POSLOVANJE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA OBČINE GROSUPLJE V PRVEM POLLETJU Gospodarstvo Informacija o poslovanju organiza-cij združenega dela v občini Grosuplje je izdelana na podlagi podatkov iz pe-riodičnih obračunovza I. polletje 1986 in drugih statističnih virov. Na podr-očju gospodarstva posluje 38 orga-nizacij združenega dela, ki so razvršče-ne v osem gospodarskih področij. Naj-močneje je zastopano področje indu-strije in gradbeništva, katerih poslovni rezultati najbolj vplivajo na poslovni uspeh celotnega gospodarstva občine. V februarju 1985 leta je pričela s poslo-vanjem Obrtna zadruga MAGRO Grosuplje, zato primerjava rezultatov te organizacije s poslovnimi rezultati doseženimiv I. polletju 1985nirealna. Po obračunu porabljenih sredstev je organizacijam združenega dela ostalo 8.186.938 tisoč din dohodka, kar je 115% več kot v primerjalnem obdo-bju. 'Skoraj polovico dohodka so dosegle organizacije s področja in-dustrije, pri Jemer pa je bila rast dohodka na tem področju (98%) nižja od povprečne rasti gospodarstva. Naj-višjo rast dohodka, (izločene OZD, ki so v I. polletju 1985 poslovale z izgubo in novo ustanovljena OZD) so dosegli v: DO Partner Grosuplje (260%), DO Livar TOZD Tovarna armatur (222%) in Iskra TOZD Stikalni elementi (205%). Večina organizacij je dosegla preko 100%-no rast dohodka, le 7 or-ganizacij ima nižjo rast dohodka. V I. polletju so poslovali z izgubo v dveh organizacijah združenega dela: Izvoz in uvoz blaga in reprodukcijskega materiala v obdobju januar—junij 1986: — v tisoč din — 1 $ = 264,53 din Regionalna strukt. v % I—Vl/85 I—VI/86 IND 1—VI/85 1—VI/86 Izvoz skupaj - na konvert. trg - na klinnš. trg Uvoz skupaj - s konvert. trga - s klirin. trga 1356.526 1713.495 126 100 100 1165.007 1423.213 122 86 83 191.519 290.282 152 14 17 1026.183 1320.296 129 100 100 758.101 1193.240 157 . 74 90 268.082 127.056 47 26 10 Organizacije uvrščene v podroija gospodarslva: Področje Število OZD Število zaposlenih Delež v dohodku gospodarstva občine (v%) Industrija 15 2.579 49,3 Kmetijstvo 4 202 3,9 Gradbeništvo 6 2.322 29,7 Promet in zveze 1 221 3,7 Trgovina 5 337 5.3 Gostin. in turizem 2 108 1,9 Obrt in osebne storitve 3 174 4,1 Stanov. komun. dejavnost______________2__________132______________2A^ GOSPODARSTVO Gospodarstvo občine je v I. polletju doseglo nekoliko boljše rezultate kot v predhodnem tromesečju, predvsem glede na visoko povečanje posamez-nih kategorij, nekolikoseje izboljšalo tudi delitveno razmerje v razporeditvi dohodka, vendar je na tem področju še velik razkorak z določili resolucije za leto 1986 in doseženo razporedi-tvijo dohodka v I. polletju 1986. Realno presojanje doseženih rezul-utov oteikoia v.soka rast ccr.. Po po-datkih Zavoda za statistiko SR Slove-nije so bile cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v I. polletju 1986 v primerjavi z enakim obdobjem lani višjeza 87,8%, cene izdelkovvprodaji nadrobnoza86,4%,življenjskistroški pa so bili višji za 89,6%. Na področju blagovne menjave s tu-jino so organizacije združenega dela, predvsem s področja industrije, ki so nosilke zunanje trgovinske menjave, dosegle razmeroma dobre rezultate v izvozu blaga in storitev tako v skupnem izvozu kot tudi v izvozu na konvertibilno področje. Precej pa je slabša pokritost uvoza z izvozom, predvsem na konvertibilnem podr-očju, kjer se je znižala od 154% na 119%. Po podatkih iz carinskih dekla-racij se je izvoz blaga in storitev na konvertibilni trg v primerjavi z ena-kim obdobjem lani povečal za 22%, uvoz blaga in storitev pa za 57%. Na konvertibilno področje je bilo us-merjeno 83% celotnega izvoza, uvoz s tega področja pa je znašal v skupnem uvozu 90%. Od večjih izvoznikov na lconverti-bilno področje, ki imajo tudi pozi-tivno pokritje uvoza z izvozom, so naj-več povečali izvoz v DO Black & Decker Grosuplje (215%), v TOZD Stikalni elementi Dobrepolje (79%) in v TOZD Specialne baterije Šentvid (24%). Večji izvoz na to področje so dosegli le Se v DO Kovinastroj Gro-suplje, medtem ko je pri ostalih izvoz-nikih vrednost izvoza manjša kot v I. polletju lani. Finančni rezultati poslovanja orga-nizacij združenega dela s področja gospodarstva v obdobju januar—junij 1986: Po podatkih iz periodiinih ob-računov je gospodarstvo doseglo nek-oliko boljše finančne rezultate kot v I. tromesečju, vendar ocenjujemo, da so nekateri kazalci uspešnosti in ufinko-vitosti gospodarjenja še vedno nižji od doseženega povprečja v republiki. V1. polletju so organizacije združenega dela s področja gospodarstva ustvarile 31.251.354 tisoč din celotnega prihod-kaali 103% več kot venakemobdobju lani. Organizacije iz področja indust-rije in gradbeniŠtva so ustvarile 73% celotnega prihodka vsega gospodars-tva. Rast celotnega prihodka je znaša-la v industriji 113 %, vgradbeništvu pa 87%. Najnižjarastcelotnegaprihodka je bila dosežena na področju prometa in zvez (71%). Večina celotnega prihodka so organizacije dosegle s prodajo izdelkov in storitev na do-mačem trgu. V strukturi celotnega prihodka je nekoliko viSji delež od prihodkov na tujem trgu in znaša 10,1%, v industriji 20,1%. Rast porabljenih sredstev je za 4 odstotne točke nižja od rasti celotnega prihodka, tako da se jeekonomičnost poslovanja nekoliko izboljšala. V I. polletju 1986 je gospodarstvo na 100 din porabljenih sredstev doseglo 135,5 din celotnega prihodka, v preteklem letu pa 132,8 din. 38 6.075 100,0 Tudi razporcjena sredstva za oseb-ne dohodke in skupno porabo so na-raSčala hitreje od dohodka. povpreč-no so porastla za 124%, kar predsta-vlja 7,8%-no hitrejSo rast od rasti dohodka. Temeljna usmeritev resolu-cije na podroiju politike delitve dohodka za leto 1986 je ohranitev del-eža akumulacije v dohodku in zaosta-janje skupne in sploSne potrebe ler us-klajenost rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD z rastjo dohodka. Iz podatkov iz perio-. dičnih obračunov je razvidno, da v 15-tih organizacijah združenega dela rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD presega rast dohod-ka: do 5% večjo rast v 4 OZD, od 6% do 10% v 3 OZD, od 11% do 20% v 3 OZD, od 21% do 100% v 1 OZD in nad 100% v 4 OZD. TABELA: Finančni rezultat gospodarstva obiine Grosuplje v obdobju januar-—marec 1986 — v tisoč din Elementi in kazalci I—VI/85 I—VI/86 IND Celotni prihodek Porabljena sredstva Doseženi dohodek Razporeditev skupnega dohodka Del dohodka zaskupne potrebe Del dohodka za splošne potrebe Del dohodka za druge potrebe Čisti dohodek Razporeditev sredstev za bruto OD Skupna poraba v TOZD Akumulacija Izguba Dohodek na delavca (v din) Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v %) Akumul. v primerj. s popr. uporab. poslov. sredstvi (v %) — akumulacij. stopnja Sredst. za reprod. v primer. s popr. upor. posl. sred. (v %) — reproduk. stopnja Delež prihod. ustv. na tujem trgu v celotnem prihodku (v %) Delež sredstev za OD in skupno porabo v dohodku (v %) Delež sred. za akumul. v dohodku (v %) Poprečni mesečni obračunani čisti OD na delavca (v din) Poprečno število zaposlenih na podlagi stanja konec meseca 15,425,129 31,251,354 203 11,614,142 23,064,419 199 3,810,988 8,186,938 215 104,245 87,829 84 414,179 1.0 4,847 250 35,824 141,887 396 548,186 1,218,301 222 2,708,546 5,704,063 211 1,852,612 4,152,666 224 137,235 296,870 216 792.189 1,329,175 168 73,492 74,651 102 615,072 1,344,104 219 22.5 4.7 7.4 8.8 52.2 20.8 36.104 6,075 23.4 3.8 6.7 10.1 54.3 16.2 104 81 91 116 104 78 82,420 228 6,018 99 DO Stolarna Dobrepolje (49.023 tisoč din — I. tromesečje: 36.100 tisoč din) in TOZD Sinoles Ivančna gorica (25.628 tisoč din — I., tromesečje: 46.667 tisoč din). V obeh organizaci-jah doseženi čisti dohodek ni zadoščal za izplačila akontacij osebnih dohod-kov v viSmi zneska izgube. Dohodek na delavca je v gospodars-tvu znašal 1.344 tisočdin(vl. tromese-čju: obiina 468 tisoč din, SR Slovenija 654 tisoč din). NajviSji dohodek na de-lavca na področju industrije so dosegli v DO Livar TOZD Tovarna armatur (3.730 tisoč din — povečanje 222%), TOZD Livarna sive in nodularne li-tine (2.253 tisoč din — 136%) in DO Black & Decker Grosuplje (2.069 tisoč din — 22%). Razmerje med doseženim dohod-kom in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi nam kaže učinko-vitosl gospodarjenja. Na 100 din povprečno uporabljenih poslovnih sredštev je gospodarstvo doseglo 23,4 din dohodka, kar je 4% več kot v primerjalnem obdobju. Učinkovitost gospodarjenja se je povečala na vseh področjih, razen v industriji (-2%) in na področju prometa in zvez (-7%). Iz strukture razporeditve dohodka je razvidno, da so delitvena razmerja precej slabša kot v I. polletju lani. Po-večuje se delež dohodka za potrebe zu-naj organizacij združcnega dela; v delu dohodka, ki ostane za delitev znotraj organizacij pa je moino padel delež sredstev za akumulacijo, vendar je nekoliko višji kot v I. tromesečju. V razporeditvi dohodka so se povečale zlasti obveznosti za skupno (150%) in splošno porabo (296%). Tolikšno po-večanje je rezultat višjih osnov za ob-račun, pa tudi višjih prispevnih stopenj in novo uvedenih dajatev (po-večana splošna stopnja davka na dohodek in novo uveden davek po posebni stopnji). Prav tako je več kot polovica orga-ntzacij znišala delež akumulacije v dohodku. Rast sredstev za akumula-cijo ni ugodna, saj precej zaostaja za rastjo dohodka in znaša 68%, njen delež v razporejenem dohodku pa se je znižal od 20,4% lani, na 16,1% letos. Največji delei akumulacije v dohodku so dosegli v: Obrtni zadrugi Magro (60%), DO Livar TOZD Tovarna ar-matur (49%), KZ Dobrepolje (44%), DO Pekarna Grosuplje (40%) in Iskra TOZD Stikalni elementi Dobrepolje (39%). Glede na razmeroma skromno rast akumulacije se je poslabšala stopnja akumulativne, nekoliko manj pa reproduktivne sposobnosti gospodar-stva. Poleg organizacij, ki sta poslova-li z izgubo niso za poslcvni sklad razporedili nobenih sredstev še v: TOZD Specialne baterije Šentvid, GPG TOZD Splošne gradnje, TOZD Albin Grajzer Ivančna gorica le 945 tisoč din in TZO Grosuplje 221 tisoč din. V1. polletju je bilo v gospodarstvu zaposlenih 6.018 delavcev, kar je za 1% manj kot lani. Zaposlenost se je najbolj znižala na področju gradbeni-štva. Povprečni mesečni obračunani čisti osebni dohodek na delavca je v gospodarslvu obiine znašal 82.420 din in je viSji za 128%. Vveč kot 2/3 orga-nizacijah so obračunani čisti osebni dohodki višji od doseženega povpre-Sja v občini, v 20-tih OZD pa so znaša-li povprečni osebni dohodki med 80 in 100 tisoč din. Glede na nižjo rast življenjskih stroškov od rasti osebnih dohodkov so se tudi realni osebni dohodki v veCini organizacijah preccj povečali. Negospodarstvo Na podrotju negospodarstva po-sluje v občini 14 organizacij združene-ga dela druibemh dejavnosti in 4 delovne skupnosti DPS in SIS, v kate-rih je zaposlenih 952 delavcev. Zapo-slenost se je povečala za 2%oziroma za 21 delavcev in sicer v Domu starejših občanov Grosuplje za 9 delavcev, VVO Stojan Šuligoj Grosuplje za 7 de-lavcev in v TOZD Osnovnega zd-ravstvenega varstva Grosuplje za 5 delavcev. V družbenih dejavnostih je celotni prihodek glede na enako obdobjc lani viSji za 136%, dohodek in čisti dohodekpaza 155%. Večji del dohod-ka so organizacije združenega dela razporedile za osebne dohodke. Po-vprečni mesečni obračunani čisti oseb-ni dohodek na delavca je v družbenih dejavnostih znaSal 94.080 dinali 131% več kot pred letom, v delovnih skupnostih SIS in DPS 98.446 din (125%), v gospodarstvu obfine pa 82.420 din (128%). Vidimo, da je rast osebnih dohodkov v negospodarstvu v okviru rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu kljub temu, da je v skla-du z usmeritvami resolucije za leto 1986 predvideno usklajevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v nego-spodarskih dejavnostih z ravnijo oseb-nih dohodkov delavcev v gospodars-tvu, kjer je še vedno prisoten velik razkorak v ravni osebnih dohodkov glede na stopnjo zahtevnosti del in nalog. V I.polletju 1986jenivopovprečnih obračunanih mcsečnih osebnih do-hodkov naslednji: 2 organizaciji zd-ruženega dela od 70 do 80 tisoč din, 3 od 80 do 90 tisoč din, 6 od 90 do 100 tisoč din, 2 od 100 do 110 tisoč din in 5 od 110 do 120 tisoč din. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO Struktura razporeditve dohodka (dohodek povečan za znesek Ugub) v %: Struktura _______________________________________________I—VI/85 I—VI/86 Doseženi dohodek — razporejeni skupni dohodek — del dohodka za skupne potrebe — del dohodka za splošne potrebe: — del dohodka za druge potrebe — razporejena sredstva za bruto OD —'za stanovanjske potrebe skup. porabe — za druge potrebe skupne porabe — za poslovni sklad in izboljšanje materialne osnove dela — za rezervni sklad 100,0 100,0 2,7 1,1 10,7 12,5 0,9 1,7 14,1 14,7 47,7 50,3 1.9 1,9 1.6 1,7 16,9 13,1 3,5 3,0