51. številka.
na, v soboto 3. marca.
XVI. leto, 1883
I shaja vsak dan ireier, iaimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v str ij sk o-ogersk e dežele /.a vne leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za j iden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račmia se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetri leta. — Za tnje dežele toliko vefi, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet.it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  ce m- dvakrat, in po 4 kr., fte se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Fraua Kolmana hifii ^Gledališka stolba". U pravni Stv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Budgetna debata.
Pod utisom raznih in dosledno se ponavljajočih vesti, da ui več prejšnjega soglasja mej vlado in avtouomistično večino, da je nadejati se minister ske krize, ki bi zopet napeljala vodo na nemško liberalni mlin, pričakovala se je z opravičeno radovednostjo budgetna debata, katera naj bi osvetila naše parlamentarno položje — ter nam dala gotovost, kako Btvari stoje. Pripovedovalo se je dan na dan, kolike priprave se delajo za budgetno debato, kako hud in trd bode boj, kake grozovite resnice se bodo izrekle vladi v obraz — in sedaj, ko je budgetna debata tako rekoč končana, zabeležiti nam je faktum, da se levica vrača iz parlamentarnega dvoboja šo boli pobita nego kedaj, da je desnica še bolj trdno zvezana, nego se je domnevalo, in da sedanja vlada bolj krepko stoji, nego je fakcijoznej opoziciji ljubo. Odkar jo avtonomistična stranka v večini in zbog tega tudi odločilna, opazuje se jako dobrodejna pre memba, da debate neso več tako brezkončno dolge, da poslanci postajajo tudi s časom Štedljivi in da se vsled te „ordre de bataille" na obeh straneh oglaša le primerno malo Število govornikov, kar je stvari samej na korist. Stranki poznata se mejsobno do obisti, čemu tedaj dolga vrsta govornikov, ki često nič novega povedali neso, marveč je Hlednji svojega prednika obiral in zavračal? Pri pičlem številu govornikov je zanimanje občinstvu bolj nerazdeljeno, bolj intenzivno, prilike je pa pri vsem dovolj, povedati- in potožiti, kar posamičnemu ali eelej stranki na srci leži.
Izmej naših, to je slovenskih poslancev, oglasil se je gosp. poslanec Klun. V svojem obširnim govoru, ki je Čestokrat levičarje tako pikro zadel, da so se neprestano čuli bolestni vskliki semitskega kardela, bičal je zlo gospodarstvo sedanje manjine, ko je bila še na krmilu, katera je vso svojo moč uporabljala le  proti  Slovanom  in konservativcem,
zanemarjala poljedelsko in obrtniško prebivalstvo in vsako pošteno delo, pospeševala pa giboči kapital, kateri je bil davkov prost in vsled odprave oderuških zakonov, obrtne Bvobode itd. si hotel podjarmiti vse sloje človeške družbe.
Ko je tedaj nastopila sedanju vladu in proglasila svoj program pomirljivosti in jednaUopravnosti, polotilo se je narodov veselje, ker so slutili, da se sedaj prične Željno pričakovani preobrat, da se oproste more, ki jih je do tedaj tlačila tako neznosno. Maogo tega, kar je vlada obljubila, se je že izvelo, odpravila se je svoboda oderuštva in zloraba koncesij, za obrtni stan skrbelo se je z raznimi obrt nimi predlogami, katere je štitijo pred gibočim kapitalom, in s šolsko novelo preprečeno je biezver stvo šole. Za malega posestnika skrbelo se je s komasacijskim zakonom; uenravao delovanje semitskih Časopisov omejilo se jc kolikor možno iu giboči kapital, ki se je do sedaj odtozal davkoplačevanju, bode vsled novih davkov tudi primoran nositi državna bremena. Vse to kaže, da vlada hoče popraviti pogreške in Ii I)" iz ustavoverne dobe, in to je nekaka zadostitev državljanom, ki za'iobivajo upanje v sedanjo vlado, videč njeno pošteno prizadevanje.
„A mnogo, in  mej tem jako važnega, kar je prebivalstvo od vlade pričakovalo in z dobrim uzro kom upati smelo, ostalo je neizvršenega."
rPred vsem ni o olajšanji in štedenji v upravi nikjer niti sledu; in vender ju poleg pomnožitve dohodkov tudi pomanjsanje izdatkov neizbegljiv pogoj, da se konečno dOBOŽH in utidi ravnotežje v državnem gospodarstvu. Vlada je v ta namen postavila štedilno komisijo in prebivalstvo se nadeja, da ta komisija nema samo svrhe, da bi akademično motrila državno upravo, temveč da skoro z gotovimi predlogi stopi na dan iz temine, v katero so BO do sedaj zavijale njene obravnave."
„Dalje done s severa in od juga pritožbe, da se v marsičem ni obrnilo na bolje, nego je bilo pod |
ustavoverne vlado, in da se s prebivalstvom tu pa tam tako ravna, kakor bi bili še v sredi zlatih časov ustavoverne dobe."
„Nečem obširneje govoriti o tožbah glede preziranja in prikračenja slovanskega prebivalstva v Českej in Moravskej, ker mislim, da bodo zastopniki teh dežel itak povzdignili svoj odvažni glas; a tudi 8 Štajerske čuje se tožba, da ni boljše, da prebivalstvo z uradniki zaradi njihove nezmožnosti dru-zega deželnega jezika niti občevati ne more, ali pa le za silo, in da se javni funkcijonarji, ki ljubijo svoj narod, pošiljajo hladit, kako pred leti. Dobro znam, da v*e, kar se kje v kakem mesteci ali vasici dogodi, ne more se pisati na račun vlade: vender, se bode li vladu mogla oprostiti vsakeršne krivde, da okolu 400.000 dtt3 broječe slovensko prebivalstvo v štajerskem deželnem šolskem svetu niti zastopano ni, ako vlada sama imenuje osem članov te oblasti in ako se mej slovenskim prebivalstvom gotovo dobe možje, ki bi ne bili manj sposobn*, nego njih nemški kolege, pripadati najvišjej šolskej oblasti ?* (bravo! bravo!)
„ln v Trstu V Ne znate-Ii, kako čudni dogodki se nam od tam poročajo? Dogodki, ki bi se prav lahko odstranili, ko bi vlada z energično roko posegla vmes in ko bi ii v Trstu hotela prirediti odločno zastopstvo svojih načel. Ni li čuden, vsakega patri jota bolestno tikajoč prizor, da so v avstri|skem pristaniškem mestu protiavstrijske demonstracije na dnevnem redu V Ni li jako Čudno, da so ljudje, ki hočejo v Trstu hiti vladna stranka, kazali največje veselje, ko so nedavno v raznih listih čitali že tolikrat pogreto vest, da bode vlada odstopila? Mari je v Trstu druga vlada, druga pa na Du-no.fiV D.i tudi pri nas na Kranjskem odnošaji neso v soglasji z obstoječimi razmerami, da je še veliko želeti, se je v tej visokoj zbornici že mnogokrat poudarjalo, in jaz bi Vašo potrpežljivost prav po nepotrebnem uporabljal, ko bi predna4ul že ponavljane
LISTEK.
J. S. Turgeneva poezije v prozi.
(VjestDik Evropy 1882. XII.) Vrabec.
Vračal Bem se z lova ter Sel po drevoredu. Pes tekel je pred menoj.
Na jedenkrat pa pomanjša svoje korake in začne se plaziti, kakor da je začutil pred seboj divjačino.
Jaz pogledam po drevoredu ter zapazim mladega vrabca, ki je bil še žolt okolu kljuna in golo-glav. Pal je iz gnezda (veter pihal je silno čez drevored), sedel je nepremično iu zapuščen razprostrl je svoje jedva godne peruti.
Moj pes približuje se mu počasi; hipoma pa prileti iz bližnjega drevesa atari vrabec ter pade pred njegov gobec kakor kamen — in ves prestrašen in osupnen z obupauim iu žalostnim trasom zakadi se dvakrat proti zobatej odkritej pasti.
Rešiti ga je hotel, sastavil je sebe za svoje
I dete . . . vse njegovo malihno telo trepetalo je od strahu, njegov glasek postal je divji in hripav; otrp-ntl je, žrtvovati je hotel sebe.
Kakšna velikanska pošast moral se mu je zdeti pes! Vsekako pa on ni posedel na svojej visokej varnej vejici . . . Sila, ki je silnejša od volje — vrgla ga je od tam.
Moj Tresor postane, stopi nekoliko na<ijj . . . Vidno, tudi on je priznal to silo.
Jaz se   ponaglim  ter pokličem preplašenega psa nazaj in oddaljim se spoštljivo.
Da; ne smejite se! Jaz sem spoštoval to mu lihno junaško tico, ta ljubezeuski nagon.
Ljubezen, mislil sem si, je silnejša od smrti in od strahu pred smrtjo. — Le v ljubezni je življenje le v ljubezni obstoji življenje!
Aprila meseca 1878.
Pes.
Na
Dvoje nas je v sobi; pes moj in jaz . , dvorišči razsaja strašna burja.
Pes sedi pred menoj — in gleda mi naruvno.-t v oči. In tudi jaz mu zrem v oči.
Zdi se mi, kakor <la mi hoče nekaj povedati. On je nem, on nema besedij, on sam sebe no razume, a jaz ga razumim
Jaz vem, da ta trenutek živi v njem in v meni jedino le ta čut, da med nama ni nikakeršne razlike. Mi dva sva identična; v vsaeem izmed naju gori in se Kveti ta že trepet ači ogenj ček.
Smrt prileti, mahne h svojim mrzlim Širokim krilom . . .
In konec je!
Kdo razbere potem, kakšen ogenjček gorel je imenno v vsaeem iz naju?
Ne! Ni žival ni človek ne menjajo samo pogledov . . .
To sta dva para jednakih i rij, obrnena drug na drusega.
In v vsaeem iz teh parov, v živali in v človeku, stisku se jedino to življenje plašljivo k dru-zemu.
Februvarja 1878.
59
pritožbe Se jedenkrat. Poznate so visokej zbornici, poznate visokej vladi in morejo se odstraniti brez posebnega napora."
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3 marca.
V budgetni debati državiiejra atbora
govoril je v četrtek finančni minister Dunajevski, baron Scharschmid in grof Coronini; poslenji prvikrat kot vodja parlamentarnega kluba liberalnega osredja. Coronini razvijal je po priliki program „zmerne opozicije.u Govor njegov le bil po obliki jako lep, po vsebini na mnogih krajih zelo simpatičen, a navzet je bil premočno idealnega duha. Po ukrepu, da se ima debata komati, volila je levica generalnim govornikom dr. llerbsta, od desnice upisan je bil še samo dr. Tonner. Ker je pa dr. Herbst tožil, da je utrujen in bode imel m a rs kaj povedati, storil mu je prvosednik ur. Smoka to uslugo, da je zborovanje sklenil.
Nj. visokost cesarjevi6 Rudolf obiskal je bil v sredo kneza Bismarcka, pri katerem se je mudil nad pol ure; naletel je bil tam na vojvodo Genueškega, ki je tudi ob istem času obiskal kance-larja. Prej si je bil ogledal naš prestolonaslednik razstavo v akademiji in obiskal bolnega avstrijskega poslanika, zvečer pa se je udeležil so-re-je pri nem Škej cesarici. Po noči odpeljal se je visoki gost s posebnim vlakom zopet v Prago nazaj.
Dr. Makanec, načelnik nameravanega društva za spravo mej Hrvati in Srl»i, bil je v četrtek pri banu grofu Pejaeeviču v avdijenci. Dr. Makanec prosil je bana, da ga podpira v njegovin težnjah za osnovo imenovanega društva, kar je grof Pejačević, priznajoć domoljubne tendence tegfi društva, z veseljem obljubil.
Vsiuiij4» države.
Dne 1. marcu po noči zaprli so v Kimu sedem Tršcanov, samih fanatičnih iredeutovcev. Obla8tnije preiskale so 29 stanovanj ter zaplenile v (Stanovanjih ujetnikov upisovaine pole za Oberdmkov spomenik, pri jeduem zaprtih veleizdajsko pismo in navod za izdelovauje bomb. —- Zadnji atentat na avstrijsko poslaništvo daje ogrskim listom povod resno preudarjati odnošaje naše monarhije k Italiji. „Nemzet" naglasa, da so sicer ti napadi revoluci-jonarjev naperjeni ravno tako proti dinastiji Hum-berti, kakor proti Avstro - Ogerskej, vender pa je jasno, da se mora skaliti oficijelno prijatelstvo obeh držav če se take stvari še zanaprej dogajajo. Naša monarhija drži se rezervirano ; a če bodo naši poslaniki v Runu vedno v nevarnosti za svojo osebo, moral bode vnanji urad ukreniti take naredbe, da se obvaruje ugled države. Če bi prišlo do tega, da Be naši poslaniki odpokličejo iz mesta, katero jih ne more povoljno braniti, zadela bode odgovornost za tO one, ki so pripomogli k tem najnovejšim raz meram v Itali|i.
Evropskim dvorom se je po ruskih poverjenih zastopnikih že naznanilo, da se bode kronanje carjevo vršilo meseca maja. — Zelo se govori o mnogih zaporih, ki so se izvršili zaradi raznih pripravljanj k napadu na carjevo življenje. Samomor dijaka, ki se je dogodil pred nekaj dnemi v jednej petrogiadskih kopališč, ni imel političnega povoda. Moskovski načelnik policije, Kostov, dobil
je baje zadnje dni od carja ustna povelja glede redarstvenih naredeb za časa kronama v Moskvi. — Ni dolgo temu, kar je livonsko plemstvo predložilo ministru Tolstemu spomenico o zemljiščinih razmerah po Livonskem. Tolstoj poročal je o tem carju, kateri je dal plemstvu zatrdilo, da se v tej zadevi v pokrajinah vzhodnega morja nič ne bode spremenilo, ter da se bodo vse reforme vršile le v sporazumljenji z deželnim zborom. Trdi se kot resnica, da so revolucijonarci ponatisnili manifest o kronanji ter dodali mu pristavek, da se bo po kronanji zemlia razdelila mej kmete, kar je se ve da prouzročilo mnogo gibanja ter veselega in srditega razburjenja po baltiških deželah. To da je močno uplivalo na obrat v politiki proti  pokrajinam vzhodnega morja.
Dočim je prejšmi teden več udov podouav-»ko konferenc«?, mej njimi tudi grof Karo-lyi, zatrjevalo, da se bode konferenca kočala v jednej smnej seji, se je v zadnjem zborovanji pokazalo, da se imajo še marsikake potežkoče odstraniti ter da bo treba zato še več zborovanj. V principu zjedinile ao se vlasti o Kilijskem vprašanji in o podaljšanji poverjeništva evropskega podonavskega komisijona na petnajst le t. Najvažnejše podrobnosti kilijskega vprašanja pa še neso rešene in bode treba za to še mnogo obravnavanj v posameznih sejah.
Dopisi.
Iz radovljiškega okraja 26. febr. [Izv. dop.J Na 18. dan t. m. je, izvrševalni odbor županijske zveze radovljiškega okraja sklical drugi županijski shod v Lesce k Krištofu, katerega so se udeležili vsi župani, razen po bolezni zadržanega rateškega in kamnegoriskega.
Zborovanje se prične popoludne ob 3. uri v navzočnosti povabljenega, za vsak napredek unetega in p"avičnega c. kr. okrajnega glavarja gospo 1 J. Dralke, z nagovorom predsednika Žumer-a, kateri navdušuje župane z zjedinjenimi mof-mi nadaljevati v pretečenem letu nastopljeni pot, omeni uspeh peticije, stavljene pri prvem županijskem shodu dne 20. marca 1. I. zastran olajšave v izdaji živinskih potnih listov pri taki živini, katera se na planinsko pašo goni, in upa, da občnokoristni predlogi in sklepi, kateri se bodo pri tem shodu obravnavali, ravno tako ne ostanejo brez uspeha.
Potem razloži s!edeči dnevni red:
1. Ustanovitev jednakomernih občinskih taks ali tarif po vseh županijah okraja in to po deželni postavi od 3. decembra 1808. — 2. Kako uravnati, da bi se pri sodnijskih obravnavah ne Čitala očitno proti zatožencu od župana izdana spričevala. — 3 Kako vzprijeti Nj. Veličanstvo presvetlega cesarja o namerovanem pohodu na Bledu julija meseca t I. — 4. Nasveti posameznih udov. — 5. Volitev novega odbora z& 1. 1S83
Na to se prične zborovanje in posvetovanje po navedenih točkah in sicer: 1. Da bi se po vseh županijah ustanovile jednakomerne takse ali tarife za poslovanje županov, njih namestnikov in občinskih organov, se po raznih nasvetih vse v deželni postavi od 3. decembra 1808. zaznamenovane tarife
določijo in potrde. Župani imajo nalog, te tarife občinskim odborom predložiti v sklep, gosp. okrajni glavar pa obljubi tiste za celi okraj deželnemu odboru skupno v potrjenje podati. Po potrjenji natisne se 500 tacih tarifov in razdeli proti povfačilu stroškov mej županije. — 2. Kako odpraviti, da bi se pri sodnijskih obravnavah ne prečitala županijska spričevala očitno pred zatožencem? Vsakemu županu je iz lastne skušnje znano, koliko sitnosti, nadležnosti, nesreč ali škode na premoženji in mnogokrat celo na življenji ima on prestati zaradi takih spričeval, če so sodniji resnično in vestuo podana. To je za vestnega župana najtežavnejše stališče, kar so sodnijske obravnave zadostno že pokazale. Stavi se torej nasvet po predio^u izvrševalnega odbora županov ljubljanske okolice, da se justičnemu mi-nisterstvu poda skupna peticija, da bi sodnije taka spričevala terjale od dotične žandarmerijske postaje, v sporazumljenji z župani.
Po daljnem posvetovanji in različnih predlogih se sklene, da bi bilo bolj umestno, ko bi sodnije terjale taka spričevala od c. kr. okrajnih glavarstev, katera imajo župane in žandarmerijo v svojem področji, da naj bi v sporazumljenji s slednjima predlaga spričevala, katera bi se po Lem čitala kot od političnih oblastuij izdana. Tako bile bi soduije vestno iu nepristranski poučene o zatoženei.
Želeti bi bilo, da bi tako peticijo priredili tudi župani drugih okrajev, ki imajo jednake težave. — 3. Kako vzprejeti Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja, kadar pride julija meseca na Bled? — Predsednik  predlaga, da bi se iz tega shoda volili zastopniki v slavnostni odbor, če se bo v tukajšnjem okraji ustanovil tak odbor; če pa ne, naj bi bil pa to slavnostni odbor, kateri bi druge korporacije v okraji zraven povabil, da  se tako ljubljenemu vladarju   kolikor mogoče napravi slovesen vzprejem in pokaže, da v teh 600 letih, kar je naša lepa in daleč sloveča dežela Kranjska pod  mogočnimi peruti avstrijskega orla iu pod svitlo dinastijo Habs-buržanov združena, je naš slovenski narod v ljubezni tistemu udan iu zvest po besedah našega pesnika „Hrast, se omaje in hrib. Zvestoba Slovenca ne f?ane.u Voli se potem jeduoglasi.o  5 županov  v ta slavnostni odbor, in sicer: Janez liri bar iz Kranjske Gore,  Franc  II odo veru i k   iz Radovljice, Anton Vester iz Btetra, Jaka Rozman iz Bojni njske Bistrice, Jakob Žumer iz Gorjan, slednji kot prvomestnik. — Sklene se dalje, k sejam tega odbora povabiti druge veljavne  in uplivne može, duhovščino, učitelje in požarne straže u Begunj in Radovljice, pred tem časom pa sklicati še jedenkrat županijski shod.   Razen  različnih predlogov voli se konečno nov odbor za  županijsko zvezo,  v kateri so bili že imenovani župani izvoljeni. C. kr. okrajni glavar gospod J. Dralka se z izvrstnimi besedami zahvali  za obilno udeležbo shoda, priporoča z zje-
Dalje v prilogi.
Korespondent.
Dva prijatelja sedita za mizo in pijeta čaj. Nenadoma zasliši se na ulici šum: začuje se žalostno stokanje, silno psovanje, škodoželjni smeh.
— Koga tepoV — zapazi jeden izmed prijateljev ter pogleda skozi okno.
— Zločinca? Ubijalca? — pobara drugi. — Slušaj, kdor-koli je, dopustiti se ne sme, da ga ljudstvo samo soli. Jaz grem ter ga brauim.
— Da! Ubijalca ne te po.
— Ne ubijalca ? Tedaj tatii ? Vse jedno, jaz grem in ga iztrgam množici iz rok.
— Tudi tata ne!
— Ne tatu V — Tedaj kasirja, železniškega uradnika, vojnega oskrbnika, ruskega mecena, advokata, blagomislečega urednika, javnega žrtvovatelja ? — — Vse jedno grem, pomagam mu!
— Ne! — Korespondenta tepo.
— Korespondenta? — No, ves kaj : popijva najprvo čašo čaja.
Julija 1878.
(To poezijo naj sosebno dobro preudarijo tisti ljudje, ki tako laskavo in pravično pišejo o Sloven-
cih po dunajskih židovskih listih!  —   Morebiti jim
ne bo ugajala ?!--—)
Aleksander Hudovernik.
Junak našega časa.
(Roman M. Lcrmontova poti« J- P.)
Pečorinov dnevnik. II.
Knežna Mary.
13. junija.
(Dalje.)
— Dobil si stavo, to  da se ne po polnem, rekel je in zlobno se zasmejal.
r
Mazurka se je pričela. Grušnicki plesal je samo j jeden pot s kuežuo, potem so pa plesali žjno drugi j kavalirji, drug za drugim, kakor bi se bili zmotili j proti meni — tem bolje: ona bi rada govorila z j menoj, pa jo ovirate — njeno hrepenenje po meni i se bo še povekšalo.
Jaz sem je; dvakrat stisnil roko, drugikrat jo : je odtegnila, ne da bi spregovorila jedno besedico.
— Slabo bom spala nocoj, rekla je meni, ko se je končala mazurka.
— Ali je kriv tega Grušnicki?
— O, ne! — In posipa je tako pobita in žalostna, da sem sklenil vseVako poljubiti jej roko.
Gostje začeli so se razhajati. Ko sem spremil knežno do voza, pritisnil sem njeno ročico k svojim ustnim. Bila je tema in nikco ni videl tega.
Vrnil sem se v sobo jako zadovoljen.
Za veliko mizo večerjala je mladina, mej njimi Grušnicki. Ko sem prišel, unolknili so vsi; najbrž govorili so o meni. Mnogi že od prešjnjega plesa pihajo ua me, zlasti dragonski stotnik; sedaj pa snujejo proti meni celo zaroto, njim na čelu Grušnicki. On se tako ponosno in hrabro postavlja . . .
Mene to jako veseli; jaz ljubim sovražnike, četudi ne po kristijanski: oni me zabavajo in razburjajo mojo kri. Biti vedno na straži, loviti vsak pogled, uganjevati pomen Vsake besede, razdirati zarote, delati se ogoljufanega, in zopet z jednim samim udarom preobrniti vse ogromuo, b tolikim trudom postavljeno zidan/e zvijat in sovražnih naklepov: — to je, kar jaz imenujem življenje.
Mej  vso  večerjo Bta Grušnicki in dragonski stotnik šepetala in migala drug drugemu.
dinjeiimi močmi napredovati in tako tudi droge okraj«* spodbujat' za županijt-ke shode, kateri so dežel io državi v korist iu ćast, in obeta po svou moči s sveti in dejanjem podp r .
Potem se y boro. a u je sklene.
Pri skupni večerji v KriAtnfovi dvoran« se je še marsikaj koristnega iti veselega pomenkovalo, na kar smo se po raznih uapitnicah v pozni uri ločili z padejo, da se v tej spomladi še jedenkrat snidemo.
I r. /auorpi na Notranj skem. 1. marca. [Izv. dop.] Visoka c. kr. deželna vlada je z odlokom od 10. svečana t. L it, 1323. pravila društva „Narodno bralno društvo" v Zagorji odobrila. Kako se za to narodno podjetje tukajšnje ljudstvo zanima, svedoei nam po odobrenji pravil pristop mladenčev in možakov k temu društvu. Že po ranjcem gospodu M. Vilharji za slovensko stvar uneti Zagorci hočejo tudi sedaj pokazati, da se v njih žilah še pretaka slovenska kri, ter da, akoravno za sedaj Čitalnice zopet otvoriti ne morejo, tembolj novo ustanovljeno „Narodno bralno društvo" podpirati hočejo. Pristopilo je do sedaj 43 udov, izmej katerih so bili izvrstni narodnjaki v odbor voljeni. Za sedaj naročili so se sledeči časopisi: Slovenski Narod, Novice, Soča, Zvon, Mir, Ljudski glas in Škrat. Dobivalo bode pa društvo od rodoljubov še kakih 5 časopisov brezplačno. Omika nikomur ne škoduje. Torej le čvrsto naprej mlado „Narodno bralno društvo!"
Ko do ljub.
Pogreb dr. Štefana Kočevarja.
(Konec.)
Koiečno dodamo še besede raznih, rodbini dr. Kočevarja došlih sočutnih telegramov:
1. Izpod snežnih gorotauskih planin iskreno sočutje bij snu t prvaka, vodje slovenskemu narodu, preljubega prijatelju, — v Špitaiu na Koroškem, — Franc H r asove c.
2. Težko žalost nad tolikim zgubitkom rodbine in slovenstva izreka — Ivan Macun
3. Tužnim srcem spremljam v duhu na zadnjej poti uzornega narodnjaka, vzuledmga človeka — Turk uš.
4. Najsrčnejše sočufe o isgubf ljubljenca štajerskih Slovencev. — Dr. V o a u j a k.
5. Primite izraz moga najiskrenijega sočutstva nad smrti vašega za slovenski narod i za uzajemnost izmedju slovenskoga i hrvatskoga naroda velezasluž-noga ojtca. — Rački.
6. Novomeška Čitalnica izrazuje .svoje globoko sočutje o veliki narodni zgubi moža prvo-boritelja dr. Štefana Kočevarja; blag mu spomin. — Odbor.
7. V imenu ljubljauske Čitalnice prejmite prisrčno sočutje o britkej izgubi vašega očeta, uzornega staroste štajerskih Slovencev. — Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, predsednik.
14. junija.
Danes zjutraj odpotovala je Vera s sv* jim možem v Kislovodsk. Srečal sem njuu voz, ko sem 3el k kneginji Ligovski. Ona je prikimala z glavo, v njenem pogledu bral sem očitanje.
Kdo je kriv V Zakaj mi ne ponudi priložnosti, da bi jo videl na samem? Ljubezen je kakor ogenj — brez hraue ugasne. Morda bo dosegla ljubosumnost, kar neso mogle vse prošnje.
Sedel sem pri kneginji celo uro. Mary ni šla ven; ona je bolna. Zvečer jo ni bilo na sprehaja hšči. Novo zbravša .se tolpa, oborožena z lornjetami, je zares strašua in opasna. Prav vesel sem, da je kinv.ua bolna: gotovo bi jo napah na ta aii drugi nesramni način, Grn.snickega laBje so vsi razmršeni, na obrazu vidi se mu obupauj;: bil je hudo razžaljen, zlast,i njegovo samoljubje je bilo hudo zadeto ; s so ljudje, kateri so celo takiat smešni, kadar obupujejo!
Ko sem se vinil domov,  o. azil sem,  da mi nekaj manjka. Nesem je videl! ona je bolna! Pa se vsaj nesem res zaljubil v njo? . . . kaka ne lilliUOSt! (Daiju prilt.
8. Rodbina Lipold ob'aluje z vami zgubo vašega očeta, našega nepozabljivega prijatelja — L i p ol d.
9. Žalim vrlo. da nemojm nezaboravnoga spre-roatl.   - Dr. Krištof.
10. Vstučilišrna mladež slovenska žaluje z vami nad grobom nepoxabfyivega n.rodnega prvobo-ritelja; lahka mu zemljica domači. — „Slove-u ij a."
11. Hrvatsko pjevačko društvo Kolo, sabrano u velikom broji na svojoj glavnoj skupštini, moli vas, da primite vi i sva braći Slovenc; sorut hrvatskih pjevacah nad grobom slovenskoga staroste, Iiuca dr. Stjepana Kočevara. — Kolo.
12. Tužna novic», da je narodni starina in po štenjak Kočevar izdihnil svojo blago dušo, pretresla je Logatčane; izrekamo vam globoko sočutje —tir. S t r g a r.    G r u n t a r,    Milane,    L a v r e n č i č, Bric, Mulley, Ribnik ar, Ar ko, Z i beri.
13. Rodbini blagega pokojnika dr. Ro evarja izrazuje najtoplej« sočutje — Ljutomerska Či ta I ni ca.
14 Starinu Ilircu, diki Sloven.ca, vrloga zagovornika bratske sloge s Hrvati, ljuto oplakuje — hrvatsko č i t a o v n o društvo Dvorana.
15. Pr> kasno dobismo žalostno viest, da po šijemo zasluženi vienac vrlomu pokojniku, nadomu počastnomn članu; primite duboko saučeiće. — Slavja u sk a Čitaonica.
16. Velikemu   pokojniku dr. Kočevarju, vele* zasluženemu  sinu   domovine  i  plemenitemu prij telju mladine večen spomin. — Čitalnica Metliška
17. Ugasnjena zvezda bo svetila jasneje nad nami. Izrekam pomilovanje in tolažbo zapuščenim /upnik Šrol.
18. Smrt Šteiaua Kočevarja, očeta štajarskih Slovencev, obžaluje iskreno naš okiaj. Bila mu lahka Že m Ijicii slovensku ! — V Š m a r j i pri Jelšah, rodoljubi.
19. Nad prebritko izgubo svojega domačina iu uzornega narodnjaka žaiuje     ormožka „Sloga".
20. Z neizmerno žalostjo obžaluje nenadomest ljivo izgubo — mariborska Čitalnica
21. Tužnim srcem žalujemo konjiški rodoljubi na rakvi nepozabljivega očeta — dr. Prus.
22 Potrtega srca obžalujemo veliko izgubo — narodnjaki v Kozjem.
23. Nad preveliko izgubo moje najtoplejše sočutje — dr. Žižek.
24. Dr. Štefanu Kočevarju,  starosti in nenadomestljivemu   prvoboritelju  štajerskih Slovencev, slava iu večni spomin v -rcu hvaležnega naroda -Slovanska Čitalnica v Grade i.
Kakor so če titi bralci razvideli, je bil dr. Kočevarja  pogreb velikansk, udeležilo se ga je nad 5000 ljudij.   Žalovanje je bilo splošno, pokojnik je pa tudi zaslužil pošteno vse, kar se mu je v naj večero spoštovanji izkazalo
Sešli smo s^ Slovenci iz vseh pokrajin in Hrvatje na gomili blagega rodoljuba in, dokler bode kdo izmej nas živel, pomnil bo tuge in biitkosti. ki \2 obdajala plakajoče, krvav če srce.
Kakor je slavni pokojnik neustrašno stal iu delal za prospeh narod", tako naj se trudi vsak Slovenec posnemati kar le možno prelepi vzgled.
Akoprani se je utrnila svitla ta zvezda na nebu, jasnivtim se za Slovence akoravno je nehalo biti najblažje srce in čeravno tužna plaka slovenska Vila nad gomilo, ostane nam tolažb«, da hod*- to, kar je ranjki storil za človeštvo, za narod, v srcu naroda vekomaj živelo, da se bode spomin na dok torja Kočevarja izročeval potomcem našim tako, da ne bo svitlo žareče zlato, v katerem se leskeče ime pokojnika v domovinskoj zgodbi, nikdar, nikdar obledelo. Če moč. naj bode ta osvedočba zapuščeuej rodbini raujkega tolaSilna kaplja, ulita v tužno srce.
Mi Slovenci pa iz vseh nabili pokrajin tj i do obalov Jadranskega morja kličemo: slava, večni ne-izbrisljivi spomin  očetu  štajerskih  Slovencev, pre-
IjubljVnemu doktorju Štefanu Kočevarju, prcselivšemu se iz te solzne doline v raj, o katerem siove pesen: „Le križ nam svoti govori, Da vidno zopet so nad zvezdami; Da vidmo v raji voćnom se, Nad ■vodami."
Ivan G.
Domače stvari.
— Ugovorna obravnava.) Proti zadnjim trem konfiskacijam našega lista uložili smo ugovor na c. ki. deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani, k tero j<' za razsojanje vseh treh ugovoiov razpisalo obravnavo na prihodnjo sredo 7. dan t. m. do-poluilne ob 10. uri.
— (Imenovanje.) G. dr. Josip Galle, državnopravdniskl substitut, v Novem Mestu, imenovan j • Bodnijsktra svetovalcem v Celji.
— („Škrata") 4. številka izšla je danes. Ima prav dobre ilustracije.
— (K pogrebu dr a. Kočevarja) nam je dostaviti, da je bila zastopana tudi Čitalnica v Gor-njemgradu in da je bilo Savinjskih Sokolov 29 prisotnih.
— (Razpisana je služba) učitelja za ve-ronauk na c. kr. gorenji gimnaziji v Ljubljani s početkom šolskega leta 1883/84. Letna plača 735 gl., službena doklada 250 gl. i. t. d. Prošnje do konca aprila t. 1. na c. kr. dež. šolski svet kranjski.
— (Izpred sodišča). Razsodba v obravnavi zaradi /rušenju nove cerkve v Bohinski Bistrici objavila se je včeraj na večer. Andrej Bevk in gosp. župnik Mesur sta kriva spoznana pregreAka pridi varnosti življenja po § 335 k. z. iu je obsojen And. Bevk na tri mesece zapora, poostrenega vsaki mesec s postom, g. župnik Janez Mesar pa na štiri mesece navadnega zapora. Razen tega imata plačati poškodovanim zahtevano odškodnino Inženir Konrad Grim je za tožbe oproščen.
(„N a r o d n a CM t al n i c aM v Kranj i) napravi svojim udom v nedeljo 4. niarcija točno ob osmih zvečer v svojih prostorih „Besedo" z naslednjim vsporedom: 1. „Od Save pridemo", moški zbor. 2. „V tihi noči1', ženski čveterospev. 8. „Devi", moški čveterospev. 4. „Pokojni moj", šaloigra v jednem dejanji.   5. Tombola.   (>. Prosta zabava.
Telegrama »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 2. marca. V današnjej seji končala se je glavna debata o budgetu. Govorila sta kot glavna govornika Ilerbst in Tonner. Za njima imel je poročovalec grof Clam Mar-tinic koiicčni govor. Pri glasovanji sklenilo se je z veliko  večino preiti v specijalno debato.
Pariz 2. marca. Po poročilih iz Londona je dunavska konferenca končala svoje delo, preostaja samo še podpis zapisnikov in konvencije. Včeraj ukrenilo se je podaljšanje pooblastil evropske dunavske komisije na 15 let.
Zrušenje nove cerkve v Bohinjskej Bistrici.
V Ljubljani 1. marca.
Dalje.)
V prvi vrsti je ukaz c. kr. deželne vlade z dne 3. decembra ih71.)., du se vodstvo stavbe po
UaČrtU g  inženirja Grima odobri.
V Istem ukazu se je tudi zahtevalo, naj se inženir, kateri nadzoruje stavbo, prepriča natanko o tem, k^ko globoko je podložen temelj zvoniku. Nadalje se je naroČilo stavb« nemu župnijskemu uradu v Bohinjskej Bistriti, naj izroči nadzorstvo zato sposobnemu, i>ri stavbi emirom nr.vsočnemu voditelju.
Vsled toga ukaza pozvalo je c. kr. okrajno glavarstvo \ Radovljici g. župnika Mesarja z dopisom z dne K>. decembra 1879 , naj naznani voditelja .stavbe, kateri bode nadzoroval stavbo, 14 dni prej, predno *e bodo začeli delati obroki.
Drugi jako važen dogodek razvidi se iz izpo-vedeb g župnika Mesarja, kamnoseka Ažmana in inženirju (irima.
Kakor pravita prva dva, pisai je Kauetkonj 1. 1880. inženir Grim g« župniku M' Barja pismo, v ka-
terem izraSs dvombo, jo Ii bodo k<nmtui stebri dovolj močni nositi pe/o zvonika. Vsled tega poslal | je g. župnik Mesar kamnoseka Ažmana k inženirju Grimu v Kranj s kosom kamena, iz katerega so bili narejeni kamenitni stebri in z mero, koliko so stebri visoki in Sirokt. A/man izročil )'•' Grimu kos kamena, na kar je Grim le odgovoril: „Je žo lobro ! Pozdravite mi župnika!" Grim potrdi, da je bil Ažman pri njem, tudi pravi, da je mogoče, da mu je rekel navedene b-sede, trdi pa, da je to le govoril, da bi odpravil Ažmana, kojti .s tako priprostim človekom ni hotel nagovarjati se.
Tretji važen dogodek je ta, da se je inženir Grim vodstvu stavbe odpovedal v 28. dan aprila 1880. Pisal je o tej zadevi pismo iupniku Mesarju in c. kr. okrajnemu glavarstva v Radovljici iu napram obema izjavil, da ima preveč poslu v uradu in tla se zaradi tega nadzorstvu zidanja cerkve odpove. Ob jednem prosi, naj se izkoplje temelj zvonika. 5. maja 1880 je c. kr. okrajno glavarstvo crkve-nemu pi ei^tojništvu naročilo, naj skrbi takoj za drii-zega nadzornika stavbo in ga naznani c. kr. okrajnemu glavarstvu, kakor je to že ukazano biio z dopisom s 10. decembra 187!)
Gosp. župnik Mesar ni uvačeval ne druzega ukaza okrajnega glavarstva ne prvega, in m skrbel za novega voditelja stavbe. Pač pa je 27. maja 1880 ugovarjal naredbi c. kr. okrajnega glavarstva, da naj se izkoplje temelj zvonika z ulogo na c. kr. deželno vlado, katera je potem c. kr. okrajnemu glavarstvu ukazala, naj se z izkopavanjem temelja za časno počaka. Prišlo je še drugo poročilo do c. kr. vlade, v katerem okrajno glavarstvo poroča, da ni treba izkopavati temelja, ob jednem pa naznanja, da se ni zidalo po polnem po črtežu, iu da bi te Jaj bilo kamenitne stebre komisijoneluo preiskati. To so vsi uradni dopisi do (j. avgusta 1881, to je do dneva, ko se je zrušila cerkev. (Dalje prih.)
Razne vesti.
* (O črnogorskem knezu Niki ti) pripoveduje 86  v časnikih   naslednja  iako  zanimljiva j vest:  Vsa Črnogora je jako zadovoljna, da je od } pufičen Maša Vrbica.   U/rok tej radosti je ta   da! so se ž njim osvobodili neznosne  Spijouaže, katero je Maša Vrbica  uvel tako  sistematično,   da nesta bila varna ni pošta ni telegr« f iu da celo ljudje, kij so  bili VBebkozi  uilani knezu,  neso bili varni, da jim vohunstvo zdaj pa zdaj česa ne podvrže. Tega je zdaj konec.  Knez N'kita izrekel je pred '/branim narodom: „Ja neću spionstvc; tko šta protuzakonita učini, taj neku bo otvoreno vlasti obtuži, a Fpionimal neka se negoni nitkou. Potem pozval je k sebi rav-1 natelja telegrafnega uradu ter mu rekel: nJa znam, da si ti valjan i da si Be u ?voje vrieme zasvjedočio i kao dobar junak (i^ub 1 je nogo v nekoj bitki). No ako se usudi- i jedno tudje ])ismo  od pečatiti, znaj, da ću ti kosti u tamu i Iztrunuti".       To je gotovo Btjajen dokaz, da plemenit vladar črti vohun stvo in uvaduštvo. ker tacih Bredstev tudi ne treba.
Poslano.
V zadnji številki „Ljudskoga glasu" je brez moje vednosti notica, da naj se konsunienti plina zaradi podpisa neke peticije obrnejo do mene. Ker jaz tega nikomur naročil nesem in ker pri meni ni nobene peticije, katera naj bi se podpisavala, izjavim tedaj, da je omenjena notica izmišljena.
V Ljubljani 2. marca 1883.
L. Listner. i ('afč Afercur.)
Zahvala.
Dnč 2.'}. m. m. umrloga gospoda Antona Sam a h h e,
ljubljanskega meSčana, dediči ho mi vsled rajuikovega do ločila lit izročili v to Bvrho, da vsak siromak, kolikor jih je v mestnej ubožnej lu.-ši, m \.sak tistih Mndij, ki v tej bili siromakom strežejo, dobo po jeden goldinar na roko; dalje sem po omenjenih dedičih prejel 500 gld. za razdelitev mej resnično potrebne domare reveže v Ljubljani.
Ker sem znatna  darila takoj porabil tako, kakor so
bila namenjena, ms veže Ki se dolžnost, da v Imenu osre-
fienlh revežev z najtoplejšo hvaležnostjo priobčim ta čin dejanske ljuhev.ni do bližnjega, pristavljajo, da je pokojni gospod Anton Samassa v svoje j oporoki vrbu tega tudi še tukajšnjej ubožnej zakladi vol ii 2000 gld
Pri mestnem magistratu ljubljanskem,
v 25. dan tebruvarja lKN.'J,
Zupan! (■l'MNMflii m. p.
28. februvarja: Ana Kocmur, delavčeva hči, 67» leta, Florijaiiske ulice Št. 35, bode uradno pregledana. — Ilija Verline, gltmtar, zdaj kaznenec, 59 let, Ulice na grad št. 12, '.a otrpnenjem pluč.
V deželnej bolnici:
24. februvarja: Jurij Peternel, gostač, lio let /a vodenico. — Jane/. Kalčič, mizar, 31 let, za jetiko — Jcra Knlišnik, gostija, IJ3 let, za otrpnenjem s>-ca.
\5. februvarja: Nikola Maloverli, dninar, 3b' let. — Martin Storit*, delavec, 'Al let, za plučnico.
dne 3. marca. (Izvirno telegraficnu poročilo.
Papirna renta.......... 78 gld.
Srebrna renta .... ..... 78 „
Zlata renta.......... «J7 ,
5°/0 mavčna renta.......                               . 93 „
Akcije narodne, banke . ..... 828 ,
Kreditne skorje...... 3 L 7 r
London   . .....                                   .' 119 ,
Srebro               ♦ ....... — ,
Napo)........... 0 „
(J. kr. cekini . ......                                  .   . 5 „
Nemške marke ..... 58 „
4°/0 državne srečko iz 1. 1854   2o0 gld. 118 ,
Državne srečke iz 1. 18G4.        100   „ 1G7 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 97 „
Ogrska zlata renta «1%...... 111» „
4°/ 89
„    papirna renta 5n/0..... 87 ,
5n/0 štajerske, zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „
Dunava reg. srečke 5°/0   .  .  100 gld. 114 „
Zemlj. obč. avstr. 4V«°/o 7j'ilt' zast. ',8t' • n
Prior. oblig. Klizabetinc zapad, železnice 98 „
Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice 104 „
Kreditne srečke......100 gld. 170 „
Rudolfove srečke.....10 „ 20 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 123 „
Traium\vay-društ. volj. 170 glđ. a. v.    . 225 .
40 05 55 25
25 70
48'/,
64
50
25
50
60
90
35
40
80 75 75 75 75 50 75
MARIJANA RUPN1K,
v Ljubljani, Sv. Petra cesta na oglu Malne ulice It, (3, I. naar
se priporoča
W v izdelovanje umetnih cvetlic
po primerne j ceni. (127—2
Kot računovodja
dobi lahko takoj službo z dobrimi spričevali previden, slovenščine iu nemščine v govoru iu pisavi zmožen ter popolno zanesljiv uiož v (131)
celjski pivovarni Karola Mathes-a.
Dote, zanesljiv čevljar,
ki ume dobro prirezovati in s strojem šivati, dobi za dobro plačo stalno delo. — Dopisi Josipu L. Jasolike-Ju, tr-govou v Trbovljah. (129 1/
Depot piva. s
Umrli m» v IJubljuiti:
27. februvarja: Alojzija liobek, šivilja, 51 let, Vodnikovo ulico št. 4, za j etiko,
t t
!
X
♦
I
Podpisani usoja ai s tem najuljudneje naznaniti, da jejblngovoii] gospod Rudolf Žuža, vulgo Stare v Zalou sprejeti zalogo mojega piva za on-dttkajinje kraje ter prosi, obljubujoč ceneno in pošteno postrežbo, oblltiga nagovora. (13^; Z odličnim spoštovanjem
Karol Mathes, Celjska pivovarna.
Semena.
Po oajnižjej ceni se dobivajo mnogovrstna za-nesljivo kaljiva Bemeno, kakor: velikanska živinska pesa, rumena in rudeča, okrogla in dolga; travina, poljska 'n vrtna semena in gips za deteljo.
Postna naročila se hitro izvršujejo, kakor 86 tudi druga semenu brez ozira na dobiček preskrbe pri
■Vler ljassiiik-ii.
(»6—3) trgovcu m poaeatniUu v Ljubi,,, ni.
■     kratek čas
se vidi
v dvoranah starega strelišča
velikanski
dunajski Panoptikum,
liistorieno-umetniška izložba plastičnih mojsterskili del,
jedina te vrste in brez konkurence. Obseza:
preko 150 podob v nadživotnej velikosti,
popolnem o'dečene in opremljene,  predstavljajoče: historično skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti in .sedanjosti, vladarje, junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; dalje
Skupine in prizore iz iztočnega in bosenskega bojišča na konjih in peš itd.
Posebno opozorujemo nu glavno sliko ii n it u sm'.h.v -j «> vo:
IKrlistna.© pred ^Fllsttorr^
predstavljajoče 50 oseb v nadživotnej velikosti, izgotovljena od purižkih umetnikov luons. L. Rivier in F. Peno natanko po prvotnoj sliki. Ta skupina nema dozdaj kaj podobnega v tej umetnosti, celo svetovnoznani Panoptikum v Londonu in Berollna ue.
Ustopnina: za osobo 30 kr., za vojake do likovnika in otroke 15 kr.
iW~ Odprto jo v nedeljo ali praznik od devetih dopoludne do devetih zvečer; ob delavnikih od dveh popolndne do devetih zvečer.
(126—2)
Z odličnim spoštovanjem
Ji ^. Vr eltee,
lastnik stalnega dunajskega Panoptikuma.
J Lepi, dobri in ceneni J
I bruseljski klobuki iz klobučine,
«  trdi ali pa mehki, črni, rujavi ali sivi, v najmnogo-
■ vrstnejllh, najnovejših oblikah, od 1 glđ. 50 kr. do
■ 2 gld. 20 kr. ♦  Potem nainovejši,  najfinejši svilnati  cilindri po
I 4 gld. 50 kr.,  najnovejši,  najfinejši   Chapeaux I > Claque-i po 5 gld. 50 kr. +
j (133-1) pri ±
!   f. PttMKŠOZtMC-u, J
Iv Ljubljani, G-ledališčne ulice št. 6. ■
ADOLF EBERL,
j   GASPAR KRIŽNIK,
♦ ii;$ro«lc»i tr^fiveo v ]?I«fiilStu (MOttnig) ^ na kranjsko-štajerskoj meji,
p ima na prodaji:
% Dober kranjski bripjevec, liter po 1.50.
% Brinjev cvet...... „   „ 2.50.
X Kranjski slivovec ....    „   „ —.80.
Bleivveis-ove „Novicebk,
J ♦ ♦
f letnike od 1. 1845. do I. 1848. in od 1. 1846. do I. 18.">8, * po I! u'«l. letnik.
j  Slovenske pripovedke iz Motnika
po 10 kr. (108 2)
W j|Sjr~ NTse poAilja pt> poštnem povzetji.
^k^4. ji^ jih. A 4* Ah. A± .
i i i
4 stavbeni in pohištveni barvar, iz-i delovalec slikanih napisov, lakirnik.
4     Lastna fabrikacija
I oljnatih barv, lakov m firnežev.
4       Prodaja na debelo in drobno.
Z I_Jnl>lj«iia,,
4] Marijin trg tik frančiškanskega mostu.
<\ Oeoilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi.
Salicilna ustna voda,
aronuttična, vpliva oživljajoče, zapreci pokončanje sob iu odpravi slab duh i/, ust.  1 steklenica 5U kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe, blesteče bele, k 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše, blagorodje!
Mnogo let vporabljaui Vašo ttulteiluo usluo • o«l<» in SSUlellul zobni prašek z i/Aistnim vspebom in priporočati ja morem vsakemu naj topleje. Pošljite v.opet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (jju — 4) _A_ia.toii Sla.ira.a,, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno friina v
zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „pri samorogu
V II. nl»l Joni« oš  trK s«. 41.
U
• «1
Redna razprodaja, i i
!
Zaradi preselitve iz svoje dosedanje prodnjidniee sctn primoran v času od 1. do 20. maroa po Jako znižanih oenah ra/.prodajati svoje bogato založeno blago, obstoječe
v papirnih izdelkih, albumih, mapah, muz i kalij ah, galanterijskem blagu, kupci jskih knjigah in noticah, spisih za mladino, slikanih in molitvenih knjigah, pisalnem orodji za pisarne in solo, slikah z oljnim tiskom, fotografijah, crn i I ali itd. itd.       (121—4)
Karol Tiil f Ljubljani,
poleg Hradeckv-jevega mostu.
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Čujte in strmite!
Oskrbništvo mase lalirane velike aiiglo-l>i-illMke srenrniiiHke tovarne" prodaje vso eiherno robo pod pravo ceno. Če se pošlje ali poštno povzame H «1. 70 kr.. dobi so lična misna oprava iz čistega, najfinejšega auglo-ferltiHkega srehra, (katora je veljala prej več ko 40 gl. « in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo.
C> namiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezalom.
ti pravih anglo-Oritanskib srebrnih vilic,
6 masivnih anglo-britanskih srebrnih žlic,
6 finih anglo-britiških srebrnih žličie,
1 teška anglo-hritiska srebrna zajemalnica za juho,
1 masivna anglo britiška srebrna zajemalnica za mleko,
6 izvrstnih anglo-hritiskih srebrnih nožnih podstavkov,
6 masivnih anglo-britiških srebrnih žličie za pojuinik,
6 pravih anglo-britanskih srebrnih vilic za pojuinik,
1 izvrstna posodi a za popor ali sladkor,
6 lepih masivnih čaši.- za jajca,
ti najfinejših anglo-britanskih srebrnih žličic za jajca, 1 krasen anglo-britansk archern pndstavnik ,'JOcm.'dolg, 3 krasno najfinejše sklediee za sladkor z visokimi nožicami,
1 cedilo za čaj, najboljšo vrste,
2 izborna namizna salonska svečnika, 64 kosov.
V dokaz, da moja auonsa
ii i J «l«>p;t rwU.ii.
se tu javno obvozom, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj.
Kdor liočo tedaj za svoj denar dobiti dobro in solidno blago, ne pa kako susmarijo, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrne na
J. H. Rabinovitz-a, Dunaj,
Central-Depot dor anglo-britiscbon Silberfabrik, II., Schiff-atntsgasso 20. Mnažilni »raftek za tako orodje se tudi pri meni dobiva.  Cena škateljci IS kr. ^4—4)
Filijale: v Parizi, Londonu.
HajMtarcjMa In najfflatovltejia
firma za sukno
MORIC-a BUM-a
ponuja
x£L poloino sezijo: Za celo obleko:
3 metre 90 ctm. dobrega brnskega blaga, meter po
1 gld. HO kr., znaša.....4 gld. 80 kr.
3 metro UO ctm. boljšega brnskega blaga, meter po
•2 gld., znaša........6 gld. 40 kr.
3 metre SO ctm. finega brnskega blaga,  meter po
2 gld. r>() kr., znaša.....8 gld. — kr.
3 metre 'JO ctm. finejšega brnskega blaga, meter po
8 gld., znaša ......9 g\&m 60 kr.
Totem zelo fino blago, po 3 gld. 50 kr. do 7 gld. meter.
Za jeden ogrtač:
2 metra 20 ctm. ('oaclimen a ali pa drugačnega blaga za suku e, po 8 gld. meter, znaša 6 gld. 60 kr. Fin« sukno za ogrtače od 3 gld. 50 kr. do 7 gld. 50 kr. za jeden meter.
Velika zaloga blaga za hlače iu suknje po vsakej ceni.
Ilogata izbčr pravih, angleških popotnih plai-dov, 3 metru f>0 ctm. dolgih iu 1 meter BO ctm. široki;.. 3 gld 50 kr, iz čiste volne 5 gld. 25 kr., 6 gld 50 kr. do 15 gld.
Vedno na prodaj vsakovrstno sukno za oivil in vojaštvo, po vsakeršnoj coni.
Naročila zvrsujem po poštnem povzetji najsolid-nejo ter celo brezplačuo, če presežejo vrednost 10 gld.
Uzoree poii Ijaiu frauco, krojačem karte t
11/01 ci. (18B— 1 I
Izvrstno
areno pivo!
I
i I
j
]    ALOJZU MAVER-jeve I
I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. C
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz (83—4)
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovic« prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
DUNAJ,
1?
■J
a j a
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako svane IVundiiim-IoiinKc 7«'|»m«> ure so najboljše ure vsega sveta, kojo so izredno elegantno gravirani; in giljoširane ter so amerikanskoga sist ina.
Vse ure so natanko reoasirano ter (garantujemo za VNHkv uro pet let.
V doka« gotovega JaiuMvu i u Ntroge »o-UduoHti, prevzemamo m leai dolžuoMt Javno, da vitnko n«'i» rletoJeeO uro niiznj v«aiu«^mo in z drugo zanieii|auio.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere so pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-voiu, izredno iiutaueiro regidovauo; razen tega bo tudi elektrogalvanično pozlačene, b verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 1O.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z cinuili-ranimi kazali, kazalom za trenutke iu kristalnim ploščuatim steklom, iial anciio ua Mekuude re-■»uHirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj
uarno gl. 7.25.
1000 komadov ur na valje (cvlinder-uhr/ v giljo-Siranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščuatim steklom, tekočih na H rubinih, fino re-pasirane,  z verižico,  medaljonom,  in huržuuastim etuijoiu, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov ur nu sidro (auker-uhr) od pravega 131otnega srebra,  odooreurga o<l o« kr. denarnega urada, tekočih na 1    rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene,  fino regulirano. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 131 >tnega srebra,   odobrenega  od  e.  kr. denarnega urada« tekočih na K rubinih, elegantno in najli-neje pozlačene, pridjaua je tudi beuecijanska vratna vorižica; prej je stai jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15. 1000 komadov "VVashingto nekih rem uitoir žepnih ur,  od pravega 131otuega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na tienotck repasirune, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teb ur nikdar popravljati. Pn vsakej uri da se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržuuasii etui iu ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata
z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur Z ropotoem, fino regulovane, dajo se   rabiti  tudi  na pisalucj  mizi,   preje  gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov
02H-
Uhren-Ausverkauf
dor
500 zlatov
plačam onemu, kdor pri \porabljanji
Kothejeve zobne vode
1 Nlekleniea »S kr., se kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh.
.1. Cm. Kotlie,
umirov. dvorni založnik v Modlingu (114—61) pri Dunaj i, vila Kotne.
V Ljubljani dobi sc jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-korzjji in v vseh lekarnah, droguerijah, partciuerijah, pro-dajahiicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem.
Zoper jc^tilco!
Radgostski
\ 11
rožnovsli maho-rastlinsti celtUčM,
Uhrenfabrik Fromm
AVien, III. Besirk, ISliiiheii#asse Nr. ~* ■ |
priporočajo Hti posebno
zu vse, tudi za zastarane bolezni na pljuea.li, za srčne, prsne in vratno bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost, čut-nic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko slovilo prunanskih pimun ra/polagajo so V prepričanje
Gospodu lokarju J. Neichertu v Kožnovi! Polču  veaolja Vhui   moram pri sedanjej SVOjSJ naročbi i'rekati   sv(»jo nSJsrAne)iil  zahvalo. Stanje
moje soproge pred kratkim časom se sedanjim primer« jajoč moram se čudni ćudtsnitn učittkotn \'a*ifi rfra* (focenih zdravil. Dobra u oja žena, kaiero je užo dljo inuč 1 |>11ućiii m ž-1'dčni katar, je saradi neprosta« nega kanljanja in BlabegU prebavljauja neprestano bir.tla tako da sem užo za trdoo misi I, ka ima je liko. OlobttO,  ker so jo ta strašna boleseu nekako
napovedovals v slabem teku jedi, pon Snem snoje«
nji. mrzlicah tor neprespanih nočeh. Sorodnik, kateri je svojo dni bival v Kožnovi In SS je otidl zdravil, me j«i oposOrll na Vaš čaj in na ee.tlieko, in jaz sem sklenil, poskusiti tudi ta srodstva. In gltdi
čuila! Kolih učinek v treh tednih! Moja aoprOffB. f"'lj mi/iknjofa of/rodim, nei/oli žiretnu rfunku, katera jr Inla tako rekoč dosle" priklmena na /lastrljo in naslonjač, hodi zdaj prar lehko okolo po sohi, pOUŠhd jedi r slast, .spi vse miri In/no, in kakor jo ostarljajo mrzlien in neprijetno zmjcnjr, toko ukrivit tudi telrsno, ter vsa obitelj našu pričakuje, da skorej popolntm oztlrtu i. Z•«-
toraj priporočam vsakemu, ttuejodemu morebiti podob u o bolezen, da takoj upotrebija ta sredstva in pomorejo mu Isvestno. isvolits mi daklo s poltaim poviotjem poslati fto 2 zavitka čaja in SI škatjiei inaho-rastlinskih cel t .ičkov.
Z VSem spoštovanjem se bolež.ui Anion 4'riuak, fotograf v (tradci (Štajerska), Geidorf, tleinriobova Ulica '.».
Vaše blagorodje I
Trosim, da uii blsgOVO Ue poslati ilva zavilkti svojega odlićnv,/tt BadgO itskega univerzalnega čaja in st.ri skatljtcn uiaho rastiinskdi eeltličkov m sie.ir
prosim, da mi poi^ets tdi svežih zdravil čem prej
možno h poštnini povzetjem.
Poltovaii lem udani
IVIi'i- Krol* llnlgitrln.
V bU)S8WaldU pri K«»\versdortu '2 . marca 1K7S.
Od toga po zdravniško.! r.izb.zbi in predpisUl pripravljeni čaj, veja za Mdnevno rabe pripravljeni
paket ■ nakazom «> rab; 1 gld. »v. v. dedna originalna ikatUa Bosnovskih mah »-rastlinskih eolnič-kov 50 r. /.a k.dok iu /.avijatiie pa 10 kr. posdbe, ItadKOMlHki univenalul eaj in ICo/uovNkl iKialto-raHtliaMki ealfjliftkl  dobivaj« Bti vedno
le v lekarni J. iedelsevse) v Bs>ftns>vl na Horav-Mkeui. m raspoiil.iajo sa naročila na vse strani proti poltenemu pov/.t.tju.
Da je pa p, a občinstvu iiolj priročno, imajo tudi Raloge Bledeči 'kar,i: \V. Mayi v l.jubl|aui, W. Kiinig v Mariboru, S. M i 11 e 1 1» a e h m J. Oejbek v ZaKrebu, liarm berzigo liriider in A. N   ii \ e ti   \  UraUel, A. M are k in J Kunl->i-
■ obmied v oijU i» Russheim v l.ipniel, iiarl Grabaober v Heuma« J. Illing v it«i-ii iiiiimiii. W. 'riiurnwaid v <'eloy«*l.
Zaloge
napravile  b-.< bodo v vs<di  lekarnah  iu večjili pro-
dajalnioali materialnega blaga.
gsS~ l>oklor IlorNtova |«>dlno prava voda
za o*i, priri j'ua natanko i»o starem rodbinskem
reoeptU tega svetovno sbivnega  zdravmkt za *>61,
pripravna Je se okrepljenje in vadrlanje vida v vsakej HlaroHli; v kratkem ozdravi no da bi bolnika motila v njegovem pokllOU, tVišui ali stari prisad ua OČeb,  pfg»' rolnlol  in   kašo  ter   odpravi sitno
solzen;.
Izvirna 74> kr., za
l*rava
v kop iličči
steklenica navodnu is rabo veUa kolek in savoj       kr. već.
s«* dobi Nuiuo uaravuust iz lokacue Rolnsvvi.
ItožnovHki evetza -#.lvc«', bino in trajno odravija pmiki, trganje po miiii m vsake vrste slabom v ži\<;ih m kitah, uvirns sklenioa ~o kr.
nv. v., /a kolek In zavoj IO kr. več. I»ravi SS iloln nuni aaruvmiHt i^ lekarne \- Boloavi M -ravbka). ( °—*»y
TrgOTsk učenec
iz dobre hiše vzprejme se ▼ veliko trgovino ■ papirjem,
kjer se more naučiti tudi italijanščine. Prednost imajo oni, ki so že služili v jednaki trgovini. Hrana in stanovanje pri gospodarji. (137—1)
Ponudbe naj se izvolijo pošiljati takoj upravništvu „Slovenskoga Naroda" z napisom , pošten in priden".
Vozne liste
nemške in nemško slovenske
priporoča po nizke) ceni
I
v   I „jnt>l j n ii i.
Dosežena ozdravljenja
jetične bolezni, občne slabosti, slabega prebavljenja in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plučah z Ivan lloff-ovinii sladiiimi preparati, z jedino pravim Ivan lloff-ovim sladnim zdravstvenim pivom, triadno zdravilno čokolado in slad-nimi bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, že so v modrem papirji in če imajo na znamki izumiteljeve sliko.
C. kr. dvornemu zuložniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu Ivanu IIoll-ii. kr. komisijskemu svetovalcu, posestniku zlatega križca za zasluge s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, nu Duuujl; tovarna: Cirattenhof, llraunerstri*ss«- 1, eoiuptoir iu tahrisiiu zaloga: €>ral>en, ItrikunerNlrasNe Hm
Vaše blagorodje! Berlin, 31. oktobra 1882.
Ko se najiakrenejše zahvalujem izumitelju Iv. Hofl'ovib sladnih izleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. IIoiT-u v Berollnu, storim to zato, ker mi jo z njegovo srečno iznajdbo sladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da sem občutil v prsih neko težo, ki me je hotela končati. Vedno opasnejo tu i jo bilo. Ko se je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetoval mi je slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila in da naj poskusim s Mednim izb čkom Iv. llofl'-oviin. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-avetovaniml zdravili.
Pa jedva je preteklo mesec dnij, ko je bil že moj život kar izpre-menjen; novo življenje mi je vzhajalo, občutil sem nepopisljivo olajšanje, k aktu- nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala Bogu, sedaj sem zdrav! Poleg svojemu zdravniku zahvaljujem se le Iv. IlofFu za bvojo zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu!
W. Ziegenl»eiti, zasebnik, Unter den Linden 78.
Pqhq pravemu Iv. l/o/f-ovetnu sladnemu zdravilnemu pivu: 18 steklenicam
Ocllo (;■()(» glđ., 28 steklenicam 12 08 gld., f>8 steklenicam 26*48 gld.— Od 18 steklenic više prosti dovoz v hišo. Pošiljano izven Dunaja: 13 steklenic 7-26 gld., '28 steklenic 14*60 gld., r>8 steklenic 29*10 gld.; 7, kilo .slatine čokolade I. 240 gld., II. 1*60 gld., 111. 1 gld. (Pri vitjih množinah rabat.) — Sladnih bonhonov zavitek »50 kr. (tudi '/i in zavitka). Izpadli gld. ne ničeaa ne. razpošilja.
(■lavne suloge r Ljubljani: P. TiUssnik, trgovec; v Celji: J. Kuptersehmied ;
o Mariboru: F. P. llollasck; v Gorici: (1 Čhristoibletti; v TUUei: N. Pavačič;
t) Vtitji: J. Kasimir, V. SelUnflOhegg*; v Tržiti: F. Keitharek in pa po vseli
večjih lekarnah po deželi. (26—s)
dobe se pri
S G. POPPOVIČ-TJ,
§-;-1 T7- Za,grxe"b-u_, -(8
Gj     Velika v . v Zaloe-a laka AS
»zalogabojadi     1        Jo,!H,,,,n ■>-"■•"»■.
sarske robe.
Cenilnik na zahtevanje gratis in franoo. *9Q (72 6)
Zaloga laka za kolarje in ličilce.
Bergerjevo medicinično
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim
usponom zoper
vsakovrstne oprhe na životu,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti liga}, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Kergerjevo milo iz smole ima 40% koncentr. smole iz lesa ter so stvarno od vsega dražega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekaujenja izogne, zahteva naj se odločno Kergerjevo milo iz smo*«-       -><<i se pazi na
znano varstveno marko. Pri trdovratnih polluili boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom
Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla,
a zahteva naj Bi vedno samo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni izdelki.
Kot milejše milo iz >■*»">*** za odstranjenje vseh
nečist<»Ntij na ]»<»Mi
zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umivanje in kopanje pri vsakilaijej rabi služi
Bergerjevo glicerin-milo iz smole,
imeječe 85°/q glicerine ter lino diši. (44—4)
Jedon komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar
Gl. KDI.bM, v «11» A VB.
V zalogi v vseli lekarnah cele države.  Glaviu> zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, O. Pieooli, W. Mayer in J. pl. TrnkoOBV. V KocevJlrJ. Brau ne. V Krškem J. Borne ker.  V Idriji J. WartO.   V Kranj i  K. Savni k.   V I.itlji J o s. Heneš.   V Novem mestu
1). Rizzoli. V RadovlJI«! A. R ob lok. V Vipavi A. Konečny.
snom
5Škrat odlikovano. Ustanovljeno leta 1X4 7.
Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka
proti oslabljenju, siromaštvu na krvi,   kakor   tudi najboljše   sredstvo rekonvalescentom od vsake bolezni.
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa
proti kašlju, hripavosti, saslinjenosti vedno z najboljšim vspehom rabljeni.
Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka.
Najboljši in najslajši zajutrek, krepča želodec, pospešuje prebuvljenje, nenadomestljiva posebno na one, katerim je kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča.
Ivana Hoffa koncentrirani sladni izloček
za na prtih in plučih bolne, za zastareli kašelj in neduho.
Tisoč |»i i/ii;inj i% vseli delov sveta .je najboljši dokaz zdravstvene vrednosti
Ivan II o f lovila sladnih prei aratov.
Najnovejše zahvalnice.
G. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I.,
Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna: Grabenhof št. 2.
Illa.rorodni gospod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vaš«! zdravstveno pito iz sladnega izlečka Ivana Hoffa ter Vaši llofj'ovi sladni bonboni z<i prsa pri m oje j bolezni izvrstno pomagali. Si daj lahko glasneje govorim, kašelj in bolečina v prsih tui poneliujt: ter se nadejam, da bodrin mogel sko'o Vam na čast zaklicali: Živio plemeniti gosjtod Ivttn Jlof/'!" PrOflim Vits. da mi zopet pošljete 13 sklenie, piva in jeden zavitek Hladnih bonbonov, Znauienujem se odličnim spoštovanjem Trnov no (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882.
Ifliliael l.ovroe, učitelj.
Vasr blagorodje! Prosim Vas, pošljite mi zopet po poštnem povzetji 28 sklenie Vašega izvrstnega Iv. lioflevoga zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in 6 zavitkov Ivan lloilovih Hladnih bonbonov za prsa v modrem papirji Obenem VatH poročam, do sem rsled p/itč/nt/a vnetja in jedno leto trajajočega bljuvanja krvi uže pet let boleha/ na hripavosti iu bedenji v dušniku; odkar pa rabim slatino pivo, se u/.c veliko bolje poČUtini t r upam, da bodem po daljšem uporabljenji popolnem ozdravil; sicer pa, će It! mojo zdravje vsaj tako ostane, kakor je sedaj, sem popolnem zadovoljen i. zdravstvenim vspehom Vašega Iv. Boffovega piva iz sladnega izločka.   Z nnjodličn j^im spoštovanjem Vam vedno udani
i iluaitl Kollot:-.n. /.cmljemerski nadzornik.
Maribor, 27.novembra 1882.
S 'udno pivo iu slatina čokolada me je naglo in popolnem ozdravila od bron-ehialnega katara. Sladni bonboni jako dobro delujejo. Jaz nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete š t 28 sklenie zdravstvenega piva iz sladnega izlečka, 6 zaviikov sladnih bonbonov in 2 zavitka s a dne čokolade. Podpišem so Vam hvaležna in udana
Marija Itaroniea «lu Itlont, rojena grofic* Battliyauy.
llitzing pri Dunaji, v aprilu.
Služben« spričevalo o uporabi J^J '^^'^VS:
nega izlečka od strani c. kr. garnizijske bolnice v Zagrebu št. 98 ter ob opazovanem zdravstvenem učinku lloffovega zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in Hoffove sladne čokolade. Oba izdelka pokazala sta se kot izvrstna zagotovfjajoča sredstva pri rekon-vahsecntih in pri bolnikih na kataru in razdražljivosti dihalnih organov in za prebuvljenje; čokolada pa najboljše nadomestuje kavo pri onih, kateri jo zaradi raz-draživanja ne smejo piti. Čokolada postala je dotičnim jako priljubljen zajutrek, kar se potrdujo na podlagi Opazovanja.
I»r. iHehitz, I>r. Kulser,
polkovni natlzdravnik. polkovni in oddelka zdravnik.
Glavne zaloge v Ljubljani: Peter Lassnik, H. L VVenzel, Mih. Kastner.
-----. - —      — ZJ S----m----- ---- ---- / .
V Kranji: Franjo Dolence; r Celji: Kuplersehinitlt, lekarnar; v h'eki: G. Catti, lekarnar; v Gorici: G. Oistofoletti, c. kr. dvorni lekarnar; v Mariboru: P. Molasek; v
Itnji: Kasimir; r 1'ufji: Monay; v Trstu: lekarnar J. Seravallo in F. S. 1'rinz.
Cene v I. jo i»l; ;m i : Zdravstvo ljane: *» skic niče <>0 kr.
IHuji: Kasimir; r 1'ufji: Monay; r Trstu: lekarnar J. Seravallo in F. S. 1'rinz.
jubliaui: Zdravstveno pivo iz sladnega izlečka: 1 steklenica f><> kr., 13 sklenie G gld. 72 kr., 28 sklenie 14 gld., 58 sklenie 28 gld. — V zavitku iz Ljub-ei.ic.i gld. N2 kr., l.'l sklenie 7 gld. .'52 kr.; 28 sklenie 14 gld. <>() kr., 1*8 sklenie 29 gld. 10 kr. — Koncentrirani sladni  izlečok  1 sklenica  1 gld., skle-— Čokolada it sladnega izlečka a 2 gld. 40 kr., 1 gld. ot> kr. in 1 gld. za '/« Kln- — Bonboni i/, sladnega izlečka za prsa po 60, 30, 16 in 10 kr. za zavitek; pri večjem naročilu popusti se v cenah. (791—11)
Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa.   Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček.
Pravi llollbvi bonboni iz sladnega izlečka »a 1,1 \ modrem zavitka.
l/d .-del j in odgovorni urednik Mokso Ar mi 6.
Ltistuinu iu tisk „Narodne tiskurneu.