OTOCEC - V ponedeljek ob 20. uri bo na Otočcu koncert svetovno znanega ansambla „The Golden Gate Quartet“. Vstopnice za nastop štirih pevcev, ki so peli že v 80 državah na vseh kontinentih, veljajo po 40 dinarjev. ARTIČE - Jutri bodo v prostorih osnovne šole odprli razstavo plastik kiparja samorastnika Petra Jovanoviča. Po razstavi bodo v vasi zakurili kres in naznanili začetek praznovanja dneva vstaje. METLIKA - Danes se bodo sestali delegati občinskega zbora krajevnih skupnosti. Spregovorili bodo tudi o letošnjih delovnih programih krajevnih skupnosti, razdelili pa si bodo tudi denar iz Občinskega proračuna, ki je namenjen za delo KS. Zlasti danes bodo padavine z nevihtami, proti koncu tedna pa se bo vreme izboljšalo in bo zopet toplo. Obletnico vstaje slovenskega naroda bodo v Artičah pri Brežicah v nedeljo počastili z odkritjem spomenika puntarjem, borcem NOV in izgnancem v zadnji vojni. Kmečke upore, vstajo in trpljenje ljudi v izgnanstvu je kipar samorastnik Peter Jovanovič upodobil v deblu Mogočnega hrasta iz krakovske-ga gozda. V Artičah bo ob tej Priložnosti tudi množično zbo-rovanie, na katerem bo govoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Spomenik postavljajo Slovanski oktet, borci II. čete Kozjanskega bataljona in družbenopolitične organizacije kra-fcvne skupnosti Artiče. (Foto: Zupančič) NOVO MESTI JE VAŠA BANKA V POSAVJU ZA OPREMO ŠOLE NA KOZJANSKEM V ponedeljek popoldne se je v Krškem sestal koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa na Kozjanskem. Sprejel je poročilo o' dosedanjih ukrepih in sklepe za delo v prihodnje. Tako bo Socialistična zveza nemudoma začela akcijo za zbiranje pomoči pri kmetih, obrtna zbornica pa pri obrtnikih. Prispevke bodo zbirali tudi mimo obveze, ki jo je sprejel IS SRS, predvsem za nakup opreme za šolo. Ta predlog bo koordinacijski odbor posredoval brežiški in krški občini. To misel L. da Vincija potrjuje tudi razstava »Avtoportreti 1915-1974« Božidarja Jakca v Kostan«*-vici - Predsednik RK SZDL Mitja Ribičič odprl XIX. dolenjski kulturni festival in spregovoril o velikem družbenem pomenu Jakčeve umetnosti „Precej dolgo se nisem mogel odločiti za razstavo avtoportretov, kajti lastno podobo je nekoliko nenavadno razkazovati. Če pa bo ta razstava, ki sem jo hotel prvotno poimenovati „Moj obraz skozi čas“, vzbudila v vas vsaj del tega, kar sem doživljal in izražal s slikami, bom zadovoljen. Upam, da vas ne bom preveč razočaral.” Tako se je mojster Božidar Jakac zahvalil za sprejem na otvoritvi njegove retrospektivne razstave „Avtoportreti 1915-1974“, ki sojo odprli 13. julija v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki in z njo počastili slikarjevih 75 let življenja, jubilej, ki ga Jakac sam „prav nič ne ljubi. Rad bi ga zamenjal za precej manjšo številko, da bi imel čas prihajati v stik z ljudmi in ustvarjati11. Jakčeva razstava v Kostanjevici je prvo dejanje XIX. dolenjskega kulturnega festivala, festivalno plamenico pa jq pred veliko množico ljudi, med katerimi so bili tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Li-dijaSentjurc, podpredsednik republiškega IS Zvone Dragan, predsednik ustavnega sodišča Slovenije dr. Jože Brilej, gostje iz Hrvatske in predstavniki družbenopolitičnega Dolgo je tlela med slovenskimi ljudmi iskra upora proti okupatoiju in 22. julija 1941 je bila vstaja pripravljena že do takšne mere, da so padli na P$atniku,jia cesti med Tacnom in Šmartnim, praznik vser čestitamo vsem Slovencem za dan vstaje! Iz gradiva, ki prikazuje težko pot naših ljudi k svobodi, smo izbrali posnetek brigade »Toneta Tomšiča*4 14. slovenske divizije na pohodu skozi Ribnico v jeseni leta 1943. I---J------—~ 7 |------- ‘ ^ - Ervi streli iz pušk šmamogorske partizanske skupine. Dan vstaje je zato velik delovnih ljudi na Slovenskem, pomnik, ki ne bo nikoli pozabljen. Tudi mi življenja Dolenjske, prižgal predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. O mojstrovi umetniški poti je govoril univ. prof. dr. Luc Menaše, ki je poudaril, da je Jakac eden redkih umetnikov, ki se je z življenjem in delom kar najtesneje povezal s slovensko kulturo in soustvarjal njeno zgodovino. Sam si je krčil umetni- ško pot in ustvaril „neskončen44 slikarski opus.- To dokazuje tudi izbor med 346 avtoportreti, iz katerega je docela razvidna misel velikega L. da Vincija, da „vsak slikar slika predvsem samega sebe44. Menaše pravi: „Ko gledamo umetnika, kakor se je videl sam - v preobrazbah časa in občutij - ko je ohranjal trenutek in vztrajal.. .44, pride do izraza mojstrova lastna misel: „Delaj, oblikuj samo iz sebe, to je edina zapoved, ki drži za vse čase.” Edinstveno likovno doživetje ob Jakčevih lastnih podobah je zaključil večer skladb Modesta Musorgske- ga, ki so jih izvajali Miroslav Čenga-lović (bas), Ueana Bratuž - Kacja-nova (sopran) in Andrej Jarc (klavir), pred koncertom pa je o Jakcu, velikem umetniku, ki ne podlega vplivom modnih struj in zato ni brez družbene odgovornosti in angažma- Dolenjska solidarna! Delovni ljudje vse Dolenjske z delom in prispevki pomagajo zaradi potresa prizadetim na Kozjanskem Akcija, v kateri naj bi vsak zaposlen v naši republiki prispeval od potresa prizadetim prebivalcem Kozjanskega in okolice po 3,5 odstotka svoje julijske plače, je bila ugodno sprejeta med delovnimi ljudmi Dolenjske. OZD in TOZD, predvsem iz družbenih služb, so že nakazale denar na žiro račun, kjer se zbirajo prispevki za pomoč, zaposleni v proizvodnih OZD in TOZD pa so povečini preteklo soboto že delali, izkupiček pa bodo namenili Kozjanskemu. Tudi kmetje in obrtniki ne nameravajo ostati ob strani. Za vso Dolenjsko zadnji vikend ni bil tisti „pravi". Namesto na kopališčih so sc mnogi potili za stroji, iz tovarniških dimnikov pa se dim ni nehal valiti. V Beli krajini so v obeh občinah delali skoraj v vseh proizvodnih delovnih organizacijah. Edino v tovarnah, kjer je večina zaposlenih na letnem oddihu, so stroji mirovali in bodo za Kozjansko delali eno od prihodnjih sobot. Zaposleni v družbenih službah pa so ponekod že nakazali pomoč: 3,5 odstotka svojih osebnih dohodkov. V novomeški občini le nekaj manjših delovnih organizacij v soboto ni delalo. V „IMV“, „Novo-teksu44, „Krki44 in „Novolesu44 pa so zaposleni v soboto delali zato, da bodo z zaslužkom tega dne pomagali prizadetim od potresa. Denarno pomoč so do ponedeljka opoldne že nakazale naslednje OZD in TOZD: Elektro, Zdravstveni dom, „ČZP Dolenjski list44, Dijaški dom Majde Šilc, zavarovalnica Sava Javna skladišča in Industrija obutve. V krški občini so v soboto v solidarnostni akciji „13. julij44 delali skoraj povsod. Tisti, ki niso, bodo to storili prihodnjič. Večina delovnih organizacij v brežiški občini je sobotno delo poklonila Kozjanskemu. Denar so že nakazale naslednje TOZD in OZD; IMV, Dekorles, bol- nišnica, grad Mokrice, Jutranjka, Slovin, Stanovanjsko podjetje, Opekama. Drugi boto to storili v naslednjih dneh. V trebanjski in sevniški občini so prav tako podprli solidarnostno akcijo „13. julij44. V večini OZD in TOZD so delali za pomoč Kozjancem preteklo soboto. Kjer tega zaradi dvoizmenskega dela ali dopustov niso mogli storiti, bodo delali eno od prihodnjih sobot. Neproizvodne TOZD in OZD pa so po večini že nakazale denar - 3,5 odstotka julijskih osebnih dohodkov zaposlenih. Božidar Jakac je sam pospremil prve goste — med njmi vidimo na fotografiji^ tudi Sergeja Kraigheija, Lidijo Šentjurc, Zvoneta Dragana, Jožeta Brileja — in jim razlagal nastanek avtoportretov. ja, spregovorili tudi Mitja Ribičič, ki je med drugim dejal, daje „borba za nacionalno svobodo in socialno pravičnost pri Jakcu vedno pomenila tudi željo in napor za enakopravno uveljavitev umetnosti in kulture v splošnem družbenem napredku.44 D. RUSTJA Trije umrli v globeli Zakaj je šofer avtobusa prepustil krmilo sprevodniku? - To bo pokazala preiskava Zakaj je poklicni šofer, 30-letni Jure Kobctič iz Breznika pri Vinici, 12. julija na progi Zuniči-Čmomelj pri vasi Miliči prepustil krmilo avtobusa, polnega potnikov, sprevodniku, 24-letncmu Radetu Miliču iz Miličev, še ni točno znano. Znano pa je, da se je avtobus skotalil s ceste v 43 metrov globoko globel, kjer je obležal na strehi, in da so v nesreči umrli 46-letni Mojmir Milič iz Črnomlja, 39-letna Zora Milašinovič iz Marindola in sprevodnik Rade Milič, ki je, ne da bi bil usposobljen za vožnjo avtobusa, tega vseeno vozil. Za Jurija Kobetiča je preiskovalni sodnik odredil pripor. Preiskava bo pokazala, kaj se je zgodilo v Miličih, le 80 metrov dalje od avtobusne postaje. Po vožnji po klancu navzdol je avtobus zapeljal na desno bankino, od tam pa zdrsnil po strmini v globel. Razen treh smrtnih žrtev sta sc med prevra- čanjem avtobusa poškodovali potnici Milenca Milič in Irenca Šprajcer iz Črnomlja in so ju odpeljali v novomeško bolnico. Stari sta 10 oz. tri leta. Laže se je poškodoval tudi Jurij Kobetič, ki je namesto za volanom sedel na potniškem sedežu. B. P. Zaupanje - pot k sodelovanju Ker je dosedanji sekretar medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko Ludvik Golob prevzel novo službeno dolžnost, so na zadnji seji člani omenjenega sveta na predlog svoje kadrovske komisije in po potrditvi vseh štirih občinskih konferenc ZKS na Dolenjskem izvolili za novega sekretaija uglednega družbenopolitičnega delavca, doslej tajnika črnomaljske občinske skupščine, Lojzeta Šterka. Obenem so se zahvalili Ludviku Golobu za požrtvovalno in uspešno delo ter mu v spomin poklonili sliko. Na omenjeni seji, ki je bila 10. julija, so ocenili družbenopolitične in ekonomske odnose v dolenjski re-giji. Sprejeli so tudi vrsto sklepov za j^ŠlI odpravo slabosti, za posamezne naloge so določili nosilce in časovne roke. Ko so govorili o novem delegatskem skupščinskem sistemu, so S ugotovili, da so se novi odnosi zlasti ..nr.. črnomaljski že kar uvelja- W!mk vili, kljub temu pa je povsod še vrsta S slabosti. Zlasti se kažejo slabosti, ker sta sindikat in SZDL doslej pre- mfr* Jm malo ali pa nič storila za izobraževanje delegatov. Zato sc na sejah ob- Nfe?-‘ činskih skupščin dogaja, da posa-mezni delegati trmasto vztrajajo pri svoiih stališč ih in ne morejo ali pa K nočejo videti čez plot svoje krajevne skupnosti Zato bo potrebno z izo- braževanjem delegatov pohiteti. \ aP Lojze Šterk je med drugim dejal, i da se položaj delovnega človeka še M marsikje ni prav nič spremenil. Tudi jf X.'f TOZD, vsaj nekatere, še niso prav ■HHB S. HHHI Lojze Šterk - novi sekretar zaživele. Krivdo za to pa nosijo predvsem skupne službe OZD, ki se ponekod čvrsto borijo za stare odnose, ker sc ljudje v njih bojijo, da bodo izgubili nekdanjo oblast. Kar ne morejo se sprijazniti s tem, da one nimajo več odločitev v svojih rokah, ampak da so v službi TOZD. Spregovorili so tudi o enotnosti v dolenjski regiji Poudarili so, da je treba dosedanje slabosti na tem področju kar najhitreje odpraviti, saj imajo ,rse občine zaradi neenotnosti veliko izgub. Pri boljšem sodelovanju med dolenjskimi občini pa naj bo vodilo predvsem medsebojno zaupanje. Brez tega tudi boljših odnosov in boljšega sodelovanja ne bo. To pa je nujno predvsem zaradi planiranja. Vse načrte TOZD, OZD, krajevnih in interesnih skupnosti naj bi uskladili najprej v občinskem, nato pa še v regijskem merilu. Le tako bo lahko Dolenjska enotno nastopala. Ludvik Golob je še posebej poudaril pomen uveljavljanja novih odnosov v TOZD in krajevnih skupnosti „Če ne bomo bitke izbojevali prav v teh osnovnih celicah naše družbe, potem ne bomo uspešni,44 je dejaL Prav zato bo treba odločno odstraniti vse tiste, ki se upirajo uveljavljanjem novih odnosov, in pomagati takim, ki po poti napredka prepočasi korakajo zaradi neznanja. B. PODOBNIK Mojster Božidar Jakac, dr. Luc Menaše in Mitja Ribičič, fotografirani v Lamutovem likovnem salonu v soboto, preden je bila v salonu odprta Jakčeva razstava avtoportretov ob 75-letnici umetnikovega rojstva. (Foto: Splichal) »Slikar slika predvsem samega sebe!« Lojze Šterk, novi medobčinski sekretar ZKS za Dolenjsko - Položaj delavcev se ponekod še ni spremenil - Odstraniti zaviralce tedenski mozaik Sovjetska vesoljska ladja „Sajut 3“ je ostala nepoškodovana kljub temu, da je bila izpostavljena močnemu sončnemu žarčenju, nastalem po velikanskih eksplozijah na Soncu. To so sporočili v Moskvi in pristavili, da je bila. prvič neka vesoljska ladja izpostavljena učinkom sončnih eksplozij. Medtem pa so v Parizu proslavili državni praznik na čisto nov način. Namesto velike tradicionalne vojaške parade oklepnih vozil in letalstva na Elizejskih poljanah so na ukaz predsednika Giscarda sodelovale na paradi le pehotne enote in to med Bastiljo, kjer se je' začela francoska revolucija, in Trgom revolucije. Za ta korak se je novi francoski predsednik odločil iz dveh vzrokov: da bi prihranil pri denarju (parada oklepnih vozil in letalstva je draga reč) in da bi pokazal na tesnejšo zvezo med francosko revolucijo in njenimi tradicijami (ko je namreč ukazal, naj bo parada med Bastiljo in Trgom revolucije in ne na širši, pa zato bolj mondeni aveniji Elizejskih poljan.) Praznik so imeli tudi v družini argentinskega industrialca in poslovnega človeka Herberta Pika, direktorja argentinske podružnice Mercedesa. Pripadniki mestne gverile, takoimenovani tupamarosi, so ga namreč izpustili potem, ko je njegova družina zanj plačala doslej še neznan znesek odkupnine. Gverilci so namreč zahtevali, da družina ne sme objaviti, koliko denarja so prejeli za njegovo izpustitev ... Medtem pa je moral posredovati sam avstralski premier Whitlaw, da so izgladili spor, nastal med slovitim pevcem Frankom Sinatro in avstralskim tiskom ter sindikati Med turnejo slovitega pevca po Avstraliji (Sinatra se je sicer pred časom že umaknil iz javnega življenja, pa se je očitno premislil in začel znova nastopati) je prišlo namreč do spopadov med njegovimi telohranitelji in novinarji. Te so kasneje podprli tudi sindikati, iz česa se je porodil velik hrup. Sinatra je zagrozil, da bo prekinil turnejo, nakar ga je sprejel avstralski premier in zgladil spor... Koliko temeljnih enot? Najboljše varčevanje je večja proizvodnja Kmetje so trmoglavi. Ne marajo svoje zadruge. Tistim, ki nočejo sodelovati, ne bi smeli dati volilne pravice. Take očitke smo slišali pred letošnjimi spomladanskimi volitvami. Če odštejemo volilno pravico, pa jih slišimo še zdaj. Navadno pa niso nič manj trmoglavi tudi tisti, ki to očitajo kmetom. j::1#-??!?:? V nekaterih kmetijskih organizacijah se delovni kolektivi, oziroma njihova vodstva, in kmetje ne morejo prav sporazumeti. V zadrugi - ime ni važno, ker je podobnih več — so leta nazaj trdili, da imajo pri kmečki proizvodnji oziroma kooperaciji izgubo. Ko so si kmetje izbojevali temeljno zadružno enoto in so lani uspešno gospodarili v njej, pa bi jim delovni kolektiv rad pobral del ostanka dohodka (dobička). Drugod bi radi prepustili kmetom le skrb zkooperacijo in ne tudi odkupa TELEGRAMI DUNAJ - Predsednik avstrijske vladajoče socialistične stranke in kancler dr. Kreisky je izjavil, da njegove stranke pogovori o koaliciji za sestavo nove avstrijske vlade ne zanimajo. Vladajoča socialistična stranka namreč računa, da bo tudi na splošnih parlamentarnih volitvah leta 1975 dobila potrebno večino. VVASHINGTON - Pravni odbor predstavniškega doma ameriškega kongresa se bo ta teden sešel na javnem zasedanju, na katerem bo odločil, ali naj v zvezi z afero Watergate priporoči predstavniškemu domu, da sproži postopek za odpoklic predsednika Nixona. BUENOS AIRES - Predsednika Mehike in Peruja Luis Echeverria in Velasco Alvarado sta se sešla v Limi, da bi preučila položaj v Latinski Ameriki ter da bi okrepila prizadevanja za usklajevanje politike demokratičnih vlad na tem območju. in zato potrebnih sredstev. Kjer so kmetje vztrajni, se tožijo tja do ustavnega sodišča. Drugod pa se izogibajo zadruge. Za kmete je še slabše tam, kjer nimajo temeljne zadružne enote, ampak je baje zaradi varčevanja pri stroških vsa zadruga le ena taka enota. Kmetje so se baje strinjali s tako ureditvijo. Pravo merilo za to, če se res strinjajo, pa je, ali so tudi člani take zadruge. Kdor se strinja, gotovo nima vzroka za to, da ne bi bil član. Kako je potem tam, kjer je med člani zadruge le peščica kmetov? Večji kmetijski kombinat ima 18 temeljnih organizacij združenega dela, a od teh je za kmečko kooperacijo le ena. Kombinat zajema območje treh občin in kmetov je več kot vseh zaposlenih na njem, pa so jim vzlic temu prisodili ali nasvetovali le eno temeljno organizacijo. Kmetijska proizvodnja na družbenih zemljiščih je razdeljena na pet takih organizacij, čeprav jih več opravlja enake dejavnosti. Zakaj potem ne sme biti več temeljnih organizacij za kmečko kooperacijo? Ali delavcem ni treba varčevati pri upravljanju in gospodarjenju enako kot kmetom? Dve manjši kmetijski zadrugi sta — morda zato, ker nobena ; t y NIKOZIJA — Predsednik Cipra, nadškof Makarios je Se živ, čeprav ta trenutek ni znano kje je in pod čigavim varstvom — Na sliki v razgovoru s Tanjugovim dopisnikom junija letos. Ciprska nacionalu* garda, ki je pod poveljstvom grških oficiijev izvedla državni udar, je medtem imenovala novega predsednika republike. To je Nikolaj Sampson, izdajatelj časnika ,,Maki“ in eden izmed voditeljev tajne organizacije EOKA, ki je že leta in leta poskušala strmoglaviti predsednika Makariosa ter Cipef priključiti Grčiji. (Iz zadnjega PAVLIHE) PAV l/S/ MA I Mi imamo počitniški dom v Portorožu! Mi ga imamo pa kar v pisarni... ni hotela zaostajati za drugo -za dejavnosti na kmečkih posestvih ustanovili temeljni zadružni enoti, za družbene obrate pa temeljni organizaciji delavcev. Zaradi tega jim ni bilo treba zvišati marže pri odkupu, da bi pokrivali večje stroške. Odkupujeta vsaj po enaki ceni kot sosednje kmetijske organizacije, če ne celo po višji, za odkup pa je dobro poskrbljeno. Tam imajo skoraj vsi kmetje temeljno zadružno enoto za svojo zadrugo. Proizvbdnja je dobro organizirana, odkup pa raste, zato je moči pokrivati vse stroške z malo maržo. V zadnjem času je veliko kritike na račun tistih gospodarskih organizacij, ki so se le preimenovale v eno temeljno organizacijo. Će je treba v industriji približati samoupravljanje delavcem tako, da se ustanovi več temeljnih organizacij, bi to naj veljalo tudi za kmete. Po predpisih in ustavi sicer velja, toda ti še niso uresničeni. Po čigavi krivdi ali zaradi čigave trmoglavosti? Ali niso bolj trmoglavi tisti tehnokrati, ki kmetom nočejo priznati njihovih zakonitih pravic, kot tisti kmetje, ki jih zahtevajo ali zavaračajo neenakopravno sodelovanje „z zadrugo“? JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled S sprejetjem novih ustav — katerih določila pomenijo bistven vsebinski premik na razvojni poti samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov — smo se zavestno odločili za odgovoren proces spreminjanja temeljnih odnosov naše države. Ta proces rpora biti skladen, saj bo le tako žare? učinkovit. PRed namige sedaj trajna naloga: uresničevanje določil, ki smo jih sprejeli z novimi ustavami. • Prejšnji teden (v torek) je bila pri republiški konferenci SZDL Slovenije prva seja republiške koordinacijske komisije za izvajanje ustave - ta komisija (ki jo vodi Mitja Ribičič) bo usmerjala, spodbujala in koordinirala delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij s CK ZKS na čelu ter vseh samoupravnih subjektov v celotnem procesu izvajanja ustavnih načel. Izvajanja ustave je dolgotrajen proces — je v uvodnih besedah na seji te komisije poudaril član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Igor Uršič. Ta proces moramo izvajati organizirano ter usklajeno, nikakor ne kampanjsko, marveč povezano z vsakodnevnimi nalogami v vseh okoljih, na vseh področjih dela. Sklenjeno je, da bi morale biti do konca meseca ustanovljene pri vseh komitejih občinskih konferenc ZK posebne komisije, ki bodo usmerjale in koordinirale dejavnost pri izvajanju ustave v občinah oziroma v temeljnih družbenih samoupravnih celicah. Ustanavljanje teh komisij - je še poudaril Igor Uršič — pa ne zmanjšuje odgovornosti članov družbeno-političnih organizacij, skupnosti in vseh samoupravnih subjektov pri spreminjanju družbenih odnosov v skladu z novimi ustavnimi načeli. Republiška koordinacijska komisija, v kateri so predstavniki vseh dVužbenih dejavnikov na republiški ravni, bo delala po delovnih skupinah za posamezna področja konstituiranja novih sa- moupravnih odnosov: sklenjeno je bilo, da bo še ta mesec komisija obravnavala konstituiranje ter položaj samoupravnih interesnih skupnosti v Sloveniji. Dan pred tem (prejšnji ponedeljek) je bil na CK ZKS tudi sestanek z direktorji - komunisti petdesetih največjih organizacij združenega dela v Sloveniji — govora je bilo o izvajanju ^cijsteg^ pi^rania CK ZKS oziroma o konkretizaciji kongresnih sklepov. Kot so poudarili, je na temelju ocen o uresničevanju ustavnih določil v posameznih delovnih okoljih treba začeti konkretne akcije Odgovorno izvajanje ustave za spreminjanje družbenih odnosov in za izvajanje ustavnega načela — po katerem morajo-delavci razpolagati s pogoji in rezultati Črtu. S predlaganimi zakonskimi spremembami (gre za tri nove zakone) naj bi se stopnje za vse depozite ter prispevki za ta namen zvišali enakomerno — za 60 odstotkov. Tako bomo zbrali potrebna denarna sredstva ter si zagotovili kontinuirano gradnjo energetskih objektov. Tudi zvezni izvršni svet se je prejšnji teden odločil za sprejem nekaj pomembnih novih zakonov — pri tem predvsem omenimo, da se je ZIS odločil sprejeti dopolnitve zakona o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev za organizacije združenega dela. Predlagane dopolnitve predvidevajo možnost, da bi se TOZD, ki nimajo zagotovljenih trajnih obratnih sredstev, okoristile tudi s siceršnjo lastno akumulacijo (seveda na predpisan način). Vprašanje zagotavljanja trajnih obratnih sredstev je za vse naše gospodarstvo, kot vemo, zelo pereče - pa je torej nujno, da ga ustrezno zakonsko dopolnimo. V prvem polletju letošnjega leta so sc življenjski stroški (če jih primerjamo z lanskim decembrom) v naši republiki zvišali v povprečju za 5,8 odstotka. lastnega dela. Odgovornost direktorjev de- Takšen je izračun, ki ga je republiški zavod za sta-lovnih organizacij je bila pri tem določno tistiko pripravil komisiji za presojo skladnosti sa-poudarjena: direktorji so po svoji funkciji moupravnih sporazumov o delitvi dohodka in sred- tudi družbenopolitični delavet ter so odgo- *tev ,za oscbne dohodke - ta komisija pa občasno, . r. ..... . °. kot je znano, „dovoljuje ustrezno zviševanje kal- vorni za izvajanje politike ZK in za uresm- kuiativnih osebnih dohodkov (KOD) organizacijam čevanje ustave - je dejal član izvršnega ko- združenega dela. miteja CK ZKS Miran Potrč. Zato se morajo enakopravno in odgovorno vključevati delo ter akcije partijskih organ kacij. Republiški izvršni svet je na svoji seji prejšnji ponedeljek že obravnaval ter sprejel nekatere zakonske predloge za financiranje elektrogospodarstva (o tem je bilo, kot smo poročali, na zadnjem zasedanju republiške skupščine precej govora in kritičnih opozoril), tako da bo zagotovljen dotok denarja za nujno graditev vseh tistih elektroenergetskih objektov, ki jih imamo v republiki že v na- Omenjena komisija je zasedala sredi prejšnjega tedna (v četrtek) ter je po izčrpni razpravi - v kateri ni manjkalo tiuli pomislekov o tem, ali je takšen statistični izračun naraščajoče draginje zares točen ali ne - sprejela sklep, da bodo OZD Eodpisniee samoupravnega sporazuma o delitvi ta-oj po uradnem dovoljenju lahko povečale skupno maso sredstev, namenjenih za osebne dohodke po delovnih organizacijah: to povečanje KOD (revalorizacija torej) naj bi znašalo ojmmjenili 5,8 odstotka. Seveda bo SDK preverjala ob pregledu polletnih izračunov delovnih organizac ij, koliko so se le-te držale dovoljenega zviševanja OD svojih zaposlenih. tedenski zunanjepolitični pregled Ciper je v začetku tega tedna doživel svoj črni ponedeljek, ko je vojska — nacionalna garda Cipra — izvedla državni udar. Po prvih poročilih, da je predsednik repuDlike Makarios izgubil življenje, so prišfe razveseljive novice, da je ostal živ. Kje je, kdo ga varuje in kakšna bo njegova usoda, je v tem trenutku nemogoče povedati — kakor je za zdaj še nejasno, če je državni udar v celoti uspel ali ne. Z otoka prihajajo namreč še vedno nasprotujoča si poročila o bojih med pripadniki uporniške nacionalne garde, ki jo vodijo grški častniki, in Makariosu zvestimi enotami policije. Zato pa ni nobenega dvoma, kdo je izvedel udar in zakaj: to so storili grški častniki, poveljniki ciprske nacionalne garde, ob odkriti pomoči Aten. Cilj: pripojiti Ciper Grčiji in tako končati neodvisnost te otoške države. Državni udar na Cipm predstavlja eno najbolj odkritih vmešavanj v notranje zadeve suverene države in očitno kršitev neodvisnosti ter ozemeljske nedotakljivosti. Ciper je drugi Čile. Zgodovina, bolje rečeno ozadje dogodkov tega tedna, je mučno. Ze med bojem proti Britancem, ki so imeli otok v oblasti, se je kmalu po drugi svetovni vojni na Cipru razvilo močno gibanje za neodvisnost, ki pa je bilo razdeljeno glede na končni cilj in smoter. Del bojevnikov je bil namreč za samostojnost in neodvisnost svoje dežele, del pa za priključitev h Grčiji. Te razlike so ostale še dolgo in so se ohranile tudi še po razglasitvi neodvisnosti pred petnajstimi leti. Makariosov nekdanji sobojevnik iz časov skupnega boja proti Britancem (ko je šlo zgolj za osvoboditev izpod kolonialnega jarma), general Grivas se je kmalu odločil za odkrit boj: umaknil se je v ilegalo in si z vsemi silami prizadeval, da bi dosegel svoj veliki cilj - priključitev Cipra k Grčiji. V tem boju je resnično segal po vseh sredstvih, med drugim so njegovi somišljeniki pripravili celo atentat na predsednika Makariosa, ki pa k sreči ni uspel. Toda zgodovina otoka, vsaj njen novejši del, ni samo zgodovina boja prebivalcev Cipra za neodvisnost, oziroma priključitev k Grčiji. Tu je namreč še izredno pomemben vidik: stara nesoglasja med pripadniki grške in turške narodnostne skupnosti. Ta nasprotja so bila tako zelo velika, da so od časa do časa na otoku divjali med enimi in drugimi hudi boji in šele prihod mirovnih sil Združenih narodov je za silo pomiril duhove, čeprav seveda nikakor ni mogel izbri- sati tudi vzrokov, zaradi katerih so se boji začeli. Predsednik Makarios, ki je Ciper pripeljal v veliko družin® neuvrščenih, je zaman skušal najti pravo pot med zahtevami skrajnežev ene in druge etnične skupine. Turška je, denimo, ter jala zase avtonomijo, čemur pa so seveda Grki na otoku zelo nasprotovali. Nesoglasja med ciprskimi Grki in Tuiki imajo svoje koie-nine tudi v različnih ekonomskih osnovah ene in druge narodnostne skupnosti. Pomemben mednarodni vidik dogajanj na Cipm pa je tale: državni udar predstavlja novo nevarno žarišče napetosti v tem delu sveta in sicer ravno Cipru nutku, ko so na Bližnjem vzho; du začeli z resnimi napori, da bi ustvarili pogoje za začetek mi” rovnili pogajanj. V Sredozemlju so razen tega ves čas prisotni tudi ameriški sovjetski interesi, otipljivo izraženi v ladjevjih obeh dežel. In razen tega: ciprski dogodki so izjemen nauk, da je svobodo ljudstva in neodvisnost tet samostojnost države treba vselej varovati, da so vselej na delu mračne sile reakcije. Po Čilu je Ciper že drugi veli* ki opomin v razmeroma krat' kem času. Opomin, ki priča, ^ * je dandanašnji cena svobode tfi samostojnosti zares velika, & pa jo je treba plačati, kaj0 edino tako je mogoče v tefl1 svetu, ki je prijazen in mir0, ljube n v nekaterih delih samo na videz - ostati suveren in nedotakljiv. TELEGRAMI BRUSELJ - Ministri za finan**’, in za kmetijstvo držav članic EGS i ' proučili poglavitne gospodarske ; bleme, s katerimi se ubada ta skup” nost devetih držav. Ministri za kn>®j tijstvo so razpravljali o zasičeno5* j območja EGS z govedino. DosMJ ; namreč ne pomnijo tolikšne prcn*' i sičenosti trga z govejim mesom. .k ALEKSANDRIJA - Predseduj I Sadat sc je sestal s finančnim n**1*, strom ZDA VVilliamom Simonom. je na uradnem obisku v Egiptu* začetku avgusta bo Sadat odposlal VVashington zunanjega mini j"1; lahmija, ki se bo pogovarjal s K" Singerjem o Bližnjem vzhodu. Člani društva šoferjev in avtomehanikov iz Brežic so v soboto slavili spomin na prvo akcijo parti-Zanskih motoriziranih enot v Sloveniji. Z več kot sto vozili so v koloni krenili iz Brežic proti Krškemu in nazaj. Popoldne so preživeli na Gorah. (Foto: M. Jaranović) VODA V TETRAPAKU Čiste higienske vode še ni na jpnogih železniških postajah, bencinskih črpalkah, na športnih igriščih in drugih javnih mestih. To pomanjkljivost je skle- odpraviti kolektiv lozniške VISKOZE, ki bo začel dajati na jugoslovanski trg pristno svežo ui zdravo domačo vodo v tetrapaku oziroma v plastičnih ovitkih- Taka voda bo uporabna mesec dni. Pravijo, da bo cena dokaj nizka in voda zajamčeno zdrava. Predvsem, ob sobotah in nedeljah je v mirenskem bazenu izredno živahno, saj pride ponavadi več kot petsto gostov, ki jih privabita lepa narava in urejeno kopališče. Na sliki: stalni gostje mirenskega bazena so otroci, ki se v prijetni vodi namakajo po cele ure. (Foto: Z. Kramar) V nedeljo popoldan so se v Dolenjskih Toplicah pomerili slovenski in hrvaški skakalci v vodo za pokal Keber-Hosta. S tem so počastili spomin dveh najboljših slovenskih skakalcev, ki sta se smrtni ponesrečila v prometni nesreči. (Foto: S. Mikulan) Vreme je kot pripravljeno za kopanje, toda nekateri že mislijo na zimo in skrbijo za drva, ki so se od lani podražila. V skladišču lesa KGP Snežnik v Kočevju naložijo na vagone poleg drugega tudi kakih 60 m3 div, ki so v glavnem namenjena izvozu. (Foto: F. Brus) Za dobro počutje stanovalcev Videti je, da bomo odslej v organizirani, družbeni gradnji gradili več stanovanj, kot smo jih v zadnjih letih. Gradbinci si želijo v takšni gradnji čim večje površine in čim večje število stanovanj osredotočenih v samostojnih soseskah. To omogoča boljšo organizacijo dela in vpliva tudi na pocenitev stroškov. NOVO MESTO: na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 447 pra-*Cev, starih od 6 do 12 tednov, in 24 prašičev, starih od 3 do 5 mesecev. Prodanih je bilo 294 prašičev, Cene pa so bile v primeri z zadnjim ^jniom nespremenjene. Kupci, povečini iz domače občine, so morali mlajše prašičke odšteti od 280 do ^‘0 din in za starejše od 430 do 650 urn. BREŽICE: na sobotni sejem je »o pripeljanih do 3 mesece starosti -n Pr^>čev, nad 3 mesece starih pa 2n so Pr°dali 448, in sicer po rpi*o.lna^ev kilogram žive teže, sta-JMh pa 23 p0 Ig dinaijev kilo- robe, ko bi se dogovorili za normative, ki bi določali, koliko zelene površine in koliko prostora za otroška igrišča bi moralo odpasti na eno družino v strnjeni gradnji. Vedno večji problem so tudi parkirni prostori in garaže. Tudi o tem bi kazalo skleniti dogovor, koliko naj jih bo. Zazidalne načrte za strnjeno gradnjo sprejema skupščina, bodoči stanovalci takrat še ne vedo, da bodo tam stanovali, in med javno razgrnitvijo načrtov ne kažejo zanimanja zanje. Prav zato bi morala občinska skupščina takšne načrte sprejemati toliko bolj pozorno. M. J. oziroma posojili, če ni dobrih in jasno napisanih utemeljitev. Prav pri načrtih se bistveni napredek lahko zameštra. Po politični in hkrati gospodarski plati pa se metliško gospodarstvo tudi premalo resno zavzema za integracije. Pridobivati poslovne partnerje tudi zunaj občinskih meja je za marsikoga še neznanka. Več bo treba narediti za zaposlovanje moških, kajti Metlika ima že zdaj zaposlenih več žensk, kot je poprečje v Sloveniji, moški pa morajo za kruhom drugam. Tudi kvalificirani odhajajo in to se utegne maščevati, kajti kadrovska zasedba še daleč ni zadovoljiva. Najbolj napak pa bi bilo zadovoljno brundati ob zdajšnjih poslovnih rezultatih, kajti čez noč se lahko vse obrne. Veliko podjetij je namreč odvisnih od uvoza reprodukcijskega materiala. R. B. Graditi bolj pretehtano Se integracije Takšna obsežna načrtovalna naloga pa ni»niti najmanj tako preprosta, kot se lahko zdi na prvi pogled. V stanovanjski soseski, v kateri bo živelo 400, 500 ali celo 700 družin, je treba predvideti veliko stvari. Pouk, ki ga lahko potegnemo iz dosedanjih takšnih gradenj v Novem mestu, je predvsem ta, da stanovalce v stanovanjskih soseskah strnjene gradnje preveč utesnjujemo. Zelene površine in prostor za otroška igrišča so tu še vedno osnovni problem. Ne bi bilo na- Za osem večjih kolektivov metliške občine je v letošnjem letu značilno to, da imajo za polovico več realizacije kot v tem času lani In ta uspeh so dosegli z mnogo manjšimi stroški in z boljšo organizacijo dela ter z večjo produktivnostjo. Predvsem velja to za BETI, saj predstavlja ta kolektiv nad polovico vsega občinskega gospodarstva. Kmetijski kotiček Primeren čas za kisanje Da bi bilo kisanje krme zares uspešno, velja upoštevati ne-atera priporočila glede časa in načina tega dela. Različne rastline imajo namreč dokaj različne zahteve glede sili- Čil^3 korVzo’ k* Je ena najvažnejših krmnih poljščin, je zna-je za siliranje najbolj primerna takrat, ko so njeni Pednji Usti že orumeneli, stroži pa toliko razviti, da imajo ,je kašaste vsebine. Isto velja za siliranje sončnic in sirka, je v naših krajih sicer redek primer, ko S° rast^ne> ki J**1 Je težko silirati, saj vsebujejo veli-peljakovin in so zato bolj občutljive za delovanje masleno-van'nS baterij. Pri siliranju je namreč cilj pospešiti delo-zeiv rn*ečno^slinskih bakterij, saj edino mlečna kislina kon-, *ra krmo tako, da je užitna in okusna. Spoznamo jo po ni .m vonju- povili6 *ažje okisamo tako, da jih poprej ovenimo, s čimer sDo K**10 količino sladkorja v rastlinah in s tem zboljšamo posobnost 23 siliranje. Laže pa jih okisamo tudi tako, da jim ^od* h'®010 silažno koruzo (dva dela koruze na en del detelje), mlad ° *avnamo tU(li Pr' siliranju travniške krme, zlasti če je koru’ ^ x ta*co izognemo možnim nevšečnostim. S b° syJ^^P^me^amo v razmerju 1:1, potem lahko upamo, da PravTi!6 sf^ža ne b° kvarila, je treba ravnati po nekaterih Poln' • SUirati Je tre^)a samo čisto in nepokvarjeno krmo. Va^n^e,t?Je silosa naj poteka hitro in brez zastojev. Posebno ^ Je silažo sproti močno tlačiti, da se iz nje iztisne zrak, vremne7g°čiti dostop zraka v času vrenja. Značilno je, da ČilnoCn r ^azmerc: sonce, dež in toplota zraka, lahko odlo-Časa /P J° na kakovost krme za siliranje. Če je vreme dalj poč.,.cP°» k° kisal zagotovo bolj uspela, kot če dežuje, zato Kajmo na primeren trenutek. Inž. M. L. EfrSBBmuMiin 0 t * * * * i I S 4 5 1 Če je BETI na zeleni veji, se vsej metliški občini pozna Senčna stran metliških uspehov pa so stabilizacijski programi v organizacijah združenega dela in dobro programiranje občinskega razvoja. Te stvari ne gredo tako od rok, kot bi morale iti. Vse teže je posameznim organizacijam združenega dela ali TOZD prodreti pri bankah ali skhidih z investicijskimi načrti ' Namesto na dopust Dopust „Oprostite, utrujen sem, zaspan," se je opravičeval delavec v nekem metliškem podjetju, ko ga je njegov predstojnik zalotil pri spanju za strojem. In takih utrujenih in zaspanih je mnogo, ne samo v Metliki. Opravičevanje je bilo iskreno, saj delavcu polproletarcu zares lahko verjamemo, da je utrujen, zaspan. Potreben je počitka, nekajtedenskega letnega oddiha na morju ali v gorah, proč od svojega doma, kmetije in nenehnega dela. Žal pa se vse premalo zaposlenih zaveda pomena dopusta. Za mnoge, predvsem polproletarce, pomenijo dnevi letnega dopusta le dneve, ko ni treba hoditi v tovarno, pač pa lahko postore kar največ na kmetiji. Rjavp barvo si pridobijo ob trdem delu na njivi ali na travniku. Polproletarci, ki jih je med zaposlenimi na Dolenjskem največ, še vse prepogosto mislijo, da so počitniški domovi na morju in v gorah rezervirani le za mestne ljudi, take, ki se med dopustom nimajo kam dati Drugače si pač ne moremo razlagati podatkov, da bo vse premalo delavcev iz Beti in Novoteksa v Metliki preživelo dopust v počitniških domovih. Pa čeprav je oskrba v teh domovih zelo poceni. Le 40 dinaijev na dan velja v Betinem počitniškem domu v Seči pri Portorožu, pa vseeno je v domu za drugo polovico avgusta še vse nezasedeno. Kaže torej, da se bodo mnogi po dopustu vrnili na delo - utrujeni B. P. Potrebna pomoči Na prvih zasedanjih novih občinskih skupščin v Kočevju in Ribnici, verjetno pa tudi drugod, se je pokazalo posebno še pri glasovanju o novih cenah pitne vode, da so stališča delegacij krajevnih skupnosti občinskih središč prav nasprotna s stališči delegacij in delegatov ostalih krajevnih skupnosti ali zbora združenega dela. Tako sta delegaciji KS Kočevje in KS Ribnica dobili v načelu enaka navodila na sestanku delegacij, naj glasujeta proti podražitvi Vendar je na seji skupščine oziroma zbora delegacij KS Kočevje uskladila svoje mišljenje in glasovanje z drugimi delegacijami, delegacija KS Ribnica pa je glasovala proti podražitvi. Ze na sestanku obeh delegacij je bilo izraženo prepričanje, da za sestanek ni dovolj le pismeno pojasnilo predloga o podražitvi, ampak da bi moral priti nekdo od občinske skupščine ali delovne organizacije HYDROVOD pojasnjevati še nekatere zadeve in dajati odgovore na vprašanja delegatov. Res je, da občinska skupščina in posamezna delovna organizacija nimata niti dovolj ljudi niti drugih možnosti, da bi pošiljala na sestanke vseh delegacij svoje ljudi. Prav pa je, da bi le prihajali - seveda na vabilo delegacij - vsaj na sestanke večjih delegacij odgovorni ljudje, ki bi delegatom pojasnili nejasnosti. Potem bo namreč na občinskih sejah krajša razprava, prihranjen bo čas drugim delegatom, pa tudi „opozicije41 delegatov občinskih središč ne bo, saj bodo vse nejasnosti odstranjene še pred sejo skupščine. J. P. , — 2e pvi ict smo vsi za to, da se omenjeni problem reši, vendar ni še nič urejenega! - Predlagam, da pokličemo problem na odgovor, ker se ni rešil! (Karikatura: Marjan Bregar) vredno Iz Crvene zastave smo dobili sporočilo: „1. julija letos smo v Zagrebu začeli delati Fiat 132 GLS. V zagrebški tovarni Crvene zastave bomo že letos naredili 1500 avtomobilov, v naslednjih štirih letih pa po 3000 avtomobilov. Fiat 132 GLS je plod dolgoročnega sodelovanja med torinskim Fiatom in Crveno zastavo. Tovarna je vredna 44,2 milijona dinarjev, sprejemamo pa že dinarska in devizna vplačila. “ Lahko bi bila vest kot vsaka druga, če ne bi njena vsebina imela vse tragike današnjega avtomobilskega trenutka. V času, ko se zaradi pomanjkanja nafte po vsem svetu preusmerjajo na majhne avtomobile, smo pri nas začeli delati 1800-kubični avto, ki tudi po ceni ni dostopen povprečnemu žepu. Avtomobili Zaradi izredno visokih cen, zaradi splošne inflacije in zaradi svetovne energetske krize bo gotovo tudi v Jugoslaviji padlo zanimanje za avtomobile. To naše tovarne že zdaj čutijo pri manj sodobnih modelih, ker jim ostajajo v skladiščih. Nasploh bo prodaja težja, ker bodo v naših tovarnah po ocenah strokovnjakov že letos naredili nekaj tisoč avtomobilov več, kot jih bodo lahko prodali. Prav zato se zdi tudi odločitev o novem, dragem in velikokubičnem modelu pri Crveni zastavi slaba. Tudi če bo ta avto šel dobro v promet, bo nedvomno zmanjšal prodajo drugih Zastavnih avtomobilov. Kdor misli, da je prodaja avtomobilov v tem času konjukturen posel, si lahko ogleda množico avtomobilov okrog novomeške IMV. Podobno je tudi pri drugih jugoslovanskih proizvajalcih avtomobilov. Zares je nelogično, da zmečemo toliko prepotrebnega denarja za najrazličnejše vrste vozil - imamo namreč tudi množico predstavništev in konsignacij -pri tem pa capljamo daleč za Evropo, ker delamo in uvažamo zvečine velike ali srednje avtomobile, majhnih, kakršna sta recimo fiata 126 ali 127, ki sta tudi sorazmerno poceni, pa nimamo. . DOLENJSKI LIST IO MMMIMUMAJfcV IMA KONCEPT RAZVOJA V ponedeljek so vsi zbori sevniške občinske skupščine dopolnili 15 amandmajev občinskega izvršnega sveta na koncept srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Posavja. Z bogato, marsikdaj tudi polemično razpravo so delegati sklenili več kot mesec dni trajajočo razpravo v vseh 11 krajevnih skupnostih v občini. Sprejete pripombe bodo morali uskladiti z ostalima posavskima občinama, ki sta koncept že sprejeli brez posebnih pripomb. Delegati in občani sevniške občine so izrazili veliko pripravljenost 2a regijsko in tudi širše sodelovanje. USTANOVLJENA SKUPNOST Uporabniki železniških in luških storitev skupaj z delavci železniškega gospodarstva Ljubljana in luke Koper zaključujejo veliko družbenopolitično akcijo za poglabljanje in širjenje samoupravnih odnosov na podlagi nove ustave. V torek, 2. julija, so se v Ljubljani zbrali delegati na ustanovni skupščini samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet in s tem pričeli z delom te skupnosti. AKCIJA RK ZAKLJUČENA Pretekli mesec se je zaključila akcija zbiranja pomoči za žrtve lakote v Afriki, ki jo je organiziral republiški odbor Rdečega križa Slovenije. Akcija je bila uspešna, saj se je na posebnem tekočem računu zbralo 1 873 758 dinarjev vrednost zbranih prispevkov v obliki blaga in drugih predmetov pa znaša 228 500 dinarjev. Del te pomoči je RK Slovenije že poslal v Etiopijo^ v Niger • ter s posebnim letalom v Cad. Drugo večjo in končno pošiljko pa bodo poslali s posebnim letalom 21. oktobra vNiamey. JUTRI NA LISCI Za jutri je napovedan posvet medobčinskega sveta SZDL Posavje na Lisci. Na dnevnem redu je obravnava o rezervah živine za potrebe SLO v hribovitih predelih. Posveta se bodo udeležili direktor zavoda SRS za rezerve Drago Šumek, predstavniki medobčinskih organov Posavja, občinskih konferenc SZDL, ZK, IS, direktorji kmetijskih organizacij, predstavniki oddelkov za narodno obrambo ter-kmetijski inšpektorji iz treh posavskih občin. -'V* - * "* w. • Tradicionalne konjske dirke v Šentjerneju so na hipodrom privabile okoli 5000 gledalcev, ki so v hudi pripeki in prahu bodrili številne domače tekmovalce. Na sliki: hud boj pred ciljem. (Foto: J. Pezelj) Na konjskih dirkah 5000 ljudi Šentjernejski klub za konjski šport je tudi letos odlično pripravil tradicionalne dirke - V galopski dirki Pikica še enkrat zmagala Že okrog enih je bila cesta, ki pelje od Novega mesta proti Šentjerneju, polna. Največ je bilo kolesaijev, ki so v hudi vročini neutrudno pritiskali na pedala, da bi kar najhitreje pridi na prizorišče tradicionalnih dirk in si priborili dne. Ko sva ga z Golešem zagledala, je bil že hudo utrujen. Škoda, da nisem imel dan niso imeli sreče. Vsi avtomobili z najrazličnejšimi registracijami so bili polni in vsi so imeli isti cilj — šentjernejski hipodrom. Ob stezi se je zbralo blizu 5.000 gledalcev, med njimi pa so bili v glavnem domači možje v pražnjih oblekah, s klobuki in dežniki. ,,Za vse je škoda denarja, za naše dirke pa ne. Tudi sto jurjev zapravim tu, pa mi jutri zato ne bo žal,“ je v prijetni dolenjščini zapel starejši možakar. In res, letošnje dirke so še posebno uspele. V prvem teku -„Šentjernej*4, v enovprežni vožnji za domače križane kasače iz okolice Šentjerneja, je v lepi vožnji zmagala Birka, vodil pa jo je Karel Piletič iz Dol. Stare vasi. Druga je bila Albe-na, vodil jo je Slavko Novak iz Orehovice, tretje mesto pa sije pritekla Miška, vodil jo je Rudi Bele iz Šmarij. V naslednji enovprežni vožnji za tri do dvanajstletne kasače na 1800 metrov ddlgi progi niso vozili domačini, kljub temu pa so se gledalci ob hitrem teku Nimfe razživeli in spodbujali kasnejšega zmagovalca Milana Bolkoviča iz Ljutomera. V enovprežni vožnji za triletne in starejše Gozdar je rešil kosmatinca Revirni gozdar Anton Vlašič je pri Komarni vasi rešil mladega medvedka, ki se mu je glava zataknila v luknji pod smreko Avgust Zamida je že več kot pol stoletja lovec: ubil je 180 divjih prašičev, bil je zraven, ko so položili na dlako 10 medvedov, sam je ustrelil tudi tri volkove, pa vendar pravi: „Kaj takega, kot se je v petek primerilo Antonu Vlašiču, revirnemu gozdaiju iz Podturna, še nisem slišal, kaj šele, da bi sam doživel!4* Vlašič je šel z inž. Golešem na obhod. Šla sta pogledat delavce, ki delajo gozdno cesto iz Komame vasi v Poljane. Takole pripoveduje Vlašič: „Ko sva se vračala od delavcev, sva zaslišala nekakšno renčanje ali stokanje, 2e 22 let sem lovec, a mo- ponesrečil eden izmed delavcev, ker so prav takrat minirali. Šla sva nazaj k delavcem, a se ni tam nihče ponesrečil. Vračala sva se - in spet sva slišala čudno renčanje. Šla sva proti glasu; takrat sem pomislil, da se je jelen ujel v zanko. Kako sem presenečeno pogledal, ko sem zagledal dober meter velikega in kakih 20 kg težkega medvedka! Za smreko je bila majhna luknja in medved je najbrž stikal za osami ali mišmi. Glavo je vtaknil v luknjo, ven pa je ni več mogel dobiti. Kako naj ga spravim ven? Na srečo je poklicni lovec Jože Bučar na bližnji senožeti kosil in eden od delavcev ga je tekel iskat. Potem sva z Bučarjem pogledala, če ni medvedke v bližini, saj bi se nam sicer lahko slabo godilo. Ko sva sc prepričala, daje mladič sam, sva mu z rogovilama tiščala glavo k tlom in ga počasi obračala. In ko je veselo zadihal na prostem, sem ga porinil v dolino. Tekel je, kar so ga noge nesle! Mislim, da je bil uklenjen vso noč in potem do 13. ure naslednjega dne. Ko sva ga z Golešem zagledala, je bil že hudo utrujen. Skoda, da nisem imel pri sebi fotoaparata! Kaj takega se mi najbrž ne bo več primerilo. ..“ kasače in križane kasače je zmagal Lidi II. Gledalci so takrat navijal za Brino, ki jo je vodil Janez Grgovič iz Gornje Stare vasi, Atenko, ki jo je vodil Ivan Kovač iz Hrvaškega Broda, in za Ateno, ki jo je vodil Janez Košak, prav tako iz Hrvaškega Broda. Brina, Atenka in Atena so se uvrstile na tretje, četrto in peto mesto. Dirko „Mladost11 je med samimi gosti prepričljivo dobil konj Peli, ki ga je vodil Jože Antončič iz Pra-proč. Njegovo zmago so gledalci bučno pozdravili, prav tako tudi pet domačih fantov, ki so se pripravljali za ravno galopsko dirko na domačih toplokrvnih konjih. Favorit v tej tekmi je bila Pikica Cirila Jcreleta iz Šentjerneja, ki je že lani zmagala. Iztok Jerelc je s Pikico tudi tokrat zanesljivo zmagal. Drugo mesto je osvojila Luca, ki jo je vodil Slavko Luzar (njen lastnik je Cveto Pader-šič iz Mihovic), tretje mesto pa Sirka, last Ivana Ruperšiča iz Dol. Maharovca, ki jo je vodil Silvo Potočar. Krožna dirka za nagrado Slovenije je bila prav gotovo najbolj zanimiva. Kar trinajst „posadk" seje postavilo na start, zmagala pa je Elitka, ki jo je vodil Jani Pogačar iz Ljubljane. V tej dirki je moral favorit Lord Step, ki ga je vodil Jernej Bolkovič iz Ljutomera, odstopiti. K preskakovanju zaprek se je prijavilo sedemnajst tekmovalcev, med njimi kar šest deklet. Organizatorji, ki so konjske dirke odlično pripravili, bi morali v tej disciplini napra-.viti selekcijo, ker se je tekmovanje preveč časa zavleklo. V prvem delu jc zmagala Kobra, ki jo je vodila Eva Završnik, v drugi pa Domino, ki ga je vodil Igor Koren. Kljub temu da sc je zadnja dirka končala okoli 18. ure, si jo je ogledalo še vedno veliko gledalcev. V dvovprežni vožnji za tri do dvanajstletne kasače na 2200 metrov dolgi progi sta zmagali Labizona in Kima. vodil pa ju jc Hojs. Na drugo mesto sta se uvrstili Fistra in Findina, kiju jc vodil Ludvik Slavič iz Grab. Vzgajajmo samoupravljalce! Šola naj ne bo nevtralna, ampak idejno marksistično usmerjena ustanova O uresničevanju stališč CK ZKS in skupščinske resolucije o idejni usmeijenosti vzgojno-izobraževalnega procesa v izvenljubljan-skih občinah so razpravljali 8. julija na seji komisije za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja pri medobčinskem svetu ZK Ljublja- Anton Vlašič ram priznati, da glasu nisem poznal; še nikoli prej ga nisem bil slišal. Takrat sem pomislil, da se je morebiti na. Ugotovili so, da psnovne organizacije (00) ZK še niso ustanovljene na vseh šolah. Občinske organizacije ZK so dolžne pomagati pri njihovem ustanavljanju. OO ZK morajo biti organizirane tako, da bodo sposobne same delati na osnovi aktov in sklepov kongresov, ne pa da bodo čakale na razna navodila in zahteve „od zgoraj*4. V Posavju še bolj enotno! Dolgoročni razvojni program zahteva takojšnje ukrepanje gospodarstva Podpredsednik izvršnega sveta SRS Zvone Dragan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič sta v petek obiskala brežiško in krško občino. Odgovaijala sta na številna vprašanja, ki so jima jih že predtem pismeno dostavili predstavniki gospodarskih organizacij in občin. Samo iz Brežic sta prejela okoli štirideset vprašanj. Zaradi pomanjkanja časa sta se omejila na najpomembnejša področja, med drugim na težave lesne industrije, ki jo majejo svetovni monetarni pretresi zaradi izvoza na ameriško tržišče. Ugodnejše kreditiranje izvoza si-‘temsko ni več izvedljivo, zato pa obljubljajo pomoč banke. Izvršni svet podpira tudi predlog za povračilo carin za uvoz reprodukcijskega materiala za pohištvo, vendar bo morala lesna industrija sama predlagati, za katere izdelke naj bi to veljalo. Celo vrsto vprašanj sta postavila brežiška Agraria in krški Agrokombinat. Kar zadeva živinorejo, je izvršni svet že, poslal zveznim organom vrsto predlogov, v katerih je zahteval stimulacijo izvoza živine in večjo prodajo mesa direkciji za zvezne rezerve. SRS pa je medtem namenila za živinorejo še dodatna sredstva. V obeh občinah so postavili vprašanja glede odplačilnih rokov za kmetijske investicije, hleve ipd., nakar je tov. Verbič poudaril, da so do sedaj preveč vlagali v zidove. Za razvoj kmetijstva je priporo- čil enoten koncept za vse posavske občtne in povezavo kmetijstva z živilsko industrijo. Za vinogradniško obnovo (bizeljsko in krško-gorjan-sko območje) sta tov. Dragan in tov. Verbič menila, da je bila do sedaj premalo kompleksna, za vzgled sta pa dala Ormož in Metliko. V obeh občinah, prejšnji dan pa tudi v Sevnici, jc tekla beseda o programu socialnega, ekonomskega in regionalnega razvoja Posavja. Pro-gram nakazuje le možnosti in brez konkretizacije še nič ne pomeni. Nujno jc torej, da se predstavniki posameznih področij sestanejo in se dogovorijo za akcije. Na predlog tov. Dragana sc bo v Krškem srečal politični aktiv takoj jeseni s pripravljenimi predlogi za uresničevanje programa. J. TEPPEY Sola tudi ne sme biti več „državna ustanova**, ampak del samoupravnega življenja v krajevni skupnosti, občini in republiki. Samoupravni organi, kot so sveti staršev (v oddelkih, razredih, šolah) in sveti šole, morajo res samoupravno zaživeti, se pravi, da morajo v njih delovati vsi člani, ne le vzgojitelji. Dovoliti jc treba tudi borbo mnenj ne le med otroki samimi, ampak tudi med otroki in vzgojitelji. Le tako bomo vzgojili občane - samoupravljalce. Zal pa v mnogih šolali še niso sprejeli niti vseh samoupravnih aktov, marsikje so jih le prepisovali Ker akti niso nastajali v kolektivih, niso življenjski in tudi kolektivi sc niso samoupravno vzgajali ob njihovem nastajanju in sprejemanju. Učitelji, sc pravi vzgojitelji vseh bodočih občanov, morajo biti res moralno, politično in strokovno najboljši ljudje. 2al je učiteljski poklic šc premalo ovrednoten, zato tudi učiteljev vedno bolj primanjkuje. Premajhno in nezadostno je tudi ocenjevanje idejnosti pouka. Treba je ocenjevati ne le strokovno delo učitelja pri pouku, ampak vse njegovo delo. Občinski komiteji ali konfcrcncc ZK morajo ocenjevati delo komunistov v vzgojno-izobražcvalnih ustanovah in sprejemati ustrezne ukrepe. Komunisti-prosvctni delllvci so namreč dolžni usmerjati svoje moči in znanje za spreminjanje šole iz nevtralne ustanove v idejno marksistično usmerjeno šolo. J. P. Mitja Ribičič Izpričajmo zavednost, humanizem in povezanost Elementarne nesreče in ujme vedno najhuje udarijo siromašne kraje in ljudi. Ta stara resnica se je potrdila tudi ob zadnjem potresu na Slovenskem. Junijski močni potresni sunki so rušili, podirali in poškodovali domačije, kmečka gospodarstva, šole, graščine in cerkve na Kozjanskem, na podeželskem območju, ki spada med najmanj razvite in sorazmerno najrevnejše slovenske kraje. Strokovne ekipe, ki ugotavljajo škodo, obseg in vrsto popravil, količino gradbenega materiala in denarnih sredstev za pomoč, pregledujejo sedaj poškodovane objekte. Teh je preko dva tisoč. Še posebej pa je potres močno udaril na vsem tem siromašnem kmečkem področju tisti sloj prebivalstva, ki že tako živi v najtežjih socialnih razmerah in je bilo že doslej deležno družbene socialne pomoči. Hudo so bila porušena zlasti nad sedemdeset* let stara kmečka poslopja in šole. Zlasti prebivalci v občinah Šmatje pri Jelšah in Šentjur pri Celju so med najhuje prizadetimi. Pred njimi stoji težka naloga obnove. Marsikaj bodo storili sami obsoteljski občani, ki so vajeni trdega dela in življenja, vendar brez hitre in učinkovite skupne družbene pomoči ne bo mogoče do jeseni in zime ustvariti pogojev, za kolikor toliko normalno delo, bivanje in šolanje v prizadetih krajih. Za obnovo in zgraditev bo po dosedanjih ocenah potrebnih 20 milijard starih di-naijev. Menim, da ni potrebno, da bi v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva ponovno pozival naše delavce in kmete ter njihove samoupravne, združene in druge predstavnike, da se vključijo v sedanjo množično solidarnostno akcijo. Ne gre le za to, da ponovno izpričamo našo zavednost, humanizem in povezanost, gre tudi za to, da pomagamo kmečkemu prebivalstvu na robu naše republike, blizu Titovega Kumrovca in vzhodno od partizanskega Bohorja, da pomagamo tistim pridnim in zavednim ljudem, ki so v najtežjih časih slovenskega ljudstva ustvarili v teh krajih pomembno žarišče Osvobodilne fronte in partizanstva na Štajerskem, ki so v najtežjih pogojih in kljub nezaslišanemu okupatorskemu terorju in preseljevanju vztrajali in se žrtvovali za našo skupno svobodo. Velik in neizbrisljiv je zato naš dolg, da jim ustvarimo danes normalne pogoje za življenje in delo, pa tudi za hitrejšo gospodarsko in kulturno rast, za enakopravno vključitev v družbeni in politični napredek celotne naše socialistične skupnosti. .. (£r®dsednik RK SZDL Slovenije o nujni pomoči krajem ki jih je prizadel potres) ’ Josip Broz-Tito Odkriti in dobri prijatelji Naš obisk v Romuniji ie bil zelo uspešen, saj smo imeli večurne pogovore o številnih problemih. Seveda bo vse to tudi objavljeno, vendar pa sporočilo ne more izraziti razpoloženja romunskega ljudstva ob našem obisku in našega zadovoljstva ob spoznanju, da ima Jugoslavija tako odkrite in dobre prijatelje v svoji soseščini. Vendar bo sporočilo pokazalo skupne poglede o mnogih vprašanjih dvostranskih odnosov in mednarodnega položaja. Jugoslavija in Romunija sta socialistični državi, ki dokazujeta, da ljudstvi dveh držav lahko dolga leta sodelujeta v boju za mir, za pravične odnose v svetu, za splošni napredek in blaginjo svojih narodov. Dogovorili smo se, da bomo sodelovanje še bolj razvili in da bomo tesneje sodelovali pri vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Romunijo'*0 03 VCČe^‘ V Čast N- Ceausesca med obiskom v Marjan Rožič Razprava: spodbuda široke dejavnosti Socialistična zveza se vključuje v javno razpravo, saj so vprašanja razvojne politike že dalj časa predmet najširšega zanimanja delovnih ljudi, ki čedalje bolj spoznavajo, da je določanje te politike na samoupravnih temeljih edina realna pot k bolj razgibanemu materialnemu in družbenemu razvoju in da je samo na njeni podlagi mogoče graditi dolgoročno stabilizacijo ekonomike in vse družbe. Z javno razpravo moramo doseči, da bo predvideni dolgoročni razvoj temeljil na resničnih interesih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih ljudi in občanov v krajevnih, interesnih in družbenopolitičnih skupnostih ter v vseh samoupravnih organih in organizacijah in da bo to hkrati tudi v federaciji samoupravni dogovor vseh naših narodov in narodnosti in dejavnik njihove integracije. Javna razprava torej ne sme biti nikakršno formalistično in pisarniško premlevanje že izdelanih rešitev, temveč mora spodbujati široko dejavnost na področju programiranja lastnega razvoja in uresničevanja ustavnih rešitev in stališča kongresa, ki se nanašajo na načrtovanje in razvoj, tako da bi zagotovili delavskorazredno vsebino razvoja usmeritve. Z jasnimi stališči na X. kongresu ZKJ smo ustvarili družbenogospodarsko in politično podlago, da se bomo lahko prebili iz stanja, v katerem je bilo načrtovanje zoženo zgolj na določanje posplošene globalne orientacije. Pri tem je namreč nenehno prihajalo do skrajnih nihanj med starim centralističnim načrtovanjem in tržno stihijo, namesto da bi se zavzemali za vsestransko in dolgoročno programiranje, s katerim bi delavci v združenem delu uresničevali naloge v zvezi z razvito delitvijo dela. (Sekretar predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije na seji predsedstva zvezne konference SZDL 11. julija o predlogu skupne razvojne politike) To stran ste napisali'sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! TBH 14 Bantar PROSTA DELOVNA MESTA Delavski svet podjetja avto? „AVTO-KOCEVJE", UoCivfp Kočevje *^7 RAZPISUJE po določilih 65. člena statuta podjetja naslednja delovna mesta: 1. DIREKTORJA SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA 3. DIREKTORJA GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA. POGOJI: Kandidati pod 1. morajo imeti visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pravne, upravne ali družboslovne smeri in najmanj 5 let prakse, od tega 3 leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih. Kandidati pod 2. morajo imeti visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali prometne stroke in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu, od tega 3 leta na komercialnih mestih, in pogoje za zunanjetrgovinsko poslovanje po obstoječih predpisih. Potrebno je znanje nemškega jezika. Kandidati pod 3. morajo imeti visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali finančne stroke, najmanj 5 let prakse v gospodarstvu, od tega 3 leta na gospodarsko-finančnih vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih. Izpolnjevati morajo pogoje za zunanjetrgovinsko poslovanje v skladu z obstoječimi predpisi. Potrebno je znanje nemškega jezika. Posebni pogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece. Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah naj kandidati vložijo na gornji naslov. Razpis bo zaključen 15 dni po objavi v časopisu. ZA VOZNIKE PODJETJE RAZPISUJE TUDI VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST VOZNIKOV C, E KATEGORIJE. AVTO-MOTO DRUŠTVO SEVNICA, Cesta na grad 29/a, proda na javni dražbi 2 (dva) dobro ohranjena OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 750. Javna dražba bo 27. 7. 1974 ob 8. uri v garaži AMD Sevnica; Nizozemski »Zvon« v Toplicah V Dolenjskih Toplicah so nastopili člani slovenskega društva »Zvon« iz Nizozemske ULJAimilK GLASBA MOTI NOČNI POČITEK Prebivalci Trdinove ulice, najbližji sosedi hotela Kandije, moramo leto za letom poslušati preglasno glasbo s hotelskega vrta, petje, kričanje in razbijanje steklenic. Letos je to še huje, ker moramo hrup poslušati vsak večer. V dovoljenju, ki ga jc. izdala občinska skupščina, piše, da se sme glasba slišati največ trideset metrov daleč, sliši pa se tudi v Žabjo vas, Nad mline in celo na Grm. Vodstvo hotela bi se moralo držati predpisov in nam s tem omogočiti nočni počitek, ki nam je zajamčen z zakonom! In če temu ne bo naredila konec občina, kdo nas bp zaščitil pred teroijem manjšine? J. K., stanovalec s Trdinove ceste I i | Proslava V. prekomorske Domicilni odbor V. prekomorske brigade IVANA j ^ TURŠIČA-IZTOKA pripravlja za letošnji celjski občinski \ $ . praznik proslavo 30-letnice ustanovitve te brigade, ki bo 20. i julija v Dobrni pri Celju. Program proslave bo tak: od 7. do 10. ure prihajanje borcev v Dobrno na zbirališče pri šoli; ob 10.30 zbor brigade in odhod na praznični prostor, kjer bo ob 11. uri zborovanje s slavnostnim govorom in kulturnim programom. Od 7. do •; 10. ure bo vozil s celjske avtobusne postaje v Dobrno tudi poseben avtobus. S tem obveščamo tudi tiste borce in svojce padlih, ki morda niso dobili vabila. DOMICILNI ODBOR V. PREKOMORSKE BRIGADE $xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\« Na prečenskem letališču sta pred dnevi lOOO. skočila s padalom D. Uhanova in Leščan Hrast. 50 let gasilec Clan gasilskega društva v Zamo-stecu pri Sodražici Ignacij Gačnik bo 24. julija slavil 75-letnico rojstva in 50-letnico delovanja v vrstah gasilcev. Pred vojno je bil poveljnik gasilskega društva v domačem kraju, med vojno je trpel v italijanskih taboriščih, po prihodu iz internacije je bil aktivist in partizan. Po vojni je bil spet poveljnik, nato predsednik društva, Kar je še danes. Deloval je tudi v okrajnih in občinskih organih gasilske zveze. 75-letni gasilec Ignacij Gačnik Za vestno delo v gasilski organizaciji je prejel Ignacij Gačnik več odlikovanj: gasilsko odlikovanje III. stopnje, II. stopnje in posebno priznanje - plamcnico I. stopnje. Tov. Gačnik je med ljudmi zelo priljubljen. Želimo mu še vrsto zdravih let in obilo uspehov v gasilski organizaciji. K. ORAŽEM : Proizvodno trgovsko po- : | djetje „ZMAGA" Ljubljana, ■ I Mivka 25, išče VAJENKO za poslovalnico v Novem{ mestu. Prošnje pošljite na i upravo v Ljubljano. •■••••••■•••■■••••••■■•■•■••••■••••••■••i PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE Za varjenie kosov tanke pločevine ali za n|t 10 obdela vo ie najidealneiše orudie BAN TAM transformator: ker lehta le 20 kg. |e zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju 7 njim lahko va rite navadno mehko mklo nenaveča tokla in jekla ki so odporna proti kislinam Moč le variti lito železo ali obnoviti izrnhhpnp površine z e1 ktroriami za tnk> var>enie Stroi ie možno pri ključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V Za BANTAM veha q kopalce. Žrtve so postali 48-letni 1 r.ai?c Petrovič iz Bereče vasi, 20-ini Mirko Čirič, doma blizu Aran- Je'°vca, in Alojz Brulc, star 40 let, d°ma iz Bršlina. v J^ctrovič je utonil med kopanjem K.°lpi> zdravnik pa je ugotovil, da * Je zadela kap. Čirič, kije v Slove-JJ služil vojaški rok, se je prišel ko- 2 v Kolpo v Metliki. Čeprav ni mn dobro Plavah, je zaplaval pri i stu in utonil. V bazenu v Do- Toplicah pa si je voda za 2 • ivoipo v McuiKi. čeprav ni a* dobro plavati, je zaplaval proti u:onu:; srt?v izbrala Alojza Brulca. Skočil je glav v kazen 'n x udaril v Peli°i' 80 mu P°nioč in ga od- ip i i v novomeško bolnico, kjer pa JC Poškodbam podlegel. mopedist umrl nof -er julija okrog 2. ure po- Brp^ Vozn*k kombija Gvido Hren iz Pfi/^ega loga v bršlinsko križišče v 4f i * *ev‘ stran' ceste, je trčil Kam" e®a *vana Koračina z Dol. Pror0’ x takrat pripeljal na-Pr ' z mopedom. Koračin je vozil fovit' rnestu,- Trčenje je bilo tako si-bran0^ ^a j® mopedist skozi vetro-10 • s,Co steklo kombija padel v vozi-koA^ njem obležal mrtev. Voznik Sijaje dobil le nekaj prask. Okrog 2.000 kopalcev se je v nedeljo namakalo v Dolenjskih Toplicah. Tudi Alojz Brulc iz Bršlina pri Novem mestu - žal, zadnjič v življenju. Po skoku v vodo so ga morali reševalci potegniti, iz nje. Kljub zdravniški pomoči je umrl. Prejšnji teden se je v Dolenjskih Toplicah končalo že drugo večje tekmovanje v tem mesecu; šesto državno prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Ljubljane, Beograda, Kranja, Pulja, Pirana, Reke in Novega mesta. Tokrat Vo bili najuspešnejši plavalci ljublj\iskega DRM, ki so v dveh dneh prvenstva dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, in osvojili prvo mesto med ekipami. Med domačimi plavalci je bila tudi tokrat razred zase Meta Novak, kije osvojila kar sedem odličij. Prvenstvo sta odlično pripravila Zveza za športni ribolov na morju in za podvodne aktivnosti Jugoslavije in Klub za podvodne aktivnosti iz Novega mesta. Tekmovanje je ves čas potekalo po programu. Več kot 2000 gledalcev si je v obeh dneh tekmovanja ogledalo zanimive in izenačene boje najboljših jugoslovanskih plavalcev s plavutmi in v potapljanju. Podobno kot na republi- škem prvenstvu so se Novomeščani dobro izkazali tudi na tem, sodeč po njihovih nastopih in rezultatih pa lahko že na naslednjih prvenstvih od njih pričakujemo še boljše rezultate in več odličij. REZULTATI: Moški - plavanje s plavutmi, 100 m: 1. Kuzele (Reka); 200 m: 1. Kuzele 1:54,8; 400 m: 1. Mladenovič (Harpun, Reka) 4:22,5, 4. Markovič (KPA, N. mesto) 4:55,4; 800 m 1. Mladenovič (Reka) 9:15,8; 4. Markovič 10:24,6, 5. Perme (oba KPA N. m.) 10:42,7; 1500 m 1. Mladenovič (Reka) 18:0,7, 3. Perme (KPA N. m.) 21:06,9; 4 x 100 m: 1. DRM (Ljubljana) 3:33,3, 3. KPA N. m. 3:43,5 4 x 200 m: 1. DRM 8:06,4 4. KPA N. m. 8:54,5; Potapljanje - 50 m (na vdih): 1. Mladenovič 20,3, 100 m - 1. Trinajstič (Kostren) 58,3; 400 m - 1. Kuzele 4:40,0; 800 m 1. Kuzele 10:08,5; ekipno: 1. DRM (Ljubljana) 183 točk, 4. KPA N.m. 123 točk. Ženske: plavanje s plavutmi, 100 m: 1. Radovanovič (Harpun, Reka) 58,9, 2. Novak (KPA N. m.) 59,8; 200 m : 1. Novak (KPA N. m.) 2:16,0; 400 m 1. Novak (KPA) 5:17,3; 800 m: 1. Novak (KPA) 11:02,8; 1500 m 1. Novak (KPA) 23:27,3; 4 x 100 m: 1. KPA N. m.) 4:29,4, 2. (DRM, Ljubljana) 4:32,0; Prvo mesto za LD Gorjanci Na tekmovanju Zveze lovskih družin Novo mesto so se strelci LD Gorjancev najbolje izkazali Zveza lovskih družin Novo mesto je z lovsko družino iz Šentjerneja pripravila za v nedeljo dopoldan strelsko tekmovanje za prvenstvo Zveze lovskih družin Novo mesto. Letošnje tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, tako da se je končalo v rekordnem času. Razen tega so domačini popravili strelišče za streljanje glinastih golobov, inje eno izmed najboljših v novomeški občini. Tekmovanja se je udeležilo kar 40 strelcev iz enajstih lovskih družin, ki so se pomerili v štirih disciplinah, mnogi med njimi pa so dosegli dobre rezultate. Razen tega je bilo tekmovanje namenjeno še sestavi reprezentance lovskih družin iz Novega mesta, ki se bo 27. julija pomerila na republiškem prvenstvu v Kopru z najboljšimi ekipami v Sloveniji. Rezultati: streljanje na glinaste golobe: Maijan Mikec (LD Šentjernej) 16 zadetih od 20 vrženih, Jože Dim (LD Trebnje) 16, 3. Karel Lužar (LD Gorjanci) 16; streljanje z malokalibrsko puško na pomanjšano tarčo srnjaka: Janez Bulc (LD Otočec) 81 od 100 možnih krogov, Sandi Leskovec 78 (LD Mirna) 78 (dve desetki), Pavel Kmet (LD Trebnje) 78 (ena desetka); Kombinacija za posameznike: Karel Lužar (LD Gorjanci) 236 od 300 možnih točk, Marjan Mikec (LD Šentjernej) 229 točk, Franc Pšeničnik 225 točk. Vrstni red ekipno: LD Gorjanci (Tekstor, Lužar, Penca) 637 točk, LD Trebnje (Slak, Dim, Kmet) 627, LD Mirna (Leskovec, Zakrajšek, Rozman), LD Šentjernej (Jerele, Mikec, Cekuta). Vsi zmagovalci so dobili praktična darila, ki so jih prispevale Zveza lovskih' družin Novo mesto, kartuzija Pleterje in Krka, tovarna zdravil, razen daril pa še diplome in pokale. Ob koncu tekmovanja je organizator v ekipo, ki bo v Kopru zastopala Zvezo lovskih družin, določil štiri strelce; v ekipi pa so: Karel Lužar, Marjan Mikec, Franc Pšeničnik in Aleksander Leskovec. BREŽICE - LIBNA 9 : 4 Prejšnji teden je bila odigrana na stadionu v Brežicah prijateljska trening tekma med nogometnima ekipama Brežic in Libnc. V devetdesetih minutah igre smo gledali izredno dober nogomet, še zlasti zato, ker so domači nogometaši nastopali okrepljeni s članom Mercatorja Lešnikom in Bosino, igralcem celjskega Kladivarja. Za domače moštvo so nastopali: Pintar (Kovačič), Mirkac (Savrin), Bosina, Veble, Mirkac, Cvijanovič (Simon), J. Pintar, Kolešnik, Lešnik, Živič in Malus. Za Brežice so bili uspešni Lešnik, Mirkac, Zivič (vsi po dva zadetka) in Pintar, Veble in Cvijanovič (po en zadetek). (J. PINTAR) * • PRIDITE STRELJATI ® V počastitev 22. julija, dneva ^ vstaje, prireja občinska strelska • zveza Novo mesto v nedeljo, 21. julija, ob 9. uri dopoldne na stre-1 A lišču v Bršlinu (za Pionirjem) ? strelsko tekmovanje z malokali-W brsko puško. Tekmovale bodo strelske družine iz novomeške občine, k sodelovanju pa so vabljeni vsi tisti, ki se ukvarjajo s tem priljubljenim športom. Prav tako se bodo lahko včlanili v strelsko zvezo. Zainteresirani se morajo prijaviti pred pričetkom tekmovanja na strelišču. KRMELJ - Tu so pred dnevi odigrali hitropotezni turnir za mesec julij. Zmagal je Prosenik z 8 točkami, pred R. Blasom in inž. Sribar-jem, ki sta zbrala po 6,5 točk. Članica novomeškega kluba za podvodne aktivnosti Meta Novak je bila med najbolj uspešnimi tekmovalci na letošnjem republiškem prvenstvu, na državnem prvenstvu pa je dokazala, da je med najboljšimi plavalkami tudi v Jugoslaviji. potapljanje - 25 m (na vdih): 1. Radovanovič (Reka) 13,6; 100 m 1. ( Radovanovič 1:04,5; Ekipno: 1 DRM (Ljubljana) 122 točk, 2. KPA (Novo mesto) 118* točk 3. HARPUN (Reka) 77 točk in druge ekipe. PRIZNANJA PODELIL JAKOB BERIČ Državno prvenstvo si je ogledalo več kot 2000 ljudi, veliko med njimi pa se jih je udeležilo svečane podelitve medalj, ki sta jih ob prisotnosti predstavnikov JLA podelila predsednik novomeške občine Jakob Berič in predstavnik splošnega ljudskega odbora Janko Gregorič. NA MLADINSKEM TURNIRJU - TRBOVLJE V počastitev 4. julija in občinskega praznika je bil v Leskovcu mladinski rokometni turnir, na katerem so zasluženo zmagali igralci Trbovelj. Za favorite so vejali domači igralci, vendar so zaradi počasne igre, slabe obrambe in netočnih metov popolnoma odpovedali. Rezultati: Rudar - Brežice 12:11, Rudar — Leskovec 16:12 in Leskovec - Brežice 17:20. Za najboljšega vratarja je bil izbran Jurkas, najboljši strelec pa je postal Vrstov-šek (oba Brežice); oba igralca sta dobila za spomin praktični nagradi. L. SRIBR DOLENJSKI LIST Nedolžen kot novorojenček Cestar Franc Škufca umaknil predlog za kazen, Bobič pa bo plačal sodne stroške 6. državno prvenstvo v hitrostnem plavanju in potapljanju si je ogledalo več kot 2000 ljudi - Lep uspeh novomeških plavalcev Na državnem prvenstvu Ljubljančani Dežurni poročajo OTROCI Z VŽIGALICAMI -Ker so se otroci v gospodarskem poslopju Jožeta Zoreta v Čilpahu pri Trebelnem igrali z vžigalicami in zanetili ogenj, je zgorelo poslopje, krito z opeko. Ogenj je upepelil tudi nekaj poljedeljskega orodja, 2 toni sena, drvarnico in delavnico. Otroška igra je lastnika vpeljala okrog šest tisočakov. To seje pripetilo 10. julija letos. „Sem tako nedolžen kot tisti otrok, ki se je danes rodil!“je odgovoril upravnik kmetijskega obrata ZKGP Kočevje v Starem Logu Janez Bobič, ko se je pred kratkim zagovaijal pred občinskim sodiščem v Kočevju. Franc Škufca, cestar iz Starega Loga, je namreč podal predlog za kazenski pregon Bobiča, ki naj bi ga 18. decembra lani na cesti Kleč-Mala gora najprej boksnil v glavo in mu izbil zob, nato pa ga s pištlo prisilil, da je pokleknil, sklenil roke („držal bogca“) in preklical, kar je o njem govoril prejšnji dan. To naj bi bilo kaznivo dejanje prisiljenja (149 člen KZ). „Tega dejanja nisem naredil in ga ne morem priznati. Ta obtožba je posledica dolgoletne mržnje Škufce in njegovih do mene,“ je trdil sodišču Bobič. Franc Škufca pa: „Laže. To je resnica, da sem bil takrat napaden, in mi lahko takoj tukaj glavo odsekate, če ni res.“ Priča Ivan Petek je povedal, daje gluh in da ne ve nič o odnosih med Škufco in Bobičem. Priča France Knavs in priča Jože Škufca sta v glavnem enako povedala, da je prišel zvečer Franc Škufca krvav, s presekano ustnico, se tresel (Knavs) pziroma jokal kot 12-leten otrok (Škufca) ter jima, vsakemu ločeno, povedal, kaj mu je naredil Bobič. Pri tem je Knavs trdil, da je bilo to decembra, J. Škufca pa najprej, da je bilo jeseni, kasneje pa, da se ne spominja točno, kdaj. Franc Škufca je kljub nekaterim navedbam obrambe in obdolžnice vztrajal pri svojem tudi potem, ko ga je sodnik opozoril, da se krivo pričevanje zelo strogo kaznuje in da bi bil Bobič lahko po krivem obsojen. Priznal pa je, kar mu je očital Bobič, da res rad pije in da včasih tudi preganja oziroma premlati svojo ženo, če ga ne uboga, kot bi ga morala. Ko je pred zaključnim delom razprave sodnik dal besedo Škufci, ni vedel kaj povedati Na sodnikova vprašanja, ali naj Bobiča kaznuje ali ne, je odgovarjal le: „To vi veste.“' Vztrajal pa je, da je vse povedal po resnici. Na ponovno vprašanje, če zahteva kazen za Bobiča ali pa meni, da je postopek že zadosten poduk zanj, je končno prišlo do take rešitve, da je Škufca umaknil predlog za kazenski pregon zoper Bobiča, Bobičev zagovornik pa je pristal na poravnavo stroškov v kazenskem postopku. JOŽE PRIMC „PADALEC” NA CESTO - Tako nenadoma je 9. julija zvečer pred vozilo Jožeta Jereba, ki se je pripeljal v Šentjernej, zapeljal s svojim avtom domačin Jože Hudoklin, da voznika trčenja nista mogla preprečita Škodo so ocenili na 5 tisočakov. AVTO NA NJIVI - Koje 10. julija Beograjčan Borislav Pavlovič, ki je vozil od Čateža proti Zagrebu, hotel prehiteti pred njim vozeči tovornjak, je pripeljal naproti neki drug avto. Borislav je zavrl, pričelo ga je zanašati, nevarni ples pa se je končal na njivi ob cesti. Neuspel poskus prehitevanja bo Pavloviča veljal okrog 8.000 din, kolikor je škode na njegovem avtu. „SREČNI” MOPEDIST - Za takega se ima lahko Stane Gričar iz Hrastovice, ki je 11. julija v Mokronogu s stranske ceste pripeljal na glavno in trčil v prednji del avta, ki ga je vozil Tomaž Knez. Mopedist se ni nič poškodoval. V STOJEČI AVTO - Kljub temu da je voznik Marjan Iskra iz Dol. Ajdovca v Sadinji vasi, ko je pripeljal za parkirani avto, ki ga je tu pustil Ljubljančan Franc Skebe, zaviral, je njegovo vozilo zaneslo v stoječ avtomobil, pri tem pa je nastalo za okrog 2.500 din škode. Iskra parkiranega avta ni mogel obiti, ker je prav takrat nasproti vozil neki drug avtomobil. DESKA NA AVTO - Franc Hren iz Ljubljane je 11. julija vozil iz Bršlina proti mestu. Pred poslopjem Cestnega podjetja se je vlečni drog prikolice, ki jo je imel Hren pripeto k svojemu avtu, zlomil, deske s pri- NK KOČEVJE V VIŠJI LIGI Nogometaši Kočevja so letošnjo tekmovalno sezono zaključuli zelo dobro. V I. razredu ljubljanske nogometne podzveze so namreč osvojili drugo mesto in se tako uvrstili v višji tekmovalni razred. Prav gotovo lahko ob tej priložnosti pohvalimo trenerja Pavla Komaca in njegovo ekipo, ki je pokazala lep in učinkovit nogomet. Gledalci so od tekme do tekme postajali vse boljši navijači, to pa je samo dokaz, daje nogomet postal v Kočevju bolj kvaliteten in priljubljen. Po odličnem začetku v prvem delu prvenstva so igralci Kočevja z dobrimi igrami nadaljevali tudi v drugem delu, za enajsterico pa so nastopih: Miro Salika, Boško Kneževič, Drago Bokan, Boris Bijadovski, Cveto Košorog, Gusti Jerebičnik, Tomaž Arko, Brane Cilenšek, Brane Merhar, Jože Nekič, Miro Petovar, Franc Nekič, Andrej Briški, Rudi Kopač, Jože Kovač in Rudi Muller. ZBURE - V prijateljski trening tekmi sta se v Zburah pomerili enajsterici domačih nogometašev in gostov iz Grm ovij a. V prvi tekmi sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom, v povratni pa so bili domači precej boljši in so goste pred 100 gledalci prepričljivo premagali s 3:1. Gole so dosegli Franc Perše, Anton Golob in Anton Anderlič — M. BREZ PLENA - Doslej še ne znan vlomilec, kije v noči na 8. julij vdrl v prostore osnovne šole na Ga-beiju, je sicer vse preiskal, vendar jtojbrž ni našel tistega, kar je iskal. Zato ni nič odnesel. mopede kradejo - Maio bencina porabijo, zato so postali kar oez noč zelo dragoceni, mopedi namreč. Iliji Goležu so ga ukradli v Metliki izpred stanovanjskega bloka, Aleksandru Rebolju izpred gostilne Opara v Trebnjem, Antonu Pekolju Pa pred Mercatorjem v Dobrniču. Vse kraje so se pripetile pred dnevi. DONOSEN LOV - Lov se ne plača samo v gozdovih, včasih je b?Jj donosen v parkiranih avtomobilih. Vendar je ta največkrat le kratkotrajen. Dokler dolgoprstneža ne dobijo. No, tisti, kije udeležencu lovskega srečanja na Bajnofu v noči ^ 6 julij iz parkiranega avta ukradel 3.800 din, je začasno še na svobodi. TAŠČO JE PRETEPEL - Božica Fruzniča s Podturna so miličniki 10. julija v Dolenjskih Topli-^ pridržali do iztreznitve. Božidar, star 38 let, se je močno opil, vdrl v sobo svoje tašče in jo pretepal tako hudo, da so jo morali zaradi poškodb odpeljati v novomeško bolnico. Svoje nasilj'e bo moral razložiti tudi sodniku. . NEZAŽELEN OBISK - Imel ga Je Anton Jarc v Ivanji vasi. Tat mu Je iz spalnice ukradel 1.500 dinarjev. DVA PRIDRŽALI - 11. julija so Metliški miličniki do iztreznitve pridržali Zvonka Hudorovca iz Rosal-nic, ker je razgrajal in se pretepal, Novomeški miličniki pa so istega one opravili enak postopek z Bojanom Brajdičem, ki je razgrajal v gostilni Gadova peč. Razgrajača - Fikrate Pengi-Ca in Jakoba Puculija, oba zaposlena pr| »Pionirju**, so miličniki 12. julija Pndržali, ker sta pri rotovžu razgra-Jala in se pretepala. . ..ADIJO DOKUMENTI!“ - sije «uiko mislil Alojz Nahtigal iz Novejši niesta, ko mu je neznanec 12. ju-uJa iz avta odnesel suknjič z dokumenti. Ukradel akumulator - v n°či na 13. julij je lopov iz avta nekega francoskega državljana, ki gaje Jejta pustil pri Karteljevem, ukradel ^umulator, brisalce in kazalce. Stožcu so že na sledi. KUR NI VEČ - Olgi Kraševec iz Kamenja pri Dobrniču je doslej še neznan kurji tat v noči na 13. julij kradel iz kumika 10 kur. Isto noč Je nekdo v Gor. Kamenju Frančiški Keršič ukradel 7 kur. NASLEDNJI DAN IZDIHNIL 29. junija zvečer je na Loški cesti v Črnomlju 19-letni motorist Peter Črnič iz Bednja povozil 65-letnega Franca Jermana iz Črnomlja. Jerman je hodil po desni strani ceste z dežnikom v roki, ker je tedaj močno lilo, Črnič pa ga pri vožnji po klancu navzdol ni pravočasno opazil. Tudi motorist je obležal na cesti, nakar so oba odpeljali v novomeško bolnišnico. Že naslednji dan pa je hudo poškodovani pešec Jerman poškodbam podlegel. POPRAVLJAL OGLEDALCE 28. junija popoldne je Novome-ščan Miarjan Mikec pri Mirni peči z osebnim avtom podrl 23-letno Mileno Jaklič iz Malenške vasi. Jakličeva je hodila ob skrajnem desnem robu ceste, vendar je avtomobilist menda ni videl, ker je ravno takrat popravljal vzvratno ogledalce. Po nesreči so Jakličevo takoj prepeljali v novomeško bolnišnico. Na šestem državnem prvenstvu v hitrostnem plavanju s plavutmi in v potapljanju so domači tekmovalci z odličnimi nastopi opozorili nase in napovedali, da bodo na naslednjem prvenstvu prav gotovo med boljšimi. Na sliki: start tekmovalcev z akvalungami, kjer je s solidnim sedmim mestom v državi presenetil Novomeščan Jože Smodej, ki je sicer trener novomeških plavalcev. kolice pa so se raztresle po cesti. Ena deska je naredila na avtu Novo-meščana Zvoneta Urbanca, ki je pri- §eljal takrat po cesti, za 2 tisočaka code. ZANESLO GA JE - Jože Hutar iz Brežic je 13. julija vozil od Mirne proti Trebnjemu. V Jeršovcu je dohitel skupino otrok, zato je zavrl Zaneslo ga je na sredo ceste, po kateri je takrat iz nasprotne smeri pripeljal s tovornjakom Anton Pureber iz Selišča. Pri trčenju je nastalo za 10 tisočakov škode. SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC II Polei»|»Mlii< l pffif) 20 leti j Ob desetletnici SNOS I OB DNEVU VSTAJE 22. julija bo slovenski narod letos slavil j še drugi važen dogodek v svoji zgodovini: - desetletnico ustano- i vitve Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Svečana prosla- S va tega zgodovinskega dne bo potekala na istem mestu v Črno- " mlju, kjer je pred 10 leti zasedal SNOS, v centru našega osvobojenega ozemlja NOB in zibelki naše narodne oblasti. Ob tem velikem prazniku vsega slovenskega naroda, še posebno pa naših dolenjskih okrajev, kjer se je ljudska oblast na osvobojenem ozemlju najprej začela razvijati, lahko s ponosom gledamo na težko in herojsko pot, ki jo je slovensko ljudstvo v težkih borbah in naporih prešlo v boiu za ljudsko oblast. NABOR V ŠENTJERNEJU zajema letos letnik 1935. Pismonoše so raznesli pozive že pred dnevi; 9. in 10. pa je šentjernejska dolina oživela. Ves okraj je namreč razdeljen na regrutne postaje, ena teh je tudi Šentjernej. Tako rekrutira vojne obveznike določenih krajev rekrutna komisija, ki kroži po okraju. Prihajamo v obdobje, ico ne bo vsakdo vojak, ampak le duševno in telesno zdravi in odporni ljudje. PIJANČEVANJE KAŽE tudi na Kočevskem precej žalostno podobo. Razbite družine, podhranjenost otrok pijancev, kriminal, prostitucija, vse to so sadovi pijančevanja. Po podatkih Okrajne gostinske zbornice Kočevje so gostilne lani prodale za več kot 172 milijonov dinaijev alkoholnih pijač, medtem koje bilo za nealkoholne pijače potrošeno 10 milijonov 400 tisoč. V BELI KRAJINI seje žetev pšenice začela že prejšnji teden. Pšenica ni dobro obrodila, ker jo je uničila rja. Dobro je obrodil ječmen, ki je že ves požet. Proti koncu junija se je pojavila v belokranjskih vinogradih močna peronospora. Vinogradniki so jo omejili šele s trikratnim škropljenjem. Na njivah so našli tudi koloradskega hrošča. Ljudski odbor mestne skupščine je takoj organiziral pregled krompiijevih nasadov in potrebno škropljenje . (Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. julija 1954) I Zgodilo seje.:. NEZAŽELEN - Znani pariški založnik erotičnih romanov Maurice Girodias, ki je pred časom emigriral v Ameriko, bo moral zapustiti Združene države, ker mu je potekel vizum in mu ga nočejo obnoviti. Vzrok? Založnikov namen, da bo objavil „utopistični roman “ z naslovom „Predsednik Kissinger“. Dogajanje romana je postavljeno v leto 1977 in je seveda polno „politike in seksa“. EMANCIPACIJA - Na Japonskem so izdali „belo knjigo “ o kriminalu, iz katere je razvidno, da je vse več žensk kriminalk. Od 11,6 odstotka v letu 1968 seje zdaj število kriminalk povečalo na 13, 6 odstotka, zmeraj več (V primeri z letom 1968 za 260 odstotkov) žensk pa zaprejo zaradi vlomov in ropov, kar je bilo še pred kratkim izključno „domena14 moških. Najbrž gre za emancipacijo Japonk tudi v nepoštenosti! KDO STE? - Miss sveta iz leta 1966 je prišla v neko trgovino v Jacksonu, da bi kupila dva para hola-hopk. Prodajalka jo je vprašala: „Vi ste pa Dcbby Bryant Wilson, nekdanja miss sveta, ali ne? “ To prepoznanje je bivšo miss tako vzra-dostilo, da je kupila kar 20 parov hola-hopk. Ko jih je hotela plačati s čekom, je taista prodajalka zahtevala od nje - osebne dokumente! PREPIH - Arsene Lupin ni nič proti lopovu, ki je „deloval" v francoskem mestecu Villebon-sur-Yvette. Njegova posebnost je bila tišina. Ponoči se je vzpenjal po fasadah, vpadal v stanovanja skozi okna in se plazil do blagajn tako tiho, da so stanovalci lahko nemoteno spali. In tako naprej, vse do noči, ko je pustil priprta balkonska vrata in je stanovalce prebudil - prepih. ČASOPIS - V ZDA je začel izhajati časopis „Zakon in ločitev", kije v veliko pomoč ženitnim posredovalnicam. To niti ni čudno za deželo, kjer razpadeta dva od petih zakonov in je zategadelj trideset milijonov osamljenih ljudi, ki sc pripravljajo na novo življenje v dvoje. Ah bolj uspešno, ne vedo niti sami, še manj pa jim lahko to pove novi ča- { sopis MOKROTA - Nedavno je s Kitajskega prišla vest, da so naredili umeten dež po do zdaj najenostavnejši metodi. Ni naključje, da se veliko ukvarjajo z izumljanjem umetnih neviht, kajti ljudje še danes množično umirajo od suše. Toda medtem ko vsi skrbijo za dež, nihče ne pomisli na odstranjevanje oblakov, ki zdaj poleti nadlegujejo mnoge turiste. Sc bo že kdo našel tudi za to - prihodnjega aprila! NOV REKORD - V Guinnessovi knjigi „Svetovnih rekordov" je zapisano, da je najvišjo zaporno kazen doslej dosodilo neko iransko sodišče, in to 7109 let ječe. Zdaj zahteva državni tožilec v Madridu kazen „35 stoletij in 48 let zapora" za nekega Cirila Vilda Lagarta, ki mu sodijo za 4517 preprodaj stanovanj v hišah, ki jih sploh ni. Tožilec je enostavno seštel vse kazni, kijih predpisuje zakon za 4517 tovrstnih prevar. STAVKA - Ljudje stavkajo tako da sploh ne delajo ali pa delajo ne kaj povsem drugega kot tisto, kar b morali. Tako so striptizete v znanen pariškem lokalu Casino protestirah proti lastniku na ta način, da so m podij pred publiko prišle - oblečene in se sploh niso hotele slačiti', N znano, kako so proti njim protestirali golote željni obiskovalci Gimnazijci so se odlikovali (Na novomeški gimnaziji) se je \ leto sklenilo včeraj 14. t. m. s slovesno službo ” božjo v frančiškanski cerkvi. Precej po tem pa S so se sprejemali učenci v prvi razred. Koliko jih je napravilo dotični izpit še ne vemo. Dijakov je j| imela gimnazija koncem leta 179, Med temi je dobilo odliko 20, prvi red 116, tretji 3, ponavljalo pa jih bode čez dva meseca 23. Iz tega ■ vidimo, da je uspeh prav dober, morda že mnogo let ni bil tako povoljen. Čujemo, da so se letos odlikovali naši gimnazijalci v pridnosti in vedenju mnogo bolj nego prejšnja leta. Prav tako. Le iz dobrih mladeničev more domovina pričakovati vrlih, značajnih mož. (V Krškem) se 29. t. m. odkrije spo- S minska plošča Valvasorju in spomenik Hoče- 8 variu. (Kapelica božjega groba) pri Novem mestu se pridno popravlja; krov je že S gotov. Gotovo moramo biti hvaležni gosp. J. Krajcu, da nam je ohranil umetni, lepi monument iz starih časov. Pokažimo pa hvaležnost s tem, da delo po možnosti z doneski podpiramo! (Strela) je vdarila pri Sv. Gregorju 8. t. m. v cerkev. Ubila je jednega otroka, enega poškodovala, več pa jih je vrgla na tla.' (Letina) nam sploh kaže lepo. Sena in sploh krme se je dobilo toliko, da poprej vže več let ne take množine. Tudi žito, sadje in trta (vsaj po nekaterih goricah) obeta dosti dobro. Živina ima veliko ceno. Srečni so tisti, ki sojo mogli prerediti čez zimo, kajti kupec jim ponuja sedaj veliko večo svoto, kakor poprej. Kupujejo domači, zlasti pa tujci, Nemci in Italijani, ki segajo posebno po konjih. Konjski sejem na Bučki je bil tako dober, da najstarejši možje tacega ne pomnijo. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1894) »Eksplozija« samcev Še nikoli samcem in ločenim ni šlo tako dobro. Pred nekaj leti je Amerika odkrila, da tvorijo posebno kategorijo, ki ima posebno tržišče. Jih je že okoli 20 milijonov, starih od šestnajst do šestintrideset let, s skupnim letnim dohodkom nad sto milijard dolarjev. V zvezi z njimi je nastala t. i. industrija za samce, kar pomeni sistem življenja in delovanja ,.izključno za samce “. Ta pojav spreminja podobo dežele, mentaliteto in navade, „čez deset let,“ pravi psiholog George 0,Neill, „bojo naše navade zaradi samcev povsem drugačne.” Do sedemdesetih let tega stoletja je zakon pomenil nekaj povsem normalnega v pojmovanju ameri&ega meščana. Samci in neporočene ženske so bili skoraj izključeni iz družbe. Amerikanci so tudi mislili „v dvoje“, on in ona sta bila povezana v hi-fi, pri koktajlu ali kopanju. Toda od sedemdesetih let naprej so se stvari začele spreminjati. V povprečju se vsak tretji zakon konča z ločitvijo (v Kaliforniji vsak drugi). Polovica deklet pri dvajsetih letih je že imela Mne odnose. Obstajajo ,»grupni seks“, komune, pravi pornografski „boom“. In kontracepcija pa uzakonitev splavov. Kot vse kaže, so zdaj samci na boljšem. Na razpolago nimajo samo svojih barov, restavracij in klubov, ampak cele vasi in mesteca. Zanje se ne delajo samo posebna oblačila, nakit in pohištvo, temveč jim prirejajo tudi seminarje proslave, potovanja, srečanja itn. V pri- -meri s poročenimi tvorijo samci poseben svet s pravili, ki omogočajo neomejeno seksualno svobodo, nenehna potovala brez omejitev, odsotnost odgovornosti itd. Naš namen ni propagirati ali obsojati tak način življenja, kajti čas bo pokazal, koliko tako življenje oplemeniti ljudi v njihovi človečnosti, gotovo pa je, da bo imelo za posledico — manj ločitev zakonov. Ženske, ki hočejo imeti zdrave otroke, naj med nosečnostjo ne pijejo alkoholnih pijač. Alkohol in materinstvo 2ensket ki pijejo, ne bi smele imeti otrok Poškodbe človeškega fetusa (zarodek od tretjega meseca naprej), ki jih povzročajo mamila in drugi strupi, delajo porodničarjem in otroškim zdravnikom vedno večje skrbi. Pred kratkim je skupina raziskovalcev na univerzi v Washingtonu odkrila nadaljnji vzrok za nenormalnosti in motnje v rasti novorojenčkov, in to: matere, ki pijejo! Štirje zdravniki so podrobno preiskovali osem otrok, katerih 'matere so med nosečnostjo veliko pile. Pri vseh otrocih se je pokazalo več nenormalnosti, najpogostejše pa so bile duševne motnje, premajhna velikost glave, okvare sklepov (največ iz-kolčenja), nerazvite ličnice in prirojene srčne napake, ki so zahtevale celo operacije. Ob rojstvu so imeli omenjeni otroci samo dve tretjini normalne teže in za 20 odstotkov so zaostajali v velikosti za povprečno velikimi. Tega zaostanka niso mogli nadomestiti tudi z najbolj pravilnim hranjenjem v bolnišnici, kajti po enem letu starosti je bila povprečna rast teh otrok samo 65 odstotkov in njihova teža le 38 odstotkov od normalne. Zaradi podobnosti primerov in ob dejstvu, da so starši prizadetih otrok’fehajali iz rasnega in socialnega povprečja, so zdravniki z vso gotovostjo sklepali, da je skupni dejavnik vseh nenormalnosti alkoholizem mater. Odgovor na vprašanje, ali tudi zmerno pitje, to je kozarček pri kosilu ali v družbi med nosečnostjo pomeni nevarnost za fetus, pa bo treba šele poiskati. Nikar cigar! Dim cigar tvori najv« škodljivega ogljikon* noksid-hemoglobina Iz sveta nenehno prihaja glasovi, kako daje ta ali oni1* kril „uspešno zdravilo“ zof1 najbolj razširjeno razvado dan šnjega časa, to je kajenje. Vi mu, kar slišimo, res ne gre '• jeti, veliko „zdravil“ pa naflr di ni dostopnih, zategadelj najbolje zanesti na trdno vo| Obstaja pa še ena pot, po1, teri je šel že prenekateri ^ lec, ki je hotel postati ncjj dilec; namesto velikega $e'< f' U** i* f* m i... e A . »t ? v .m s r S *// • v v i;/ a /t' M/A.V o Nazaj k naravi Kar naprej govorimo in tudi v časopisih črno na belem piše o tem, da se moramo vrniti nazaj k naravi Presneto, kako naj bi hodil v naravo, ko je kar naprej deževalo. No, zadnje dni je sonce večkrat pokukalo izza oblakov, da so kmetje spravili vsaj nekaj sena pod streho, a tačas pasov hrastovih gozdovih začeli rasti jurčki. Nič ni treba klicati ljudi v naravo, kadar nekaj zavohajo. Kmalu so zvedeli za jurčke, pa so se brž pripeljali v gozdove okrog Ribnice, kjer je za vsakim grmom stal voz. Vse so preiskali in travo pomendrali bolj kot oni na Nemškem, kjer že dva tedna frcajo žogo. Ljubimo naravo, zato ji postavljamo v okras table z napisi: ,JVe odmetavajte smeti!" Ena rožica še ni ,j)ušeljc“, zato k taki tabli dobri ljudje brž namečejo stare šare. Pred leti so stale table: ,JVe hodi po travi!" Danes jih ni več, ker se malopridneži po njej vozijo. Nekateri ne morejo ali pa nočejo razumeti, kaj se sme in česa ne smemo početi. Nobeno opominjanje in graja ne pomaga. Šele kazen, ki ga dobro potiplje po žepu in novcih, nekaj zaleže, da se grešnik vsaj za nekaj časa pomiri, ako se svojih grehov noče pokesati Le kako naj gremo v naravo, ko pred gozdom piše: „Vozite na lastno odgovornost“ ali „Opozarjamo vas na nevarnost pred medvedom/“ Kdo se ne bi bal?! Ako kdo zavije k vodi, ga prežene smrdljiva voda in pa ribe, ki so poginile. Zatorej ni nič čudnega, ako si najde vsak svojo pot v naravo. Dolenjci se zaprejo v zidanice in uživajo dobrote narave. Lovci si, namesto da bi skrbeli za divjad, v krčmi pripovedujejo stare dogodivščine. V gozdu pa so le korajžni gobarji prišli na svoj račun. MARTIN KRPAN 1 Strastni kadilci bi najraje enkrat vlekli vse tri „dudfr toda odločiti se morajo za samo. Zdravniki jim v tem meru odsvetujejo srednjo, t° cigaro. cigaret je začel bolj zmerno k; diti cigare ali pipo, v upanju^ se bo tako izognil posledic^ kajenja. Pa vendar, kar se tij cigar, ta pot ni prava! Zaklj Preiskave v neki londoi bolnišnici so pokazale, da s’ stni kadilci vdihavajo tudi cigar. Glede na to so zdra1 naredili Široko zasnovan po in ugotovili, da se ob vdi vanju tobačnega dima po' hemoglobin v rdečih krvnih lescih z delom v dimu prisoti ga ogljikovega monoksida,1 osnovi tega pa nast^ oglj i komon oksid-hemoglob' ki onemogoča pravo nalogo J| moglobina, to je,..prenos kisi' po telesu. Londonski zdravfl? so preiskovali kri moških kad cev v času, ko so kadili cigare' in potem, ko so kadili cig^ pokazalo se je, da se vsebi ogljikomonoksid-hemoglobi^ obeh primerih med seboj kotfj loči, zato pa je končentra^ škodljive snovi v krvi pri * jenju cigar celo nekoliko veflj zategadelj zdravniki kadil^ cigaret odločno odsvetujejo', vrste cigar. ' KOUKO OD TURIZMA -Jj ristični strokovnjaki, spodbujen* • prvih podatkov z jadranske obal^, veselo računajo, koliko več f*eJ nam bo uspelo iztržiti. Računajo v lo na milijardo, če bo seveda vtf . bolj prijazno in se podredilo želj in računom. 2 živce! potem, ko je torij“, niso za vsako uho! Takole seje odvijalo: Čudežno ozdravljeni n spanca. Plesala je po mizi 1 netopir in botra sova. In P*1 ^ sajenci prevrnili stekleničk0 Kapljale so dragocene kap*J - 'ir ■T = nta — Bk v. T t s r E u / N A rr K h T i T o v r C :: H A K A IUL K e L A 1, r M T o K A Z.: H >S C H M 1 P T a O - a: 7r K O t r H A t 0 A/ i L M t K A .. Ki — r T> O r A K F h A/ 5 r K. n fJ Si. — 0 S r T a. 1 » T / O L O 5 ... O H 1 a L 1 A s — K / " “ J n k — O r t* A S* 4 T N Rešitev prejšnje križanke:' ČASOPISNE „RACE" .. Francoz Beogner navaja v svo-J* knjigi „Zaklana časopisna raca" številne primere neresničnih oziroma nepreveijenih vesti, kijih prinaša svetovno časopisje v zvezi z znamenitimi osebami Takoje pisec ugotovil, da so novinarji pripisali angleški kraljici: da je bila 92-krat noseča, daje doživela 149 nesreč, da seje hotela 73-krat ločiti in 63-krat odpovedati prestolu, da je prežita 32 poskusov atentata in da Je svojo sestro Margaret 151-krat sPodila z dvora. Lažnivi časnikarji. .. * j JK iJM k 0 L BELEŽNICA, NASILNA TATVINA PODRTJE DESETI DELI STARI SLOVAN DEL KONJSKE UZDE CAST IT. FILM. IGRALKA DL SROBOTJE OZEMLJE TUR. . VELIKAŠ POJAV NA VODI PODOBA REKA IZ lQJL.MIL, at /IER D L LOGIČNA ZVEZA BESED VESLAŠKA TEKMA ITAL. LIRA ZDRAVILO PRVI MOŠKI PLUG POZNANA ZENSKA GL.MESTO GRlillF BISMUT TAPETA MILANO ŠALJIV PRIIMEK ZOFA PAPEŽEVA REPICA UDAREC Z NOGO POBEG PLEME DL MEDN. BEGUNSKA ORG VOJAŠKA STOPNJA MESTECE SEV. OD ZADRA JAAFAR NIMEIRI STRONCIJ LUKNJAČ OOMOVINA KIRKE IZGREDI GOROVJE V BURMI D L I I I I I I I Praznoverje, ne razum! Odpravljanje prastarih plemenskih običajev v Gani je neuspešno kajti ljudje živijo s tradicijo, ki jim pomeni največjo svetost Gana je tudi ena tistih dežel, ki presenečajo svet s prastarimi plemenskimi običaji. V določenih predelih Gane na primer žene ne more doleteti večja nesreča, ko da ji umre mož. Posebno nehuman odnos do vdov imajo pripadniki plemena Ga. Ob moževi smrti žena ni deležna sočutja, ampak jo pleme po starem običaju okrutno muči. Najprej ji mečejo v oči pekočo zmleto papriko, zatem pa 'jo z isto papriko drgnejo po celem telesu. Za nameček .se mo?a nesrečna vdova še teden dni postiti in v tem času spati na najbolj neudobnem prostoru. V nekaterih vaseh s tem mučenja še ni konec, najhujše šele pride. Ko vdovi odvzamejo tudi najmanjšo malenkost, ki ji jo je podaril pokojni mož, mora skupaj z otroki zapustiti vas, kajti nima pravice do nikakršne zapuščine. Vse pripada sorodnikom umrlega moža, ki jih ne zanima, ali bojo nesrečna žena in njeni otroci 'imeli kje in od česa živeti. V posameznih predelih dežele je tabu **ovo*Qjenček, kat<*n»mu «» mati umrla na nje v prastare plemenske običaje ganskih domorodcev pomeni največje bogokletstvo, ki so ga plemena pripravljena kaznovati tudi z orožjem v rokah. porodu. Brez usmiljenja ga| takoj ubijejo. Precej pogost je tudi običaj, da dajejo očetje svoje hčere v zameno za nove žene, za katere bi sicer morali plačati precejšnjo vsoto za „uporabnost". Pri nekaterih plemenih morajo ženske v času menstruacije spati teden dni na planem in ne smejo stopiti v hišo, drugod v notranjosti Gane pa morajo v času plemenskega festivala ženske tako v hiši kot na cesti hoditi popolnoma gole. Še bi lahko naštevali razne oblike vraževerstva, kajti plemenski običaji so ponekod v Gani največja svetost. Nihče se ne sme vtikati vanje, ker bi to pomenilo največje bogokletstvo. Vdanost tradiciji in prastarim, pogosto nesmiselnim običajem je tako živa v ljudeh, da se nobena dosedanja vlada v Gani ni upala izvesti kakšne temeljne spremembe na tem področju. Vsi poskusi v tej smeri, tudi reforme sedanje vlade polkovnika Ačemponga, naletijo na velik odpor, predvsem po vaseh, kjer je praznoverje očitno močnejše od razuma. I I S I I I I I I I I I I Kdaj v šolo? Mnoge mamice imajo svoje malčke, ki so stari, pet do šest let, za prave „čudežne otroke“, / kajti zlahka sojih naučile pisati črke in številke, da o pesmicah ne govorimo. Zategadelj se jim zdi kar nemogoče, da bi otroci ne šli v šolo že s šestim letom. To marsikje omogočajo tudi zakoni o osnovnem šolstvu. In kaj? Pedagogi in psihologi so odkrili, da za otroke, ki gredo prezgodaj v šolo, lahko postane učenje prava mora. Veliko otrok ne sedi v pravem razredu, ampak v višjem, kot je primerno njihovemu razvoju, to pa ima pogosto neugodne posledice med šolanjem vse tja do univerze. Vpis v šolo po starosti je, psihološko gledano, popolnoma zastarel, kajti vse očitneje postaja, da je bolj kot kronološka starost pomembna biološka in inteligenčna, zato bi morali pri vpisu otrok v šolo posvečati kar največ pozornosti duševni in socialni zrelosti; pogoji za sprejem v šolo bi morali biti utemeljeni v razvojni stopnji vsakega posameznega otroka. Nemalokrat se namreč pokaže, da otroci niso odrasli zahtevam šole, ker so bili vpisani prezgodaj. Danes je mogoče določati šolsko zrelost otroka z vrsto testov, ki nazorno pokažejo, kateremu otroku je pred vpisom v šolo nujno potrebna psihološka pomoč. Veliko pa lahko pomagajo tudi starši s tem, da so manj zaverovani v prvo znanje otrok in z vpisom v šolo počakajo še kakšno leto več. paradižnik v srednjem veku H & rt imate slabe 'vJonovem gradu ^onov Jabora- dale v trhli pod, slednjič pritličje in nazadnje — tok, ti klet. prvo nadstroi tok - pricurljale v ni bilo do i^tegona. Z njo Vjj da so razpo- ^ na tla, se zaje- Potegonova klet, dragi bralci, pa ni bila\navadna klet z ozimnico in žamanjem! To je bilo njegovo skladišče. Skladovnica stare šare iz vseh vetrov - baron je bil tudi strasten zbiralec starin - je vedrila pod pajče-vinastimi oboki. Pod odejo prahu sredi šare bi pozna-valčevo oko odkrilo celo dve mumiji.. . No, in prav na ti dve mumiji so tolkle čudežne kapljice s stropa! Tako minuto, dve! V prvi mumiji je zaškrtalo. Glava je počila kot skoija hlebca v peči. Pod „skorjo" so za mežikale hudomušne oči... Počilo je nato huje in iz „lupine" je skočil - nihče drug kot naš Paradižnik. Živ in zdrav, nared, da spet kakšno zagode. Hip zatem je bila tu še Klara. O zavratni spalni bolezni, ki ju je držala za vrat celo tisočletje, ni bilo več ne duha ne sluha. ZA STANOVANJA RAZPIS NATEČAJA V KOČEVJU V zvezi z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj (družbenim dogovorom o vezavi sredstev pri Ljubljanski banki -podružnici Kočevje za kreditiranje stanovanjske graditve), 8. členom pravilnika o gospodarjenju z družbenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev ter z namenom, da se pospeši gradnja stanovanj za delavce, razpisuje zbor vlagateljev za območje občine Kočevje II. NATEČAJ za posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj ter za pridobitev, urejanje in opremljanje zemljišč za usmerjeno stanovanjsko graditev Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna oziroma neustrezna stanovanja, lahko najamejo temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbeno-politične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljevanju besedila: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po (družbenem dogovoru) določilih pravilnika o gospodarjenju z družbenimi sredstvi za usmeijeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev. V natečaju za posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini ter za gradnjo individualne stanovanjske hiše ali stanovanja lshko sodeluje tudi delavec, zaposlen pri organizaciji, ki združuje sredstva v banki (po družbenem dogovoru) po določilih zgoraj navedenega pravilnika pod pogojem, da nima lastnega stanovanja, nima stanovanja ali ima premajhno oziroma neustrezno stanovanje. Zbor vlagateljev razpisuje natečaj za posojila tudi organizacijam in stanovanjskim zadrugam za pridobitev, urejanje in komunalno opremljanje zemljišč za usmeijeno stanovanjsko gradnjo. Razpisna natečajna vsota znaša 3,800.000,00 din. Organizacije in delavci, ki so zaposleni v organizacijah, ter stanovanjske zadruge lahko uporabijo omenjeno vsoto za posojila v-razdobju do 31. decembra 1974, in sicer naslednje zneske: Organizacije (50%): 1,900.000,00 delavci (30 %): 1,140.000,00 komunal, objekti (20 %): 760.000,00 din. V natečaju za posojilo za nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile stanovanja, sposobna za vselitev najkasneje v osemnajstih mesecih, na gradbiščih, ki so določena za usmeijeno stanovanjsko graditev in določenega stanovanjskega standarda Vlogi na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj mora organizacija priložiti: - srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; - izjavo, koliko najemnih stanovanj želi s posojilom kupiti ali zgraditi z izračunom mesečnih poprečnih osebnih dohodkov delavcev, ki bodo dobili v najem kupljena stanovanja ali zgrajena najemna stanovanja; - izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1973; - izjavo, koliko sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga, bo zbrala v letih 1973, 1974, 1975 in 1976; - zaključni račun za leto 1973; - sklep organa samoupravljanja organizacije o zagotovitvi sredstev za lastno udeležbo na natečaju in sklep, da lahko najame posojilo in da bodo zagotovljena sredstva za odplačevanje posojila; - kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, ceno za posamezna stanovanja z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja ali gradbeno dovoljenje s potrjenim predračunom, kadar organizacija sama gradi najemna stanovanja. Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj mora organizacija, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe se računa v odstotku na kupoprodajno vrednost stanovanj ali na predračunsko vrednost, če organizacija sama gradi, po naslednjem ključu in znaša pri poprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega v organizaciji: do 2.000,00 din 20 odstotkov od 2.001,00 din do 2.500,00 25 odstotkov od 2.501,00 din do 3.000,00 30 odstotkov nad 3.000,00 din 35 odstotkov Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga. Prednost pri odobravanju posojila po tem natečaju imajo organizacije, ki bodo rešile z nakupom ali gradnjo najemniških stanovanj poprečno več stanovanjskih problemov svojih delavcev, imajo nižji poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega in bodo kupovale ali gradile na tistih gradbenih kompleksih, kjer bo zagotovljena hitrejša in cenejša gradnja. Delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, ki združuje sredstva v banki po družbenem dogovoru, lahko sodeluje v natečaju za posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše ali stanovanja do standardne velikosti preko svoje organizacije pod naslednjimi pogoji: - da nima lastnega stanovanja, nima stanovanja ali ima premajhno oziroma neustrezno stanovanjc, - da ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine, - da je stanovanjski objekt, za katerega želi posojilo, zgrajen najmanj do zaključne I. gradbene faze iz lastnih sredstev, da bo zgradil stanovanjsko hišo tudi z lastnimi sredstvi in znašajo ta vložena sredstva najmanj 30 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše, ki jo gradi. Namensko privarčevana sredstva pri banki in posojilo banke na namensko privarčevana sredstva se tudi štejejo za lastna sredstva. Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti prosilca za posojilo, vendar ne more biti daljša kot 25 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % na leto. i Delavec, ki sodeluje na natečaju za posojilo, ki nima lastnega stanovanja, ima pa stanovanjsko pravico na družbenem najemniškem stanovanju ustreznega standarda, lahko dobi posojilo pod pogojem, da v roku 3 let od odobritve posojila izprazni družbeno stanovanje. Cc te obveznosti ne izpolni, se mu odplačano posojilo po treh letih dalje obrestuje po dodatni stopnji 7,5 %. Posojila za pridobitev, urejanje in komunalno opremljanje zemljišč za bodo na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo dvanajst mesecev po dnevu podpisa posojilne pogodbe. Posojilo vrača v polletnih anuitetah. Natečaj traja en mesec po objavi v Dolenjskem listu; ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sprejel in potrdil zbor vlagateljev. Sklepe o odobritvi oziroma zavrnitvi posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka - podružnica Kočevje najkasneje mesec dni po zaključku natečaja in sklepala z organizacijami, ki bodo uspele na natečaju, posojilne pogodbe. Banka bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanja na jiajeta posojila. Kočevje, julija 1974 ZBOR VLAGATELJEV usmeijeno stanovanjsko gradnjo na območju zazidalnih načrtov se >do dajala za dobo 5 let. Obrestna mera za take kredite znaša 3,5 % VSAK ČETRTEK BOLJŠI DOLENJSKI LIST phhsHI Artiče: puntarjem v spomin 21. julija bo ob odkritju spomenika v Artičah govoril Franc Šetinc Artiče bodo letos središče praznovanja dneva vstaje slovenskega naroda. Proslava bo združena z odkritjem spomenika puntarjem, borcem NOV in izgnancem. Spomenik v Artičah postavljajo Slovenski oktet, borci druge čete Kozjanskega bataljona in družbenopolitične organizacije v Artičah. Štiri metre visoka lesena skulptura je delo slovenskega kiparja naivca Petra Jovanoviča. Postavili jo bodo na zelenico ob cestnem križišču pred prosvetnim domom. Slovesnost organizirajo krajevne družbenopolitične organizacije v sodelovanju s komitejem občinske konference ZK v Brežicah. Pokrovitelj proslave in govornik na njej je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Proslava se bo začela v nedeljo, 21. julija, ob 14. uri, ko bodo v Sp. Pohanci izročili prometu asfaltirano cesto Pohanca - Artiče in ko bo po njej krenil pisan sprevod do spomenika. V sprevodu se bodo najprej zvrstili kapelski godbeniki, vinogradniki, kosci, žanjice in konjeniki z zastavami V tem delu bodo prikazali tradicijo kmečkih opravil, v drugem NOVO V BREŽICAH ŠOFERJI NA GORAH. 13. julij, dan šoferjev, so vozniki Prevoza in S lovina iz Brežic proslavili na Gorah. Z več kot sto tovornimi in drugimi vozili, okrašenimi z zelenjem, so krenili na pot od Brežic do Krškega in nazaj. Popoldne so preživeli na pikniku. ZNAČKE IN ŽIG. Udeleženci nedeljske proslave dneva vstaje v Artičah bodo za to priložnost lahko do-•bili razglednice s posebnim žigom. Naprodaj bodo tudi značke in brošure z opisom puntarskih in revolucionarnih dejanj, ki jih ponazarja spomenik. OPROSTITEV DAVKA. Zaradi podražitve bencina se zasebni prevozniki mleka s traktorji ponovno obračajo na občinsko skupščino s prošnjo za oprostitev davka. V poštev pridejo prevozniki iz oddaljenih območij, kot so Sromlje ipd., kjer je malo mleka in kjer kmetje že zdaj prispevajo za te namene po 0,04 din od litra. delu sprevoda pa bo sledil prikaz sodobne kmetijske mehanizacije z vsemi priključki. Za njo bodo stopali v sprevodu godbeniki iz Celuloze, delavci Jutranjke, Industrije motornih vozil in tovarne papirja v delovnih oblekah, nato pa lovci, gasilci, šolarji, športniki in člani drugih organizacij, ki bodo prikazovali društveno aktivnost. USPEŠNO NA POKLJUKI Starejši medvedki iz Cerkelj in čebelice z Bizeljskega so na republiškem mnogoboju na Pokljuki tekmovali v sedmih disciplinah: v lokostrelstvu, kurjenju ognjev, orientacijskem pohodu, igri z žogo, teku čez ovire, izdelovanju mask in šaljivem tekmovanju. Oboji so se dobro izkazali in zasedli sedmo mesto. Oo 15. uri bo pred spomenikom zborovanje, na katerem bo zbrani množici govoril Franc Šetinc. Sledil bo bogat kulturni program. Nstopili bodo združeni pevski zbori iz Artič, Globokega in Brežic. Igrali bosta tudi dve godbi na pihala. J. T. ŠE 132 KILOMETROV CEST Skupina cestno komunalne službe pri občinski skupščini v Brežicah šteje 25 ljudi. Te dni je bila od jutra do noči zaposlena pri asfaltiranju ceste od Sp. Po-hance do Artič. V naslednjih petih letih jo čaka modernizacija 132 km občinskih cest. Letos bo zaposlena še pri asfaltiranju na VeL Dolini in pri popravilu starega mostu čez Savo in Krko. Ob tolikšnem obsegu dela, žal, ne more sproti vzdrževati vseh makadamskih cest, zato so na seji občinske skupščine opozorili odbornike, naj v krajevnih skupnostih malo potrpijo, kajti v nasprotnem primeru se bo modernizacija preveč zavlekla. BREŽIŠKE VISTI V Čateških Toplicah so odprli štiri nove bazene: dva za otroke in po enega za plavalce in neplavalce. Računajo, da se bo število kopalcev poslej lahko povečalo od 185 tisoč na 270 tisoč venem letu. (Foto: J. Teppey) Trinajsterica pod drobnogledom Hitro in temeljito obveščanje - pogoj za samoupravno odločanje delavcev Besede zahtevajo dejanja. Tako je tudi z ustavo. Sprejeli smo jo, zato smo jo dolžni uresničevati, se ji prilagajati. Prav to je spodbudilo komisijo za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK v Krškem, da je vzela pod lečo 13 TOZD — bivših obratov, katerih matična podjetja imajo sedež zunaj občine. Komisija je postregla z dejstvi, ki kažejo na to, da se delavci še niso znašli in da samoupravna zakonodaja v TOZD ni povsod urejena. V petih TOZD še nimajo sta- je vodstvo TOZD odkrilo napa- tutov, v šestih še niso razdelili premoženja, težave se porajajo v skupnih službah, ki niso kos novim nalogam. Delo nekaterih TOZD hromi tudi prepočasno in premalo temeljito obveščanje njihovih vodstev. Tudi odnosi skupnih služb do TOZD niso gladko stekli po novih tirnicah. V občini se je celo zgodilo, da KRŠKE NOVICE ZASLUŽEK BO. Kmetje so obra- li ribez. Letina je bila dobra. Kooperanti Agrokombinata so dobili za kilogram ribeza deset dinarjev, kasneje pa jih čaka še dvakratno doplačilo. Zaradi dobrega zaslužka bodo jeseni povečali površine s črnim ribezom še za deset hektarov. ROJAKI V GOSTEH. Člani kulturno-umetniške skupine „Zvon“ iz Holandije so minuli teden obiskali krško občino. Na dvorišču brestaniškega gradu so se predstavili občinstvu s pevskim zborom, folklorno skupino in vaškimi godci. NOVI STIKI. Občinska konferenca Zveze mladine se je dogovorila za športno srečanje z vrstniki iz Podsuseda. 27. julija se bodo v Krškem pomerili v malem nogometu, košarki, šahu in karateju. Povratno srečanje bo jeseni. ZA KOZJANSKO. Do petka sov krški občini že vplačali prve vsote za pomoč Kozjanskemu. Tovarna papiija je vplačala enodnevni zaslužek, po 10 tisočakov pa sta nakazala še svet za narodno obrambo in TIS. KRŠKI TEDNIK ko za več milijonov starih dinarjev pri obračunu poslovnega uspeha TOZD. Prav ta primer sili vodstva TOZD, da se čim-prej usposobijo in strokovno obvladajo svoj položaj. To je edina pot k pravilnemu vodenju in ocenjevanju poslovnih uspehov. Komisija ugotavlja, da je medsebojno obveščanje na relaciji TOZD — skupne službe pomanjkljivo, razveseljivo pa je, da skjepe TOZD povsod uresničujejo brez zadržkov. Prav gotovo bo z zadovoljstvom sprejet predlog, naj bi skupne službe dajale vsaki TOZD vse podatke za vse temeljne organizacije združenega dela in jim tako omogočile pravilen vpogled v celotno gospodaijenje. To daje tudi pravilno materialno osnovo za samoupravno odločanje o rezultatih, kijih dosegajo zaposleni v združenem delu. Potrebni bodo obojestranski napori, prizadevanja skupnih služb na eni ter prizadevanja vodstev TOZD na drugi strani, da se bodo vsi skupaj pomaknili korak naprej. J. T. „GRAJSKA KLET" ODPRTA Hotel Sremič je v kostanjc-viškem gradu odprl prenovljeni in razširjeni gostinski objekt. To so trije prostori, urejeni vsak v svojem slogu, tako da bodo za obiskovalce zares privlačni. USPEŠEN ZAČETEK Plavalci Celulozarja so na tekmovanju za republiški pokal dosegli lepe rezultate. V prvem kolu so bili mlajši pionirji A skupine prvi, C skupina je bila druga, starejši in mlajši iz skupine B pa četrti Združenje šofeijev in avtomehanikov iz Krškega je slovesno počastilo svoj praznik — 13. julij. Z okrašenimi vozili so člani obvozili Senovo, Krško in Brežice, od koder je tudi tale posnetek. (Foto: Zupančič) \ KS opravile za 3 milijone del Družba ceni napore krajevnih skupnosti: letos za 880.000 dinarjev občinske pomoči, kar je za četrtino več od lani! Po nepopolnih podatkih, ki jih je posredovala delegatom občinske skupščine za zadnjo sejo komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti pri občinski skupščini, je znašala lani opravljena vrednost del občanov po krajevnih skupnostih 2,738.293 dinarjev. Sveta krajevne skupnosti Čatež in Trebelno nista do roka izpolnila vprašalnikov, tako da gradivo ni zajelo del teh dveh krajevnih skupnosti. Tik pred sejo so na občinski upravi prejeli podatke tudi od tod. Ti podatki lepo kažejo prizadevnost občanov, ki se stopnjuje iz leta v leto: še leta 1970 je znašala vrednost opravljenih del le 1,26 milijona dinarjev, ogromen porast pa je očiten zadnji dve leti. Komisija je vrednotila delovno uro občanov po 15 dinarjev, opravljeno uro prevoza z vprego ali traktorjem pa po 50 dinarjev, kar kljub nizki oceni predstavlja še velik doprinos poleg pri- GASILSKA PRIZNANJA Na občnem zboru občinske gasilske zveze Trebnje so podelili gasilsko priznanje Jožetu Klemenčiču, sekretarju občinskega sindikalnega sveta, za uspešno delo v gasilskem društvu Velika Loka in organizacijo podčastniškega tečaja, ter Jožetu Patetu iz Račjega Sela in Ludviku Lenarčiču iz Sevnice. POČITNIŠKI ZASLUŽEK Kmetijska zadruga Trebnje je izdala ličen plakat, s katerim vabijo nabiralce gob in drugih sadežev ter zdravilnih zelišč k nabiranju. Cene so zaenkrat ugodne in usklajene po dogovoru za vso republiko: borovnice po 12 dinarjev kilogram, lisičke 15, suhe gobe pa po razredih — od 40 do 80 dinaijev kilogram. Seveda želijo odkupiti tudi vsa druga zelišča in gozdne sadeže. Odkupujejo v vseh svojih trgovinah: v Radohovi vasi, Češnjicah, Trebelnem, Mokronogu, na Mimi, v Šentrupertu, Vel. Loki, Vel. Gabru, Šentlovrencu, Zagorci, na Selih—Šumberku, Rdečem Kalu, Krušnem vrhu in v Dobrniču. OBČINSKA CESTA BOLJŠA OD REPUBLIŠKE Kdor izbira med republiško cesto po Mirenski dolini ali občinsko cesto, ki gre preko Boštanja, po dolini Grahovice, čez Brezovico do Kri-žiša-Krmelja-Pijavic in pride pri Puščavi spet na republiško, bo zadnje dni lahko ugotovil, da je občinska cesta gladkejša kot republiška. Občinska, cesta, katere precejšen del je bil do nedavnega tudi republiški, ima sicer dosti hudih vzponov, vendar cestarji na njej pokažejo, kaj je dobra volja. Naj jim voda še tako razjeda cestišče, vedno poskušajo jame zamašiti. spevkov v denarju. Največ naporov so vložili občani v minulem letu v gradnjo, obnovo in vzdrževanje poti in cest; s tem je imelo 14 krajevnih skupnosti 1,633.703 dinarjev izdatkov, kar predstavlja v celotnem znesku vseh izdatkov kar 65,8 odst.! V sestavi „proračunov" KS prido- KAJ SO OPRAVILI? Vrednost delovnih ur, ki so jih občani v 14 krajevnih skupnostih (manjkata KS Čatež in Trebelno!) opravili v minulem letu po ceni 15 dinarjev za delovno uro, pomeni 788.365 dinarjev, vrednost prevozov 91.750 dinarjev, vse skupaj torej kar 880.115. Približno toliko bo znašala tudi letošnja občinska pomoč. Čeprav so delegati šele na zadnji seji sprejeli razdelilnik, to ne pomeni, da je ta denar ležal mrtev pol leta, dela so se namreč že financirala in so tekla nemoteno. NOVI VODOVODI Lani je bilo zgrajenih ali obnovljenih dosti vodovodov: Velika Loka-Trnje, Trebelno (ni točnih podatkov, koliko), Rodine in Dečja vas (vrednost nad 700.000 dinarjev!), Jesenice, Hom-Viher in Šentrupert, Vrh nad Mokronogom (vrednost nad 1 milijon dinarjev!), Selo (vrednost 300.000 dinarjev) in Cimik-Ravne. ASFALT V ŠEST KS V minulem letu je asfaltiralo lokalne ceste kar šest krajevnih skupnosti: Veliki Gaber, Dobrnič, Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog, pripravljali pa so se na Veliki Loki. bivajo na pomenu tudi postavke „pomoč društvom in organiza-cijam“ (42.605 dinaijev ali 1,7» odst), tudi skrb za ljudi v stiski je očitna (4.451 dinarjev), pomembno pa je tudi delo KS na področju splošno ljudskega odpora. Krajevne skupnosti so postale torej že pomemben dejavnik pri urejanju potreb občanov v sredinah, kjer živijo. Občinska skupščina ceni to pripravljenost občanov. Letošnja proračunska pomoč 880 tisočakov je v primerjavi z marsikatero močnejšo občino dosti več, dati toliko pa ni bilo lahko ob težavah pri usklajevanju proračuna. Po dogovorjenih merilih za delitev tega denarja bodo razdelili 687.070 din, za podporo nekaterih večjih akcij pa so rezervirali 192.930 dinaijev. Svoje bo prispeval tudi še komunalni sklad. A. ŽELEZNIK Iz kraja v kraj KDOR UNIČI, NAJ TUDI POPRAVI - Vaščani ob cesti Mirna-Glink-Mokronog ne zmorejo vedno novih popravil te ceste, kolikor jim jo uničijo težki tovornjaki. Le-ti ponavadi vozijo najtežja bremena ravno takrat, kadar je vreme slabo in je torej tudi cestišče najbolj občutljivo. Kot je bilo rečeno na zadnji seji občinske skupščine, imajo vaščani pravico cesto zapreti, če se pojavijo taki uničevalci, ali pa od njih terjati odškodnino. Zakaj naj bi eni delali, drugi pa uničevali in imeli še korist od tega! LE PRVI MED ENAKIMI - Na zadnji seji občinske skupščine je bi- lo precej hude krvi (predvsem med delegati z Mirne) zaradi tega, kdo bo predsednik komunalnega sklada. Kaže torej, da je rivalstvo med krajema prišlo tudi med delegatske stole, vseeno pa bo javnost dela sklada v bodoče onemogočala kakršno koli darovanje na lepe oči. Ivan Longar je za komunalne dejavnosti odgovoren tudi sicer kot član izvršnega sveta, predsednik pa v našem sistemu tako ni drugo kot prvi med enakimi. TREBANJSKE NOVE Prednost naložbam TTKS Sevnica sprejela program, ki ni v prid le vrhunskemu športu Razdelilnik, ki gaje na svoji skupščini zadnje dni junija sprejela občinska temeljna telesnokulturna skupnost, je zanimiv zaradi tega, ker je v njem upoštevana tudi prepotrebna naložba: gradnja novega plavalnega bazena v Sevnici. Seveda je do začetnih del še daleč in si bo treba to sezono za kopanje pomagati z nekaterimi zasebnimi bazeni (če ima Delavci industrije otroških oblačil JUTRANJKA so počastili 12-letnico dela tovarne nadvse slovesno. 22 delavcev, ki so letos dopolnili 10-letni delovni staž v tovarni, je bilo nagrajenih. Mladi so se pomerili v finalu kviza o poznavanju samoupravnih aktov kolektiva. V hudem boju ekip posameznih TOZD je šele po vrsti dodatnih vprašanj zmagala ekipa TOZD Motiv pred TOZD Orlica, Dol-Hrastnik, Radna, Baby in skupnimi službami. Na sliki: dipl. psiholog Lado Močivnik je zastavil vprašanja. (Foto: Železnik) kdo zveze), z umazano Savo ali plitvo Mimo (jez je še vedno porušen). Vendar priprave le obetajo. Za izdelavo načrtov za bazen so name- , nili 80 tisočakov. Skupščina TTKS sc tudi ne pusti zavajati. Telesnokultumim organi-, zacijam bodo „priznali” denar le za izvršene akcije! Tako bodo le-te dobile denar le za prvo polletje, za vnaprej pa morajo predložiti poročilo o uspešnosti doslej izpeljanih akcij. Ravno tako so tudi previdni glede • dotoka denarja. Računajo kar na 151 tisočakov rezerve za vsak primer: če ne bi bilo takega dotoka, kot so obetali, ali če bi bilo treba podpreti kaj drugega neodložljivega. Še nekaj so pokazale kratkotrajne izkušnje dela 1TKS: dfclo interesne skupnosti za telesno kulturo se v ničemer ne tepe z dejavnostjo občinske zveze za kulturo. Kot nam je dejal predsednik TTKS Lojze Motore, vodja planiranja v JUTRANJKI, bo občinska zveza za telesno kulturo še vnaprej nosilec raznih akcij in koordinator dejavnosti. TTKS pa mora biti še nadalje nosilec politike, zbiratelj denaija, financer in zbiratelj vseh pobud s pomočjo delegatov iz vseh sredin. A. ŽELEZNIK KRMELJ: SLAB OBISK Delavoljni člani dramske sek' cije sevniškega kluba mladih so doživeli hladno prho že ob prvem gostovanju v Krmelju. Čeprav je bila na oremiero v Sevnici polna dvorana TVD Par tizan zadovoljna z odrsko upri’ zoritvijo, se Krmeljčani niti ni' so potrudili, da bi jih vsaj poglč' dali! Takšen mačehovski odnos do mladih igralcev je prava kul-turna sramota kraja, ki si v času gostovanja amaterskih igralcev ni mogel privoščiti druge kulturne prireditve kot film „Kompanija za umorstva“! SCVNI&KI VKNTNII Pomoč neznanju-boj uporom Za tiste, ki so doslej počivali, ne bo počitnic - Naloge komunistov v ob-. čini določene, znani tudi časovni roki - Vpliv v kulturi Tisti, ki so doslej dobro delali, si bodo lahko privoščili počitnice, drugi pa bodo morali z marljivim delom v poletnih mesecih nadoknaditi zamujeno. Kajti naloge komunistov so jasno določ.ene, določeni so tisti, ki morajo posamezne naloge izpolniti, točno pa so določeni tudi roki, do kdaj je treba kaj opraviti. Zato se ne bodo mogli upoštevati nobeni izgovori. To so poudarili pred dnevi člani črnomaljske občinske konference ZKS. Kot je dejal sekretar dolenjskega jnedobčinskega sveta ZKS Lojze Sterk, so pred komunisti sedaj naslednje najpomembnejše naloge: Ugotoviti je treba stanje v TOZD, najti odpore proti izvajanju nove “stave, še posebno ostro pa je treba nastopiti proti tistim, ki so nosilci takih odporov. V krajevnih skupnostih je treba pregledati dosedanje uspehe pri uveljavljanju lokalne samouprave in ugotoviti, kaj zavira hitrejši razvoj takih odnosov v krajevnih skupnostih, kot smo si jih za- Ob koncu so še sklenili, da bodo pomagali povsod tam, kjer se napake pojavljajo zaradi neznanja, brezkompromisno pa bodo nastopili proti takim, ki se namerno upirajo novim odnosom. B. PODOBNIK ČRNOMALJSKI DROBIR ŽLICA REŽE KLOBASO - Restavracijo kmetijske zadruge nad pobito tržnico mnogi hvalijo po °kusni in ne predragi hrani. Zlasti Malicajo radi v njej številni Črnomaljci. Osebje restavracije pa jim jo vcasih vseeno zagode. Zadnjič so si morali gostje hrenovko rezati kar z ‘licami ali pa jo morali iz golaža potegniti z roko. Vilic in nožev nam- niso dobili... . 2 BARVO VARČUJEJO - Tako ^ Črnomaljci razlagajo dejstvo, da v “»•zini poslopja občinske skupščine m nobenega označenega prehoda za Pešce. Ker so nasproti stavbe še parkirišče, trafika, banka, tržnica in še pešci nič kaj varno ne tekajo Pfeko ceste. SAMO NAJBOLJ POGUMNI -Spalna sezona bi se morala pravzaprav pričeti tudi na kopališčih ob *0lpi, vendar jo je letošnje vreme ^godlo tudi vsem tistim, ki so se 0ruga leta ob tem času že veselo kopali v tej čisti reki. V hladne valove * zato sedaj občasno poženejo le naJbolj pogumni ali pa vroči. stavili. Da bodo komunisti kos tem nalogam, pa se morajo tudi organizirati tako, da bodo lahko poiskali vse nepravilnosti in jih odpravili. Komuniste v dolenjski regiji čaka že v poletnih mesecih še ena zelo pomembna naloga: doseči morajo enotnost vseh občin v regiji. Ko so ocenjevali družbenoekonomske in politične odnose v občini, so med drugim ugotovili, da položaj delavccv v neka te rili OZD in TOZD še vedno ni takšen, kot bi bil, če bi že uveljavili nova ustavna načela. Ponekod delavci še vedno ne odločajo o rezultatih svojega dela niti z njimi niso seznanjeni. Zato bodo morali biti komunisti, zlasti v takih OZD in TOZD, še bolj aktivni. Komunisti sc bodo borili proti podjetniški miselnosti, ki zavira povezovanje gospodarstva, zavzemali se bodo za krepitev krajevne samouprave in za izdelavo razvojnih načrtov krajevnih skupnosti, OZD in TOZD. Pozornost bouo posvetili tudi samoupravnim interesnim skupnostim, ki trošijo družbeni denar. Več vpliva pa si bodo morali komunisti v občini zagotoviti tudi v kulturnih ustanovah. Tudi v delu delegacij posameznih zborov občinske skupščine imajo komunisti pomembno vlogo. Boriti se morajo predvsem za to, da se bodo delegati vedno povezovali s svojimi volilci in da bodo na sejah skupščine zares zastopali interese tistih, ki so jih izvolili. Delegacija ne sme postati „kolektivni odbornik". Prav zato morajo biti komunisti v sindikatu in SZDL zelo aktivni, saj sta ti dve organizaciji odgovorni za izobraževanje delegatov. BOLJŠI NADZOR . Da pa bi delo delavskih kontrol le zaživelo, je občinski sindikalni svet pred kratkim organiziral seminar za člane organov delavskega nadzorstva, predsednike osnovnih sindikalnih organizacij in sekretarje osnovnih organizacij ZK v TOZD in OZD. Seminarja - na njem je predaval Mitja Švab - se je udeležilo 75 slušateljev. K Draga jajca Gospodinja Anica Veselič iz Črnomlja je redna nakupovalka na črnomaljski tržnici. Dobro pozna prodajalce, ve, kakšna je izbira, in tudi cene ji seveda niso neznane. Zato sc najbrž kar upravičeno razhudi, ko pravi: „Jajca so pa zares predraga, vsaj za ta letni čas. Kar 1,50 din moraš odšteti za eno!“ - Ste sicer s tržnico zadovoljni? „Še kar. Dvakrat na teden je odprta, sadje in zelenjavo pa je mogoče od prodajalcev iz drugih republik kupiti vsak dan. Pa tudi sicer je tržnica kar dobro založena, le cene so zelo visoke. Najbrž bi bilo dobro, da bi se razen zasebnih prodajalcev na njej s svojim blagom pojavil še družbeni sektor. Mogoče bi se pa cene le malo ustalile. Saj veste, konkurenca včasih le pomaga." - Mnogi precej grajajo črnomaljske trgovce, češ da zato, ker so slabo založeni, občani zapravljajo denar v drugih mestih. Kje kupujete vi? „Včasih moram res na nakupovanje v druga mesta, največ pa vseeno kupujem v Črnomlju. Le s čevlji so naše trgovine preslabo založene." B. P. stojnemu občinskemu organu vso zemljo, ki jo imajo oni ali njihovi ožji družinski člani. Znano je namreč, da ima lahko nekmet le do pol hektara gozda in prav toliko druge zemlje, skupaj en hektar. Drugo zemljo bodo morali taki v petih letih prodati, sedaj pa jo morajo prijaviti V metliški občini tega še nihče ni storil, čeprav čas poteka. Kazni bodo kršitelje veljale do pet tisočakov, novih! B. PODOBNIK Prijava zemlje do avgusta Kmetijska zemljiška skupnost je zaživela - Ne-kmetje morajo prijaviti zemljo - Kazni f Kmetijska skupnost v metliški občini že opravlja svoje delo. Čla-nj njenega izvršilnega odbora so imeli doslej največ dela z določanem, kaj je kmetija, ker občinska skupščina še ni sprejela odloka, ** bi vseboval register kmetij v občini. S tem, ko je kmetijska Etnijiška skupnost prispevala nekaj denarja za obnovo vinogradov ^ Plešivici, pa je posegla tudi v bistvo svojega delovanja. To pa je Ivanje kmetijskih zemljišč in pomoč pri napredku kmetijstva. .Člani izvršilnega odbora kmetij- memben, saj določa, da morajo ne- pe zemljiške skupnosti so doslej ob- kmetje do avgusta letos prijaviti pri- znavali devetnajst primerov, v ka-J?fih so morali razsoditi, ali gre za T^etijo ali ne. V enajstih primerili J® se odločili za kmetijo. To je bilo I^nircč pomembno za delovanje, pnovni kriteriji pri tem so bili: veli-j°st obdelovalne zemlje, kdo bo de-j.?val, možnost modernizacije kme-in lega zemlje v katastrski obči-Zemljiška kmetijska skupnost se-sproti določa kmetije. Ko pa bo finska skupščina sprejela odlok o jjjm. bodo določene vse kmetije v .^inL Vsakih pet let bodo stanje, e bo potrebno, spremenili .Kmalu bo kmetijska zemljiška /Upnost izdelala evidenco zemlji-/"a. last splošnega družbenega premoženja. Ugotovili bodo, koliko ta-£e?a zemljišča je v občini sedaj ne-jkoriščenega. Nekaj take zemlje bo-0 oddali v najem, nekaj pa prodali .Kljub temu da zakon o kmetij-zemljiščih obstaja že deset mc-•*cev, ga mnogi nekmetje najbrž še n odgovarja Loški potok bo konec julija spet praznoval svoj krajevni praznik. Pred kratkim smo obiskali predsednika krajevne skupnosti Ivana Lavriča in ga vprašali, katere so glavne naloge, ki jih zajema program dela KS. Odgovoril je: „Se naprej sc bomo prizadevali za odprtje obrata R1KO v Retjah. Do zdaj ni bilo denarja zanj, vendar bo tudi gradnja tega obrata prišla enkrat na vrsto, morda že prihodnje leto. Precej Potočanov dela po svetu. Mnogi sc bodo lahko zaposlili doma, ko bo obrat odprt. SATURNUS bo odprl obrat v stari šoli na Hribu, ki jo bo prenovil. Za delo seje prijavilo 60 žena, razpisanih pa je bilo le 30 delovnih mest. Ivan Lavrič: „Veliko dela, korakov in besed je potrebnih, da dobi Loški potok nov obrat, asfalt ali kaj drugega.“ (Foto: J. Primc) Ženske, ki bodo sprejete, bodo šle najprej na tečaj, avgusta letos pa se bo predvidoma že začela redna proizvodnja. Vas Travnik pa je prva na vrsti za asfalt. Hiše so namreč ob cesti, promet je velik in prah vdira v hiše. RAZMEJITI PRISTOJNOSTI Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji ustanovila vrsto komisij in imenovala vanje člane. V razpravi so ugotovili, da bi vzel tak način dela delegatom skupščine veliko časa. Zato so sklenili, naj komisija za volitve in imenovanja pripravi do prihodnje seje predlog o razmejitvi pristojnosti med njo in občinsko skupščino. Nekateri delegati so namreč predlagali, naj bi si občinska skupščina zadržala le pristojnosti za imenovanje vseli organov, ki so v zvezi z državno upravo, ostala imenovanja pa naj bi prepustili komisiji za volitve in imenovanja. O STANGRADU PRIHODNJIČ Med razpravo o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS) je bilo na zadnji seji občinske skupščine Ribnica poudarjeno, da so povsem razčiščene zadeve med STANGRADOM in SSS. Stečajni postopek je zaključen in stečajni upravitelj bo podal na prihodnji seji skupščine o tem poročilo. odgi — Zakaj tudi v prihodnjem šolskem letu v šoli na Velikih Poljanah ne bo pouka? — Ker Poljanci in okoličani še vedno niso izpolnili obljube, da bodo „pridelali" več otrok. 0RTNEŠKI PORO- ČEVALEC Pogled na Loški potok s sodolske smeri, kjer je spomenik 30. julija 1942 ustreljenim Potočanom. (Foto: J. Primc) ORTNEŠKI SLALOM - Lokalna cesta v Ortneku, ki vodi od avtobusne postaje h gostilni, pošti in trgovini, je prava mreža jam in jamic, ki se ob deževju spremenijo v jezerca Vozniki se morajo z brzino 5 km izogibati nastavljenim pastem in gorje pešcu, če ga zalotijo na tem odseku. SLABO PEČEN KRUH - Že dolgo tarnajo naše gospodinje, daje kočevski kruh pečen menda le na soncu, saj je znotraj skoro še surov., Doma ga morajo še popeči. ZALOŽENA TRGOVINA - V naši trgovini dobiš marsikaj, kar v Ribnici zaman iščeš. Pohvaliti moramo tudi hitro in točno postrežbo brez protekcij. Le poleti bi morali kruh pripeljati vsaj uro prej, ker imajo na Kmetih čez dan malo časa za čakanje v trgovinah. Poizkusite jim ustreči! NA MORJU SMO BILI - Pred kratkim smo v prelepem vremenu hiteli v Piran, kjer je bilo sonce izredno radodarno. Obđla je bila polna mladih in starih, ki so si greli telesa, saj je bilo takih sončnih cfni letos zelo malo. Naslednji izlet bo usmeijen preko Vršiča v Trentarsko dolino, nato pa prek Tolmina, Idrije in Blok domov. RESET0 ttietliški tednik Poglabljajo prijateljstvo 240. din za krajevne skupnosti Servis REŠETO / \ UREDNIKOVA POŠTA Zaradi letnih oddihov pošiljajte dopisniki z območja občin Kočevje in Ribnica od danes naprej vse svoje prispevke, članke, poročila, vesti, fotografije itd. na naslov: DOLENJSKI LIST, uredništvo, pp 33, 6800 NOVO MESTO. Sporočili vam bomo, kdaj boste spet začeli pošiljati prispevke na prejšnji naslov. V / Osrednji delavski svet delovne organizacije INLES Ribnica je 3. julija s tajnim glasovanjem izvolil za direktorja INLESA Mirka Anzeljca. Novi direktor, kije bil v.d. direktorja od 1. januarja le- ANZELJC DIREKTOR INLESA tos, ko je bil prejšnji direktor Vinko Šparovec upokojen, je dobil vse glasove. Mirko Anzeljc je tudi predsednik občinske konference SZDL in se je rodil 13. novembra 1929 v Loškem potoku. Je ekonomist Prvo službo je nastopil v Loškem potoku pri obratu, ki je danes TOZD INLES. Do 1. januaija letos pa je bil vodja organizacije splošne službe. V nedeljo, 7. julija, je bilo v Sodražici tovariško srečanje občanov pobratenih krajevnih skupnosti Poljane-Ljubljana in Sodražice. Posvečene je bilo dnevu borca, zato je bilo tudi med udeleženci največ borcev. Pred začetkom srečanja je bila krajša svečanost, na kateri sta govorila predstavnika obeh krajevnih skupnosti, ki sta izmenjala tudi darili. Moški pevski zbor iz Sodražice pa je tudi za uvod srečanja ubrano zapel več pesmi Med gosti so vzbujali posebno pozornost mladi raketarji, člani astronavtsko-rake tarskega kluba V, Ko-marov iz Ljubljane, ki so udeležencem srečanja in domačinom prika- zali izstreljevanje raket. Na obisk v Sodražico so prišli tudi taborniki iz Poljan, ki zelo radi obiskujejo Sodražico, Travno goro in druge kraje ribniške občine. Udeleženci srečanja so bili pogoščeni s partizanskim golažem. Srečelov je prinesel temu srečo, onemu malo razočaranja, ki pa je bilo pozabljeno ob glasbi, plesu, petju in sklepanju novih poznanstev. Ves dan je minil v prijetnem prijateljskem razpoloženju, kar je bil tudi glavni namen tega tovariškega srečanja, ki so ga organizirale družbeno-politične organizacije obeh krajevnih skupnosti v sodelovanju s krajevnima skupnostima. K. O. in J. P. V INLESU so se odločili, da bodo prispevali le krajevnim skupnostim, te pa naj po svoji presoji dodeljujejo denarno pomoč ostalim na svojem območju, oziroma jo porabijo za urejanje komunalnih zadev Pionitji, člani tabora Sutjeska, so si ogledali tudi Otočec. V restavraciji jih je sprejel predsednik novomeške občine Jakob Berič, ki je podaril predstavnikom pioniijev osem knjig Boga Grafenauer]« „Boj za staro pravdo na slovenskem." Pioniiji so se predsedniku oddolžili z darili in uspelo proslavo Na sliki: eden izmed zadnjih skupnih posnetkov udeležencev „Sutjeske44. Tabor »Sutjeska« se poslavlja Na 16. taboru Sutjeske je Slovenijo spoznalo 80 pionirjev iz vseh republik in pokrajin - Pionirji: »Še bomo prišli!« Zopet so med nami, pravzaprav se bodo že kmalu poslovili. Prišli so v torek, 2. julija, odšli bodo naslednji torek. V teh dneh, preživetih v Šmihelu pri Novem mestu, so si mnogi med pioniiji iz vseh republik in pokrajin našli dobre prijatelje. Jožko se je seznanil z Miijano, Dmitar s Fadilom, Husenaj z Ivanom, Dragiša z Jovanom. Na te dni v Sloveniji bodo imeli prav gotovo vsi lepe spomine in mnogi med njimi so rekli, da se bodo še večkrat vrnili k prelepi Krki. ....... Republiška Zveza prijateljev mladine je letos v sodelovanju z novomeško ZPM pripravila že šestnajstič medrepubliški tabor „Sutjeska'1.*' Ti tabori, ki jih prirejajo po vsej Jugoslaviji, imajo namen krepiti med pionirji bratstvo in enotnost in ustvariti trajne medsebojne prijateljske stike. V tritedenskem skupnem letovanju se mladi med seboj spoznajo, naučijo jezik bratskih narodov, seznanijo se z junaško zgodovino svojih očetov, zlasti še z najpomembnejšo in veijetno najbolj znano bitko naše zgodovine, z legendarno bitko na Sutjeski, po kateri imajo številni pionirski tabori tudi ime. ) Mladim gostom pri nas prav gotovo ni dolgčas.Njihov programje zelo pester. Do sedaj so obiskali Šmarješke Toplice, kjer so imeli preverjanje znanja v plavanju, bili so v Krškem, v Kumrovcu so si ogledali rojstno hišo tovariša Tita, obiskali so tudi Brežice, v Kostanjevici so občudovali dela nekaterih domačih in tujih kiparjev, v Šentjerneju pa so se v športu poizkusili s tamkajšnjimi pioniiji. Ogledali so si naše glavno mesto, pokukali na Blejski grad in v Begunje. Razen tega pripravljajo še Gostišče »Na trgu«! Gostinski objekt, ki pomeni za Novo mesto veliko pridobitev, končno pripravljen Ko pišemo ta prispevek, še ne vemo, ali je gostišče „Na trgu44 v Germovi hiši že odprto, čeprav bi po izjavi Marka Ivanetiča, direktoija šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu, moralo biti že prejšnji teden (menda se je nekaj zataknilo pri tehničnem pregledu lokala oz. r MINI ANKETA » Pride dan, ko je na novomeških cestah in parkirnih prostorih avtomobilov kot „listja in trave“, zato se nehote zastavlja vprašanje, kje in kdaj uspejo mojstri avtomehaniki dobiti v roke vse te .jeklene konjičke14 in odpraviti vse tehnične pomanjkljivosti, ki jih gotovo ni malo. Novomeški vozniki so nam povedali: Slavko RANG US, finome-hanik: „Z avtomobilskimi servisi nimam težav, ker avto v primeru okvare popravim sam. Slišal pa sem, da morajo mnogi dolgo čakati, da pridejo na vrsto na servisih, pa tudi popravila niso najboljša, zato pa precej d raga. “ Anton SISKA, strojnik: „Ce sc mi avto kaj skuja, ga sam spravim v red. Ko sem imel še obvezne servisne preglede, so mi naredili kar hitro in dobro. Menim, da je servisov dovolj, slabe, so samo ceste.“ Janez FABJAN, kolar: „Imam nov avto, za katerega so mi opravili šele prvi servisni pregled pri „Pionirju44, in to kar v enem dnevu. Glede na nenehno rast števila avtomobilov je servisov premalo, kajti kakšne večje okvare nikjer ne odpravijo' v kratkem času.“ Franc DR A VINC, miličnik: „V zadnjem letu nisem hodil na servis, ker sem bil v šoli in se bolj malo vozil z avtom. Sicer pa manjše okvare odpravim sam. Servisov ni dovolj, najbolj pa manjka tak, ki bi popravljal tako kot*,,Pomoč-informacije“, to je hitro in strokovno, kajti voznikom sc zmeraj mudi.“ Matija MRAVINEC, avtomehanik: „Sam sem delal na servisu „Novotehne" v Metliki in iz izkušenj vem, da je servisov premalo, zato je včasih tudi kvaliteta popravil slabša.“ D. R. drobiž USTANOVILI AKTIV - Pri žu-žemberški krajevni skupnosti so ustanovili aktiv zveze komunistov. Šteje 19 članov, ki so bili izvoljeni v skupščino krajevne ^skupnosti in v komisije krajevne skupnosti. Aktiv vodi predsednik skupščine krajevne skupnosti inž. Peter Štor. IZDELAN PROJEKT - Pred kratkim so izdelali projekt za nadomestni most čez Krko na lokalni cesti Dvor - Jama, ki naj bi stal ob ribogojnici. Krajevna skupnost je naročila lokacijsko dokumentacijo. Upa, da bo kmalu dobila lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Nova gradnja je nujno potrebna, ker je stari most popolnoma dotrajal. Novi naj bi bil železobetonski. NI STANOVANJ - V Žužemberku je vse bolj pereče vprašanje družbenih stanovanj, razen tega je pretesen otroški vrtec, dodatne prostore pa bi potreboval tudi oddelek ljudske milice. nekaj obiskov toplicam, kjer se btf do kopali, taborjenje v DolenjsJ Toplicah, pohod na Bazo 20, ogl dali pa so si tudi nekaj novomešk tovarn: Krko, IM V in Novoteks V ponedeljek zvečer bodo pio ji svoje bivanje pri nas končali pravili bodo poslovilni večer, na k; terem bodo, podobno kot v z četku, nastopili prav vsi pionirji in f svojih točkah prikazali značilnost svoje republike. pri tonotestu). Kljub temu Domo v nekaj stavkih predstavili ta, za Novo mesto tako potrebni gostinski objekt. Gradnja gostišča, v katerem ima center tudi upravne prostore in nekaj prenočevalnih prostorov, se je zavlekla za skoraj poldrugo leto predvsem zato, ker je izvajalec moral delati pod nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo, investitorja pa Je ves čas oviralo tudi povečevanje cen, pomanjkanje gradbenega materiala in ne nazadnje neredna dobava opreme. To so bili objektivni vzroki za zakasnitev, kar potrjuje tudi podatek, da je bil dejanski čas gradnje samo 20 mesecev. Ob vseh težavah pri gradnji je objekt končno pripravljen za delovanje, njegove zmogljivosti pa bojo naslednje: Porabnikom bojo na voljo samopostrežna (predviden obratovalni čas od 8. do 20. ure), šolska (od 12. do IS. ure) in klasična (od 11. do 22. ure) restvracija, nakar še okrepčevalnica (od 7. do 22. ure) in slaščičarna (od 6. do 20. ure). Zmogljivost glavne kuhinje bo 2000 obrokov, v slaščičarni pa 4000 sladic na dan. V načrtu je tudi zgraditev gostinskega vrta pred stavbo, pripravljajo pa še priključitev dijaške kuhinje osnovne šole „Katja Rupena“ k šolskemu gostinskemu centru, ki bo redno oskrboval s hrano tudi otroške vrtce. D. R. Suhokrajinski V ČETRTEK SEJA Na seji občinske skupščine v Nfc vem mestu 18. julija bodo obravM vali družbeni dogovor o uresnič* vanju razvojnega načrta za slovel sko kmetijstvo v obdobju 1974 ' 1980, družbenj dogovor o oblika vanju in izvajanju štipendijske polit*: ke v naši republiki, sprejeli denar« načrt TIS za leto 1974 in denar* načrt sklada za gradnjo šol in sklad* za otroško varstvo v občini. SEJA AMD NOVO MESTO Prejšnji torek je novomeško AMD imelo prvo sejo konference delegfr tov društva. Na njej so izvolili org? ne konference, podelili najzaslužnef šim članom priznanja, sprejeli slovnik konference delegatov in pr» vila društva, nato izvolili izvršni nadzorni odbor in se pogovorili C delovnem programu društva. Novomeška kronika ZGODI SE! - „Privabiti čim vel gostov!44 so si rekli v hotelu „Kandi* ja44 in najeli glasbenozabavi* ansambel. Zdaj je ob večerih gostin* ski vrt poln gostov in včasih bi nat* kaiji prodajali lahko celo stole. 0& takem prilivu gostov pa gostin' podjetneži niso kos postrežbi. Poj, sto se dogaja, da je treba na velik0 pivo čakati tudi po pol ure, ko pa j* pijača na mizi, gost ugotovi, da je1 velikem kozarcu dobil malo piva ker natakarju v naglici ni uspelo n» točiti kozarec do „betona44. ČISTOČA - Potniku, ki ga na 1? lezniški postaji v Kandiji „pritiJ ‘ na stran4, svetujemo, naj raje pot ali pa onesnaži hlače, kajti strani! na postaji je tako zanemarjeno, da ni vredno niti najbolj zavrženega psa. S TRANSFUZIJSKE POSTAJ® - Kot kaže, so dopusti za nekaj £* sa zavrli krvodajalsko aktivnost. To* krat je na postajo prišlo samo 3" krvodajalcev, deset jih je bilo iz i? loške Opekarne. ROJSTVA - Rodile so: Slavk* Bruner iz Lobetove 27 - Borisa, N«* venka Udovič iz Ulice Majde Sile 1“ - Matijo, Dušanka Nikolič iz R®' govske 10 -‘Zorana, Nevenka Red' ling iz Jerebove 8 - Simona, Majd3 Černe iz Zagrebške 4"a - Dušana & Marija Turk iz Partizanske 21 - Bat' baro. POGREBI - Umrli so: Marij* Lesjak v 79. letu starosti, posestni* iz Ragovske 5; Leon Krisper v j letu starosti, upokojenec iz Z** grebške 4; Avgust Moro v 58. le*** starosti, iz Ragovske 34; Frančič | Keržan v 86. letu starosti, uP^ kojenka iz Ragovske 11, in Neža tan v 77. letu starosti, gospodinjil1* Petane 3. TR2NICA - Dopustniški čas in1? svojo moč tudi na tržnici. Precfl manj gospodinj ie ta petek spraš*' valo po pridelkih, cene pa so bil® kljub temu enake kot prejšnji teden-breskve 15 din kilogram, banane P° 7 do 9 din, jajčka po 1,10 do 1,30. zelena solata po 4 do 7 din kil^ fam, korenček 10 din, krompir P® do 6 din kilogram, pomaranče / din kilogram, jabolka 7 do 9 din k*" logram, kumarice za vlaganje 5 d*11 kilogram in skuta po 4 din meric#- Spremenjene oblike financiranja splošne porabe imajo tudi v občini Ribnica za posledico, da prihajajo v delovne organizacije dan za dnem različne prošnje za dodelitev denarne pomoči od krajevnih skupnosti, raznih društev, organizacij in tudi tako imenovanih iniciativnih odborov. Delovne organizacije, med njimi tudi INLES, so v precejšnjih težavah, ker nimajo v skladu skupne porabe dovolj denarja, da bi lahko ugodile prošnjam vseh prosilcev, in ker težko presojajo upravičenost posameznih prošenj. Verjetno se dogaja, da dobe denarno pomoč tudi prosilci, ki je niso nujno potrebni, so pa tudi iznajdljivi; brez nje pa ostajajo tudi taki, ki so je res potrebni. Novi ustavni sistem temelji na tem, da čim neposredneje sodelujejo občani, ki živijo in delajo v posamezni krajevni skupnosti, z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD), da skupno zagotavljajo zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. Sicer pa je vsak delovni človek, se pravi vsak zaposleni, hkrati gotovo tudi občan neke krajevne skupnosti. 81. člen slovenske ustave določa, da je eden izmed virov financiranja skupnih potreb v krajevni skupnosti tudi „del dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti in TOZD, v katerih delavci živijo na območju te KS“. Upoštevajoč ta izhodišča, kakor tudi dejanske možnosti, ki jih ima INLES, je delavski svet podjetja 3. julija odločil, da nameni iz sklada skupne porabe 240.000 din kot do-jj. tacijo krajevnim skupnostim občine Ribnica za letos. V občini živi približno 12.000 prebivalcev, kar pomeni, da prispeva INLES za vsakega občana 20,00 din. Ta denar bomo nakazali posameznim območjem, ki Občani pobratene krajevne skupnosti Poljane-Ljubljana so v Sodražici vedno dobrodošli. Na sliki je srečanje 7. julija letos. (Foto: J. Primc) Prijetno srečanje pobratenih občanov Zaposleni v INLESU se zavedajo, da niso le člani tega delovnega kolektiva, ampak tudi občani krajevne skupnosti, in da so zato dolžni prispevati tudi za reševanje zadev na območju, kjer stanujejo. Na sliki Lakirnica INLES v Sodražici. (Foto: J. Primc) so že izoblikovana za zbiranje krajevnega samoprispevka, in sicer: - območje RIBNICA, ki vključuje krajevne skupnosti: Bukovica, Dolenji Lazi, Goriča vas, Jurjeviča, Nemška vas, Otavice, Ribnica, Sušje (brez naselij Vinice in Zapotok) in Velike Poljane (5.478 prebivalcev); - območje SODRAŽICA, ki vključuje krajevne skupnosti: Gora, Sodražica, Sv. Gregor in naselji Vinice in Zapotok (2.879 prebivalcev); - območje LOŠKI POTOK, ki vključuje krsgevno skupnost Loški potok (1775 prebivalcev) in - območje DOLENJA VAS, ki vključuje krajevno skupnost Dolenja vas (1702 prebivalca). Prispevek bomo razdelili posameznim območjem na osnovi števila prebivalcev. Na območjih, ki obsegajo več krajevnih skupnosti, kot sta Ribnica in Sodražica, naj se predstavniki vseh krajevnih skupnosti območja sporazumejo mcp seboj, kako bodo denar porabili oz. po kakšnem ključu ga bodo razdelili posameznikom. Seveda ni izključeno, da bodo celotni prispevek uporabili ponekod samo za en namen, če se bodo tako sporazumeli. Ta naš prispevek naj bo dopolnilo drugim sredstvom, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti. Namenjen je tako za financiranje raznih komunalnih del, kot za druge potrebe, se pravi za vodovode, mostove, kanalizacijo, asfaltiranje cest, javno razsvetljavo, pomoč društvom in orga-nizacijam, kritje stroškov raznih proslav in podobno. Delavski svet podjetja INLES in tudi delavski sveti posameznih TOZD letos ne bodo obravnavali več nobenih prošenj za denarno pomoč, ker so vsa razpoložljiva sredstva z odobritvijo tega prispevka v celoti izčrpana. Vse prošnje za denarno pomoč, ki jih bomo prejeli, bomo odstopili v reševanje pristojni krajevni skupnosti. MIRKO ANZELJC DELO NA POŠTI PTT podjetje Novo mesto OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. DOSTAVLJAČEV PRI POŠTAH: Sevnica 2, Krško 1, Dol. Toplice 1, Trebnje 1, Novo mesto 2, Mokronog 1. 2. ADMINISTRATORJA Z ZNANJEM STROJEPISJA, v Novem mestu Poleg splošnih pogojev se za navedena delovna mesta zahteva: pod 1) — najmanj 6 razredov osnovne šole, najmanj 16 let starosti pod 2) — administrativna srednja šola, ekonomska srednja šola ali gimnazija Poseben pogoj za delovno mesto pod 1) in 2) je poskusno delo. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejemata za delovna mesta pod 1) — upravi TOZD PTT Krško in Novo mesto in za delovno mesto pod 2) sektor za splošne zadeve podjetja v Novem mestu - vse do zasedbe delovnih mest. PROSTA DELOVNA MESTA! Žito Ljubljana TOZD PEKARNE DOLENJSKA Novo mesto, Ločna 21 RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. KVALIFICIRANEGA KURJAČA NIZKOTLAČNIH KOTLOV 2. SNAŽILKE 3. VEČ KVALIFICIRANIH PEKOV 4. NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ALI DELAVK Pismene ponudbe pošljite na naš naslov ali pa se oglasite osebno. trebanjska industrija / montažnih objektov trebnje trimo PROSTA DELOVNA MESTA RAZPISUJE po 5. členu samoupravnega sporazuma naslednja prosta delovna mesta: ‘ 1.2 KONSTRUKTORJEV ZA IZDELAVO PONUDBENE DOKUMENTACIJE 2. 2 ŠOFERJEV AVTODVIGALA 3.3 TRANSPORTNIH DELAVCEV 4. 2 ČISTILCEV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pod 1. višja ali srednja izobrazba strojne ali gradbene stroke in 5 let delovnih izkušenj, pod 2. šola za voznike motornih vozil, izpit za avtodvigalista in 2 leti delovnih izkušenj, Pod 3. in 4. končana osemletka. Prijave na razpisana delovna mesta sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi razpisa. ŠTIPENDIJE RAZPISUJE ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1974/75 1 štipendijo za študij na pravni fakulteti — II. stopnja 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti — II. stopnja 3 štipendije za študij na fakulteti za AGG — II. stopnja a/gradbeništvo 2 štipendiji b/arhitektura 1 štipendija 1 štipendijo za študij na strojni fakulteti — I. stopnja 5 štipendij za študij na gradbeni srednji šoli — visoke gradnje 2 štipendiji za študij na tehniški srednji šoli — strojna smer 1 štipendijo za študij na tehniški srednji šoli — kemijska smer. Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Vloge sprejemamo na predpisanem obrazcu 1,65 DZS 15 dni po objavi razpisa. Prošnji zg štipendijo je treba priložiti življenjepis in zadnje Šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih. PROSTO DELOVNO MESTO! ljubljanske mlekarne Ljubljana, Tolstojeva 63 Tozd marketing RAZGLAŠA prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE v skladišču Trška gora ogoj: srednja ali nižja administrativna šola z nekaj prakse, onudbe sprejema kadrovska služba Ljubljanskih mlekarn, Hubljana, Tolstojeva 63, 10 dni po objavi. PROSTA DELOVNA MESTA! Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu TOZD gozdarstvo ROG 61330 KOČEVJE, Roška 40 objavlja prosta delovna mesta: 1. VOZNIKA KOMBIJA (kombibusa) 2. ADMINISTRATORJA Pogoji: Pod 1.: kvalificiran voznik. Prednost imajo vozniki z izpitom D kategorije. Pod 2.: končana administrativna šola. Osebni dohodki po sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni na TOZD qoz-darstvo ROG. VPIS V ŠOLO ZA ODRASLE Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj RAZPISUJE VPIS V ODDELKE ZA ODRASLE za šolsko leto 1974/75 Kandidati se lahko vpišejo v naslednje razrede: 5., 6., 7. in 8. razred. Pouk bo v popoldanskem času. Prijave za vpis pošljite na naš naslov do 15. avgusta 1974. PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za medsebojna razmerja Gradbenega podjetja „N OVOG RAD", Novo mesto OBJAVLJA prosti delovni mesti: 1. GRADBENEGA TEHNIKA za delo v gradbeni operativi z nekajletno prakso 2. ČISTILKE za čiščenje upravnih prostorov. Pod točko 2. je skrajšan delovni čas. Osebni dohodek po dogovoru. Prijave sprejema uprava podjetja v Germovi 3 do zasedbe delovnih mest. VA VIATO R TOZD STORITVENE DEJAVNOSTI OBJAVLJA prosta delovna mesta VEČ SNAŽILK za čiščenje gostinskih prostorov Za to delo potrebujemo nekvalificirano delavko, staro do 50 let. Pod ugodnimi pogoji nudimo stanovanje in prehrano. OBJAVLJA prosta učna mesta za izučevanje učencev v gospodarstvu, in sicer VEČ KUHARJEV VEČ NATAKARJEV VEČ SLAŠČIČARJEV Pogoj za sprejem je uspešno opravljena osemletka in zdravstvena sposobnost. Pod ugodnimi pogoji nudimo stanovanje in prehrano. Pismene ponudbe pošljite na naslov VIATOR, Kadrovsko— socialna služba, Celovška 166, 61000 LJUBLJANA, v 15 dneh po dnevu objave. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO OBJAVLJA prosto delovno mesto SNAŽILKE POGOJ: dokončana osnovna šola. Trimesečno poskusno delo Osebni dohodek po pravilniku podružnice. Prošnje za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 52100 Novo mesto. Objava velja 15 dni po objavi. O izidu objave bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. AGRARIA Brežice pe Cerklje ob Krki obvešča vse zainteresirane potrošnike, da bo od 20. julija dalje RAZPRODAJA KOKOŠI — NESNIC po 15,00 dinarjev za eno Nakup je možen na posestvu Cerklje vsak dan od 7. do 15. ure, razen ob nedeljah. PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA NOV---------------------------- OBRATOVALNI C AS! Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana E TOZD VELEBLAGOVNICA nama KOČEVJE obvešča potrošnike, da velja od 6. julija 1974 dalje spre-menjen obratovalni čas, in sicer: — od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure — ob sobotah od 7. do 15. ure RESTAVRACIJA posluje tako kot doslej, le da je ob nedeljah in praznikih zaprta, kar velja poslej tudi za SAMOPOSTREŽBO. KEGLJIŠČE posluje tako kot doslej, le ves julij bo zaradi popravil in letnih dopustov zaprto. OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE NOVO MESTO razpisuje delovno mesto SEKRETARJA OBČINSKE ZVEZE n Prijateljev mladine Novo mesto Pogoji: srednješolska izobrazba (najmanj) poznavanje osnov pisarniškega poslovanja organizacijske sposobnosti za samostojno vodenje organizacije poznavanje področja dela občinske zveze Objava velja do 24. julija 1974 Pismene ponudbe z dokazili pošljite občinski zvezi Prijateljev mladine Novo mesto ŠTIPENDIJE! Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" ^ Krško razpisuje naslednje štipendije: 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA FNT - KEMIJSKA TEHNOLOGIJA 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA VISOKI ŠOLI ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI EKONOMSKI KOMERCIALNI ŠOLI MARIBOR 4 ŠTIPENDIJE ZA TSŠ - PAPIRNIŠKI ODDELEK 2 ŠTIPENDIJI ZA TSŠ - KEMIJSKI ODDELEK 3 ŠTIPENDIJE ZA TSŠ - STROJNI ODDELEK 1 ŠTIPENDIJO ZA TSŠ - ELEKTRO ODDELEK 3 ŠTIPENDIJE ZA ESŠ 1 ŠTIPENDIJO ZA ADMINISTRATIVNO ŠOLO 1 ŠTIPENDIJO ZA SREDNJO GLASBENO ŠOLO PROSTA UČNA MESTA! 5 UČNIH MEST ZA POKLICNO ŠOLO PAPIRNE STROKE 2 UČNI MESTI ZA KARTONAŽERSKO STROKO. PROSTO DELOVNO MESTO! SGP „PIONIR" NOVO MESTO _______ NOVO MESTO vabi k sodelovanju: ELEKTROTEHNIKE ZA JAKI IN ŠIBKI TOK Pogoji: Končana srednja šola elektro stroke. Pismene ponudbe pošljite na naslov: SGP „PIONIR" Novo mesto, kadrovski oddelek, v 15 dneh po objavi oglasa. Zli P0KIIU1E VOZDIKE! RAZPIS STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL LJUBLJANA-JEŽICA RAZPISUJE VPIS UČENCEV V REDNE IN VEČERNE ODDELKE CENTRA ZA ŠOLSKO LETO 1974/75 Vpišejo se lahko kandidati, stari 18 let, ki so končali osemletko ali poklicno šolo ter so telesno in duševno zmožni za vožnjo motornih vozil B, C in E kategorije. Sprejeti bodo tudi kandidati, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole, če bodo opravili sprejemni izpit. Kandidati, ki že imajo vozniško dovoljenje za motorna vozila C kategorije, se lahko vpišejo ne glede na šolsko izobrazbo. Kandidatom, ki še nimajo vozniškega dovoljenja ali imajo vozniško dovoljenje samo za A kategorijo motornih vozil, priporočamo šolanje v rednih oddelkih centra na Ježici. Prijave za vpis je treba vložiti do 15. avgusta 1974. f o i i I g ^ ^181 # ? ^ TEDENSKk.EDA Petek, 19. julija - Zlata Sobota, 20. julija - Maijeta Nedelja, 21. julija - Danijel Ponedeljek, 22. julija - Dan vstaje •Torek, 23. julija - Brigita Sreda, 24. julija - Kristina Četrtek, 25. julija - Jakob Uprave kino sporedov: Brestanica, Brežice, Črnomelj, Krško, Kostanjevica, Metlika, Mokronog, Mirna, Sevnica, Šentjernej in Trebnje prosimo, naj nam takoj pošljejo kino spored za prihodnje mesece! NOVO MESTO: 18. in 19. 7. francoski barvni film „Diabolik“, 20., 21. in 22. 7. angleški barvni film „Rdeči baron44. Og SLUŽBO DOBI iSČEM POŠTENEGA fanta, šole prostega, ki bi oskrboval športne konje. Oskrba v hiši. R. Šinkovec, Visoko 1, 64220 Škofja Loka. V UK SPREJMEMO vajenko, ki bi se izučila za kuharico. Oskrba je zagotovljena v domu. Pošljite prošnjo ali pa se osebno zglasite na razgovor. Dom Dušana Remiha, Kočevje. IŠČEMO SNAŽILKO za redno zaposlitev s polnim delovnim časom. Ponudbe pošljite na Lekarno Novo mesto. V SLUŽBO sprejmemo mlado dekle za pomoč v kuhinji. Plača dobra. Hrana in stanovanje v hiši. Cilka Rekar, gostilna Kranj, Zasavska 13. TAKOJ SPREJMEM dve dekleti v službo v gostinsko stroko. Stanovanje in hrana preskrbljena. Osebni dohodek po dogovoru. Gostilna Mlakat, Lož 52, Stari trg pri Ložu. TAKOJ ZAPOSLIM moškega na stroju za predelavo bakelita. Hrana in stanovanje v hiši. Janez Zaletel, Stanežiče 22, Ljubljana-Šentvid. PAVEL BOBIČ, MESARSTVO ŠKOCJAN, sprejme v uk dva vajenca za mesarsko-klobasičarsko stroko. Pogoj: dokončana osemletka. FANTA za vrtnarstvo in cvetličarstvo sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši, brezplačno, poleg nagrade. Niko Pavlin, Ljubljana, Janševa 18. STANOVANJA KOMFORTNO DVOSOBNO stanovanje v Brežicah zamenjam za podobno, najraje na Gorenjskem. Novak, Tomšičeva 1, Brežice. SAMSKI MOŠKI išče sobo v centru Novega mesta. Cena ni važna. Naslov v upravi lista (1790/74). IŠČEM ENOSOBNO neopremljeno stanovanje ali dve prazni sobi s kopalnico ali s souporabo kopalnice v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1801/74). Motorna vozila PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969, prevoženih 61.000 km. do nizki ceni. Ogled pri Alojzu Prešernu, Otočec 63. PRODAM AMI 8, letnik 1971. Informacije na telefon (068) 21-900 od 13. ure dalje. PRODAM VW, letnik 1961, v dobrem stanju. Bedrač, Breg 2, Novo mesto. PRODAM AVTO FIAT 850, letnik 1969, zaradi bolezni. Janko Pre-dovič, Hrast 14 pri Metliki. Ogled v nedeljo. PRODAM moped Tomos avtomatik na štiri prestave, novejši tip, še pod garancijo. Stojan Blagojevič, Cegelnica 25, Novo mesto. UGODNO PRODAM AMI 8 break, letnik*1970. Pot na Goijance 25, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969. Avbar, Globodol 30, Mirna peč. ZASTAVO 750, letnik 1968, dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni Mila Tisovec, Gor. Straža 17. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1964, registrirano do aprila. Cena 3.500 din. Adamičeva 49, Novo mesto. UGODNO PRODAM Volkswagen 1300, letnik 1967, registriran do maja naslednjega leta. Stanko Kučič, Gora 20, Krško. PRODAM dobro ohranjen avto fiat 750 delux, letnik 1972, po ugodni ceni (18.000,00 din). Franc Kovač (pri Unetiču), Nad mlini 22, Novo mesto. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. PRODAM PRODAM mlatilnico, reto in tresali v dobrem stanju in po ugodni ceni Jože Kic, Trebča vas 10, Dvor pri Žužemberku. UGODNO prodam dobro ohranjeno leseno garažo. Vili Movrin, Ul. Majde ŠUc 11, Novo mesto. TAKOJ PRODAM 6 vrat, ena vhodna vrata 130 x 210 in 3 okna, z roletami 140 x 140 in 80 x 120. Ogled v petek od 15. do 18. ure. Naslov v upravi lista (1794/74). UGODNO PRODAM kombiniran levi vzidljivi nerjaveč štedilnik in pogrezljiv šivalni stroj Singer. Novo mesto, Prisojna pot 8. PRODAM malo rabljen stroj za izdelavo strešne opeke in 440 železnih modelov. Cena 4.000,00 din. Martin Škedelj, Pangrč grm 8, Stopiče. PRODAM popolnoma nov skobelni stroj za več operacij brez elektro-motoija, motorno črpalko za gnojnico in otroško posteljico. Naslov v upravi lista (1804/74). PRODAM dobro ohranjene otroške posteljice. Pavletič, Kristanova 24, Novo mesto, telefon 21-317. PRODAM 160-W pevsko ozvočenje. Anton Špringer, Karlovška 17, Novo mesto. UGODNO PRODAM spalnico, peč na olje (v obliki priključka), hladilnik, jedilni kot, delovni pult, mizo, stole, radio z gramofonom in otroško, srednje veliko kolo. Ogled vsak dan od 14. ure naprej. Mira Kordič, Nad mlini 24, Novo mesto. kupim TAKOJ kupim rabljen enotazni betonski mešalec do 100 litrov. Naslov v upravi lista. DRAGEMU možu, atu in staremu atu JOŽETU JORDANU iz Koprivnika želimo za praznovanje 70-letnice še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let. VSI NJEGOVI. JOŽETU RAUHU iz Srednje vasi pri Semiču iskreno čestitamo za /0. jrojstni dan in mu želimo še mnogo let, ostale pa lepo pozdravljamo. SESTRE. DOBREMU očetu IVANU KUŽNIKU iz Dobindola želimo za dvojno praznovanje vse najlepše, da bi bil še dolgo med nami Otroci z družinami. TEREZIJA CESAR, Orkljevec 5, Mima peč, opozaijam vse, da moj mož Anton Cesar nima pravice prodajati premičnin, ker sva lastnika oba, in da nisem plačnica njegovih dolgov. DARKO CUGELJ, Odrga 5, Trebnje, preklicujem in obžalujem vse, kar sem dne 27. aprila 1974 zvečer pred zadružnim domom v Vel. Loki žaljivega izrekel zasebnemu tožilcu Jožetu Klemenčiču iz Velike Loke 9, in se mu zahvaljujem, daje odstopil od kazenskega pregona. GOSTILNA ROGELJ, Rdeči kal, priredi v nedeljo, 21. julija, vrtno veselico. Zabaval vas bo ansambel „Znani polkarji44. VABLJENI! NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMAJO BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO, IVAN JERINA, METLIKA IN STANKO ČRTALIČ, DOBRAVA PRI KOSTANJEVICI. m\ !VM» PRODAM 22 arov vinograda z zidanico v Lubancu, skupaj ali razdeljeno. Lep razgled in sončna lega. V zidanici vodnjak, elektrika poleg dostop z vsakim vozilom. Letos dobra letina. Udovič, Cegelnica št. 22, Novo mesto. PRODAM hišo z vrtom v Regerči vasi. Naslov v upravi lista (1780/74). PRODAM posestvo z gospodarskimi poslopji in hišo ali v Zalovičah ali v Gradišču pri Šentjerneju. Naslov v upravi lista (1787/74). PRODAM 10 arov vinograda na lepem kraju. Dostop z vsemi vozili. Naslov v upravi lista (1791/74). UGODNO PRODAM parcelo za dva vikenda v Gradišču pri Trebnjem. Po želji prodam poleg tudi vinograd in sadovnjak. Poleg elektrika, lahek dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (1797/74). PRODAM zazidljivo parcelo ob glavni cesti v Škocjanu. Naslov v upravi lista (1800/74). PRODAM staro hišo v Dol. Straži. Naslov v upravi lista (1811/74). PRODAM manjše posestvo, nov vinograd, njivo, sadovnjak, hišo z gospodarskim poslopjem, elektrika, voda v hiši, v turističnem kraju. Dovoz z vsakim vozilom. Dam tudi po parcelah za vikende. Ogled vsak dan. Ivan Andrejaš, Zdole 63-Čele, 68270 Krško. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščete zlataija Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Ob boleči izgubi našega dragega očeta ANTONA VOVKA s Telč 27 se iskreno zahvaljujemo dr. Levstiku in doktorju iz Sevnice ter sestri Slapškovi za lajšanje bolečin, kolektivoma Grad Otočec in Iskri Šentjernej za poklonjene vence in' zadnje slovo. Posebna zahvala vaščanom, ki ste nam tako nesebično stali ob strani v najtežjih urah, duhovniku Riglerju za večkratne obiske med boleznijo, tolažilne besede in spremstvo na zadnji poti, vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se tako številno poslovili od njega. Žalujoči: žena Alojzija, otroci Franci, Tone, Lojzka, Miča, Štefka in Ana z družinami, sestra Ančka in drugo sorodstvo Ob tragični smrti naše ljube hčerke, 17-letne MILENKE ŠTUPAR iz Vinkovega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, ter sosedom in njenim prijateljicam. Zahvaljujemo se tudi kolektivu in mojstrom iz Novo-lesa Straža, gasilcem iz Straže, govornikom in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: starši, sestra Milka z možem, brata Rajko z družino in Henrik z ženo ter Jože Stupar z družino Ob prerani in boleči izgubi moje drage žene FRANCKE STARE se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poslovili od pokojne, ji darovali vence in cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in sočustvovali z menoj. Prisrčna hvala vsem, ki so mi v teh težkih dneh stali ob strani, lajšali bolečino in kakorkoli pomagali. Žalujoči mož Lojze Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, brata in strica MIHAELA TRUPEJA s Senovega se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala sindikalnima organizacijama in kolektivoma Metalne in Rudnika za vence in organizacijo pogreba. Prisrčna hvala godbi in pevcem za žalostinke, hišnemu svetu za venec in pomoč, obema zdravnikoma ambulante Senovo za nudenje prve pomoči ob tragičnem dogodku. Hvala tudi župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Erika, sin Ervin, hčerka Romana in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta AVGUSTA MORA iz Novega mesta se zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali številne vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, ki so mu lajšali trpljenje in ga požrtvovalno negovali v času njegove bolezni. Žalujoči svojci ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, strica in svaka KARLA SLAKA iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga* pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in vence. Posebna zahvala tov. Dra-žumeriču in govorniku tov. Japlju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter trebanjski godbi. Žalujoči: sin Jože, nečaki, nečakinje ter drugo sorodstvo Trebnje, 9. julija 1974 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube žene ANE MIHELIČ iz Hrasta pri Vinici št. 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so z menoj sočustvovali, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala osebju onkološkega oddelka v Ljubljani, stavba B, dr. Vlasti Pertot, medicinski sestri Hudeljevi iz Vinice, organizaciji RK Vinica, obratu Novoteks Vinica in Rudniku Kanižarica. Hvala tudi župniku iz Vinice za cerkveni obred. :upm Zal lujoči: mož Alojz in teta Barbara ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata ' JOŽETA LUŠTKA borca NOV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali Z nami, nam izrekh sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Trebnje, LD Trebnje in drugim družbenopolitičnim organizacijam, delavcem PM Trebnje, godbenikom in govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Martina, hčerka Danica, sin Jože, sestri Marija in Ana, brata France in Lojze ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega brata FRANCA JERMANA iz Črnomlja se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali Hvala tudi invalidom, Zvezi borcev, godbi na pihala, župniku za ganljive besede in cerkvenemu pevskemu zboru. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Črnomelj, dne 8. julija 1974, ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nepozabne sestre in drage sorodnice MARIJE GRIČAR iz Dola pri Škocjanu ne najdemo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili požrtvovalnim zdravnikom, medicinskim sestram in vsemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice v Novem mestu, ki so dragi pokojnici v času dolgotrajnega zdravljenja nesebično pomagali in skrbeli zanjo. Še posebej se zahvaljujemo dr. Zakrajskovi za tolažilne besede in bodrenje v njenih najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Alojzija Gričar in drugi sorodniki Pl ■££ DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Nove meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDI Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (pifidgfirinirj SYfita), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaj prej — Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v, tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 'OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Zi vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (jrt. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Nove mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 18.00, 19.30 in ob 20.00. Četrtek, is. julija: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 11.00 Poročila - Turistični napotki *a naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Silva Avšič: n>zne setve vrtnin. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Kmetijski zbori pojo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 1^.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. PETEK, 19. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.40 Lepe melodije. 11.00 Poročila - Turistični napotki Za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Marko Furlan: •Jubilej zadružnega dela na Vrhniki. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Glasbeni intermezzo. 16.00 >>Vrtiljak“. 17.10 Solisti z opernih koncertnih odrov. 18.15 „Signa-{* / 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o jnoiju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 20. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Sedem dni na radiu. 11-00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kme-BJski nasveti - inž. Malči Jakofčič: Posojila za strojno opremljanje Usmerjenih zasebnih kmetij. 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak14. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo * ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Gostje na Sionski popevki. 21.15 Zabavna radijska igra - Marjan Marinc: Skrivnost roke v smetnjaku. 22.20 Oddaja za naše izseljence. . NEDELJA, 21. JULIJA: 4.30-8.00 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke - Branka JUrca: Gregec Kobilica. 9.05 Še Pomnite, tovariši... 10.05 Iščemo Pppevko poletja. 11.00 Poročila - * uristični napotki za naše goste iz tujine. 11.20-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob J3.30 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Humoreska tega tedna - F. Godina: Junak brez konja. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 Radijska igra - Marjan Marinc: Streli v votlini. 17.05-19.00 Nedeljsko športno Popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse. PONEDELJEK, 22. JULIJA: °;05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Zabavni zvoki s slovenskimi ansambli in pevci 10.05 Jurij Holli: LJUDSTVO SE JE UPRLO. 11.20 Spomni se ... 12.10 Lepe melodije z revijskimi orkestri. 13.30 M. Vidic: REVIRJI MED LJUDSKO REVOLUCIJO. 14.05 Slovenske narodne v različnih izvedbah. 15.15 Naši zbori o vstaji. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 Slovenska lahka instrumentalna glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škobemeta. 20.00 Rado Simoniti: Partizanka Ana. 22.15 Popevke se vrstijo. TOREK, 23. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pojo majhni vokalni ansambli. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Ludvik Strobl: Navodila pridelovalcem semenskega krompirja. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Zveneča imena. 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.30 Radijska igra -Ilija Hurnik: Ezop v glasbeni preobleki. 22.15 Od popevke do popevke. Mehurčki. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.00 „Julij 7444. 17.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi RADIO BREŽICE Četrtek, 18. julija: 16.00-16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, 16.30-17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame, 17.00-18.00 - Glasbena oddaja Izbrali ste sami. SOBOTA, 20. julija: 16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo, 16.30-17.30 - Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja, Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Melodija za vas, Za naše najmlajše, 17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA, 21. julija: 10.30 -Domače zanimivosti, - Predstavljamo vam nagrajence častnih priznanj z medaljo Janeza Vajkarda Valvazorja. Krško, - Za naše kmetovalce: Kmečki vrt v drugi polovici leta, - Mitja Guštin: Sprehod skozi Posavski muzej I, - Obvestila, reklame in spored kinematografov, 12.00-15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 23. julija: 16.00—16.15 — Napoved programa in srečanja z ansamblom Štirje kovači, 16.15-16.40 - Poročila, šport, Novo v knjižnici, obvestila in reklame ter filmski pregled, 16.40-17.00 -Mladinska oddaja, 17.00-17.30 -Malo za vas - nekaj za vse. RADIO SEVNICA NEDELJA, 14. julija: 10.30 -Reklame, oglasi in obvestila, 10.55 - Po domače, 11,10 - 22. julij -dan vstaje slovenskega naroda, 11.25 - Naše delovne organizacije voščijo za dan vstaje slovenskega naroda, 11.50 - Nedeljski intervju, 12.00 - Za vsakogar nekaj, 12.30 -Poročila, 12.45 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.30 -Zaključek programa SREDA, 24. julija: 16.00 - Poročila, 16.10 - Reklame, oglasi in obvestila, 16.30 - Po domače, 16.45 - Kotiček za šoferje: Nasveti za vsak dan, 16,55 - Iz diskoteke naših poslušalcev, 17.30 — Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje, 17.40 - Minute za pop glasbo, 18.00 - Zaključek programa. SOBOTA, 27. julija: 16.00 - Sobotni vrtiljak, 16.15 - 5 minut za..., 16.20 - EPP (prvi del), 16.30 - Poročila, 16.35 - EPP (drugi del), 16.45 - Mini anketa, 17.00 - Zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. PROSTO DELOVNO MESTO TOVARNA KONSTRUKCIJ SEVNICA RAZPISUJE na podlagi 34. člena statuta prosto delovno mesto TEHNOLOGA. POGOJI: srednja tehnična šola strojna smer in 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Interesenti naj pošljejo prijave na TKS Sevnica, Savska 23/a, v 15 dneh po objavi. Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11 i PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij osnovne šole Bršlin, Novo mesto, RAZPISUJE delovni mesti: 1 UČITELJA ZA GLASBENI POUK Kandidat mora imeti najmanj višjo izobrazbovustrezne stroke, mora biti aktiven član družbenopolitičnih organizacij in moralno neoporečen. 1 RAČUNOVODJE Kandidat mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri ter biti moralno neoporečen. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso pri vodenju računovodstva. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. SREDA, 24. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Velej: Basudin - priprave za zatiranje talnih škodljivcev. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo/ 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak44. 18.20 Zvoki današnjih dni. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 25. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Ciglar: Evropska pešpot skozi slovenske gozdove. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 ) Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Srečko Srčič, Martin Peterlin, Anton Tršinar, Cveta Golob, Milka Zupančič, Jože Šulc, Milan Stipič, Jožica Krevs, Jože Blažič, Dušan Vasič, Ivan Cesar, Martin Sekula, Marija Cesar in Fani Šuštaršič, člani Novoteksa Novo mesto; Fanika Mrak, Marija Mohar in Nikola Sašek, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Marija Rifelj in Dušan Žibert, člana Laboda Novo mesto; Stanko Tramte in Jožefa Černič, člana Novolesa Straža; Jože Blatnik, Anton Može, Franc Andoljšek, Marija Požgaj in Srečko Ambrožič, člani IM V Novo mesto; Olga Jordan, Anton Rudman, Zdravko Salamon, Viktor Strniša, Anton Primc, Robert Dular, Marija Klančar, Marija Foršek, Angelca Svetlin in Lojze Zupančič, člani Opekarne Zalog; Martina Dular, gospodinja iz Potovrha; Nikolaj Žvakej, dijak novomeške gimnazije; Alojz Jamšek, član Krke - tovamf zdravil Novo mesto. ZAHVALA Ob nenadni, tragični, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta IVANA KORAČINA z Dol. Kamene 6 a se iskreno zahvaljujemo »'sem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in sindikalni oiganizaciji Žito - TOZD Pekama Dolenjske, Novo mesto, za izkazano pozornost in tov. Remsu za ganljive poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Ana, hčerka Zdenka in sin Ivan z ženo Justi ter drugo sorodstvo inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO inOUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO inousTRun mOTORniH vozil novo mESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO ivo Pirkovič- o svobodni republiki pod gorjeoci m njenem kirovskem junaku piporjo bakšeto 2 Prve pristaše je pridobila Osvobodilna fronta v ”rehovici že v maju, ko je po dolini Krke mi-^onaril Vlado Kozak iz partijskega vodstva v HUbljani. Neki večer je' na sestanku s kmeti v ^arlovškovi krčmi v Šmarjeti ovaduški natakarici aklical, da jo bomo privezali za rep italijanski P111”- Že ponoči so o tem vedeli belocerkovski arabmjeiji. Zjutraj je Vlado komaj utegnil pohabiti pištolo z nočne omarice in se zadnji hip P°gnati skoz okno na kolo. Potem si je ob nevarnosti včasih nataknil duhovniški ovratnik in z ^vitjem v roki prijazno kimal ženicam in otro-j^n, ki so ga na cestah spoštljivo pozdravljali s »avaljen Jezus“. Takrat se ga je prijel vzdevek ’>|ajmoŠter“. Pred ljubljansko policijo, ki je za Jim izdala tiralico, se je skrival pri zdravniku r-Keji na starem Kaštelu v Šentjerneju. Ko seje j/111 naselil tudi neki italijanski oficir, se mu je onZak Um^al v črno in s pajčevino prepreženo no*^eno podstrešno dimnico in v njej tudi pre-kih CVal’ ve^n0 v »^varnosti, da se bo na hodni-^ starega dvorca srečal z Italijanom. . V Orehovici je našel Kozak prvega zaveznika v ^Pkem in spoštovanje zbujajočem šolskem ^itelju Jožetu Prusniku. Solnik je „fajmo-3" poslal tudi k mlademu orožniškemu nared-Francu Zagorcu z vzdevkom Čiče. Sin jycdnega bjvgega župana, petintridesetletni vitki .visoki fant z energičnim orlovskim nosom, je z govorom, da odhaja za nekaj dni na dopust, že ^ * aprila orožnike v Starem logu na Kočevskem pri Vse^eJ zapustil in se na domači občini prikril ^ razdeljevanju živilskih kart. Prusnik ni vedel, fr lnia Zagorc že svoje zveze s šentjemejskimi ^taši, z vojaškim referentom študentom Francem Pirkovičem-Čortom in trgovcem Maksom Valetom. Prvi orehovški krajevni odbor je v Pavličevi, po domače Pavčevi zidanici na Temenku v Hrastju v oktobru, kot pravi vzidana spominska plošča, ustanovil učitelj Drejče iz šentjemejskega rajonskega odbora. Čokati, bistri fant z večno hudomušno smehljajočimi se očmi, igralec in slikar, s pravim imenom Jože Zamljen, je bil proletarec. Pred leti si je s čevljaijenjem ponoči služil denar, da si je podnevi plačeval šolanje na učiteljišču. Službenega odloka mu banovinska uprava ni hotela izdati. V Šentjernej ga je poslala poučevat z denaiji tako imenovanega „bednostnega fonda“, namenjenega bolj zatiranju prevratništva, kot plemenitim nagibom ljudske prosvete. V odboru, ki ga je prvi vodil Drejče, je postal sekretar Jože Prusnik, vojaški referent Franc Zagorc, v odboru pa še lastnika zidanice na Temenku brata Franc in Jože Pavlič, kmet Jože Franko iz Hrastja (dedje so bili nekoč orehovški mitničaiji, ki so po izročilu prišli iz Španije in se pisali Franco) ter kmečki sin Janez Skof iz Gorenje Stare vasi. Minilo je mesec dni. Od vasi do vasi so hiteli kurirji z naročilom: vsako večje naselje naj pošlje uglednega vaščana; dobimo se v financaijevi zidanici v Tolstem vrhu. Sestanek je vodil oskrbnik Gracaijevega turna Janez Šiško s Tolstega vrha. Zbranim kmetom je povedal, da jih Osvobodilna fronta postavlja za svoje zaupnike in „vaške zaščitnike“. V domačih krajih naj ustanove vaške odbore in pripravljajo oboroženo vstajo. Za Kiro je bil določen šegavi pipar Jože Bakše, za Cerov log bistroumni lovec in čevljarski mojster Franc Luzar, za Hrastje ugledni Jože Franko, za Gorenje Mokro polje Stanko Kolegar, za Staro vas pleskar Viktor Rangus, ki se je bil tja priženil iz Čadrežev, da naštejem samo nekaj vaških zaščitnikov. „Financaijevi" zidanici, kije last Leopolda Bučarja iz Šentjerneja, se je ohranil vzdevek po kmečkem fantu Dragmanu s Polhovice, ki ni znal niti brati niti pisati, koje pred koncem prejšnjega stoletja prišel v Kostanjevici k finančni straži. Pozneje je postal njen predstojnik. Prav v tej zidanici so Orehovčani sedaj odprli svoj terenski urad ljudske vstaje. Tam so se zbirali vaški zaščitniki; prihajali so kurirji iz Šentjerneja, Brusnic in Novega mesta, potrebni včasih tudi okrepčila. Zanje je skrbela kuharica, domačinka Marija Metelkova, ki je v zarotniškem shajališču uredila skromno gospodinjstvo. Suhadola je prihajal profesor slavistike Vinko Paderšič, član okrožnega odbora v Novem mestu. Mladi Janez Franko iz Hrastja je z Jožetom Kosmačem iz Stare vasi zbiral mladino. Z občine so tihotapili živilske karte in jih zbirali tudi od kmetov za živilske zaloge partizanom, ki so se od oktobra nekje v kočevskih gozdovih že urili v orožju. Vojaški referent je imel svoje skrbi. Zbirali so „posojilo osvoboditve44 in za „rdečo pomoč“ žrtvam tujčevega nasilja. Marljivo je prinašal „rdeči denar“ tudi lemenatar Franc Kupljenik, ki pa zaradi neke čudne nasilnosti ljudem ni ugajal, posebno še, odkar je krčmarju Novaku v Hrastju plačal živega petelina, da ga je na dvorišču s pištolo ustrelil. To se duhovniku ne spodobi. (Čez dve leti je Kupljenik v domobranski postojanki v Kostanjevici postal poglavar zakrinkane tolpe črne roke in bil kriv mnogih umorov brez tožnika in sodnika.) PREŠERNOV PRAZNIK IN BEG KARABINJERJEV Ko se je v pozni jeseni trtje obletelo in po golih rebreh Tolstega vrha razkrilo poti in vinske hrame, je ftnancarjeva zidanica onemela. Njeno življenje se je selilo drugam. V četrtek, 15. januarja (1942), so v hiši profesorja Vinka Pader-šiča v Suhadolu ustanovili prvi terenski odbor za brusniške kraje. Vanj so izvolili tudi znamenitega ostrostrelca orožnika Rudija Skupka in kmeta Alojza Gorjanca, po domače Herbajnca s Tolstega vrha (ki so ga legisti že v jeseni na Brezovici skrivaj okrutno umorili). V novi brusniški odbor je vstopil tudi oskrbnik Gracaijevega turna Janez Šiško in od tam prinašal v orehovške kraje poročila in naloge Osvobodilne fronte. Profesor Paderšič je živel, kot toliko drugih rodoljubov v tistih časih, dvojno življenje: v Novem mestu je bil kot član okrožnega odbora Osvobodilne fronte ilegalec Batreja; tam je bil po-, doben gosposkemu meščanu z očali, da ni zbujal pozornosti Italijanov; na deželi pa se je preoblačil v kmeta, ko je brez očal in v pošvedranem in zamaščenem klobuku zbiral po Podgorju kmete in netil vstajo. Pozimi so šentjemejski fantje v gručah izginjali z doma v Roške gozdove. Odhajali so v partizanska šolska taborišča na Ostrem vrhu, Frati, Jeleniči, Topli rebri in Rdečem kamnu. V orehovških krajih so bili v zaostanku. Tam seje zdelo, kakor da je v zimskem mrazu vse zamrlo. Za Prešernov praznik, 8. februarja, pa so Italijane tudi v Orehovici in na Vrhovem prestrašile slovenske zastave, ki so po šentjernejskem rajonu vihrale s cerkvenih stolpov in vaških lip, ceste pa so bile posute z uporniškimi gesli in pesnikovimi rodoljubnimi in preroškimi stihi. Zastava se je vila tudi z italijanskega skladišča v orehovškem gasilskem domu in z vrha Jakšeto-ve, po domače Škrbinčeve smreke v Hrastju. Ma-rešalo Mascia je razbuijen in zmeden s ceste buljil v drevo. Ni mogel razumeti, kako je prišla zastava v vrh samotnega drevesa, do katerega ni vodila po globokem snegu nobena sled. Kako se je moglo to zgoditi? V policijski šoli so ga učili, da mora vedno najprej izmeriti sledove stopinje in potem pri sumljivih ljudeh iskati zločinčeve čevlje. Toda tega se je učil tudi orožniški narednik Franc Zagorc iz domačega terenskega odbora. S Francem Pavličem, imenovanim Shornikov, sta ponoči s karabinkama v zasedi varovala orožnikovega brata Jožeta, ko je fant izobešal zastavo, nato pa so v sledove z rešetom nasejali sipkega snega, ki je zapadel prejšnjo noč. Italijan Mascia uganke ni razrešil in ni zato preiskave niti začel. Ves v strahu pred neznano nevarnostjo je naglo pobral svojo revščino in še isti ali kvečjemu drugi dan z vso posadko, ki je štela takrat že kakih deset mož, pobegnil v varnejšo postojanko v Brusnicah. Orožnik Tisu je takoj zaprosil za dopsut, češ da je bolan (10. februarja). Vrnil se ni več k Italijanom. Doma je hodil h kmetom na dnino, da je preživljal sebe in mlado, lepo ženo arnavtskega rodu. medvedji mladij Umetnikov avtoportret Kakor drži ugotovitev velikega Leonarda da Vincija, da vsak slikar slika predvsem samega sebe, tako velja tudi misel, da vsaka slika, pa naj bo tudi avtoportret, izpoveduje čas in dejanja. V torek je slavil 75. obletnico rojstva Novomeščan Božidar Jakac, za katerega je odveč pisati njegovo življenjsko pot, njegovo delovanje in nagrade, ki jih je za svojo umetniško izpoved dobil. Umetnik se je predstavil ob visokem življenjskem jubileju z nenavadno razstavo v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu: za uvod letošnjega Dolenjskega kulturnega festivala je akademik, ki je častni član festivala, razstavil serijo avtoportretov. Božidar Jakac, ki je razstavi sam hotel dati ime „Moj obraz skozi čas“, je skromno dejal občinstvu, da bo zelo vesel, če ne bo preveč razočaral gledalcev. Kako nenavadno naključje: s svojm obrazom, ki ga je Jakac opazoval dolgih*šest desetletij, gleda umetnik na občinstvo, ki se mu spoštljivo klanja, ko gleda čudovite podobe moža. Ta mož nam je že za življenja zapustil velikansko galerijo svojih podob, ki bodo ostale nepozabne; vseeno je, ali mislimo na njegovo Novo mesto, na dolenjsko pokrajino, na vtise iz Afrike ali Amerike, Norveške ali Dalmacije ali kateregakoli njegovega potovanja. Zapisal se je v zgodovino likovnih umetnosti s številnimi portreti Tita, s portreti znamenitih Slovencev in Jugoslovanov, z nepozabnimi vtisi o „avnojski poti „Menim, da je v umetnosti vredno tisto, kar nas dviga, kar nam daje poglob- ljeno doživetje prečiščevanja, da vidimo resnico tako, kot je, pa če je še tako trda, da v nas prebudi uspavano ali zaspano vest in nas moralno in duhovno dvigne, da svojo človečnost popravimo in izpopolnjujemoje dejal pred leti na vprašanje, kaj misli o osnovni nalogi umetnosti. In da ne bi preveč naštevali, se spomnimo samo najpomembnejših dejstev ob visokem življenjskem jubileju akademika: slikar in grafik, najbolj plodovit slovenski likovni umetnik, pomemben tudi kot grafični pedagog. Rodil se je v Novem mestu (oče iz zaselka Jakci nad Oprtljem, mati iz Slinovcev pri Kostanjevici), od 1919 — 1923 na akademiji v Pragi pri Obrovskem, Thieleju in na specialki pri Broemseju. Veliko potoval: Pariz, Tunizija, ZDA, Norveška, spet ZDA, vmes pa partizan, ki je v Jajcu portretiral Tita, ponovno ga je portretiral 1966 na Brionih. Prešernov nagrajenec 1947, 1948 in 1949, akademik, dopisni član JAZU in SAN, častni član Accademie Fiorentina delle Arti del Disegno. In kot da bi starši vedeli, kaj so mu namenili sojenice ob rojstvu, so mu dali ime Božidar. Zares ima pravi božji dar izredne naravne nadarjenosti, ki jo je z voljo in entuziazmom razvil do tistega, čemur občudovalci njegovih del pravijo popolnost. Zakaj mu torej ne bi iz srca zaželeli tega, česar si je sam tri dni pred svojim 75. rojstnim dnevom najbolj želel: „Da bi mi zdravje dalo delati. Raje bi imel nižjo, ne-obletniško številko, pa bi zato vedel, da imam še dovolj časa.. J.SPLICHAL Fotografija, stara 60 let: gimnazijci, ki so 10. julija 1914 maturirali v Novem mestu (v sredini njihov 'Te) razrednik) Le pet jih je še ostalo... Ob 60. obletnici mature novomeških gimnazijcev: pet jih ima 407 let Prof. dr. Mitja Brodar: „Naše delo poteka skromno in tiho in za ljudi ni posebno zanimivo. Odkrivamo stvari, ki same po sebi za ljudi niso videti nekaj senzacionalnega, poznavalcem pa veliko povedo. (Foto: J. Primc) Vodja izkopavanja prof. dr. Mitja Brodar bo v teh dneh s kočevskimi jamarji in v spremstvu s še nekaterimi strokovnjaki obiskal jame pri Na tokratnem srečanju vino ni „teklo" tako kot tedaj, ko so maturirali ali sploh v njihovih mladih letih, ko, kot se spominjajo, razen cvička niso pokusili nobene druge Bijače, a je bilo kljub temu prijetno, iso se spominjali samo mladosti, obeh vojn, ampak so govorili tudi o današnji Dolenjski, od koder izvirajo. Res je, da zdaj vsi zaradi starosti ali bolezni ne morejo pogosteje obiskovati Dolenjske, v kateri so bili ro- SEVNICA - Jutri bo športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu obravnavala dosedanji del športnih iger v občini, razsodila o nekaterih sporih in proučila nadaljnji potek iger. SENOVO - V ponedeljek bo v partizanskem kraju Jelša proslava dneva vstaje, na kateri bo govoril član medobčinskega sveta ZK za Posavje Milan Ravbar. Po kulturnem sporedu bo tovariško srečanje borcev. IMV PRODAJA POŠKODOVANE AVTOMOBILE Kupci novih avtomobilov pogosto besni ugotavljajo, da so kupili poškodovan avto ali takega, ki ima napako. V novomeški IMV pa so se odločili, da v proivodnji ali na poti poškodovanih avtomobilov ne popravljajo, pač pa raje ocenijo škodo in potem take poškodovane avtomobile ceneje prodajajo. Ob zaključku polletnega poslovanja sc je tako v IMV nabralo nekaj avtomobilov različnih tipov - R4, R12 in dacij - ki jih je mogoče kupiti ceneje. Avtomobili so naprodaj v novomeški tovarni, kjer sijih je mogoče tudi ogledati. Bilo je 10. julija 1914 v tedanjem gimnazijskem poslopju v Novem mestu. 24 mladih Novomeščanov oz. fantov iz okolice je prestajalo doslej najtežavnejšo preizkušnjo v življenju: opravljali so gimnazijsko maturo .. . Morda se je komu izmed teh fantov tedaj, ko so odgovarjali na maturitetna vprašanja, nehote vrinila v misel govorica, da je svet pred vojnim spopadom. Morda se je tedaj v koga zarila zla slutnja prihodnosti, čeprav je bilo pred njimi po opravljeni maturi - življenje. Kdo ve? Vseh 24 fantov je maturiralo. Vendar niso dolgo časa uživali ob doseženem uspehu, še manj v načrtovanju prihodnosti. Malodane vsi so se poslovili od dolenjske metropole in odšli na fronto: zdivjala je prva svetovna vojna. Mnogi se niso vrnili, preživeli pa so se začeli obiskovati in prirejati srečanja. Tudi zadnja vojna je razredčila njihove vrste, kajti nekateri med njimi so bili celo aktivni udeleženci NOB. Po zadnji vojni so se začeli še red-neje sestajati, celo na Trški gori so se sešli, a vse manj jih je bUo. Na predzadnjem srečanju pred leti se jih je zbralo še devet.. . Jubilej, 60-letnico mature, pa so preživeli Dolenjci proslavili pred dnevi pri sošolcu Škodi v Podlipi pri Vrhniki. In zdaj so se zbrali komaj - štirje: Ajdič Avguštin, upokojeni višji železniški uradnik, Skuk Anton, upokojeni inženir, Struna Lojze, upokojeni srednješolski ravnatelj, in Skoda Jožef, upokojeni dekan. Milan Ku-der, upokojeni carinski ravnatelj-, ki je peti med preživelimi in živi zdaj v domu na Bokalcah pri Ljubljani, na srečanje zaradi bolezni ni mogel priti. Le pet jih je še in skupaj imajo 407 let. Najstarejši med njimi je Jožef Skoda (85 let), najmlajši Avguštin Ajdič, pa ima „komaj“ 79 let. In prav ta, najmlajši, je organizator srečanj... jeni, zato pa jo - kot je nekdo rekel „tisti, ki so sposobni obiskati Dolenjsko, obiščejo še namesto drugih/* Med tistimi, ki največkrat odhajajo na Dolenjsko, je Avguštin Ajdič, ker ga vežejo nanjo ne sam« mladostni spomini, ampak tudi sorodniki, ki jih ima v Novem mestu in okolici še precej. Ob 60-letnici mature so se zbral) samo štiije. Koliko jih bo na pri-hodnjem srečanju? „Kolikor nas W še živih, zbrali se bomo!“ so sklenil' na zadnjem srečanju, „saj smo Dolenjci, le-ti pa držijo besedo!" Verjamemo jim in jim za njihov jubilej iskreno čestitamo! B. A- Izmed gimnazijcev, ki so 10. julija 1914 maturirali na novomeSJ gimnaziji, je živih le še pet, srečanja pred dnevi pa so se udeležil1 samo štiije, in sicer (od leve proti desni): Struna, Škoda, Skuk* Ajdič. f Kako sva z medvedom pila pivo Medved na pikniku pri Jelenovem studencu Pričujoča zgodba se bo marsikomu zdela neresnična, toda potrdijo jo lahko izletniki, ki so bili 30. junija pri koči ob Jelenovem studencu pod Stojno. Ležali smo pred kočo, pekli čevapčiče in pili pivo. Poslušali radijski prenos nogometne tekme med Jugoslavijo in Poljsko. Ravno ko so Poljaki zabili gol, je prišla oskrbnica Anica Budalo povedati, da je prišel na smetišče medved. Vsi izletniki so tekli proti smetišču, da bi videli medvedka. Medved je razbijal po starem štedilniku ko kakšen pop muzikant. Obiskovalci so mu začeli P W Pepe Sršenar-Krivi je bil že 0 >d samega začetka revohicio-a nar. Nič ne de, če se je napravil nepismenega prav tedaj, ko ™ se je revolucija pisala s krvjo 0 in mu je neki lopov prav v 0 odločilnih trenutkih ukradel a puško. Nesreča pač, za katero prav gotovo ni bU kriv on w sam, temveč nekdo tretji. Pra-0 vim tretji, kajti tisti Drugi, ki 0 je bil njegov prijatelj in vsemogočni, ga je pripravil do te-J g3, da je takoj po svoji prvi W revoluciji zopet našel puško in ^ dobil zveneči privesek Krivi. • Tudi svojo drugo revolucijo je prestal dokaj hladnokrvno. 9 Ko je bilo potrebno zgrabiti 0 za kramp in lopato, je imel A zopet najboljšo namero, da REVOLUCIONAR DO KONCA pomaga delavskemu razredu graditi socializem in mladini železniške proge in avtomobilske ceste. Toda ko je nekje le staknil lopato, mu jo je nekdo ’ tretji že naslednjega dne sunil. In ker je bil vajen le svoje, za drugo ni hotel zgrabiti. Govorili so, da je to storil sam, toda to so bile le prazne čenče, katerim ni veijel niti njegov prijatelj Drugi ki ni nikoli podvomil o njegovi hrabrosti in delavnosti. „Kaj še, takšne sposobne ljudi je treba čuva-ti!“ mu je dejal, zato ga je brž postavil na vodilno delovno mesto in Pepe je imel zopet to smolo, da so mu ukradli nekaj podjetij. Vendar ni obupaval, poiskal je zopet Drugega in se potožil proti tretjemu, ki mu kar naprej nekaj krade, in to prav v trenutku, ko želi napraviti nekaj revolucionarnega, hrabrega, vredno samo njega — Pepeta Sršenaija-Krivega. Drugi se mu je nasmehnil, ga potisnil zopet v mehko oblazinjeni fotelj in mu dejal: „Tako, brate, uživaj, zaslužil si, to je tvoja druga revolucija.“ Pepe pa tudi s tem ni bil zadovoljen. Kako se more stari revolucionar sprijazniti z mehkim foteljem, prosim vas? „Revolucionar je menda za toxje ves obupan govoril, „da dela revolucije, da pomaga svojemu bližnjemu in vsemu človeštvu ter mu kaže pravo pot k dobremu.“ In tedaj se je odločil: „Za vsako ceno moram napraviti revolucijo, veliko in pravo revolucijo! “ Njegov sklep je bil trden in neustrašen. Dolgo se je pripravljal na ta veliki dan, zagnano, borbeno, neusmiljeno ... Nihče ni nič opazil, le njegova žena je slutila, da se pripravlja nekaj velikega, koje mencal okrog nje in ji umikal pogled. In prav tedaj, ko je mislil, da je napočil njegov čas, se je Pepe Sršenar-Krivi sesedel na tla poleg fotelja svoje razgaljene tajnice. Bridko se je razjokal nad svojo usodo. Hotel je napraviti revolucijo, seksualno revolucijo, in prvič v življenju je ugotovil, da mu ni nihče ničesar ukradel in da ne bi bilo dobro poiskati svojega zvestega prijatelja - Drugega. MIHA MATE || metati kruh, čevapčiče, sadje I druge dobrote. Medvedek jih ridno pobiral in jedel. Predsedn^ - D Kočevje Mitar je prinesel kruha, namazan z marmelado, 1 i medvedek mu je sledil kot pol^J: damski kužek vse do avtomobu Ko si je kosmatinec napolnil j dec, je verjetno postal žejen. Pf'^ je k meni, ker sem imel v roK^j steklenico piva. S tacami ni niop prijeti za steklenico, zato sem Jf1 pivo natočil v krožnik. Popil je j steklenici. Potem je šel za kočo malo zaspal. Ko se je prebudil, sjj1 mu dali še celo štruco kruha in K smatinec je veselo odhlačal v g FRANCEBR^ Lanskoletni ----- 'katerim sva pila pivo. S svoji^ vragolijami je medvedek zabavaj številne obiskovalce koče P Jelenovem studencu. (Foto* France Brus) Spet izkopavanja v Željnah OPRAVIČILO Zaradi tehnične napake so ponekod naši naročniki in bralci dobili v roke neprave izdaje D6-lenjskega lista. Zgodilo se je namreč, da so ponekod, kjer sk' cer dobivajo prvo izdajo, dobili drugo in obratno. Tako so nekateri naši bralci ostali brez novic iz domače komune. Zaradi tega se vsem, ki niso dobili prave izdaje Dolenjskega lista, opravičujemo. Dolenjski list Našli več orodij praljudi in kosti alpskega svizca - M. Brodar bo z jamarji obiskal še jame pri Bilpi Tudi letos spet nadaljujejo izkopavanja v Ciganskih jamah v Željnah pri Kočevju, kjer pod vodstvom prof. dr. Mitja Brodaija že več let iščejo sledi za pračlovekom. Kakor v minulih letih so tudi letos našli v jamah več neobdelanih odbitkov kremena, ki so ostali, ko so praljudje izdelovali orodje. Razen tega so spet našli več delno obdelanih šil, klin, praskal, bodal, nožičkov in drugega preprostega orodja. Najlepše obdelana dva predmeta, nožička, so našli 10. julija, ko so kopali že 8 dni. Med izkopavanjem so odkrili še več zob alpskega svizca, pa tudi del njegove spodnje čeljusti in kost noge. Letos ne kopljejo globlje v jamo, kot so doslej, ampak malo izven jame, kjer so še pred leti menili, da ne bodo našli ničesar. Vendar so lani, prav zadnji dan izkopavanj, odkrili, da so tudi tu ostanki kulture praljudi. Še vedno pa ne vedo, če je letošnje najdišče starejše ali mlajše od prejšnjega, ki je staro okoli 20.000 le L \ Bilpi, ki jih je izdolbla Rinža v še neugotovljenem obdobju. Letošnja izkopavanja, ki bodo trajala od 2. do okoli 25. julija, bodo veljala okoli 30.000 din. Financirajo jih Raziskovalna skupnost (20.000 din), temeljna kulturna skupnost Kočevje (5.000 din), ostalo bo prispevala akademija. J. PRIMC