F. PALNAK
Vojni ,,Očenaš". _^^
fašega mialega smio učiilii mioiiitii »Ooenaš«. Prvi del, do tja, kjer se toanča! z besedamfi »toaitoor v nebe&ih, tako jia zieimilji«, mu je šel ¦prav giladiko. Lotiilli smio se droffaga dete. S -sivioija iffiajko stta ise ga učila.                                                                                    ,  '
M:aijka: »Daj wam danes...« Maflii: »Daj tnaim idajnes...« Miaijka: »... naš vsakdaffiji kruh!« Moilk — naito pa se spusrti maii v stmthoivJt jak. »Jaiiwlid, toaj pa ti o'e?« »Uiuuuu1...« »Taik poivej, 'lcaj 'ti ge?« »Ne tkruha — 'uuuu ...« »Kaj pa?« »2jg<m\ce.«
Tato torej! Jantvidu mi ibilo vsšeč, da bi imioilii1!: »Daii naim 'dames na'š vsa/kdianji ikiiuih!« Pnoišnja bi se marala glasiti: »Daj n.am danes nsše vsaik« dairje žig^amce!«
Zakaj? O, to vatin prav lahko .povetn-.
Saij pozinate samii naš »vojriii kiruih«; trd je in črn, <pa zolpet črn in trd, da se ne raizimioči ne v kaivi — ne v mikku, dla^ ga le detoma izmelieob zabje im preidie sibozii pfoižiraiinik v žeilodec črn in trid. O, žg;anioi, ikioruziM žgaecl, ti pa so čifsto dirugaoni! Ruimenii ini mehiki; sufod ,na kroMfcu se tresejov na jezifcu se raiztcpe, v imileku se raz,puste, dai .nastane lep mm&n močnik, ifei :kar isam poilzii po g?oiltanou.
Viidiite: iin te iruimenie meihlke žsrančke liinna Jamiviiid rald, ni mu pa za čritii trdi ikruih, zato se je še pri »Očenaišu« zibal, da bi rraoiraJ proslMi aa vsajkdlamji ikruih, (ko so vendar vsalkdanji 'žzamčkH hoilijši.
Seveda, kiaj ve miali Janvid, da v »Očenaišu« *ta beseda »kruh« tiii le kruh, martveč ivse vsalkdamje pcitrebe. Da bi mu to Taztožil, zato je še pre-rnaoben; dalnes ve Je to;, da so žffamioi boiljši too/t voini knuih ...