Leto IV., štev. 94 V Unblfanf, sobota dne 21. aprila 1923 Poštnina pavšaOrana. Posamezna ttev. stane 10ta lghaj« ob 4 rtutr»]. Stane mesečno 1240 Din za inozemstvo 25'— B leobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: 'Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telet «t 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ul t. TeL št 22. Celje, Aleksandrova e Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 11,842. Ljubljana, 20. aprila. Kakor poročajo listi, je kralj Aleksander izrazil odločno željo, naj se sestavi koalicijska poslovna vlada s kratkim delavnim programom, čegar najvažnejša in najnujnejša točka bi bila ureditev uradniškega ter invalidskega vprašanja. Enkrat že se je vladar z vso energijo zavzel za bedne v državi. Bilo je to lansko leto ob vsesokolskem zletu, ko je v Ljubljani bila seja kronskega sveta, pri kateri se ie sklenilo, kreniti ua pot konsumentske politike. V in-tencijah vladarjevih se je nato v ministrstvu za socijalno politiko s polno paro delalo na izboljšanje življenjskih pogojev za vse one kroge, ki so bili obsojeni ob rastoči draginji na čim :ialje večje pomanjkanje iu gorje. Ako se spomnimo nazaj na lansko jesen, moramo priznati, da je takratna politika vlade, usmerjena na cenejši kruh, imela že lepe uspohe in le škoda, brez človeškega duha in srca. Vse to pod egido slovenske duhovščine v mamenjn grca Jezusovega in svete katoliške cerkve. »1 se klerikalci, radičevci, spa-fiovci in drugi separatisti še tako delajo ljudski prijatelji, nobenega dvorna ni, da so baš oni največji krivci dezolatnih gospodarskih in socijalnih azmer v državi Nikdo drugi kot oni ni zlasti zadrževal rešitve uradniške-era in invalidnega vprašanja. In če bi Oo še naprej po njihovi volji, bi ta vprašanja še leta ne bila rešena; saj zahtevajo separatisti najpreje še volitve zii noro ustavotvorno skupščino. proti __________, vičem. Ako pa bi radikali vsi ne ho-) vprašanje rešiti uspešno Pašič. 1>ct ima teli v koalicijo, bi nastal latenten, po-1 neomejeno avtoriteto.» i komunistični agitatorji Teror, ga izvajali komunisti po mestu, je nevzdržen. Pretepali so mirne pasan- Te dni se bo znatno omejil uvoz in sc bodo uvedle stroge reforme v devizni politiki. [ torej ni toliko nacionalnega temveč eko- Heika &oga!an!a se le ne ©fcmsve Rim, 20. aprila, j. posebnim dekretom je podaljšan rok za opcijo za italijansko državljanstvo S' dni po publikaciji naredbe. Tozadevna prošnje pa smejo prefekture sprejemati . _ , , samo od onih oseb, ki dokažejo, da .e<: poldanske seje. Italijanski delegat Salan-, bile p() višji sili ovirane vložiti prošnj-dra je prispel popoldne in odšel takoj na j „p^ v roku ^ j6 v mi^ sejo. Generalm komisar dr. Zimmermann i nji, pogodbah, dopotuje jutri. | ° Svet Zveze narodov je danes razprav- j MADŽARSKA IN MALA ANTANTA nato dolgotrajne ustavne boje v njej, za njimi nove volitve v redno sknp-ščino . . . Strahovita beda javnih nameščencev sili na vrhunec. Vzdržati se je več ne da in pomoč je brez katastrofe neodložljiva. Tega prepričanja je tudi kralj Aleksander. Zato vplivajo zelo blagodejno njegove odločne besede, da je treba brez odloga reševati in rešiti pašča državo in narod. Demokratski klub je že pristal kraljevo zahtevo ter postavlja eno glavnih točk za sporazum koalicijske poslovno - volilne vlade sprejetje uradniškega in invalidskega zakona. Zanašamo se, da bo našla plemenita intencija vladarjeva uvidevuost in pameten odziv v vseh parlamentar ; ljal o madžarskih pritožbah glede raz-| lastitve madžarskih veleposestev v ru- i na munski Transilvaniji Svet je razpravo . kot i odgodil, da zbere točnejše podatke. Zadeva pa bo bržčas prišla pred mednarodno razsodišče. GROF KAROLYI V BEOGRADU. Beograd, 20. aprila, r. Danes je do spel v Beograd bivši predsednik madžar- Budimpešta, 20. aprila, s. K vestem potovanju ministrskega predsednika grofa Bethlena v glavna mesta Male antai:-te. predvsem v Bukarešto, poroča «S-Uh-haasko : Blatt». da si sicer madžarski poslani-j na rmnunskem dvoru Rubidocsicsi prizadeva zboljšati medsebojne odnošaie, d-pa še ni ime! toliko uspeha, da bi se dt-lo govoriti o posetu Bethlena. O izboljšanju bo mogoče govoriti šele, če bo Rti- čih, katerim je mar zadovoljstvo na-. skesa ministrskega sveta grof Karolvi. i '.nunija pokazala več razumevanja za tik, vprasama, katerih zavlačevanie urro-' roda in svečneišr. bodočnost države. 1Z n;im se nnhaja tudi Oskar Jaczv, 1 džarske žeiie in ' Mienske fitrc-be. Nekoliko kulturne statistike Dan za dnem se pojavljajo iste ob-•Tolžitve, kako Beograd izžema Slovenijo, ji vleče denar iz žepa. jo tira v siromaštvo in pljačka. pliačka, pljačka . . . Pred seboj imamo podatke o stanju na visokih šolah v naši kraljevini. Ker se Beogradu neprestano očita, kako sistematično zapostavlja kulturne zavode v nesrbskih pokrajinah, Incident ns občinski seli w t*iaršte©ra Obračun dr. Reismana s poslancem Žebotom. Maribor, 20. aprila. Za nocoj je sklical mariborski župan Grčar občinsko sejo, na čije dnevnem redu je bilo 47 točk, kar najbolj dokazuje, kako silno potrebno je redno občinsko delo. Galerija jo bila nabito polna in klopi svetnikov so bile zasedene že četrt čez sedmo. Manjkal je le še poslanec 2e- osobito v Sloveniji, je jako primerno. bot/uredn\k mariboreke «straže*. Ko je «a si ogledamo stanje na naših um- ' - - - - verzah, da se prepričamo, kako od- seva iz njega očitano zapostavljanje. V letnem semestru šolskega leta 1921./22. je bilo na beograjski univerzi 5923 slušateljev. Učnih moči na isti univerzi pa je bilo vseh skupaj 177, med njimi 57 rednih profesorjev. Na eno univerzitetno učno moč pride tedaj 33 visokošolcev, in en reden profesor pride ua 104 dijake. V Ljubljani je bilo v istem semestru na vsej univerzi 1162 dijakov in 120 učnih moči, med njimi 39 rednih profesorjev. Tu pride torej na eno učno moč le 9-7, torej niti 10 slušateljev, in en reden profesor na malo manj ko 30 dijakov. Na zagrebški univerzi je bilo glasom statistike v istem semestru vpi-samih 2730 slušateljev, delovalo pa je na tem kulturnem zavodu 135 učnih moči, med njimi 84 rednih profesorjev. V Zagrebu pride ena učna moč na 20 slušateljev, in en redni profesor pride na 32-5 dijakov. Tako je torej razmerje med sluša- j telji in učnimi močmi na naših treh i univerzah; jasno se razvidi, da so raz-' mere v Beogradu daleko neugodnejše nego v Ljubljani in Zagrebu. Na bpo grajski univerzi je vpisanih na polovico vseh visokošolcev v Jugoslaviji; kaj bi rekli naši ubogi kulturni «izko-rišSevanci», ako bi Srbi zahtevali ustanovitev še ene univerze na podlagi plemenskega številčnega razmerja med dijaki! Epilog h nemu procesu v Celju Celje, 19. aprila. 2e svoičas smo poročali o komunističnem rovarjenju v Trbovljah, ki je do-vedlo končno do velikega komunističnega procesa na okrožnem sodišču v Celju, kjer je bil mladinski organizator Anton Manfreda obsojen zaradi hudodelstva komunistične propagande na 2 leti težke ječe. Franc Bogve, takozvani centralni tajnik «Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo» v Trbovljah pa oproščen obtožbe po členu 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Kakor znano, je vložil Anton Manfreda po dr. Ogrizku ničnostno pritožbo zaradi obsodbe, državni pravdnik pa ničnostno pritožbo zaradi oprostitve Franceta Bogveta o čemur ie te dni javno razpravljal stol sed-morice kot kasacijski dvor v Zagrebu, ki ie pritožbo glede Manfreda zavrgel in prvo sodbo potrdil, Franca Bogve pa je spoznai krivim zločina v smislu člena 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi ter ga obsodil na 7 mesecev težke ječe. Podlago za obsodbo tvori ona obširna resolucija o politični situaciji in najbližjih nalogah komunistične stranke, katero .is zaplenilo orožništvo tekom preiskave Francu Bogvetu, ki je to pomembno resolucijo skrbno skril nekje na podstrešju svojega stanovanja. Obtožnica je dolžila Franca Bogve, da je po vsebini te resolucije moral vedeti, da se pripravljajo v državi zločini s pomočjo tajne komunistične propagande, ki naj celo objame vojaštvo in organizacijo vojske vobče, — da pa o tem ni obvestil državne oblasti. Obsodba Franca Bogve je v dvojnem Oziru značilna. On je bi, kakor rečeno, centralni tajnik strokovne organizacije «Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo» v Trbovljah, v kateri so združeni delavci skozinskoz komunističnega kova. Duševni oče te organizacije pa je krški odvetnik dr. Dimnik, ki je imel pri sedaj že oažaganem pokrajinskem namestniku Iv. Hribarju tak vpliv, da je strokovna organizacija bivših najzagrizenejših komunistov kljub poraznemu kompromitiraio-iemu gradivu in kljub obsodbi Antona Manfreda ostala še dalje pri življenju. Značilno pa je tudi, da je bil Franc Bogve kake tri tedne pred volitvami na višji nalog izpuščen na svobodo iz preiskovalnega zapora, ker se je spreobrnil in postal — radikal. Obiskal ga je v celici radikalni general Miha Koren par dni pred izpustom in mu zagotavljal skorajšnjo prostost. Franc Bogve je potem z vso vnemo agitiral po Trbovljah in Kočevju za radikalsko listo, — pa seveda ne zastonj Sam se je po Trbovljah hvalil, da se je vainjal radikalcem za težke tisočake. — Finančni minister dr. Stoja-dinovič pa je vseeno klaverno propadel, ker so se zbirale kroglice bivših komunistov ne v njegovi, temveč v Golouhovi in deloma tudi v klerikalni Skrinjici. Napredna javnost ima pravico zvedeti, ¿aj je svojčas ukrenil pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar pri vladi z ozirom na tajni komunistični pr.kret v Trbovljah, oziroma kako izvestje je kot vrhovni šef pokrajinske uprave za Slovenijo dal centralni vladi v Beogradu. Ali ni tudi ta g. Ivan Hribar — kompromitiral radikalne stranke? — Veliki župan ljubljanski in demokratski poslanec prof. Reisner naj zadovo razčistita i*i objasnita. ta prišel in korakal mimo rampe. ki loči galerijo od prostora za svetnike, je nenadoma skočil proti njemu dr. Reisman in ga je parkrat ubrisal s pasjim bičem v revanšo, ker ga je 2ebot svoj čas v Gosposki ulici brez vzroka opljuval. 2e-bot je skrivil hrbet in zbežal v sredo dvorane, mahaje okrog sebe s palico. Ko se je otresel prvega strahu, se je zakadil nad ljudi v galeriji, ki pa so klicali: «Fej, 2ebot, pljuvač, ali tako uči krščanska vera?» Vnel se je silen ropot in vsevprek so na galeriji klicali klerikalcem: «Izdajice, rimski hlapci!» Nekateri so se 2ebotu smejali in ploskali Reismanu. Ker se vrišč ni hotel poleči, je ukazal župan izprazniti galerijo, ker pa nihče ni hotel oditi, je pozval župan svetnike v svojo sobo. Šele kako poldrugo uro potem se je seja otvorila, nakar je takoj dr. Leskovar v imenu klerikalcev zahteval, naj se galerija izprazni 2upan je obsodil incident, ki se je bil dogodil. Medtem je prihitel v posvetovalnico policijski nadsvetnik dr. Kerševan s tropo stražnikov, toda brez potrebe; po otvoritvi seje je zavladal na galeriji mir. Tudi za- demokratski klub je izjavil njegov predsednik Kejžar, da obsoja incident Nato je občinstvo zapustilo dvorano in začela se je tajna seja. Poslanec 2ebot je. kakor znano, 15. marca v Gosposki ulici v Mariboru opljuval dr. Reismana, baje radi njegovih «tendencioznih» poročil v «Jutru» o napadu na Cirilovo tiskarno v Mariboru. Dr. Reisman ga je nato tožil radi razža-Ijenja časti vendar pa je 2ebot vrnil sodno pozivnico, češ da ga varuje poslanska imuniteta. Ker si torej dr. Reisman ni mogel poiskati sodnega zadoščenja, mu ni preostalo drugega, kakor da si ga poišče sam in vrne 2ebotu milo za drago. njej, ker upa še vedno, da se bo dalo s federalisti vendar še govoriti, kar pa bi bilo mogoče le, ako ostane na površju homogena radikalna vlada. Tretji del zastopa stališče, naj radikalci vladajo sami, četudi bi jih Radič lahko vrgel, kadar bi hotel. Ako pa bi se zgodilo, da pride Radič v skupščino, bi bil še vedno 5as, da se sestavi volilna vlada in se pozovejo v njo tudi demokrati. — Vsa ta nasprotja se bodo izenačila najbrže šele v par dnevih. Dokazujejo pa, da radikalska stranka ni več tako enotna, kakor je bila še nedavno. -f- Pašič o koaliciji. Na seji radikalnega kluba, kjer se je razpravljalo o Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 21.: «Razvalina življenja». Celjsko gledališče. Torek, 24.: «Hasanaginica». Abonma. Mariborsko gledališče. Sobota, 21.: «Svatba Krečinskega». A. Nedelja, 22.: «Tri mladenke». Izv. Kuponi. Gostuje g. Sovvilski. * Iz ljubljanskega gledališča. Pri predstavi «Rigoletta» poje danes naslovno vlogo g. Levar. vlogo Sparafucila pa g. Betetto. — Jutri, v nedeljo se vprizori v letošnji sezoni prvič zabavna in slavna Gogoljeva komedija «Revizor» z gostom Marko vi čem v vlogi poglavarja. G. J šah Simaltansko produkcijo priredita danes zvečer v klubovih prostorih najmlajša klubova mojstra, prvaka g. Stupan in g. Fabijani. Pričetek ob S. zvečer. Vab:-jo se vsi interesenti in ljubitelj! šaha Ljubljanski šahovski klub (Narodna ka varna). Obfavc možnostih rešitve krize, je gosp. Pa- Markovič je imel kot ^ in da ie ta vlo^a se radikalci ne smejo bati koalicije; to tem manj. ker je ona i za parlament i za državo najboljši izhod iz sedanjega težkega položaja. «Mi moramo državi dati budžet in ne smemo gaziti ustave. Kajti ako jo bomo gazi!i mi, moramo to priznati tudi drugim,» je Pašič zaključil svoj govor. Malo kasno spoznanje! sploh njegova največja kreacija. V vlogi Hlestakova nastopi pri tej predstavi prvič g. Putjata- Pred 17 leti jo v ruskem mestu Herson v njej debitiraL, na njej je j sezidal svoje gledališko ime. igral jo je pozneje več nego stokrat, z eno besedo, ta vloga je glavni povod njegove nagle ; in uspešne gledališke kirijere. Nedeljska Radičeve zveze. «Pravda» pore, c^U poTtari z^" z^o zanT ča: Po poročilih iz inozemstva ima ™ v Radič svoje zveze s sovjetsko Rusijo i * Ceškoslovenski Obcc v Ljubljani po-radi každou sobotu u «Mraku», Rin -ska cesta, večerni schuzky s programem. Tuto sobotu se pfednišl o Komenskčm nasledujici o Štrossmaverovi. Sučastne te se! Hoste vitanl. * Legitimacije za II. Zagrebački Zbor ki se vrši od 22. aprila do 1. maja sc prodajajo za ceno 40 Din komad v uradu Ljubljanskega velesejma. Ljubljana. Gosposvetska cesta. Lastnik legitimaciie ima pravico na 50 odst. popusta po železnici iz svojega bivališča do Zagrebj in nazaj za čas do 15. maja; dalje velja legitimacija tudi kot stalna vstopni j ia v vse prostore zagrebškega sejma. * O. Z. javnih nameščencev in vpoko-! jenccv za Slovenijo ima v pondeljek 23. t. m. ob 20. uri v restavraciji «Mrak» za ra«a volitev agitacijo za Radičeve'M dežeh Gdčna Metka Hamova , j0i da se seje, ki bo odločilna za nadalj- liste. Iz istih virov nas prepričujejo.1 ima 8 10 predstav0 SV°J 50- na4t°P na I ni potek delovanja akcijskega odbora v da ie ta madžarska agitacija tudi pri- ?a5em odru; Ve"k? njeno Požrtvovalnost zvezi z 0. Z„ zanesljivo udeleže. -nesla zmago Radiču v Prekmurju. ! vsakdo, »V' Predsedstvo. -(- Nemci v Jugoslaviji in Slovenci!ka kIjub.sxvof skr0™n' P*8*3 - Je drxž^-, « Splošni poset deželnega muzeja v I na namc»čenka — kulturno delo v času, Ljubljani. Od dne 22. t. m. dalie bo de-ko se vsepovsod le zabavlja in kritizira, j žejni muzej otvorjen za splošni poset V torek 24. t. m. se vprizori Razvalina ! vsako nedeljo od 10. — 12. ure. v Avstriji. .¿Koroški Slovenec» piše v uvodniku o položaju Slovencev v Avstriji in ga primerja s položajem Nemcev v Jugoslaviji. Kako se godi Nemcem pri nas, je najbolj razvidno iz rezultata volitev, ki so prinesle Nemcem 8 mandatov. To je zaslupra vlade kanclerja Seipla, ki se zelo in-teresira za usodo Nemcev v inozemstvu. Po senžermenski mirovni pogodbi ima Jugoslavija iste pravice z ozirom na Slovence v Avstriji. Toda doslej še ni jasno, kako namerava Avstrija izpolniti svoje obveznosti napram nacijonalnim manjšinam. Položaj v Avstriji bivajočih Slovencev se po Seiplovem obisku v Beogradu še prav nič ni izboljšal. Politične beležke + Krajevna organizacija Jugoslov. demokratske stranke v Rajhenburgu ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. aprila ob 15. uri v gostilni g. Kosarja z običajnim dnevnim redom. Vabite tudi okoličane! -j- Brezobzirnost glasila SLS. Pod naslovom: «Velesrbstvo se zbira» in podnaslovom «Proti Slovencem in Hrvatom — kralj govori», priobčuje včerajšnji «Slovenec» nagovor kralja Aleksandra ob priliki proslave 2. žel. pešpolka; v nagovoru, ki smo ga priobčili že v včerajšnjem «Jutru», je vladar posebno poudarjal narodno in državno edinstvo. Tako infamijo si lahko dovoljuje samo list, ki izhaja pod patronanco škofa Jegliča, služeč vatikanski intornacijonali. Vsak državljan, ki ima količkaj smisla in čuta za Jugoslavijo, se more le veseliti, ako v tako žalostnih časih, ko eni separatisti dejansko razdirajo državo, drugi separatisti pa žugajo z amputacijo, na vzvišen in nedvoumen način poudarjajo svojo trdno voljo vzdržati edinstvo naroda in države. Kraljeve besede so tem pomembnejše, ker iz njih zveni vladarjeva želja, v kakem pravcu naj se reši sedanja kriza. One ne nasjprotujejo niti «sporazumu» z izvestnimi grupami, samo da se ne kompromitira misel edinstva in celine našega naroda in države. Ako bi klerikalci imeli še kaj smisla za državo in narodno edinstvo, ne_ bi pisali tako brezobrazno kot je pisal včeraj «Slovenec». -j- Radiča branijo naši klerikalci, ker je njihov vrhovni voditelj. Lahko sicer ni braniti tega patološkega tipa. ali klerikalci so že našli način obrambe in pišejo v «Slovencu», da ni treba tako obsojati Radiča radi njegovega norega govora v Zagrebu, ker to vendar ni bil govor pred diplomati, temveč govor pred masami. Dobro se je odrezal «Slovenec». Saj po mnenju naših demagogov se pred ljudskimi masami lahko govorijo največje neumnosti in oni se tega tudi poslužujejo prav pridno; zato so tudi dobili skoraj vse slovenske mandate. So pač tako govorili ljudstvu, da jih je to «razumelo» in niso prihajali k shodom za mase z diplomatičnimi lepimi izrazi. Kak Zebot in marsikdo drugi lepih izrazov tudi ne pozna, temveč govori tako, kakor je navajen govoriti, Radič pa ravno tako in zato se govori danes po celi Jugoslaviji, da ga je treba poslati v — norišnico! -f- Nesoglasja med radikalci. Radi koalicije se med radikalci in demokrati ne vršijo še nobena prava pogajanja, ker čakajo na to, komu bo poveril kralj mandat za sestavo vlade, kar se bo zgodilo, ko bodo na dvoru končana posvetovanja s politiki. Pozitivno je danes samo to, da želi krona koalicijsko vlado, sestavljeno iz radikal-cev, demokratov in zemljoradnikor. ki naj bi rešila v narodni skupščini vsaj najnujnejše zakon6. Med radikalci so v tej zadevi stališča deljena. En del ie za koalicijo, drusi del je proti! Po svetu življenja v tretjič. — Vodstvo. Mladinska predstava v Ljubljani. «Hasanaginica» v Celju. V torek 34. Igra za mladino «Kraljestvo ljubezni in gostuje v Celju ljubljansko narodno gle- i dobrote» je polna živahnih prizorov in dališče z «Hasanagnico» z g. Markovi- j raznih čarobnih dogodljajev. V njej na-čem, članom zagrebškega gledališča kot ; stopijo kralj, škratje, metuljčki, razni i duhovi in ostali prebivalci čarobnega ' kraljestva. Mladinski dom na Kcdelje-! vem jo uprizor i s svojimi gojenci v gostom. Začetek ob 8. uri. Abonma. Dollnar-Bucikova razstava. Kakor smo že poročali, priredita kipar Dolinar in slikar Bucik dne 29. t. m. v Jakopičevem ! dramskem gledališču in sicer v nedeljo. paviljonu razstavo. Lojze Dolinar ho razstavil kakih 23 novih plastik, ki jih je izvršil v zadnjem časti, slikar Bucik pa kakih 50 oljnatih slik in risb, med njimi več portretov znauih Ljubljančanov in Ljubljančank. Ta razstava gotovo zasluži vso pozornost našega občinstva. zato jo bo gotovo številno poeetilo. mah. — Maršal Foch na Poljskem in Če škem. Iz Prage poročajo: Francoski ge- neralissmus Foch pride v Prago dne 14. Važne seje ČOS. Dne 5. in 6. maja se maja Iz Varšave in bo 16. maja obenem j bodo vršile v Pragi važne seje odbora Trata-Škofja Loka-Zelezniki, pa bo od COS. Dne 5. maja se bodo čitala poro- dne 22. t m. ob treh popoldne. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču in po! ure pred predstavo pri blagajni v dramskem gle dališču. * Jugoslovenska Matica v Škofji Loki priredi v nedeljo v Sokolskem domu družabni večer. Med drugim predavanje o zasedenem ozemlju. Sodeluje Ko zinov kvartet in sokolskl orkester. * Avtomobilna prometna, d. d. javlja, da se na progi Ljubljana-Vransko z 21. m. promet začasno ukine. Na pros z generalom Weygandom odpotoval v Pariz. Nemški listi spravljajo poset maršala Focha v Pragi in Varšavi v zvezo z vestmi, da želi Francija intjmnejših zvez s Poljsko in Češkoslovaško, ter z vestmi, da se pripravlja na poljski meji vpad v Bytom. Francija in nemški patenti. Med mnogimi drugimi določili versajske mirovne pogodbe se nahaia tudi člen o ome jitvi nemških patentnih pravic v zavezniških državah, ako to zahtevajo domači interesi katere izmed teh držav. 17. t. m. se je interministerijalna komisija v Parizu prvič po premirju bavila z Meis-snerjevim patentom, ki Je zelo važen za brezžično telegrafijo. Komisija je sklenila z 91 glasovi proti enemu, da v bodoče ne velja več določba glede Meissnerje-vega patenta ter da smejo francoski konstruktorji Melssnerjevo iznajdbo izkoriščati kolikor jim drago. Cisti dobiček od francoskih izdelovateljev Meissnerjevega izuma pripade reparacijski blagajni za porušene francoske kraje. Interministerijalna komisija se bo v najkrajšem času bavila še z nadaljnimi nemškimi patenti. Poljski novinarji v Italiji. Italija je povabila več poljskih novinarjev na potovanje po svojem ozemlju. Voditelj novinarjev je imel postati poslanec Dombski, ki pa vsled nastalega parlamentarnega položaja ostane doma. Skupino poljskih novinarjev bo zato vodil po Italiji ravnatelj lista «Kurjer Polski», predsednik poljskega novinarskega društva. Albanija pred svetom Zveze narodov. V četrtek se je svet ženevske i nedelje 22. t- m. dalje vsako nedeljo in čila funkcijonarjev COS. o dvoletnem praznik odhajal avto z železniške posta-delovanju, poročila o delovanju žup in je Skofja Loka v Železnike namesto 6Sr izvršile nove volitve predsedstva ČOS. j 16. kakor do sedaj, že ob 12.15. Nadaljne Dne 6. maja se bo razpravljalo o Fiig- I spremembe voznih redov z ozirom na nerjevem fondu, o odhodu Sokolstva na : poletno sezijo se objavijo v kratkem. zlet francoskih gimnastov v Rouenu, o ! Tvrševem domu. o glavni skupščini COS.. V podoficirsko šolo vojne mornarice v Sibeniku se sprejme v oktobru t. 1. d-c dov, o temeljih zdravstvene organizacije v Sokolstvu in o mednarodnih t-ek- o podeljevanju podpor iz sokolskih fon- ! 120 gojencev. Pogoji za sprejem v šole so, da je kandidat najmanj 16 in ne več kot 18 let star, da je dovršil najmanl štiri razrede ljudske (osnovne) šole, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da ie telesno sposober. za mornariško službo. Podrobni pogoji so razvidni iz «Uradnega lista». Lastnoročne prošnje je predložiti komandant-podoficirske šole vojne mornarice v Sibeniku najkasneje do 30. junij3 t. 1. — Pouk v tej šoli traia dve leti Spori Službene objave LNP. — Za tekme 22. t. m. so delegirani bedeči sodniki: Jadran : Slavija (igrišče Primoria ob 15.) Jcrala; Svoboda : Slovan (igrišče Pri-morja ob 16.30) g. Kepcc; Ilirija komb. : Celje (igr. Ilirije ob 16.) g. Hus; Jadran rez. : Slavija rez. (igr. Ilirije ob 10.) g.1 Hartmann; Ilirija iun. : Krakovo (igrišče Ilirije ob 14.) g. Bcneš. — Igr. GIo-bočniku Stojanu Mirku (Hermcs) je dovolil upr. odbor go stovanje v SK. Korotanu (Kranj) dne 22. t. m. proti sušaški SlavijL — Igr. Filipu Štrbiču (Svoboda, Maribor) se dovoljuje takojšnjo nastopanje v prijateljskih in mednarodnih tekmah v smislu § 10. o. p. — Ugodilo se ie ponovni prošnji igr. r r. Čuka (Jadran), veriiiciranje izvede posl. odbor. — Tajnik. Ilirija : Celje. — Na igrišču Ilirije ped drž. kolodvorom v Liubliani se vrši j v nedeljo ob po! 16. nogometna tekma ! med SK. Celje in SK. Ilirijo. SK. Celje ie j tekom letošnje sezone dosegel znaten na- predek, nedavno ie igral proti Athletik Zveze narodov bavil s poročilom preis- j SK. svojemu lokalnemu tekmecu, neod-kovalne komisije za Albanijo, ter imeno- I i0čeno 3 : 3. — Ob 14. (samo ob ugod- Kesrečna MubosumRasf V vasi Kliki v istoškem okraju ob aV (LASK) in Rozmanu banski meji se je dogodil strašen zločin. Neki Marko Noe, katoliški Albanec, se je poročil z osemnajstletnim lepim dekletorv Marto. Takoj po poroki pa je posta Marko silno ljubosumen in tako je prišlo že prve dni zakona do popolnegs razdora med mladrma novoporočencem? Ko mož ni hotel prenehati s svojimi ljubosumnimi očitki mu je izjavila Marta, da ga bo pustila in da je že sporočil1 svojim starišem, naj pridejo po njo. To svojo pretnjo je Marta ponovila tudi naslednji dan in to ie Marka tako razburilo, da je zvečer, ko ie žena zaspala, vzel sekiro in ji odsekal glavo. Potem jt pobral najpotrebnejše reči in zginil gotovo med odmetnike. Zjutraj so prišli starši Martini, da bi mlada poročene« pomirili, pa so našli mrtvo hčer brc glave! * Ruska begunka Elizabeta Kadijovska nem vremeni:) igrajo juniorji Ilirije proti mladinskemu moštvu «Krakovo». Povratek Gradjanskcga iz Španije. Po šesttedenski odsotnosti se je moštvo Gradjanskcga v četrtek pcpJdne zopet v Sarajevu se je poskušala te dni usmr-vrnilo v Zagreb. Kako častno jc Grad- titi, pa so jo vendar še rešili- Elizabeta janski ob precej težkih prilikah zastopal j je žena blagajnika sarajevskega gleda-v inozemstvu naš nogometni šport, je I lišča, Mečislava Kadljovskega. Na svo- val uradnika nizozemske kolonijale uprave Hungerja za svojega finančnega svetovalca pri albanski vladi. Komisija popolnoma zaupa v albansko pleme ter se nadeja, da bo albanska vlada uredila zakonodajo ter Javno varnost tako, kakor je to v navadi pri drugih civiliziranih državah v Evropi. - Italijansko delavstvo ostane raz- j Zagreičani' so "zato ~svo: im "šport- i ieg"a'moža"Te bila" zeli ljubosumna in g, cepljeno. Poročali smo že, da se ie zad-1 njko,n prircdiIi prav lep spre;CT. 2e dol-1 s tem neprestano mučila- Tako je oilo nje dni vršil kongres sociialistične stran- pred prihodom vlaka se je zbrala j tudi pred par dnevi in mož, ki se je hotei pred kolodvorom tisočglava množica, da I izogniti prepiru, za katerega se je -c za-pozdravi svoje ljubljencc. Ko je privozil čelo zanimati že tudi sosedstvo, je hote vlak na kolodvor, so nogometašem za- i oditi od doma. Zena ga je prosila, na-doneli viharni pozdravi. V imenu JNS. ie | ostane, ali mož Ji ie izjavil kategorično, pozdravil Gradjanskcga predsednik dr. da ne mara več ostati znjo pod isto stre- Petanjek, za ZNP. dr. Sukljc. za člane < ho. To je ženo tako razburilo da je zbe-pa g. Vidič. Z lepim nagovorom je sla-! ¿ala v sosednjo sobo m se zaklenia. Mo-vil delovanje Gradjanskcga tudi zagreb- | ža je začelo skrbeti m je vlomil vTata. Ir ški podžupan Krčeiič. 'v sobi je našel na postelji svojo ženo Kolesarska tekma Milan - Turin. Dne nezavestno in vso pomazano z jodov;: 15. t. m. se ie vršila tekma Milan - Turin i tinkturo. Nesrečnica ;,e izpila steklenič- ke Italije v Milanu. 18. aprila se je vršilo na zborovanju končno g'asovanje za ali proti enotni socijalistični fronti. Pri volitvah so na ccli črti zmagali protifnzlo-nisti, t. i. tisti, ki so bili za socialistično stranko brez komunistov. Prosveia Ljubljanska drama. Sobota, 21.: «Hasanaginica». A. Nedelja, 22.: ob 15.: «Kraljestvo dobrote in Ijutoznl». Mladinska predstava. Prireditev gojencev «Mladinskega doma». Izv., ob 20.: «Revizor». Izv. Pondeljek, 23.: «Hasanaginica*. B. Lfubllanska ooera. Sobota, 21.: «Rigolctto». B. Nedelja, 22.: «Janko iu Metka». Izv. (286 km), ki šteje za italijansko prvenstvo. Kljub slabemu stanju cest so dirkači dosegli izvrstne čase. Zmagal je znani italijanski dirkač Girardcngo. ki ie sedaj v IzbornI iormi. Rabil ie 10 ur (povprečna hitrost 2S.6 km), kot drugi je dospel aa cilj BellonI, ln sicer 7.5 minute za prvim, tretli ie Brunero. joda, ki je ležala izpraznjena poleg nje na postelji. V bolnici je samomorilka kmalu prišla zopet k zavesti. Ko je opazila poleg sebe moža, ii je moral priseli, da se ne bo nikdar več sprehajal po ulicah — z damami Radi takih sprehodov je menda tudi prišlo do te male drame.. Domače vesti 1 dne. V» je drvelo m kraj nesrefle, kjer ! se je žena zgrudila mrtva na tla. Strel ' je zadel nesrečnico v prsa in zdravniška * Vsem cenjenim naročnikom smo necepljenih otrok in vseh onih, ki tekom I ¡^j^j^ ^ ntrotovila 12 vstrelin svinče- danes priložili položnice ter jih prosimo, da plačajo takoj po prejemu tekočo, kakor tudi morebitno zamudno naročnino, da se jim pošiljanje ne prekine. Or.e naročnike, ki so naročnino plačali vnaprej, prosimo, da plačajo s položnico povišek, za kolikor se je zadnjih pet let niso bili cepljeni, je ob- j ^ zrn Kaj ± dovedlo moža k strašne- vezno. * Cepljenje prod črnim kozam v Za- na apel zdravstvenih oblasti, da se vsakdo, kdor zadnjih 5 let ni bil cepljen, podvrže sedaj cepljenju proti črnim kozam, list s 1. aprilom podražil. — Uprav- dokazuje najbolj dejstvo, da je ___ T-_x____' ervrloi nonlionili t* 7offroKn ftlrftli ništvo «Jutra». * Jubilej češkega novinarja. Te dni slavi gosp. Antonin Žalut, senior češkoslovaških novinarjev v Slovaški urednik «Slovenske Politike» v m Bratislavi 701etnico svojega rojstva. Pri svojem novinarskem delu se je zelo zanimal zlasti za življenje Jugoslovanov. * Naučno potovanje zagrebških vi-sokošolcev. Slušatelji zagrebške visoke šole za trgovino in promet so odpotovali pod vodstvom prorektorja P>ošnjaka in dekana dr. Karloviča na ilaljšo naučno ekskurzijo. Najprej si bodo ogledali vzorčni sejem v Milanu, nato pa odpotujejo po šentgothardski železnici na vzorčni sejem v Basel. Od tu jih vodi pot v Curih in ostala švicarska mesta, kjer si bodo ogledali švicarsko industrijo. Iz Švice odrinejo preko Ženeve in Lyona na vzorčni sejem v Pariz, kjer bodo prisostvovali otvoritvi sejma. Preko Strassburga, Stuttgarta in Monakovega se vrnejo nato domov. Vseh izletnikov je 3.". Konzulati vseh držav so jim šli zelo na roko in jim omogočili to važno in koristno potovanje. * Detonacija pred narodno skupščino. Včeraj ob pol 11. se je začula v bližini narodne skupščine močna detonacija, ki je sodeč po zvoku, izvirala od bombe ali granate. V istem trenutku sta bili razbiti dve šipi okna v demokratskem poslanskem klubu in So drobci padli na tla. Granata je eksplodirala na dvorišču vojnega ministrstva. Neki narednik iz Štipa je prinesel s seboj štiri francoske granate, ki jih je imel oddati v delavnico. Ena mu je eksplodirala in mu odtrgala desno roko, dva vojaka pa lahko ranila. Oblasti so odredile strogo preiskavo. V demokratskem klubu, kamor so prileteli drobci, ni bil Dihče ranjen. * Izročitev Radiča sodišču. Pravosodni minister je s štirimi akti zahteval od narodne skupščine izročitev Radiča in njegovega poslanca dr. Adžije radi prestopkov §§ 92., 103., 104. in 487. kaz. zak., ki se odnašajo na tiskovne delikte. Na predlog za- frebškega državnega pravdništva z;i-teva pravosodni minister proti Radi-ču kazensko preiskavo radi prestopka zakona o zaščiti javnega reda, ki ga je zagrešil v svojem «Slobodnem Domu» z dne 1. oktobra in 5. novembra 1922; nadalje izročitev Radiča in dr. Adžije radi članka: «Resni časi» v «Slobodnem Domu» z dne 3. decembra 1922. * Krvav spopad med frankovci in Orjuuaši v Sarajevu. V sredo zvečer je došlo v Sarajevu do krvavega spopada med 6 frankovci in 20 nacijona-listi, tekom katerega je padlo tudi sedem strelov iz samokresa. Dva strela sta smrtnonevarno ranila v trebuh ravnatelja Saveza hrv. zemljoradničkih zadrug, Jurija Sočo, nakar so frankovci zbežali. Težko ranjen pa je bil tudi nacijonalist Stojakovič, vendar pa njegovo stanje ni nevarno. * Provokacije vojvodinskih Nera-eev. Te dni je nacionalistična omla-dina v Novem Sadu odstranila nemške napise nemških in židovskih tvrdk. nakar so Nemci v noči razbili in odstranili vse srbske ali hrvatske napise, tako da je bilo nakrat vse me«to brez napisov. * Smrtna kosa. V Framu pri Mariboru je umri v sredo upokojeni učitelj g. Leopold Šerbinek. Pokojnik je bil odličen pristaš demokratske stranke in naročnik našega lista od njegovega početka. Pokopali so ga včeraj dopoldne. Bodi uiu lahka slovenska zemlja! — V Mariboru je včeraj umrl g. Ivan Grubitsch, trgovec in bivši dolgoletni predsednik mariborskega trgovskega gremija, Umrl je v starosti 86 let. N. v m. p. * Izpremembe v državni službi Živi-nozdravnika pokrajinske uprave za Slovenijo dr. Šimen Zibert in Stanko Arko sta imenovana za tajnika H. razreda pri veterinarskem oddelku poljedelskega ministrstva. Kanclist Valentin Flis pri oddelku za prosveto je dodeljen kot pisarniški uradnik okrajnemu glavarstvu v Litiji. Absolvirana agronomka Valentina Vidic-Lunjejeva je sprejeta v državno službo kot kmetijsko-strokovna uradnica s prejemki XI. razreda. Ivan Koudelka, okrajni tajnik, je trajno upokojen. Pisarniški oficial Josip Mozetič Pri deželnem sodišču v Ljubljani in jet-B'ski paznik Martin Slaček pri okrož-11911 sodišču v Mariboru sta na lastno PI°5njo upokojena. Sodni sluga Franc "eissbacher v Ptuju je disciplinarno odpuščen iz siužbe. Javno brezplačno cepljenje zoper koze vseh onih, ki še niso bili cepljeni ali tekom zadnjih pet let niso bili vnovič cepljeni, se bo vršilo v Mestnem domu dne 25. aprila in 2. maja. za Spodnjo Šiško 26. aprila v ljudski šoli, za Vodmat 27. aprila v mestni ubožnici, za Barje 27. aprila v barjanski šoli, vsaki-krat ob 4. popoldne. Otroci dobe tudi izpričevala o cepljenju, potrebna pri SDrejemu v liudsko šoi0. Cenlienie še bik> do sedaj cepljenih v Zagrebu okoli 50 tisoč oseb. * Poljski akademiki v Ljubljani «Akademsko pevsko društvo politehnike iz Lwova^ priredi 28. t. m. koncert v Uni- onski dvoTani. Ponovno se obračamo do ljubiteljev glasbe in še posebej na narodno čuteče občinstvo, da sprejme ob tej priliki po enega ali dva akademika omenjenega društva na stanovanje za dva dni, 27. in 28. aprila.. Cenjene ponudbe blagovolite poslati na naslov: «Društvo prijateljev poljskega naroda» Slomškova ulica 7. * Čehi v Rogaški Slatini Češko-inter-nacionalno kopališko in hotelsko društvo za kraljevino SHS, pri kateri je udeležen tudi slovenski kapital .je vzelo v najem «Aleksandrov dom» v Rogaški Slatini in bo vodilo pod strokovnjaškim vodstvom ravnatelja iz Karlovih varov po vseh tozadevnih predpisih tudi dietiSno kuhinjo. Poleg tega so Čehi kupili znani hotel «Triglav» ter dr. Gregoričevo vilo, kjer se otvori varíete in igralnica. Novo podjetje se je dalje zavezalo še to leto zgraditi novo, moderno poslopje za kino, tako da bo tudi gornja dvorana v zdraviliškem domu na razpolago za koncerte in druge prireditve. Našemu najsi-jajnejšemu jugoslovanskemu zdravilišču se torej obeta največji vsestranski napredek in razmah, posebno ko sme zdaj računati tudi z množico gostov iz Češkoslovaške. Ker pa se zvišajo ceno za stanovanja in drugačne pristojbine samo za 20 do SO odst. ter se dobe sobe že za 8 Din dnevno, ni dvoma, da ostanejo Slatini zvesti tudi vsi njeni dosedanji po-setniki. Koncertirala bo letos zopet vojaška godba. * Direktni brod Osijek-Beograd. Dne 15. t. m. je pričel obratovati direktni brod Osijek-Beograd in obratno. Brod odhaja iz Beograda o ponedeljkih, sredah in petkih ob 7. zjutraj in prispe v Osijek ob 24. Iz Osijeka odhaja v torkih, četrtkih in sobotah ob 6. zjutraj in prispe v Beograd ob 19.50. * Elektrifikacija Celja in okolice. Od celjskega občinskega sveta izvoljeni odsek za elektrifikacijo celjske kotline, ki obstoja iz župana, zastopnikov posameznih klubov, referenta za elektrarno, uradnega predstojnika in vodje mestne elektrarne, jo v svoji seji, dne 19. t. m. sklenil pospešiti pogajanja s falsko elektrarno ter voditi z njo neposredna pogajanja. Upati je, da, bo stavila take pogoje, ki bodo za interesente sprejemljivi Mesto Celje pa ima že tudi druge projekte, ki pridejo resno v poštev. ako bi bili pogoji falske elektrarne nesprejemljivi. * Otroška razstava v Beogradu. Odbor za prirejanje otroških razstav priredi v Beogradu veliko otroško razstavo s sodelovanjem vseh korporacij, ki se bavi-jo z zaščito in vzgojo deee in mladine. Razstava bo otvorjena od 27. maja do 3. junija in bo obsegala vsa otroška vprašanja-. Imela bo nastopne oddelke: 1.) pred porodom, 2.) porod, S.) dojenček, 4.) malo dete (1.—3. leta), 5. dete (od 3.—6. leta), 6. doba osnovne šole. 7.) mladolet-nost (11. do 14. leta), 8. doba pubertete (14. do 18. leta), 9. ustanove in 10.) ustanove za zapuščeno deco. * Protizakonita uporaba že rabljenih frankovnih znamk za ponovno franklra-nje poštnih pošiljk. Poštna uprava je ugotovila, da nalepljajo stranke na pisemske pošiljke dostikrat take znamke, ki so bile za frankiranje pošiljk že porabljene, ali pa znamke, ki so sestavljene iz več delov, oziroma, ki so izrezane iz Š9 nerabljenih dopisnic. Na takih znamkah se sledovi prvotnih poštnih pečatov včasih še prav dobro poznajo, aH pa so z mehaničnimi sredstvi ali celo s kemičnimi sredstvi zabrisani, deli sestav-ljenih znamk pa skrbno strnjeni. Tako goljufivo frankiranje ni samo po poštnih obratnih predpisih neveljavno (prejemnik take pisemske pošiljke plača namreč dvojno frankovno pristojbino), ampak se smatra obenem za prestopek zoper državni dohodarstveni zakon, ki predpisuje za tak prestopek kazen in zsb-hteva, da naznani poštna uprava krivca finančni oblasti. Stranke naj torej v lastnem interesu pazijo, da ne bodo hote ali nehote kršile finančnega zakona. * Delavnica ponarejenih bankovcev. Tržaška policija je razkrila v Zavijali pri Trstu delavnico ponarejenih bankovcev. Ko so se redarji ponoči približali neki hiši, so iz nje bliskoma izginile v temo tri osebe, katerim se je vkljub zasledovanju posrečilo ubežati Redarji so vdrli nato v hišo in našli v kleti gorečo svečo, ter 670 bankovcev po 50 lir Banca d'Italia serije E 155,4449. Bankovci so bili že izgotovljeni in jim je manjkalo 6amo še vodeno znamenje. V kleti so našli redarji tudi razno tiskarsko orodje, ki je bilo seveda zaplenjeno. Policija pridno zasleduje ponarejevalce. * Strašna družinska tragedija pri Kočevju. V vasici Polom pri Kočevju se je dne 11. t. m. odigrala strašna družinska tragedija. Trgovec z lesom, gostilničar in župan Ivan Lobe, je z lovsko puško ustrelil svojo ženo. Smrtonosni strel je oofiil na Lobetovem dvorišču okoli pol-1 mu koraku, bo dognala sodna preiskava. - . . . Gospa Lobe. rodom Gorenjka. je bila grebu. Kako velik je bil odziv publike j stara ggfe 33 let in splošno priljubljena. Zapustila je tri mladoletne otroke. * Ponesrečenci pri streljanju z mož-narJI. Za časa velikonočnih praznikov je bilo od možnarjev obstreljenih in v bolnico pripeljanih okoli 15 oseb, od katerih sta dve celo umrli. Toda fantje še nočejo opustiti tega nevarnega streljanja. Nova nesreča se je zgodila te dni na Brezovici pri Litiji, ko so streljali na čast novim zvonovom. Pri tem se je mož-nar razletel in kosci so odleteli posest-nikovemu sinu Ivanu Sotlarju v levo nogo in mu jo zdrobili. Odpeljali so ga takoj v bolnico. * Nasilen gost. Gostilničar Franc Za-lar iz št Vida pri Logatcu je hotel odstraniti iz svoje gostilne Janeza Vidmarja, ker je izzval prepir. To pa je Vidmarja tako razkačilo, da je potegnil iz žepa nož in ga zasadil gostilničarju v trebuh s tako silo, da so mu izstopila čreva. Domači zdravnik je dal Zalarju prvo pomoč, nakar je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. Njegova rana je zelo nevarna. * 2rtve vojnih granat V baraki v Podgori 3tanujoči brezposelni Emij Schieratti iz Vidma je te dni pod Kal-varijo sekal drevo, da preskrbi svoji družini kurivo. Pod zamahom sekire je eksplodirala v deblu drevesa skrita granata in ga tako težko ranila po vsem telesu, da je takoj izdihnil. Pretresljivo je, da mu je žena ravno usodnega dne preskrbela službo. — V Vrtojbi je naletel 91etni Ivan Malič na granato, ki je eksplodirala in ga poškodovala na nogah in rokah. * Odvraten zločin. Na Savincu v Beogradu je bil izvršen te dni res odvraten zločin. Neki sedemdesetletni starec, pek Jačim Boškovič je zvabil v predvorje vaške cerkve neko desetletno Vero Sre-brič, dal ji tam čokolade in bonbonov ter jo potem odvedel proti neki novogradnji Ljudje, ki so to videli so začeli sumiti, da starec nima poštenih namenov in so mu sledili In res, v mračni sobici nedograjene stavbe je hotel pohotni starec zadostiti svoji pohoti in je dekletcu zamaši] usta, da ne bi vpilo. K sreči so v tem že prispeli ljudje; ko jih je starec opaziL se je hotel z njimi celo stepsti Seveda so ga obvladali in izročili orožniku, ki je pohotnega starca odvedel na sodišče. * Uspešen boj z razbojniki V Črni gori je več razbojniških čet, s katerimi se morata orožništvo in vojaštvo stalno boriti. Neki orožniški oddelek je prišel te dni pri vasi Prisoj v andrijeviškem okrožju v kontakt z močno razbojniško četo, ki je zbežala v neko hišo in se tam zabarikadirala ter otvorila na orožnike ogenj. Vodja orožniškega oddelka podporočnik Šabanovič je razvrstil orožnike okolu hiše, sam je pa splezal do odprtine, skozi katero so razbojniki streljali in je vrgel skozi njo dve bombi. Bombi sta samo demolirali del hiše, razbojniki so pa hitro stekli iz hiše in si poiskali druga skloni šča. Podporočnik Šabanovič je takoj šel z orožniki na j uriš, pognal razbojnike, njihova voditelja Dulovič in Orovič pa sta ostala na mestu, prvi mrtev, drugi pa težko ranjen. Podporočnik in orožniki so bili predlagani po ministru notranjih zadev v odlikovanje, ker so se prav dobro držali * Drzna tatvina v Št Vida pri Grobel-nem. V četrtek, okoli treh zjutraj, so vdrli neznani tatovi v dobro založeno trgovino trgovca Vinka Narata. Pod oknom so predrli do 60 cm debeli zid ter znosili na voz skoro vse dražje stvari. Police z blagom za obleko so popolnoma izpraznili. Po «težkem delu» so si privoščili še nekaj litrov vina in se nato odpeljali Škoda je ogromna; ceni se na stotisoč dinarjev. Onemu, ki najde sled za drznimi tatovi je obljubljena visoka nagrada. * Razne nesreče. Na postaji Zidani most je prišel vsled lastne neprevidnosti železniški delavec Anton Ocepek med premikajoči vlak, ki ga je pritisnil čez prsa in mu zlomil rebra, — Josip Smer-du, strojnik južne železnice na Rakeku, je obsekaval ob železniškem tiru drevje, pri čemur se je močno vsekal v desno nogo. — Renat Anič, ključavničar v tovarni «Bistra» si je pri delu poškodoval desno roko. Vse ponesrečence so pripeljali v bolnico. Gospodarstvo ZASTOJ ROBE V POSTAJI LJUBLJANA GL, KOL. Zadnje čase nastajajo v postaji Ljubljana ¡jI. kol. velike prometne težkoče vsled izvanrednega nakupičenja vozov-nih tovorov, tako za lokalno oddajo, kakor za tranzit in za ocarinjenje. Zdaj stoji v Zalogu preko 200 zadržanih vozov. Ako se tej kalamiteti takoj korenito ne odpomore, bi bila železniška uprava prisiljena seči po skrajnih sredstvih, da vzdrži promet v polnem obsegu, to je skrajšati prosti oddajni rok na najmanjšo mero, n. pr. 6 ur, ali oddajno robo Iztovoriti in namestiti kjerkoli na stroške in nevarnost prejemnika, ali po najnovejši odredbi ministrstva za promet robo takoj prodati, če je prejemnik pravočasno ne prevzame in odpelje, ali usta viti nadaljni dotok robe za nedoločen čas, ali prepovedati ponovno predajo (re-ekspedicijo) in robo iztovoriti Itd. S takimi strogimi upravičenimi odredbami bi bilo prebivalstvo v občutni meri prizadeto. Zato se obrača železniška uprava na vse interesente s pozivom, naj upoštevajo njen težak položaj in naj storijo s svoje strani vse v svrho nujne ureditve, n. pr. naj pospešijo aviziranje robe s tem, da po možnosti sproti prevzamejo obvestnice na postaji, da neposredno na to izkupijo tovorne liste, plačajo pristojbine in robo brezpogojno odpeljejo v predvidenem roku, in da zlasti robo, ki jo nameravajo poslati naprej v istem vozu, takoj po dohodu odpremiio na novi naslov. Posebej omenjamo glede ponovnih predaj carinskih pošiljk, nal si pošiljatelji pravočasno preskrbijo vse potrebne izvozne, uvozne in carinske papirje, da se more ocarinjenje in odprava neovirano izvršiti Upamo, da naš apel ne bo ostal brezuspešen in da ga bodo vsi prizadeti vsestransko uvaževali v svrho vzpostavitve normalnega prometa. Obratno ravnatellstvo J. ž. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (20. t. m.): baška pšenica 76 — 77 kg 8 vagonov po 450 — 453.50, 77 — 78 kg 2 vagona po 455, 78 — 79 kg en vagon 455, ječmen 64 — 65 kg duplikat kasa 2 vagona po 315, 64 — 65 kg 1 vagon 315, 66 — 67 kg povpraševanje 312.50, oves baški ponudba 290, sremski 1 vagon 297.50, koruza baška prompt 7 vagonov po 257.50 — 260, sremska 2 vagona po 280, baška 2 — 3 odst. defektna, 2 vagona po 267.50, okroglo garantirana 4 odst. defektna 2 vagona po 270, za maj duplikat kasa ponudba 270, fižol beli povpraševanje 465, moka pšenična baška «00» 2 vagona po 675 — 680. «7» 455, banat-ska «0» povpraševanje 685, otrobi v papirnatih vrečah ponudba 115. Mariborski trg (15. t. m.). Cene v dinariih. Ooveje meso I. 21 — 22, II. 20 — 21, III. 19 — 20, teletina I. 21 — 22.5, n. 19 — 21, svinjsko meso 32.50 — 37.50 salo 40. slanina 36.75 — 38.75. preka-jena slanina 40, mast 42 — 45, kranjske klobase (kg) 45, goveje kože 15 — 17.50, telečje 20.50 — 22.50; perotnina: kokoši komad 50 — 60. zaiec domači (majhen) komad 10, večji 30, mleko (1) 4.50 — 5, smetana (1) 15 — 16, surovo maslo (kg) 58, moka «0» (kg) 8, «1» 7.50, «4» 6.75, prosena kaša 7.50, ješ-prenj 6 — 7, aidova moka 8 — 9; sladko seno (cent) 212 — 222, otava 222.50, ovsena slama 150; čebula (kg) 4 — 7, zelie kislo 6.50. Zagrebški žitni trg (19. t. m.). Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 455 — 465, koruza žolta okoli 270, rž 350 — 380, ječmen za pivovarne 325 — 350, za krmo 300 — 315, oves 280 — 297.50, fižol pisani 500 — 650, beli 450 — 500, moka pšenična «0» 675 — 700, «2» 650 — 675, «4» 625 — 650, za krmo 225 — 250, rže-na 500 — 525, otrobi drobni 170 — 180, debeli 250. Tendenca mirna. viznega prometa v MadfeflM, Jugoda-viji in Rumuniji trpi avstrijska industrija in trgovina ogromno škodo. Te dni so imeli avstrijski interesenti zborovanje. na katerem so razmotrivali vprašanje, kako naj se temu odpomore, in to izročili vladi spomenioo s prošnjo, na; se skuša vlada potruditi ta zboljšanj» teh prilik. = Naraščanje hranilnih vlog na Dunaju. Pri 13 dunajskih denarnih zavodi)', se je skupni znesek vlog povečal tekom meseca marca od 151 na 178 milijard avstrijskih kron. = Obtok bankovcev v Madžarski s« je v drugem tednu aprila povečal za 4.57 milijarde na 88.1 milijarde kron. Državni predujmi so se povišali za 2 ns 33 milijard. = Proizvodnja sladkorja v Poljski je znašala v zadnji kampanji 26.500 vago nov; od tega se je izvozilo ie 4700 vagonov. = Viseči dolgovi Nemčije so se dvignili od 1. do 10. t. m. za 602.92 milijard« na 7204.06 milijarde mark. = Ponovni rapidni padec nemške marke. Iz Berlina poročajo: Ponovni močni padec marke je zelo razburil prebivalstvo, ker je podoba, da je marka začela svojo staro rakovo pot, kar bo dvignilo draginjo. V državnem zboru je iz javil poslanec Helfferich, da se morajo napraviti vsi potrebni koraki za podpiran,je marke. Državna banka mora svo je zlate zaloge staviti na razpolago. = Veliki sejem v Parizu. V Parizu se vrši letos veliki sejem od 10. do 25. maja. Informacije o potovanju, bivanju v Farizu kakor tudi glede st ima daje: Comité de la Foire de Paris, Paris 8, Place de la Bourse. Prijavnice dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Rekordna proizvodnja sirovega železa v Ameriki. Proizvodnja sirovega železa v Zedinjenih državah je znašala meseca marca t. L 3,521.000 ton, to je za pol milijona ton več nego v februarju. To je dosedanja največja mesečna produkcija v Zedinjenih državah. = Pred otvoritvijo Zagrebškega velikega sejma. Zadnje priprave za veliki sejem v Zagrebu se dokončujejo. Sejem se otvori v nedeljo ob 10. zjutraj. V Borza dne 20. apr. Zagreb, devize: Dunaj 0.1395 - 0.140e Berlin 0.38 — 039, Budimpešta 1.90 — 2.05, Milan 491 — 493, London 461.50 — 463, Newyork ček 98 — 98.75, Pari/; 655 — 660, Praga 296 — 297.50, Švica 1795 — 1805, Varšava 0.195 — 0.205. valute: doiaT 97 — 97.50, madžarske kro ne 1.80, češke 288 — 290, Ure 483 — 485, franki 650 — 655, napoleoni 340. efekti: Ljub. kreditna 240 — 245. Sla-venska 110 — 112, Praštediona 1020 — 1022.50, Slovenska eskomptna 159, Trb. premogokopna 880 — 900. Beograd, devize: Berlin 0.35 — 0.36. Dunaj 0.14 — 0.1425, Budimpešta 2.10 — 2.15, Sofija 75, Praga 297 — 299, Ženeva 1803 — 1805, Pariz 655 — 660, Milan 491.50 — 492. Newyork 98.70 — 99 London 462 — 463. Curih: Berlin 0.0221, Newyork 550-50. London 25.65, Pariz 36.72, Milan 2732. Praga 16.41, Budimpešta 0.12, Beograd 5.55, Sofija 4.15, Varšava 0.0125, Duna: 0.00775, avstr. žig. krone 0.00775. Dunaj, devize: Beograd 714 — 716, Berlin 2.85 — 2.95, Budimpešta 14.70 — 14.80, London 330.700 — 331.300. MHar 3506 — 3514. Newyork 71.050 — 71.200 Pariz 4734 — 4746, Praga 2118 — 2125 Soiija 537.50 — 538.50, Varšava 1.48 -1.58, Curih 12.900 — 12.930, valute: do larji 70.725 — 71.025, levi 516 — 520, n marke 2.70 — 3.00, funti 329.000 — 330.000, fr. franki 4675 — 4705, lire 3472 50 — 3487.50, dinarji 704 — 708, poljske marke 1.28 — 1.58, le ji 329 — 331, švic franki 12.810—12.870, češke krone 2103 — 2112, madž. krone 13.50 — 13.70. Praga: Dunaj 4.50, Berlin 13JO, Rim 167.25. Budimpešta 71, Pariz 227.25, Lor-don 158.75, Newyork 34.20, Curih 609.75 Beograd 34.75. Berlin: Dunaj 35.785, Budimpešta 49^ Milan 125.485, Praga 75.810, Pari 168.078, London 118.702.50, Newyork 25.486.50, Curih 458.850, Beograd 25.53'i. Tisk Delniške tiskarne, d. d- v Ljubljani. * Kino «Tivoli» v Llubl/ani predvaja samo še danes in jutri, v nedeljo, veliko moralno dramo «Velikomestn! vampirji». — V pondeljek sijajna premiera prekrasne drame «Krivci» v glavnih vlogah Anton Tiller in lisa Lorm. * Koncert v kavarn! Evropa v Ljubljani danes v soboto. Začetek ob 9. uri zvečer. Vetop prost Svira vojaška godba. * V kavarni «Central» v Ljubljani vsak dan koncert Vstop prost * Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik «KARO»-čevljev, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157. * Čevifl domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št 1. na-Jntro" iSjcš^SI» 1 . ., . ,. , , , : Lastnik m izda atelj Konzorcij «Jutra». krogih razstavljalcev vlada optimistično L-.. . . ., B 0 ____... x . . , , „_. „ Odgovorni urednik F r. Brozovič. razpoloženje glede uspeha prireditve. j = Vprašanje izvozne carine na moko. ; Iz Beograda poročajo: Mlinska industrija je podvzela akcijo za nadaljnje znižanje izvozne carine na moko, da se omogoči izvoz vseh vrst moke. Od naših mlinov morejo doslej izvažati le oni, ki se nahajajo na periferiji, ker pri teh stroški za prevoz niso tako visoki. = Naša trgovina preko Soluna je znašala v prošlem tednu: 3 vagone gradbenega lesa, 6 vagonov koruze, 8 vagonov deskov. 3 vagone sode. 1 vagon vrvar-skih izdelkov, 18 bal kož, 1 vagon mi- Moje skupno obratovanje in posloTanv mesarije v Spodnji Šiški, Kolodvorska uli.v št. 150, z Antonom Sagmelstrom je v neralne vode, 11 vagonov konj, 6 vago- j razdružitvi ter imenovani ni reč upraviči l nov volov in 8 vagonov fižola. " ~ = Izgube avstrijske zunanje trgovine, j Z Dunaja poročajo: Radi omejitve de- ' 665 sprejemati denarja na skupen račnn. Kare! Foifyn. Ljubljana, 2r anrila 1923 Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nid morjem Kraj i opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 1 Ljubljana . 7. 757-0 77 sev. zap. dež — i Ljubljana . 14. 7564 15-4 jng oblačno — Ljubljana . 21. 7568 120 brezvetra t* — i Zagreb . . 7. 7566 100 ing n 7-0 ¡ Beograd . 7. 757-8 8-0 brezvetra več obi — j Dunaj . . 7. 757-3 60 sev. vzh. dež 1-0 Praga . . 7. 757-7 — 1-0 jng. «ap. megla 1-0 i Inomoet, , 7. 756-4 4-0 breivetr* oblačno 1-0 ' v Ljubljani barometer ne«tan., temper, vifcok*. Solnee vzhaia ob 5 04. zahai» oh IMO ?.L Zevnco: „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman «To je tudi moje mnenje!» potrdi Tlascasse. Zdi se mi, da bo v naši kraljevini jutri nekaj novega! Dobro torej! Pojdiva v Fleury! Poglejva, odkod piha veter! Rešiva ... ali tega ali onega, kakor bo, ... in pojdiva potem z močnejšim! Kaj se ti zdi?» «Rascasse, da sem jaz kralj, tebe napravim za svojega prvega ministra!» Pustimo svoja dva zaveznika, da si pripravita svoj načrt za prihodnji dan. Kajti ob istem času sta se razgovar-jala slično dva druga zaveznika, oba neprimerno bolj pomembna za zgodovino Francije in nekoliko tudi za svetovno zgodovino. Videli smo ju v razgovoru, Rdečo in Sivo eminenco, kardinala Riehelieua in njegovega stalnega in močnega svetovalca, patra Jožefa, ki je s svojo plamenečo voljo podžgal fantazijo in usmeril delovanje kardinalovo. Tudi za njega je bil sestanek v Fleuryju, kakor za Rascas->a, dogodek odločilne važnosti in Ga-ston Anžovinski je bil, kakor smo videli, od kardinala že obsojen ua smrt ... In. baš. ko sta bila oba cerkvena dostojanstvenika sporazumna v tem svojem sklepu, jima sluga naznani, da želi neki plemič nujno govoriti s kardinalom. Ta namiga slugi in plemič koj nato vstopi. Bil Louvigny, ki prihaja iz palače vojvodinje de Che-vreuse, iz njenih rok, še ves zmeden, ves plen svoje strasti in svojega pekočega poraza. Richelieu in Louvignv se samo spo-gledata in se razumeta. «Danes je zrel!» si misli kardinal. Louvigny je v pogled se ustavi potem na patru Jožefu in izraža: «Ne bom govoril v njegovi prisotnosti!» «Zbogom, monsinjorb pravi pater Jožef in se navidez ponižno nakloni pred kardinalom. «Vračam se v samostan, kjer bom molil k Bogu za kralja in za njegovega prvega ministra . . . in tudi za vas, sinko moj . . .» ter se pri poslednjih besedah obrne k Lou-vignyju, ki kar vztrepeta pri tem nepričakovanem napadu. Toda Siva emi-nenca nato takoj izgine. Richelieu potegne zavese preko vrat, skozi katera je bil stopil in se obrne k plemiču: «Sama sva!» «Govori sedaj!» ga pozove kardinal. Louvigny dvigne svoje osanelo, spačeno lice: «Monsinjor, ko sem vas bil prvikrat opozoril, da nikar ne hodite v Saint Lazaire, ... takrat ste mi bili nekaj obljubili . . .» «Da. Evo: Obljubil sem vam bil, da bom odstranil vse zaprete, ki vas ločijo od nje . . . ObTjubil sem vam torej, če že ne njene ljubezni, pa vsaj, da se bo podvrgla ... da ne bo ne pokorna ... Vi želite, da postane ta žena vaša ... To bo vaše maščevanje, in morda vaš ponos, ... in kdo ve, morda vas bo Marija de Montba-zon še kedaj ljubila za to, ker ste se izkazali v tej borbi, da ste močnejši.» «Kako ... vi veste celo njeno ime?» vpraša Louvigny trepeta je. Richelieu zmigne z rameni in nadaljuje: «Dajem vam torej, pravim, vojvodi-njo de Chevreuse v vašo oblast. Zato pa je potrebno, da pomagate tudi vi meni. Še nekaj zaprek je treba odstraniti. Ne poznam jih. To so namreč ljudje, katerih seznam moram dobiti od vas. Nikar se ne upirajte, vam pravim, in nikar se ne obotavljajte, ker je tako za vas bolje ... Ne trepetajte pred to mislijo! Potrebno je! Bog tako hoče! . . . Evo, vitez moj: Mislite si, da sploh ne gre za vašo ljubezen. Vi pravite, da, vi izražate z vsem svojim nastopom, da očitate sami sebi izdajstvo . . . Tako si očitate .. . Toda jaz vam pravim, da iz-polnujete samo kratkomalo to, kar morate, kar je vaša najsvetejša dolžnost napram kralju in domovini . . . Pravim, da ste izdajalec, če ne govorite! Vidite, tako je v resnici! Pravim vam, da . . .» «Molčite, monsinjor!» ga prekine plemič z obupom in strastno neotesanostjo. Nekaj hipov molka Richelieu je bil presenečen, da govori ta plemič na ta način i njim, brez višjega spoštovanja. Morda se Louvignv upira v zadnjem boju proti svoji boljši preudarnosti in vesti. Sedaj steguje svoje roke proti kardinalu, toda naenkrat mu roke omahnejo, glava se mu skloni na prša in plemič bridko zaplaka. Richelieu gleda ta strašni prizor, kajti med plakanjem se Louvignv skloni in si počasi, s trepetajočimi rokami odvzame svoje zlate ostrosre, znamenje viteškega stanu, otem si odpaše svoj neomadeževani viteški meč, in položi vse skupaj na mizo, pred kardinala . . . Louvignv se sam degradira, pla-kaje. trepetaje. toda pod močnejšo voljo. gnan od strasti, zaslepljen . . . Potem se sunkoma vzravna, si z rokavom obriše mrzli pot. ki mu je bil oznojil vse čelo. in s krčevitim naporom bruhne: «Tako . . . sedaj smem govoriti...» Richelieu pokima z glavo, kakor da je hotel reči: «Poslušam . . .» «Zarotniki so se sestali uocoj . . .» pravi z jedva slišnim toda dobro razločnim glasom. «Stoj: Kje je to bilo?» «V njeni hiši . . .» «Dalje! Kaj so sklenili zame?» «Da vas ubijejo . . .» izjavi Loavig- ny s strašnim poudarkom. Richelieu pobledi. 2e o«i" nekdaj ga i preganja bojazen pred zarotniškim bo-|dalcem. pred sunkom iz zasede, pred j atentatom. Sedaj pogleda preplašeno 'okrog sebe. Njegov pogled se ustavi | tudi na vratih, za katerimi čaka in (prisluškuje pater Jožef. Kardinal se « j silo umiri in nadaljuje z močnim ¡rla-j som: J «Tako torej ... in kdaj naj bi -i i zločin zgodil?» «Jutri!» To pot se kardinal kar zmaje, in le stežka obstane. Ta mož je zlahka pošiljal stotine ljudi na morišče, ne da ,bi se pri tem razburil. To mu je očital že rajnki Henrik IV. Sedaj pa, ko ' se mu po naključju in izdajstvu odpira načrt za napad na njega samega, sedaj se ga polašča strah in kakor brez moči sede kardinal končno na naslanjač ter tiho ječi v njem. Toda naenkrat se pojavi pred njim postava moža močne volje. Pater Jožef ga prime za komolec in mu stisne mišice, ter ga s trdnim, mrzlim glasom vpraša, da ga obodri: «Kaj pa potem, če bi zarotniki že bili tukaj in z naperjenim bodalom? Gospod de Louvignv. kar govorite, tudi v moji prisotnosti . . . brez skrbi! Sedaj je sicer itak pre-kasno, da bi se umaknili . . . Sicer pn. če gospod kardinal tukaj govori v imenu kralja, govorim jaz v imenv Boga samega!» Lepota ženske je kot pomladna cvetoča cvetka in kakor se mora cvetka v bujnem cvetju negovati in varovati raznih vremenskih neprilik itd., tako se mora tudi lep obraz negovati in čuvati, da cvete in se blišči v naravnem čaru, v čaru, ki na mah opaja. Krema «Zoraida», najpriljubljenejše mazilo za obraz In telo, napravi obraz nežen in cvetoč; učinek pri prvi porabi presega vse pričakovanje. Poleg kreme «Zoraida» naj se porablja nenavadno fino dišeče milo *Zoraida» one osebe pa, ki imajo zelo občutljivo kožo, naj porabljajo pasta-milo . Kolonjska voda «Lozas XIV» v malih, srednjih in velikih steklenicah, je nenavadno fino dišeča tekočina za sveženje obraza in telesa. Posebne vrste je «Ruski Eaa de Cologne» radi svoje finosti in vonja, ki nadomešča vsak parfum. Nadalje priporočam: razne vrste mila ivrdk Kielhauser, Calderara & Bank-rnann, Roger & Gallet, Piver Bertin itd.; vsakovrstne brilantine, tekoče in kristalizirane, amerikanski Petrol za rast las, Bay Rum za spiranje las, razne šampone za pranje las, vsakovrstne p arfóme, samo fine, prvorazredne od prvorazrednih izdelovalcev. Pariumi na dekagrame v vsakem vonju. Steklenice je treba prinesti s seboj. Priporoča se URAN-PARFUMERIJA. Ljubljana, Mestni trg 11. >tana|o * držnmtm davkom na Insertt» vred da SO baaadl Dhi 6'—, vseli nadalMa baaada SO par vsi. — Plača aa vedno naprej i lahko tudi v znamkah1. Na vpralanla odgovaria oprava le, ako Ja vprašanju priložena znamka ca odgovor ter manlputacljaka pristojbina (I Din). ¥V« za dame in gospode i? cenah Din 500*— do Bin 1000 — Specialna zaloga «7o Drago Schwab, Ljubljana, pod Narodno kavarno. Absolventlnja 1383 dvorazre.lne trgovske šole, s polletno prakso, želi preme-niti službo. Nastop takoj ali pozneje, najraje v Ljubljani ali Maribora. Cenjene po-nndbe na upravo «Jutra» pod «Korespondentinja». Kontorlstlnja, 1388 zmožna strojepisja, stenografije ter vseb drugih pisarniških del, z daljšo prakso, želi mesta pri kakem podjetju ali pa k odvetniku, in sicer najraje v Škofji Loki. Cenjene ponudbe pod «Ugodno» na opravo «Jutra». Slvtlja 1392 sprejme za deklice in dečke delo na dom, prevzame tudi obleke v predelavo in perilo. Naslov v npravi «Jutra». V trgovini 13G5 ali kakem dragem podjetju išče za pomožna dela postranske službe drž. uslužbenec, ki je zlasti verziran v pake-tiranju. Radi bede sprejme tudi vsako drugo delo. Ponudbe pod «Priden in zanesljiv» na upravo «Jntra». Cenjenim damam naznanjam, da ne izvršujem modistovskega obrta nič več pri i,-. Štemliergerjevi na Dunajski cesti št. 9, temveč v Gosposki ulici it. 6, ter se ■jim najtopleje priporočam. 6«9 Anica Dermota, mcdšstin.ja. cejirje za srajce v najnovejših vzorcih priporoča 1.SE, SIM BT» 59/IV Peter fCobaS Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin iz žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvidka za izdelovanje klubgarnitur. Najnižje cene! Najsulidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike! 82 za strop 9 izdelujem z najm idernimi stroji „ in iz najboljšega mi-terijala ter dobavljam v vs&ki množini po najnižji ceni. 33 I. Jugoslovanska tvornica Bakula Jos. R. Pucfc, Ljubljana Gradaška ulica 22. Telef. 531. Ravnokar Sollo: 28/1 pomladanske = novosti fi. Šinkovic nasi. X. Soss Cubliana, Mestni trg 19. Brivski pomočnik, 19 let star, išče službe v mestu ali na deželi z vso oskrbo v hiši. Naslov: Jožef Bsvčič, Spodnja Hrušiea, pri Ljubljani. 1381 Natakarskl pomočnik, dobro izvežban, star 20 let, želi premeniti mesto, najrajši v Ljubljani ali Mariboru. — Naslov pove uprava «Jutra». is«s Potnik 1345 29 let star, zmožen slovenskega, nemškega in deloma hrvatskega jezika, z večletno trgovsko prakso, išče provizij-skegi zastopstva. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod «Trgovski potnik», poštni predal št. 156, Ljubljana. Kovaški pomočnik, vešč vsakega dela, z dobro prakso, podkovanja konj, v starosti 26 do 40 let, se takoj sprejme ali pa čez 14 dni. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Barba Grb, Metlika, št, 198, Dolenjsko. Zlata moška ara (remontoir), jako masivna, se proda. Naslov v upravi Jutra. Moiko kolo 1396 se proda za 3800 kron. Go-sposvetska cesta št. 6. dvorišče, 2. nadstropje, desno. Več spalnih oprav po nizki ceni proda Henrik Biteuc, mizarstvo, Vižmarje št. 77 nad Ljubljano. 1399 Krompirja, dve do tri tone, lepega, posavskega, se proda. Vprašati v Akademski menzi. Kolodvorska ulica 22. Nov zapravljeneo, lahek, na proste tečaje, prodam. Cena po dogovora. Ivan Lah, kovač, Lesce. 1387 76 delalo 1400 Slovenske trgovske delniške družbe ee po nizki ceni proda. Ponudbe na poštni predal 75, Ljubljana. Damsko kolo, 1391 dobro ohranjeno, se proda. Cena K 5600 —. Naslov se izve pri npravi «Jutra». OtroSkl voziček, malo rabljen, cena 1150 Din, in klavir, cena 5000 Din. se proda. Naslov se izve v npravi «Jutra». 1390 Velika zaloga 1079 raznovrstnih otroških vozič kov, lesenih vozičkov na 4 kolesih, dvokolesa naj novejšega tipa, malih najnovejših, motorčkov, šivalnih strojev in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in na drobno, poceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila. «TRIBUNA», tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Gostilniški orkestrlon, skoraj nov, prvovrstne dunajske tvrdke, se poceui proda. Mizarstvo Hojker, Ptuj, Ljutomerska cesta 20. — Istotam se prodata dve postelji iz trdega lesa, skoraj novi, z žim-nicami na zmeteh in dve nočni omarici z marmornatimi ploščami. 1355 Dvokolesa, 72 1395 mali motorji, otročji vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. «TRIBUNA» Ljubljana, Karlovska cesta 4. 6ebn'.ček ncmprt-staja ter ga nudimo po znatno znižani ceni. Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, "VVoIfova ulica 12. 1358 Prašički 1371 za rej», od 6 do 8 tednov stari, se po nizki ceni dobavljajo. Naročila se sprejemajo v Japljevi ulici 13. Pozor! 1306 Originalna «Puch» nova dvokolesa s torpedo h> dobro pneumatiko po Din 1900'—. Več najnovejših motorjev, novih in rabljenih ter različnih otroških vozičkov se po ceni proda. «TRIBUNA», Ljnbljana, Karlovska cesta 4. %upira Rabljen stroj za mešanje betona od 70 do 100 litrov ter motor za nr. ljubljanski tok od 3 do 4 PS kupim. Naslov pove uprava «Jutra». 1397 Za novo dograjeno tovarno za železno Industrijo z kompletnimi najmodernejšimi stroji, ležečo na prometnem kraju tik železnice, se tiče družabnik. Potrebni kapital Din 1,000*000*—. Stanovanje na razpolago. Ponudbe pod „SEVER", na anončno družbo Aloma Comp., Ljubljana, Kongresni trg 3. 688 5000 kron nagrade dobi, kdor odstopi eno veliko ali dve manjši sobi v sredini mesta. Ponudbe na upravo [Jutra» pod «Separatni vhod». Meblir&no sobo, v sredini mesta, išče inteligenten, miren gospod, event, tudi s hrano. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj». t372 Vdova, 45 let stara, z gotovino 60.000 kron in pohištvom, z dvema nepreskrbljenima otrokoma, blagega značaja, dobra gospodinja, želi poročiti železničarja ali drugega nameščenca, samca ali vdovca od enakih let naprej. Samo resne ponudbe na upravo «Jutra» pod označbo «Miren dom». 1389 Instrnkolje v stenografiji in nemščini daje gospodična. Cenjene ponudbe prosi na uptavo «Jutra» pod «lnstrukcija». 1393 Harmonike, lastnega izdelka, B ES AS, po Lubasovem sistemu, imam v zalogi, popravljam in izdelujem vsakovrstne nove po naročilu. Alojzij Prostor, Fužine, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko. 1386 Narodno zaslugo, veliko, si steče, kdor bi naložil pri absolutno sigurnem podjetju proti popolni varnosti večjo svoto vsaj na enoletno odpoved proti višjim obrestim. Ponudbe pod «Častno delo» na upravo «Jutra». Naročajte dnevnik „Jutro"! Prvovrstni laneni firnež svetlorumen in svetlorjav, zajamčeno čist, v sodih in ročkah terpentinsko olje, Dekalin in laneno olje 461 nudimo po najnižjih dnevnih cenah = HEOV AT & KOMP., LJUBLJANA Telefon Internrb. SOL Brzojavko: HROVATPORT. Največje transportno podjetje sveta Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, Antverpena in Cherbourga z glasovitlm „EMPRESS" parobrodoma na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo- Daljnja informacija glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisa usolje-vanja v Kanado in Zedinjene država daje AGENCIJA fc67 CANADIAN PACIFIC, Zagreb, Jurléléeva ulica 30. «JOSIP ZIDAR. Ljubljana, Wilsonova (Dunajska) cesta 31. Najdovršenejši plug za hribovit« kraje, osovina mu je krivuljasta, zato pa je tudi za najbolj strme hribe pripraven, obračalo mu je tako primerno narejeno, da se spodnji del pluga z eno potezo obrača, zato vrže po potrebi vse brazde na eno stran. Zlasti je lahak pri delu in ga more zato tudi slabot-nejša živina vleči. — Težak je samo 55 kg. Veletrgovina s železrJno In gospodarskimi stroji IML£]Lo££ '4J Kaplovac. Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri a reje vanju novih stanovanj v poštev, in sicer: Velika izbira ppepi^og vseh vrst, iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih nastopov na kose in metre. JVLoleeti in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in vapande. Različno postelj is o 2se«ilo, kakor rj^e brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. 544 Cene primerne! Postrežba solidna! A. & E. Skaberos, Ljubljana, Mastni tre štev. 10.