in ne kasneje nato. Vse poje vesele in otožne; pesmi o dekletu poje stari mož, ki ima doma ženo in odrastle hčere, poje jih fante, ki je komaj odrasel ljudski šoli. Mislijo pa gotovo vsi na srečne mladostne dni v domovini, ki so jih nekateri živeli pred letom, pred meseci, drugi pred desetletji in so iste pesmi diti oddelek strojnih pušk. Ob neki priliki je pri mestu Jasliska ob Duk-lanskem prelazu v Galiciji sam ostal z eno strojno puško in z njo kroti! Ruse, ki so pretili z obkolitvijo celemu polku. Ne le, da je polku pomagal iz zagate, marveč se je nazadnje Polajnar še sam srečno rešil. Ostal je ves čas v bojni črti in šele ko ga je bolezen šiloma premagala, je odšel v bolnišnico, odkoder so ga potem poslali h kadru, kjer je ostal tri tedne; nato je bil par dni na dopustu doma, kjer je rekel, da si hoče na vsak način zaslužiti odlikovanje. Potem je odšel na južno bojišče in si v bojih na Dober-dobski planoti kmalu pridobil kar tri odlikoyanja: 4. julija je prejel malo srebrno hrabrostno svetinjo, 28. julija pa najvišje odlikovanje za moštvo: peli sredi vasi. In pesmi v daljni do- j zlato hrabrostno svetinjo in nazadnje mači zemlji pojo, o domačih gorah in še bronasto. Tudi je bil že večkrat vodaj,!, o domačih planinah, o domačih predlagan za višjega orož. mojstra, zagorskih zvonovih, pošiljajo po luni toda odgovorilo se je, da je premlad in zvezdah pozdrave daljni domovini.1 za to. Prejel je tudi 50 K nagrade, Vse poje, ista pesem za vsakega,1 ker se je na neki patroli posebno iz-vsak čuti isto! Starec poje z mladcem, kazal. Dolenjec z Gorenjcem, bogati z rev-j Nedavno sta obiskala Polajnarja nim, hlapec z gospodarjem; tu se pri-J mati in brat (oče je umrl). Ko sta jateljsko,objemajo fantje iz sosednjih prišla, sta morala pred častnike, ki so vasi, ki so se sprli ysako nedeljo, na hoteli videti mater tako hrabrega fan-sako žegnanje, družijo se, kateri so .ta- Anton pa jima je rekel, da hoče morebiti sovražili v domovini, na vsak način imetu di še veliko sre-Vojna vse pobrati, kar rodil je belijbrno hrabrostno svetinjo. Ko ga je dan." Vse je veselo, a vendar ima vse neki otožen značaj. Nekaj veselja je sicer tudi v najbolj otožni pesmi, celo v Gozdič je že zelen", a tudi v vsaki najveselejši pesmi je nekaj žalosti. Zato je vsem tako mehko pri srcu, da jim v največji razigranosti silijo solze oči. Blagoslovljena bodi domača pesem, ki daješ poguma malodušnim, mlade-iškega duha starcem in možatostim otrokom, ker vsega tega bomo tako rabili, morebiti prav kmalu in krvavo abili. Da bi bil slab prerok! Grem c^omov; mala sobica, dve postelji. Kolega in dva enoletnika že čakata. Skuhamo si vina, ki ga da cesar, osladimo si ga s sladkorjem, ki ga prodaja jud, cimet si pa mislimo. Zraven se pa pogovarjamo o padlih in ranjenih tovariših, o domovini in razmerah v nji, o narodu, 'o politiki, V vas Eichfeld na Nemškem se je prihodnj'osti in o vsem mogočem. vrniIa 751etna starka iz Amerike, da bi Kadimo in pijemo in pojemo. "Carpe še enkrat videla svojo 911etno mater, diem___mox pocula nulla--" ( katero je zapustila kot mladenka pred Tak je večer miru na bojišču, dru- ^ leti. gačen kakor po veselici v ozadju. Ma- lo jih je, a kar jih je, so lepi. Navadno naznanijo vihar, a kaj za to. "Janez" se ne boji ne boja ne smrti, ali pa dela škandal polku. Rusi nas men-, enkrat vsakih 24 ur, imate zapeko. Ne da že dobro poznajo in imajo rešpekt puščajte tega. Rabite Severove Jetrne pred nami. Niso nas še napadli, kar; Krogljice (Severa's Liver Pills) zoper sem jaz tr-cV Levo in desna so.poska-.(jetrne, neprilike, kakor zapeko, glavo-šali, a pri nas ne. Žal, da tisti bolj bol, omotico, zlatenico ali otrplih jeter, gori plača", ki drugemu pomaga in Cena 25 centov zaboj v vseh lekarnah ga rešuje, kakor tisti, ki sebe brani. Tu gori je že zelo pri kraju, delo bo kmalu končano in morebiti se nam kje drugje razprostre obširneje polje. Kako je na Kranjskem? Samo za čas bi rad pogledal tja gori, a kdaj in če kdaj pride tisti čas. Ne vem, zakaj sem trdno prepričan, da se nikoli... Iskrene pozdrave vsem znanim gospodom. GORENJSKI JUNAK. H w !,a levi?« -par ov'nkov dvignila IV'1 Cerkev Jt' Prikazal iverja« m kQ k«v na hribu - nato krog t hrbtom i116'3 "rt'j imenovano .. m' Je P»«la cesta zopet .^HClj i Hog' "Cla^^lV je zableščala 1 h0|,a Pot. v ''V-.Knza, nekdaj ma-* j* f °V Po,t° J? Pobledelo. Obri- 'Jasnejši, izgled L C'"- Cesta SO visele dolge Sl^ 'Cdo?0^1* P0 z°Pet Naj^ def ,edva »no m So mi cas ov va bila v Koj-Prebudilo iz spa-'°vo hiše, cerkev, tara »rajščina, pri lavolok, najbrž TV "j' že'oH Že.P°bližje znana S r.,l?d Poeetka r® od tu hk «6 v '^"rl;, vojne Ita-po dole '•a ansko ravnino, tja stolpa na vse -s K ta pogled MIRNI DAN NA FRONTI. Neki praporščak piše: Hej, kje je danes vojska? Ali smo jo res doživeli nekoč in je že davno minula, ali smo samo slišali o nji, ali se na mje morebiti le sanjalo o nji Nocoj mislite nanjo le vi eemerneži v domovini, ko čitate po časopisih zastarela vojna poročila, mi na bojišču pa imamo tako slovesen mir. Samo pol ure ža fronto smo, a v dobro skriti in zakriti vasici. Skalna stena na-skrbno varuje pred nedolžnimi kroglji cami in najtežjimi granatami. In cela vas ni več preprosta ukrajinska vasica na bojišču, čez katero je morebiti že parkrat divjala vojska, vsa oplenjenav razrušepa in ožgana. Ne vesela naša domača vas je in velik narodni praznik mora biti nocoj v nji Ali je žegnjanjc, ali kaj drugega, ali pa spomine Kdaj nam bo zopet igrala godba Morebiti bodo naše vrste zopet zelo razredčene, morebiti je ne slišim več morebiti se bo le kdo izmed prijate Ijev spomnil name... Pa če bi nam zaigrala, ko vkorakamo v belo Ljub Ijano, v cvetju in šopkih, kakor smo jo zapustili! Kje je še tisti dan, in kdo"te dočaka? O godba, kam zape lješ, kakšne misli vdahneš človeku! Šel sem s "promenade" domov. Vse male ukrajinske hišice so oživele na noč, prej temne in zapuščene, »preme nile so se v male kmečke gostilne. Slovenska peseni in ogrsko vino, ki jo je rodilo, jim je prineslo novega življenja, kot ga morebiti še ni bilo njih. Domača pesem! Lepa je v domač vasi, ko jo fantje zapojo v noči, a še vsa drugačna je na tuji zemlji. In tu di drugače se poje kot doma, tu poje kdor doma ni nikoli pel. Cela vas je ena peseni. Zbor odgovarja zboru zdi še, da tekmujejo med sebpj. Vstopil sem v prvo hišico, ker ne mogoče se je premagati, nemogoče prejšnjim korakom iti mimo. še tujec bi se ustavil pod oknom, a domač člo vek mora vstopiti. Polutema v sobi, gotovo nalašč ne mati prosila, naj se vendar raje bolj varuje, je odgovoril, da vojak ne sme poznati nobenega strahu in nobene nevarnosti. Razen Antona so imeli Polajnarjevi v vojski tudi mlajšega sina, ki je naj-brže padel v Karpatih, ker že od lanske jeseni ni nobene sledi za njim. Antonu želimo še "veliko srebrno" in da bi se po srečni končni zmagi vrnil zdrav domov. Strela zažgala vas. V Nemški Litti na Sedmograškem je zažgala strela na petih krajih. Zgorelo je 44 hiš, med njimi tudi take, ki so imele več nadstropij. Škoda je o-gromna. Svidenje po 55 letih. Zapeka. Ako se vam čreva ne izpraznejo vsaj Poročna blazinica. Na čuden način je uporabila neka mlada dama v Alabami pisma, katera je dobila od svojega ženina. Zašila jih je v lepo blazino, na kateri je klečala med poroko. Ako postane ta zakon srečen, se uvede v Ameriki v najkrajšem času nova moda in vsaka nevesta pojde z blazino pod pazduho k poroki. t ZAHVALA. Povodom prezgodnje smrti našega preljubega sinka ALBERTA NASEMBENI, ki se je preselil med angeljce dne 6. t. m. v starosti enega leta, se vsem znancem, prijateljem in sorodnikom najiskrenejše zahvaljujemo za mnoge izraze sočutja in tolažbe ob tej prebridki izgubi. Posebno pa se zahvaljujemo pokojnikovim botrom Mr. in Mrs. Al. Muren. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so se udeležili pogreba. Vsem še enkrat srčna hvala! Kvirin in Alojzija Nasem-beni, stariši in otroci. Joliet, 111., dne 20. junija 1916. DELO V LAUNDRY DOBI DE-kle. Vprašaj v Mac's Laundry, 502 S. Chicago St., Joliet. ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa, — Adv.—June. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatske-mu'občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gcocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam" svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, tiajčisteji* in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, HI, Četovodja Jožef Sitar iz Križev pri Tržiču piše o svojem junaškem rojaku: 261etni Anton Polajnar, orožni moj-ter (narednik) pri oddelku strojnih pušk pešpolka ... rojen na Visokem pri Šenčurju nad Kranjem, a že 20 let bivajoč v Križih pri Tržiču, po poklicu ključavničar, je junak, ki zasluži, da izve javnost kaj več o njem. Ko je prišel iz šole na Dunaju, je bil takoj prideljen k navedenemu polku, kjer služi do danes. Ravno ko je imel iti po triletni službi na dopust, je bukni-vojska. Kot desetnik je odšel v Galicijo, a bil kmalu povišan v četo-vodjo in narednika. Velikokrat se je izredno odlikoval, ko je moral vsled pomanjkanja častnikov samostojno vo NAPRODAJ! dobro utemeljena trgovina s nagrobnimi spomeniki v več* jem mestu blizu Chicage. Dobra okolica za ta posel. Posebno lepa prilika katoliškega moža, ker večina cdjemal-cev je te vere. Sedanji lastnik ima preveč posla v drugi trgovini, a lahko ostane neposredno pri tej trgovini dokler ga nov gospodar potrebuje. Več pove: Amerikanski Slovenec DELAVCEV v žicami (Wire Drawers) rabimo za stalno delo ob dobri plači. Pišite angleško za pojasnila na: JOS. HERMAN, Keystone Steel and Wire Co., Peoria, Illinois Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN __DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času, V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.98 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC. 20. JUNIJA 1916. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) "Ni mrtev. Bal se nas je tako zelo — in po pravici — da se je sam proglasil za mrtvega in si priredil velik pogreb. Toda našli so ga živega, skritega na deželi, in ga prepeljali semkaj. Ravnokar sem ga videl kot jetnika na poti v mestno hišo. Dejal sem, da se nas po pravici boji. Recite vsi! Ali je imel prav?" Ubogega starega več kot sedemdesetletnega grešnika je bil sedaj o tem popolnoma prepričal pritrjevalni krik, če bi že prej ne bil vedel. Sledil je trenutek globoke tišine. De-farge in njegova žena sta se odločno spogledala. Maščevalka se je sklonila in zaropotal je boben, ki ga je vzela izpod blagajne. "Domoljubi!" je dejal Defarge s trdim glasom. "Ali smo gotovi?" Takoj je bil nož gospe Defarge za pasom; boben je razbijal po ulicah, kakor bi vsled čarovnije bil zletel k bobnarju, in Maščevalka je hitela, strašno vreščeč in mahaje z rokami okrog glave kakor vseh štirideset Furij obenem, od hiše do hiše ter klicala žene. Može je bilo grozno gledati, kako so se s krvoločnim srdom ozrli z oken, pograbili, kar jim je bilo pri roki, in pridrli na ulice; toda ob pogledu na žene bi se zledila kri najdrznejšemu človeku. Letele so vun od svojih domačih opravkov, ki jim jih je še nalagala njihova gola revščina, od svojih otrok, od svojih starcev in bolnikov, ki so lačni in nagi ležali na golih tleh, letele z razmršenimi lasmi ter vzpodbujale sebe in druge k blaznosti z najbolj divjimi kriki in kretnjami. Lopov Foulon je ujet, sestra! Stari Fou-lon je ujet, mati! Prokleti Foulon je ■ujet, hči! Tedaj so druge vdrle mednje, se tolkle po prsih, pulile lase in kričale: Foulon živi! Foulon, ki je dejal sestradanemu ljudstvu, naj je travo! Foulon, ki je dejal mojemu staremu očetu, naj je travo, če mu nimam dati kruha! Foulon, ki je dajal mojemu dojencu, naj sesa travo, ko so bila ta prša od bede usehla! O Mati božja, ta Foulon! O nebesa, koliko trpimo! Cuj me, moje mrtvo dete, in ti, izstradani oče: Tu na kolenih, na tem kamenju vama prisegam, da bom vaju maščevala na Foulonu! Možje in bratje in sinovi, dajte na mkri Foulonovo, dajte nam glavo Foulonovo, dajte nam srce Foulonovo, dajte nam telo in dušo Foulonovo, raztrgajte Foulona na kose in ga zakopljite, da naraste trava iz njega! S temi kriki so se žene o-mamljale v slepo besnost, Se vrtile o-Jcrog, tolkle in trgale svoje lastne prijatelje, dokler se niso zgrudile v strastni nezavesti; da jih niso nato pohodili, so jih rešili le njihovi možje. Kljub temu niso izgubljali niti enega trenutka; niti enega! Foulon je bil pri mestni hiši in bi se utegnil rešiti. Nikdar, če se je Saint Antoine še spominjal svojega trpljenja, napadov in krivic! Oboroženi možje in žene so tako hiteli v gručah iz svojega okraja in s tako silo pobirali zadnje ostanke za seboj, da črez četrt ure ni bilo več žive duše v Saint Antoineu razen nekaj starih žen in jokajočih otrok. Ne. Vsi so se gnetli tedaj v preiskovalni dvorani, kjer je stal ta stari, odurni, hudobni mož, ter 'poplavljal bližnji trg in sosednje ulice. Obadva Defargea, mož in žena, Maščevalka in Jacques tri so bili med prvimi v dvorani in ne daleč od njega. "Glejte!" je vpila gospa in kazala nanj z nožem. "Glejte ga, starega, prokletega lopova zvezanega! To je pametno, da so mu privezali šop trave na hrbet. Ha ha! To je pametno. Naj jo sedaj je!" Gospa je dela nož pod pazduho in zaploskala kakor pri igri. Ljudje, ki so stali takoj za gospo Defarge, so razložili vzrok njene zado-voljnosti gledavcem, ki so bili za njimi, ti drugim in ti zopet drugim, dokler ni zadonelo ploskanje v vseh sosednjih ulicah. Ravno tako so se med trourno razpravo, med katero so stresli mnogo mernikov besed, znaki nestrpnosti gospe Defarge razširili čudovito naglico: in sicer tem lažje, ker ao nekateri možje, ki so bili z občudovanja vredno spretnostjo splezali zunaj poslopja na okna, prav dobro videli gospo Defarge ter služili za brzo-jav med njo in množico na prostem Slednjič se je solnce dvignilo tako visoko, da so njegovi dobrotni žarki posvetili kakor upanje ali zaščita rav no na staro glavo obtoženca. Ta na-kJonjenost je bila neznosna; naenkrat se je ograja prahu in pleve, ki se je bila raztegnila preveč na široko, razpršila in Saint Antoine ga je dobil v pest. To se je takoj izvedelo do skrajnih meja množice. Defarge je komaj skočil preko ograje in mize ter obje! nesrečneža s smrtnim objemom — gospa Defarge je komaj stopila za njim ter si ovila okrog roke eno izmed vrvi, s katerimi je bil zvezan — Maščevalka in Jacques tri se jima še nista utegnila pridružiti in možje na oknih še niso utegnili poskakati v dvorano kakor ptice roparlce s svojih visokih sedal — ko se je razlegel klic kakor po vsem mestu: "Pripeljite ga vun! K laterni z njim!" Sedaj je bil na tleh; sedaj pokonci; Sedaj z glavo spredaj na stopnicah po- slopja; sedaj na kolenih; sedaj na nogah; sedaj na hrbtu; vlačili so ga in pretepali in dušili s travo in slamo, ki mu jo je sto rok metalo v obraz; ves raztrgan, pobit, zasopel, krvaveč je še vedno prosil in klical po usmiljenju; sedaj je v smrtni grozi divje mahal po malem praznem prostoru okrog sebe, ko so se ljudje umeknili, da ga bolje vidijo; nato so ga vlekli kakor mrtvo poleno skozi gozd nog. Tako so ga pripeljali do najbližjega ogla, kjer je visela ena izmed usodepolnih svetiljk, in tu ga je gospa Defarge izpustila — kakor izpusti mačka miš — ter ga molče in mirno opazovala, medtem ko so drugi pripravljali vse potrebno in jo je on prosil usmiljenja. Žene so ves čas strastno vreščale okrog njega in možje vpili, naj ga obesijo s travo v ustih. Enkrat so ga potegnili navzgor, toda vrv se je utrgala in oni so ga s krikom ujeli; drugič so ga potegnili navzgor, toda vrv se je utrgala in on iso ga s krikom ujeli; v tretje je bila vrv usmiljena ter ga je obdržala in njegova glava je bila kmalu nasajena ter je imela dovolj trave v ustih, da je mogel ves Saint Antoine plesati o-krog nje. A s tem grdo dnevno delo še ni bilo končano, kajti Saint Antoine si je bil tako razvriskal in razplesal kri, da je nanovo vzkipela, ko je zvečer zvedel, da je obešenčev zet, tudi eden izmed ljudskih sovražnikov in zatiravcev, prišel v Pariz s stražo petsto mož same konjiče. Saint Antoine je popisal njegove zločine na velike pole papirja, se ga polastil — iztrgal bi ga bil iz prsi cele armade, da ga pridruži Foulonu— nasadil njegovo glavo in srce na osti in nosil ta trojni dnevni plen v volčjem izprevodu po ulicah. Možje in žene se niso vrnile k joka-jočinj in brezkrušnim otrokom, dokler se ni popolnoma stemnilo. Nato so jele dolge vrste ljudi, ki so potrpežljivo čakali, da kupijo slabega kruha, oblegati pekarije; in ko so čakali z lač- čel bežati pred tako nizkotno in nerazumljivo prikaznijo. A ni se to izpremenilo v vasi in v mnogih drugih podobnih vaseh. Kajti monseigneur jo je že dvajset let izsesaval in tlačil in jo redkokdaj počastil s svojo navzočnostjo, če se ni prišel zabavat z lovom — sedaj goneč ljudi in sedaj goneč zverino in puščajoč v ta namen cela zemljišča v divji in brez koristni neplodnosti. Ne. Izpremem-ba je obstajala bolj v tem, da so se prikazovali tuji obrazi iz nizkih slojev, kot v tem, da so izginile visoko-slojne, izklesane in sicer blažene in obžalujoče poteze monseigneurja. Kajti v tem času je cestar, ki je samotno delal v prahu in se redkokdaj mučil s premišljevanjem, da je tudi on sam prah in da se bo v prah povrnil, temuč se največkrat bavil z mislimi, kako malo ima za večerjo in koliko več bi mogel pojesti, če bi imel — v tem času je opazil, ko je dvignil oči od samotnega dela ter se ozrl po pokrajini, da prihaja po poti okorna postava, kakršno je bilo nekdaj redko videti v teh krajih, a ki se je sedaj če-sto prikazovala. Ko se je približala, je cestar spoznal brez začudenja, da je bil mož razmršenih las, skoro divja škega izraza, velik, v coklah, ki so bile celo cestarju preokorne, mračen, ro bat, ogorel, pokrit z blatom in prahom mnogih klancev, premočen od mokrote mnogih dolin, posejan s trnjem in listjem in mahom mnogih gozdnih steza. Tak mož je prišel nadenj kakor duh ko je sedel opoldne tega julijskega dne na svojem kupu kamenja pod štr-lečo skalo, kamor je bil pribežal pred točo, ki se je nabirala. Mož je pogledal njega, pogledal vas v dolini, mlin in ječo na pečini. Ko je razpoznal vse te predmete, je dejal v narečju, ki; je bilo še ravno razumljivo: "Kako je, Jacques?" "Dobro, Jacques." "Daj mi roko!" "Podala sta si roke in mož je prise-del na kup kamenja. "Nič kosila?" "Samo večerja sedaj," je odgcJvoril cestar z lačnim obrazom. "Taka je sedaj moda," je zamrmral oni. "Nikjer ne najdem kosila*" Vzel je očrnelo pipo, jo nabasal, na-žgal s kresilom ter vlekel, dokler ni nimi in praznimi želodci, so si prega- j zagorela; nato jo je nenadoma vzel iz njali čas z objemanjem zavoljo današ- ust in nadrobil vanjo nekaj izmed ka-njega zmagoslavja, dopolnjevaje ga še 1 zavca in palca, da je vzplapolaio in se s pripovedovanjem. Polagoma so se 1 zakadilo. vrste raztrgancev skrajšale in razgubi-1 "Daj mi roko!" je dejal to pot cele; nato so se zasvetile v visokih ok- star, ki ga je bil opazoval. Zopet sta nih uboge luči in na cestah zaplapo-' si podala roke. lali slabotni ognji, ob katerih so sosedje skupaj kuhali večerjo, da jo potem použijejo pred vrati. Revna in nezadostna večerja, neoskrunjena od mesa ali od druge zabele razen slabega kruha. A zavest človeške družnosti je dala kamenitotrdemu "Nocoj?" je vprašal cestar. "Nocoj," je odgovoril mqž in del pipo v usta. "Kje?" "Tukaj." Sedela sta na kupu kamenja in se molče gledala, medtem ko je toča švigala živežu nekaj hranil in mu izkresala ne- med njimi kakor množica majhnih bo-kaj isker dobre volje. Očetje in mate-' dal, dokler se ni nebo začelo nad vas-re, ki so se krepko udeležili najhujših j0 jasniti. dejanj dpeva, so se veselo igrali s svo-I "Pokažite mi pot!" je dejal nato po-jimi suhimi otroki in zaljubljenci, s potnik, stopivši pod hrib. takim svetom okrog sebe in pred seboj, so ljubili in upali. "Glejte," je odgovoril cestar in iztegnil kazavec. "Tod greste dol in Bilo je že skoro jutro, ko je zadnja potem naravnost po cesti in mimo gruča gostov odšla iz Defargeve krčme, in gospod Defarge je hripavo dejal gospe svoji ženi, zaklepaje vrata: "Slednjič je prišlo, draga moja." "Da," je odgovorila gospa. "Skoro." Saint Antoine je spal, Defargea sta spala, celo Maščevalka je spala s svojim propadlim trgovcem in boben je počival. Glas bobna je bil edini glas Saint Antoinea, ki ga kri in zmeda ni izpremenila. Maščevalka, kot oskrbnica bobna, bi ga bila lehko zbudila in mu izvabila isti zvok, kakor preden je padla Bastilja in preden je bil stari Foulon obešen; s hripavimi glasovi mož in žena v naročju Saint Antoinea pa je bilo drugače. XXIII. POGLAVJE. Ogenj narašča. V vasi, kjer je šumel vodnjak, kjer je cestar še dalje dnevno hodil, da izbije iz kamenja na hribu toliko drob-tin kruha, kolikor je potreboval, da priveze svojo ubogo nevedno dušo na svoje ubogo sestradano telo, se je nekdaj izpremenilo. Ječa na pečini ni več gospodovala kot prej; v njej je bilo nekaj vojakov, da jo stražijo, a ne veliko; v njej je bilo nekaj častni kov, da stražijo vojake, a nihče izmed njih ni vedel, kaj bo njih moštvo storilo — razen da najbrže ne bo storilo tega, kar mu bo ukazano. Daleč naokrog se je razprostirala uničena dežela, popolnoma opustela. Vsak o zelišče, vsaka biljka trave in vsako stebeljce žita je bilo sesehlo in revno kakor bedno ljudstvo samo. Vse je bilo potrto, pobito, zadušeno in polomljeno. Stanovanja, ograje, živina, možje, žene, otroci in zemlja, ki jih je nosila — vse izmučeno. Monseigneur (osebno često zelo dostojanstven gospod) je bil narodni blagoslov, je dajal vsemu kavalirski ton, je bil Vzvišen zgled razkošnega in sijajnega življenja ln še mno^o podobnega; kljub temu je monseigneur kot stan na ta ali oni način spravil stvari v ta položaj. Čudno, da je stvarstvo, izrecno določeno za monseigneurja, tako kmalu usušilo in izčrpalo! Ven dar mora biti nekaj kratkovidnega v večnih sklepih! A kljub temu je bilo tako, in ko je bila zadnja kapljica iz-žeta iz kretaena in ko se je zadnji vijak natezalnice že tolikokrat zasukal, da je odpovedal lin se sukal in sukal,' ne da bi kaj prijel, je monseigneur za vodnjaka." "Vrag vzemi vse to," ga je prekinil tovariš oziraje se po pokrajini. "Jaz ne grem po nobeni cesti in mimo nobenega vodjaka. Torej?" "Nekako dve milji izza gričevja nad vasjo." "Prav. Kdaj nehate z delom?" "Ob solnčnem zahodu." "Ali me boste zbudili, preden odidete? Hodil sem dve noči nepretrgoma. Pokadil bom še pipo in potem zaspal kakor otrok. Ali me boste zbudili?" "Gotovo." Popotnik je pipo pokadil, jo del v nedrije, sezul svoje velike cokle ter legel na kup kamenja. Takoj nato je zaspali Ko se je cestar zopet lotil svojega prašnega dela in so se med hitečimi oblaki toče prikazovale jasne proge in pase neba, ki so odgovarjale srebrni svetlobi nad pokrajino, se je zdelo, da je malega moža (ki je sedaj imel rdečo kapo namesto modre) postava na kupu kamenja pričarala. Kajti oči so se mu obračale tako često k njej, da je rabil svoje orodje čisto mehanično in, bi dejali, s prav majhnim uspehom. Bronasti obraz, razmršeni črni lasje in brada, raskavovolnena rdeča kapa, groba obleka, skrpana iz domačega suknja in živalskih kož, krepka postava, sesušena od stradanja, osorno in obupno v spanju stisnjene ustnice so navdajala cestarja z grozo. Popotnik je bil hodil dolgo, noge so mu bile na-ž ulj ene, gležnji krvavo odrti; njegovi črevlji, nabasani z listjem in travo, so ga težili po dolgi poti mnogih milj in njegova obleka je bila obdrgnjena kakor on sam. Cestar s trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo Je \ zavoju, kakoršnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-bor Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa piSite ponj naravnost na Fill, tir & Co. 74-80 Wash ington Streef New York. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL POZOR ROJAKINJE! AH vešte, kje je dobiti najbolj'®1 so po najnižji ceni? Gotovo! V ®t!' Anton Pasderl se dobijo najboljše sveže in p jene klobase in najokusneji« Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso. VL4 Nizke cene in dobra postre' naše geslo. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 376 |J N. W. 927. 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET. ILL Ne pozabite torej obiskati ot> našej mesnici in groceriji na lu Broadway and Granite Stf Chic. Phone 2768. N. W. Ph°ot Luka Pleš hrvatsko-slovens*a gostilna tflt kjer točim najokusnejše pivo« . mača in importirana žganja 1 t * ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obi'*" 1014 North Chicago St., Joli^ Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imetiuje EAGLE EXPORt S3PJRM V( m k< •«i h ba čii 65 ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company S. Bluff St.. Joliet. Oba telefon 405