ISSN 7704-01993 9 . .. . . RADIOPTUJ 89,8»98,e«l04,3 Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 20. februarja 2003 / letnik LVI / št. 7 / odgovorni urednik: Jože Smigoc / cena: 250 SIT TA TEDEN / ta teden Evropa da, kaj pa Nato? Pred izredno pomembno odločitvijo smo Slovenci vedno razdeljeni. Tudi tokrat ni drugače, kajti jav-nomnenjske raziskave kažejo, da smo sicer za vstop v Evropsko unijo, čeprav že sedaj čutimo, da se nam tam ne bosta cedila le med in mleko, pa tudi na to, da je med miroljubnimi Janezi vse več "božjih previdnežev", ki so proti vstopu v zvezo Nato. Zagotovo je to tudi posledica vse glasnejšega ameriškega rožljanja z orožjem in pritiska proti Iraku, po pismu osme-rice, ki je zamajalo tudi željo po evropski enotnosti, pa je ogenj na žerjavico prilil še naš zunanji minister. Na lepem prijazni in v ustavi zapisani miroljubnosti smo izvedeli, da se je priključil deklaraciji deseterice vilenske skupine, ki podpira ameriško politiko do Iraka, hvali ameriške neizpodbitne dokaze o nevarnih iraških skrivalnicah in orožjih za množično uničevanje, posredno pa upravičuje tudi možnost napada brez odobritve varnostnega sveta. Spet se je pokazala dvoličnost in nezrelost naše diplomacije. Svet je vedno proti vsakomur, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Ker pa se to očitno dogaja vse bolj intenzivno, je svetovna diplomacija svoj stroj zagnala še močneje. Žal pa se s tehtanjem retoričnih fraz, različnih besed in pomenskih odtenkov ključna zgodba, ki od vsega začetka močno zau-darja le po hlastanju za nafto, vse bolj zapleta. Ne samo, da je močno razklala varnostni svet, vse bolj je razdeljena tudi Evropa, čeprav bi prav sedaj morala strniti in poenotiti svoje, pravzaprav kar vse narode na tej strani Atlantika. Naivno bi bilo pričakovati, da bodo izključno zaradi obrambe neke države tujci pripravljeni tvegati svoja življenja. Doslej se je pokazalo, da so bili običajno v ozadju drugi, tudi imperialistični interesi. Je morda tokrat drugače? Pustimo obrabljene politične fraze, ampak na koncu se je vedno izkazalo, da je obramba svobode in usoda naroda v največji meri v / fl/I^f-j rokah ogroženega naroda samega. ORIGINALNI NADOMESTNI DELI* # ( vozila ceneje Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptuj TEL: 02 / 788 11 60,02 / 788 11 72 'Originalni nadomestni deli, stari več kot dve letL Zaloga je omejena. Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep SAMO EDEN JE PRAVI. DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 78811 10 Orači se pripravljajo na letošnje nastope ... Foto: Jože Bračič HAJDINA / zupani od frama do gruskovja o pyhrnski avtocesti ha zamude kri^va država Desetega februarja so se v prostorih občine Hajdina sestali župani oziroma predstavniki osmih ob~in od Frama do Gruskovja (Miklavža, Starš, Kidričevega, Hajdine, Ptuja, Vidma in Podlehnika) ter poslanec državnega zbora in župan občine Žetale Anton Butolen. Osrednja tema pogovora so bile ponovno zamude pri načrtovanju pyhrnske avtoceste. Kot je po sestanku povedal hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je bil gostitelj, so se dogovorili, da bodo nadaljevali legalne aktivnosti za čim hitrejšo gradnjo avtoceste Fram-Gruškovje in hitre ceste Slovenska Bistrica- Ormož. COGETINCI / OBDAROVANCI NEZADOVOLJNI S HUMANITARNO POMOČJO Neh'valežnost ali upravičeno nezado^olist^o? STRAN 32 ® DOMINO, PTUJ TRSTENJAKOVA 5 r Helena Glažar s.p. nK-oynliofiiíkzime»/M Med vsemi prispelimi glasovnicami bomo izžrebali 30 nagrajencev in jih s turistično agencijo Anka popeljali na enodnevni izlet presenečenja. Na napovedane nujne primerjalne študije čakajo že dve leti. Dosedanji pritiski na ministrstva oziroma njihovo koordinacijo (sestavljajo jo predstavniki prometnega, kulturnega, kmetijskega in ministrstva za okolje in prostor ter Družbe za avtoceste RS, Direkcije za ceste RS in Urada za prostorsko planiranje) niso dali želenih rezultatov. Zato so poslancu državnega zbora Antonu Butolenu posredovali vse potrebne podatke o dosedanjih aktivnostih pri gradnji omenjenih cest in interesih občin, da bi lahko tudi z njegovo pomočjo čimprej prišli do odgovorov, zakaj se stvari ne premikajo z mrtve točke oziroma kje so sploh vzroki za zastoj. V občinah bi se tudi radi oprali krivde za zamude, za katere je kriva država, ne pa občine, poudarjajo. Na ponovnem sestanku županov čez mesec dni naj bi razpolagali že s konkretnejšimi podatki, predvsem primerjalnimi študijami, je še povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. Ce jih ne bo, bodo na sestanek povabili člane omenjene koordinacije ministrstev in ti bodo morali končno tudi javno in odgovorno povedati, kje so pravi vzroki za zamude pri načrtovanju avtoceste in hitre ceste. MG BREZPLAČNA PRILOGA KMETIJSTVO SVETINJE: Daleč od Ljubljane - daleč od srca STRAN 3 PO MESTNI OBČINI PTUJ: Četrtni svet Jezero se še zmeraj ukvarja sam s sabo STRAN 6 KULTURA PTUJ: Zaposleni za razrešitev direktorice STRAN 7 IZOBRAŽEVANJE SREDIŠČE OB DRAVI: V središki šoli res piha STRAN 14 ANKETA KAKO STE ZADOVOLJNI Z JAVNIM AVTOBUSNIM PREVOZOM: Zadovoljiv, a predrag STRAN 11 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI ZAČETEK ZIMSKIH POCITNIC Za učence osnovnih šol izven širšega ljubljanskega in mariborskega območja ter dijake in vajence, ki obiskujejo gimnazije ter poklicne, srednje strokovne in tehniške šole izven ljubljanske in mariborske regije, so se v ponedeljek začele zimske počitnice. V skladu s šolskim koledarjem bodo trajale do 23. februarja, dan kasneje pa se bodo počitnice začele na območjih največjih slovenskih mest, torej na ljubljanskem in mariborskem območju. FIDESOVA NAVODILA NAPAČNA Zakonsko urejanje delovnega časa zdravnikov se je zaradi različnih pogledov vpletenih, ministrstva za zdravje in zdravniških organizacij doslej že večkrat znašlo v središču zanimanja javnosti. Z zadnjo novelo zakona o zdravniški službi, ki je začela veljati pred dvema dnevoma, pa so se pojavila še nekatera nova vprašanja. V skladu z novimi zakonskimi določbami lahko namreč delodajalec zdravniku, ko ta neprekinjeno dela več kot 16 ur, takšen delovni čas določi le z njegovim soglasjem. V zdravniškem sindikatu Fides so tako pripravili posebne obrazce soglasij za daljši delovni čas in nadurno delo, s katerimi pa se ne strinjajo na ministrstvu za zdravje. MINISTER KEBER O ZDRAVSTVENI REFORMI V torek so se sešli člani sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ki jim je minister za zdravje Dušan Keber predstavil program zdravstvene reforme. Na obširnem dnevnem redu seje sveta DeSUS sta med drugim bila dogovor o nadaljnjem programskem sodelovanju stranke v vladi in informacija o kadrovskih vprašanjih. Kot je znano, je DeSUS predsedniku vlade Antonu Ropu v začetku januarja predlagala, naj vlada predsednika te najmanjše koalicijske stranke Antona Rousa imenuje za ministrskega svetnika za področje sociale, vendar za zdaj stranka odgovora še ni dobila. PIVOVARNA LAŠKO POD DROBNOGLEDOM ATVP Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so prepričani, da Pivovarna Laško z nakupom 24,98 odstotka delnic časopisno založniške hiše Delo izigrava zakon o prevzemih. Kot je za STA dejal v.d. direktorja agencije Neven Borak, bodo zato preiskali vse zveze in nakupe, da zberejo potrebne podatke za to dejanje. Če Laščani res izigravajo zakon, jih bo agencija prijavila sodniku za prekrške. "Če pa v tej navezi najdemo še kakšen subjekt, ki je predmet našega nadzora po zakonu o trgu vrednostnih papirjev, so možni še dodatni ukrepi proti tem fizičnim in pravnim osebam," je pojasnil Borak. DR@AVNI ZBOR O SPREMEMBAH USTAVE Strokovna skupina pri ustavni komisiji pripravlja besedilo ustavnega zakona o spremembah t.i. evropskih členov (3., 8., 47. in 68. člen) ustave. V kolikor bodo spremembe sprejete, bo predsednik ustavne komisije in državnega zbora Borut Pahor, kot je pojasnil za STA, sejo ustavne komisije sklical že danes, državni zbor pa bi po takšnem "scenariju" spremembe ustave lahko sprejel prihodnji teden v okviru rednega februarskega zasedanja. S tem bi ujeli rok, do katerega je treba sprejeti ustavni zakon, da bi lahko njegove rešitve veljale za že razpisana referenduma o vstopu Slovenije v EU in zvezo NATO, ki bosta 23. marca. PO SVETU HRVAŠKA INA KUPUJE AVSTRIJSKO AVANTI GROUP Hrvaška naftna družba Ina naj bi po trimesečnih tajnih pogajanjih te dni sprejela dokončno odločitev o nakupu avstrijske Avanti group, družbe za distribucijo naftnih derivatov s sedežem na Dunaju, piše Jutarnji list. Avstrijsko podjetje ima po pisanju časnika 189 bencinskih črpalk, od tega 109 v Avstriji, 42 na Madžarskem, 20 na Slovaškem, 11 na Češkem, šest v Romuniji in eno v Bolgariji ter skladiščne prostore na Dunaju. Predstavniki Ine so že opravili skrbni pregled avstrijskega naftnega trgovca, v pogajanja pa so vključili tudi Bank Austrio, saj je Avanti Group močno zadolžen, največji upnik pa je prav omenjena avstrijska banka, še navaja zagrebški časnik. SEVEROVZHOD ZDA ZAJELO HUDO SNE@NO NEURJE Severovzhod ZDA je v ponedeljek zajelo hudo snežno neurje z močnim vetrom do 80 kilometrov na uro in padavinami, ki so ponekod nanesle tudi več kot meter snega. Takšnega snežnega neurja ne pomnijo od leta 1996, ko so bila večja mesta na severovzhodu države za nekaj dni popolnoma ohromljena. Neurje naj bi do ponedeljka zvečer po severovzhodu ZDA zahtevalo najmanj 21 življenj, več stotisoč ljudi pa je ostalo brez elektrike. Oblasti so v delih najmanj sedmih zveznih držav na severovzhodu ZDA, od Kentuckyja do Mainea, razglasile izredne razmere. TURČIJA ZA NATO; RUSIJA ZA MIRNO REŠITEV IRAŠKE KRIZE Tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministra Jusuf Buluc je danes povedal, da je Turčija zadovoljna s prvimi ukrepi zveze NATO v zvezi z zaščito države ob morebitni vojni v Iraku. NATO je namreč v nedeljo zvečer dosegel dogovor o zavezniški zaščiti Turčije v primeru vojne v Iraku, kot so mesec dni nazaj zahtevale ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je medtem po srečanju z brazilskim kolegom Celsom Amorimom v torek v Moskvi ponovno zavzel za mirno rešitev iraške krize. "Politične možnosti za rešitev iraškega vprašanja še zdaleč niso izčrpane," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Ivanov. VOJISLAV ŠEŠELJ ZANIKAL TRDITVE IZ OBTO@NICE Vodja opozicijske Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj je na torkovi novinarski konferenci v Beogradu zanikal trditve iz obtožnice, ki jo je prejšnji teden zoper njega vložilo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Šešelj je tako kot v dosedanjih nastopih v srbskih medijih po vložitvi obtožnice zatrdil, da so v njej laži, ki jih bo zlahka zanikal, iz Haaga pa se bo vrnil kot zmagovalec. FINANČNI MINISTRI EU O REFORMI ECB V Bruslju so v torek zasedali finančni ministri članic Evropske unije. Osrednja tema zasedanja je bila reforma Evropske centralne banke (ECB) za potrebe širitve Evropske unije, natančneje spremembe glasovanja v svetu ECB. Ministri so med drugim razpravljali tudi o obdavčitvi energetskih virov, niso se pa mogli izogniti tudi vprašanju potencialnih posledic iraške krize. EVROPSKA UNIJA IN MI Zakaj EU in ne EZ Mnoge že dalj časa moti prevod "European Union" v Evropsko unijo. Poudarjajo, da imamo Slovenci za to lep{i izraz, in sicer Evropska zveza, kar je res, če bi upo{tevali pravila Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Žal pa se pri tem pravil ne držimo. Zakaj ne, bomo posku{ali pojasniti v nadaljevanju. "Zakaj Evropska unija in ne Evropska zveza?" je vprašanje, ki nam ga je zastavilo kar nekaj bralcev in bralk, ki jih skrbi prihodnost slovenskega knjižnega jezika. Urad vlade RS za informiranje v svojih publikacijah jasno definira to odločitev. Poudarja, da je zveza splošnejši termin, unija pa tehnični ter v politični, ekonomski in pravni uporabi pomeni natančno določene vsebine. V politiki pomeni politična unija posledico unifikacije, torej poenotenja, procesa združevanja ali integracije političnih institucij in postopkov. Unije, kot poudarjajo, v imenu organizacije oziroma institucije ne moremo zamenjati ali preve- sti v zvezo, ker: - ce bi hoteli poudariti splo-šnejši pomen, bi že ob nastanku v imenu uporabili termin "zveza" (alliance, association) in ne "unija (glede na to, da pretežna vecina svetovnih jezikov razlikuje in uporablja oba termina); - tudi ce ne gre za unijo kot tehnični termin v imenu organizacije (primer Zahodnoevropska unija, kjer ne gre za združitev na vojaško-obrambenem področju, temveč je klasična mednarodna organizacija), bi bilo nedopustno zamenjati/prevesti "unijo" z "zvezo" (West European Union in ne West European Alliance, Association). Ločitev med zvezo in unijo je potrebna tudi zaradi terminolo- ške jasnosti pri prevajanju (unija - alliance, association, Bund, Ve-rein in tako naprej). Zahodnoevropska unija je unija, NATO pa je denimo Severnoatlantska pogodbena zveza (v originalu North Atlantic Treaty Alliance/ Association). Kot še dodajajo na Uradu za informiranje, so jezikoslovci, da bi se izognili terminološkemu podvajanju, nejasnostim in zamenjavam, predlagali, da European Union prevajamo kot Evropska unija. Ali ste vedeli, da ... ...povprečni Evropejec za košarico s hrano, pijačami in tobakom nameni 100, Slovenec pa 78 evrov, ...je najbliže evropskemu po-vrprečju naša soseda Avstrija (indeks 100), ... najmanj za potrošniško košarico namenijo Španci (indeks cen 78 glede na povprečje v EU), največ pa v državah evropskega severa (Norveški, Islandi- ji, Danski) in Švici (tudi do 30 odstotkov več kot je povprečje EU). *** Vprašanja, ki jih imate pred vstopom Slovenije v EU pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 s pripisom Evropska unija in mi ali na elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si! Anemari Kekec [HD Kje boste preživeli zimske počitnice? ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si Odgovori na zadnje vprašanje: Ste za vstop Slovenije v zvezo NATO? NEyEM 3% NE 48% VUHRED / seja sveta mlade slovenije Mladoslovenci za vstop v EU in NATO V petek, 7. februarja, se je v Vuhredu na Koro{kem na 7. redni seji sveta zbralo več kot 30 članov sveta in izvr{ilnega odbora Mlade Slovenije. Ker je seja potekala na predvečer kulturnega praznika, se je začela z Zdravljico, ki so jo zapeli ljudski pevci iz Vuhreda pod vodstvom Franja Popijala. Prvi je svetnike in vodstvo MSi nagovoril predsednik regijskega odbora Nove Slovenije Koroška Drago Pistotnik. Pohvalil je delo Mlade Slovenije in poudaril, da lahko podmladek s svojimi idejami in pogledi veliko prispeva k utrjevanju in rasti matične stranke. Seja sveta, ki jo je vodil predsednik sveta Silvo Sok, je bila prva po drugem rednem kon- gresu decembra na Otočcu in je potekala predvsem v znamenju razprave o letnem delovnem načrtu Mlade Slovenije ter o referendumih o vstopu Slovenije v EU in NATO. Svet je v svoji sredi pozdravil predstavnike štirih novih regijskih odborov Mlade Slovenije. Seznanil se je tudi s poročilom o delu Mlade Slovenije v zadnjih dveh mesecih, ki sta ga podala predsednik MSi Jernej Pavlin in generalni sekretar Robert Ilc. Poročala sta o projektih, ki jih pripravlja Mlada Slovenija v sodelovanju z drugimi organizacijami, ki podpirajo vstop Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO, in o aktualnem dogajanju v matični stranki. Svetniki so razpravljali o pripravah na referendum in o slabi podpori vstopu Slovenije v NATO; poudarili so, da morata tako Mlada Slovenija kot matična stranka v javnosti še bolj poudarjati svojo zavezanost vstopu Slovenije v NATO, in sprejeli sklep, da svet Mlade Slovenije podpira vstop Slovenije v razširjeno zvezo NATO, saj si bo Slovenija na ta način zagotovila večjo varnost. Svet MSi je prepričan, da je vstop Slovenije v NATO v slovenskem nacionalnem interesu, uspeh referenduma pa je odvisen od vseh političnih akterjev, ki podpirajo naš vstop v NATO. MSi bo po svojih najboljših močeh sodelovala v referendumski kampanji s ciljem prepričanja mladih volivk in volivcev, da bodo volili za vstop Slovenije v zvezo NATO. Alen Saliho^ič TEDNIKOVA ANKETA Kaj menijo o vstopu v EU in NATO v Prlekiji Olga Majcen, Mota (občina Ljutomer): Sem zagovornica priključitve v Evropsko unijo. Z odprtjem meja bomo marsikaj pridobili, morda bo nekoliko težja prilagoditev zasebnega sektorja. NATO me ne privlači, sploh pa ne razumem, zakaj bi morali z vstopom pohiteti. Zato se bolj nagibam k tistim, ki temu dejanju nasprotujejo. Goran Ohman, Noršinci (občina Ljutomer): Novim tokovom v Evropi se bomo morali slej kot prej prilagoditi, sicer bomo ostali osamljeni. Sem za, verjamem pa, da ne bo lahko razvijati gospodarske tokove, še manj kmetijske. Kot tipičen an-timilitarist pa ostro nasprotujem vstopu v NATO. Menim, da Slovenija ni vojaško ogrožena država. Vlasta Markovic, Ljutomer: Sem za eno in drugo. Z vstopom v EU vidim napredek, kjer ne bo zapiranja vase. Gospodarstvo in vse ostale panoge se bodo morale pač prilagoditi novim zahtevam. Tudi vključitev v NATO podpiram. Zakaj ne bi živeli v varni prihodnosti in predvsem mirnem spanju ... Samo Dolamic, Ljutomer: Sem za vključitev v EU, ker je slovensko tržno gospodarstvo tako ali tako premajhno za samostojni razvoj, kot ga imajo večje države. Čeprav bodo utrpela največjo škodo ali celo propad mala podjetja. Slovenci smo bili že v preteklosti vedno vključeni v večje politične organizacije oz. teritorije (Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS, Jugoslavija ... ). Za vstop v zvezo NATO pa nisem, ker predvidevam, da nam to ne bo prineslo nikakršne koristi. Matej Moravec, Banovci (občina Veržej): Vstopa v zvezo Nato ne podpiram, saj sem mnenja, da je finančni prispevek za Slovenijo prevelik. V preteklosti smo Slovenci bili proti visokemu financiranju jugoslovanske vojske, sedaj pa si naenkrat želimo znova naložiti veliko finančno breme za članstvo v Nato. Po drugi strani pa vstop v EU podpiram, saj kot mi je znano, se članarine vseh držav članic zlivajo v različne fonde, s katerih bi Slovenija pridobila sredstva za razvoj, predvsem našega dela ob reki Muri, ki je najslabše razvit v Sloveniji. Avgust Filipic, Kljucarovci (občina Križevci pri Ljutomeru): Sem upokojenec in skeptik glede vključevanja na obeh področjih. Živimo na podeželju, naša pozornost je usmerjena v kmetijstvo, tej panogi pa se v EU slabo piše. Zlasti našim kmetom. Tudi NATO nam ni potreben. Ohranjati bi veljalo lastno vojaško organiziranost in sistem, ki temelji na rednem služenju vojaškega roka, ne pa pogostemu izmikanju posameznikov. Tekst in fotografije: Niko Šoštarič Olga Majcen, Goran Ohman, Vlasta Markovic, Samo Dolamic, Matej Moravec in Avgust Filipic AKTUALNO SVETINJE / daleč od ljubljane - daleč od srca Dežela brez svojega deželnega vina Jože Kupljen iz Svetinj pri Ormožu, priznan slovenski vinogradnik, je eden izmed pionirjev zasebnega vinogradni{-tva pri nas. Z vizionarskimi pogledi na pridelavo in nego vina je bil korak pred ~asom, ves ~as pa dokazuje, da je tudi na področju trženja zelo uspe{en. Morda celo preveč, zato ga je opazil dr. Schmid z avstrijskega ministrstva za kmetijstvo, ga zatožili na{emu ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in In{pektorat RS za kmetijstvo gozdarstvo, lovstvo in ribi{tvu mu je 17. januarja izdal prepoved prometa za vrhunsko vino z geografskim poreklom extract of Styria letnik 2000, 480 steklenic, ter za blanc of Styria, vrhunsko suho vino z za{čitenim geografskim poreklom, letnik 2001, za 2500 steklenic. V obrazložitvi je zapisano, da se prepove promet "ker navedeni oznaki zavajata potro{nike v zmoto in nista v skladu z mednarodnim dogovorom TRIP". Prepovedali pa so tudi ogla{evanje omenjenega vina. "PRODUCT OF^' PREPOVEDANI SADEŽI V celotni zgodbi je kar nekaj nesporazumov. Avstrijci so namreč prepričani, ali pa jim takšno tolmačenje ustreza, da je Styria angleški prevod za ime Steiermark. Kar nekako so pozabili zgodovinsko dejstvo, da se je pred desetletji in stoletji Štajerska raztezala na območju današnje Avstrije in Slovenije in se še tudi danes. To dejstvo so pozabili tudi snovalci slovenskega vinskega zakona, saj je Styria ni od vieraj če pobrskate po internetu, boste dobili nekaj sto sadetk^'v z imenom Styria. Da je bilo ime Styria zares uporabljano na naših tleh, najlepše dokazuje tudi pečat mesta Maribor iz 14. stoletja, v katerem lepo piše: CIVITATIS MARBURGENSIS IN STIRIA. V preteklosti se je to ime že uporabljalo za poimenovanje različnih združenj. Eno takšnih je bilo leta 1965 v Celju ustanovljeno poslovno združenje Styria, ki je prvotno sicer združevalo hmeljarje, a so se jim kmalu pridružili še sadjarji in živinorejci. Leta 1967 pa so pri Styrii ustanovili še slovensko združenje vinogradniških in vinarskih pridelovalcev in to je leto kasneje prvič zaščitilo slovenska vina z zaščitnimi znamkami. Pozabili pa so zaščititi ime, ko se je pred 28 leti Styria preoblikovala v Poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo. Zelo zanimiv dogodek je imel tudi gospod Danilo Steyer, vinogradnik, ki je naletel na proteste avstrijskih vinogradnikov na prezentaciji svojih vin. Ime njegovih vin se v nemščini namreč glasi Steyer Weine. Z našega ministrstva so ga celo pozvali, da je moral prinesti izpisek iz rojstne matične knjige in dokazati, da gre za njegov priimek in ne marketinško potezo. Skupaj z vinogradniki Valdhuber in Gaube iz Svečine in Protnerjem iz Vodol so pred kratkim ustanovili Klub Styria, v katerem skupno nastopajo na trgu. Sedaj so seveda skeptični, kaj jih čaka. Preverili so sicer, da blagovna znamka ni nikjer zaščitena, v teh dneh pa se odločajo, ali jo bodo poskusili zaščititi sami. nesprejemljivo, da Štajerska ni omenjena kot dežela in da nima svojega deželnega vina, se hu-duje Jože Kupljen. In nadaljuje: " Predstavljajte si, da bi na italijanskem vinu ne smelo pisati, da je iz Južne Tirolske, da avstrijsko vino ne bi smelo imeti oznake, da je iz Gradiščanske -Burgenlanda, ampak bi bila napisana le vas, v kateri je pridelana. Kaj pa Toskana? Bistvo označevanja vina je, da potrošniku pove, od kod prihaja." In vino iz Ljutomersko-Ormoških goric pač prihaja iz Štajerske. In iz Slovenije, zato na etiketi zelo lepo piše, da je to Product of Sloveni(j)a, zato je hudo neverjetno, da bi lahko kakšnega potrošnika zavedlo ime in bi pil slovensko vino v prepričanju, da je avstrijsko. Zanimivo je, da Avstrijci sami uporabljajo izraz Styria, ki si ga očitno lastijo izključno. Podobno kot so si prilastili bučno olje, ker ga pač mi nismo znali zaščititi, in klopotec in še marsikaj. Jože Kupljen pozna razmere v Avstriji in Nemčiji, zato pravi, da so se Avstrijci odločili izkoristiti prednost, ki jo sedaj imajo, saj vedo, kaj jih čaka, ko tudi mi vstopimo v Evropsko unijo. Zato so si zaščitili vse ostanke skupne zgodovine, vse, kar se je dalo. Pri tem so jim veselo stali ob strani tudi naši vrli uradniki, ki se za tovrstne "malenkosti" niso potrudili. Jože Kupljen je na to prepoved podal ugovor na slovensko ministrstvo. V njegovem primeru ni reagiralo tako hitro kot na pismo iz Avstrije, saj na odgovor še čaka. Na posredovanje Avstrijcev so mu zaplenili tudi okrog 150 steklenice vina, ki ga je izvozil Nemčijo in v skladu z zakonom na zadnji strani steklenice na etiketi podal vse podatke o vinu v nemškem jeziku. Moti jih izraz slovenska Štajerska. "GRE LE ZA ZASTONJ REKLAMO" Ker se v zapletu omenja tudi naše ministrstvo za kmetijstvo, sem poklicala pristojno sekre- 2000 ^ ; VINO z geografskim POl^ Lastna trgatev in P®'"'?^vmlNJE ■ KUPLreN, jeruzalem-SWI" kontrolirano POREKLIH Reg. 5t. Lj. 444/01 Q Ser. 01/3500 Product of Slovenija vrhunsko suho VINO ZZAŠOTEÍ^'' geografskim POREfO-OM 'ožekuplS^SS.-svht'^ PibduclofSlovcn» Nalepke s spornim poimenovanjem vina tarko Špelo Terpin. Ta mi je povedala, da je "mnenja, da si Kupljen na ta način dela zastonj reklamo za svoja vina". Na izrecno vprašanje, ali je to izjava za objavo, je pritrdila in dodala, da postopki tečejo in ima Kupljen na voljo tudi sodišče. Povedala je tudi (v ponedeljek), da je bila pritožba že rešena in bo torej v naslednjih dneh prišla do naslovnika. Ko sem jo povprašala, ali so svoje avstrijske kolege opozorili na to, da tudi Avstrijci uporabljajo to ime, je rekla, da so "izmenjali mnenja". Izrazila je tudi dvom v obliko zapisa Styria, saj gre po njenem mnenju za angleški prevod, latinsko bi se moralo glasiti Stiria. Dodala je še nekaj pripomb o obliki besede Steiermark, ki so dale slutiti, da gospa ni vešča nemškega jezika. STIRIA, STYRIA IN STIRE Ker smo laiki v teh vodah popolnoma izgubljeni, sem poiskala strokovno pomoč. V zgodovinskem oddelku Škofijskega arhiva v Mariboru so mi povedali, da obstajajo za Štajersko različni latinski zapisi, odvisno od obdobja, saj se je tudi jezik skozi zgodovino spreminjal. Franc Kos v svojem Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku, v 5. knjigi na strani 546, v imeniku krajev navaja, da se je [tajerska zapisovala kot Stire, Stiria in Styria. Ta skrivnost je torej odkrita. KORESPONDENCA... Jože Kupljen je sam navezal stik z dr. Schmidom z avstrijskega ministrstva in mu poskušal pojasniti, da je v zmoti. Gre za gentlemansko debato dveh gospodov, ki bosta nekega dne v kakšni dunajski vinoteki gotovo pokušala extrakt of Styria. Zelo zanimivo pa je tudi pisanje na- šega ministrstva, kateremu je v vednost Kupljen poslal svoje pisanje dr. Schmidu. 10. februarja je dobil dopis, v katerem dr. Schmida preimenujejo v dr. Shmida (pustimo te malenkosti!), dobesedno pa piše: "Ker je bil dopis poslan na tukajšnje ministrstvo le v vednost in to v nemškem jeziku, ga tudi ne bomo obravnavali kot pritožbo." Meni pa so 17. februarja povedali, da je pritožba re-šena(?!) Zapisali so tudi, da se jim zdi tak način reagiranja na inšpektorsko odločbo neprimeren. Pisanje je podpisal minister mag. Franc But, pripravila pa ga je [pela Terpin. viki klemenčič ivanuša LJUTOMER / pospeševanje podjetništva in gospodarskega razvoja Ljutomer - soustanovitell podjetniškega inkubatorja Občina Ljutomer je skupaj z Regionalno razvojno agencijo Mura iz Murske Sobote, mestno občino Murska Sobota ter občino Odranci ustanovila družbo Mrežni pomurski podjetni{ki inkubator, katere namen je pospe{evanje po-djetni{tva in gospodarskega razvoja. Celotni projekt je vreden 5,6 milijona evrov, od tega so dva milijona pridobili iz Evropske unije, 1,4 milijona je prispeval nacionalni program, 500.000 evrov so pridobili iz regionalnega programa, 1,7 milijonov evrov pa prispevajo lokalne skupnosti. Regionalna razvojna agencija Mura sodeluje z osnovnim vložkom milijon 50.000 tolarjev in ima 50-odstotni delež, mestna občina Murska Sobota je prispevala 630.000 tolarjev osnovnega vložka in ima 30 odstotkov, občina Ljutomer s 315.000 tolarji 15-odstotni delež, občina Odranci pa s 105.000 tolarji pet-odstotni delež. V sklopu inkubatorja so predvidene tri zgradbe: v Murski Soboti, Ljutomeru ter Odran-cih. Zgradba v Murski Soboti bo usmerjena k lahki proizvodni dejavnosti, predvidenih je devet proizvodnih enot ter zraven še dve dodatni enoti za storitveno dejavnost, zgradba pa bi naj bila končana julija letošnjega leta. Zgradba z 800 kvadratnimi metri v Ljutomeru, katere adaptacija bo stala 350.000 evrov, bo usmerjena k storitveni dejavnosti in bo ponujala inkubirancem 12 pisarn, končana pa bo oktobra 2003. Zgradba v Odrancih je že na razpolago, ponuja pa dve pisarni za storitveno dejavnost. Glede na to, da še vse zgradbe inkubatorja niso pripravljene za vselitev, je struktura delovanja prilagojena na predinkubacijsko fazo, ki ponuja pomoč potencialnim podjetnikom pri zagonu podjetja, ter inkubacijska faza, v kateri dobi podjetnik korist od vseh ponujenih podpornih storitev, ki mu bodo lajšale zagon in tekoče poslovanje z namenom rasti in razvoja poslovanja in sa- movzdrževanja v kasnejši fazi. Podjetniški inkubator bo ponudil inkubirancem ter drugim novim podjetnikom v deželi ob Muri vrsto podpornih storitev, katerih namen je pomoč v začetni fazi poslovanja. Nekatere storitve že ponujajo preko obstoječih institucij v regiji. Inkubator ne bo nadomestil teh institucij pri ponujanju storitev, ampak jih bo koordiniral na tak način, da ne bi prišlo do prekrivanja obstoječe ponudbe, ampak se bodo izvedle preko inkubatorja, tako da bodo osnovne informacije za bodoče podjetnike in podjetja dosegljive v inkubatorju. Miha Soštarič GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA m v v • Lasiani Kot smo zadnje čase že nekako navajeni, je bilo tudi prejšnji teden trgovanje na Ljubljanski borzi bolj skromno. Vrednost indeksa PIX je padla za 1,22 odstotka, vrednost indeksa SBI20 pa se je zmanjšala za 0,78 odstotka. Na borznem trgu so bile v ospredju delnice Kolinske, Krke, Pivovarne Laško, Mercatorja in Petrola. Največ je pridobila KolinskA, katere enotni tečaj se je povečal za 3,64 odstotka, tečaj Aerodroma je porasel za dobra 2 odstotka, vrednost delnice Mercatorja za 1,2 odstotka, medtem ko se je tečaj delnice Krke povečal za slab odstotek. Žal pa pri nekaterih delnicah ni bilo rasti tečajev. Tako se je vrednost delnice Dela znižala kar za 6,3 odstotka, tudi vrednost Živil Kranj se je znižala, tokrat za dobrih 6 odstotkov. Vrednost Merkurjeve delnice je padla za 4 odstotke, Istrabenza za slabe 3 odstotke ter Term Čatež za 2,4 odstotka. Obveznice Republike Slovenije 35., 38., 39. in 28. izdaje ter obveznica Slovenskega odškodninskega sklada 2. izdaje so bile med najprometnejšimi v borzni kotaciji. Obveznici Nove Ljubljanske banke 3. izdaje ter obveznica Abanke 5. izdaje sta zabeležili 1,98-ods-totni porast, obveznica Republike Slovenije 35. izdaje odstoten porast ter obveznica RS 19. izdaje 0,6-odstoten porast vrednosti. Nekaterim obveznicam pa se je tečaj znižal. Vrednost tečaja obveznice Republike Slovenije 25. izdaje je padla za 2,36 odstotka, 43. izdaje za 1,14 odstotka in 26. izdaje za dober odstotek. Tudi na prostem trgu se je marsikaj dogajalo. Borzniki so največ trgovali z delnicami Triglava steber 1 in Triglav steber 2. Sledijo jima Zlata moneta 1, Maxima 1 ter delnica Krekove pooblaščene investicijske družbe, Zvon 1. Družbi Hidria in Merkur bosta podpisala pogodbo o strateškem zavezništvu pri postopku privatizacije Acronija iz Jesenic. Kot smo že prejšnji teden poročali, je Pivovarna Laško zaprosila za soglasje Ministrstvo za kulturo, po katerem bi lahko pridobili več kot 20-odstotni delež v Delu. Ministrstvo za kulturo je prošnji ugodilo, tako da lahko Pivovarna Laško pridobi več kot petino vseh delnic Dela. Vendar pa je predsednik uprave Pivovarne Laško Anton Tur-nšek zavrnil domneve, da nameravajo Laščani prevzeti Delo. Ljubljanski Petrol je pred časom razkril ambicije, da nameravajo do leta 2010 postaviti 500 novih bencinskih črpalk na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, Romuniji in Bolgariji. Samo v Srbiji planirajo izgradnjo 200 novih bencinskih črpalk. Za uspešen projekt pa se mora Petrol bržkone dokapitalizirati, saj mu samo dobiček in amortizacija ne omogočata tako velike širitve na jugovzhodne trge. Po nekaterih ocenah naj bi celotna širitev stala od 21 do 32 milijard tolarjev. Holding Kmečke družbe je prejšnji teden od Autocommerca kupil 94,7-odstotni delež turističnega podjetja Globtour. Jaka Binter Ilirika borznoposredniska hiša, d.d. SLOVENSKA BISTRICA / impol 70-odstotni lastnik sevala Razlog za nakup -zastarelost Impolove valjarne V Impolu, eni najstarejših slovenskih industrijskih družb, je trenutno zaposlenih 940 delavcev. K tej številki je potrebno prišteti še tistih 40, ki delajo v Stampallu Slovenska Bistrica, in še okoli 1100 zaposlenih v Valjarni aluminija Seval v Sevojnu (Srbija), kjer je Impol 70-ods-totni lastnik. Glavni razlog nakupa Sevala je zastarelost Impolove valjarne. O viziji razvoja podjetja Impol smo se pogovarjali z Jernejem Čoklom, direktorjem uprave Impola. "Valjarna je bila v na{i proizvodnji velikanska cokla nadaljnjemu razvoju in bi v naslednjih dveh ali treh letih zgubili ves trg. Zato smo se odlo~ili, da bomo valjarni{tvo spremenili in posodobili. @e v letu 2001 smo pripravili celovito strategijo in sedaj smo jo pri~eli uresni~evati. Odlo~ili smo se za temeljito prestrukturiranje valjarni{tva v Slovenski Bistrici. Ne bomo se ve~ specializirali v proizvodnjo plo~-evine in trakov, izdelovali bomo tisto, kar lahko izdelujemo brez tople valjarne, to pa so folije. V na{i strategiji je {e zapisano, da bomo posku{ali pridobiti {e kak{no valjarno, mogo~e na obmo~ju nekdanje Jugoslavije, ker vemo, da tam te zmogljivosti obstajajo. Odlo~ili smo se za valjarno aluminija Seval v Se-vojnem, saj je lahko dopolnjevanje med to tovarno in Impolom izjemnega pomena. V Sevalu ne proizvajajo folij, kar nameravamo razviti mi v Impolu, ter rondel, te {e naprej ostajajo pri nas; nimajo proizvodnje rebrastih plo~evin, ki prav tako ostajajo pri nas. Seval je zgrajen za proizvodnjo plo~evine in {e za nekatere programe, ki jih v na{em proizvodnem programu nismo imeli. Z nakupom Sevala smo v Im-polu po eni strani pridobili tisto, kar izgubljamo v Slovenski Bistrici, to pa je topla valjarna. Če bi želeli kupiti ta stroj, bi zanj morali od{teti okoli 80 milijonov evrov. Vložek vanj pa bi se spla~al samo, ~e bi imeli izjemno velik trg. Tako smo spoznali, da je najbolj{a pot nakup Sevala. Za nas pomeni to na da-lj{i rok ve~jo varnost. Na po-dro~ju proizvodnje folij ne bomo odvisni samo od litega traku, lahko bomo imeli razli~ne kombinacije med litim in valjanim trakom, kar nam bo izjemno po-ve~alo na{o fleksibilnost. Po drugi strani smo dobili tudi vhodno surovino za rebraste plo~evine in rondele, kar so na{i programi. Na{ trg plo~evine in trakov bomo prenesli v Sevojno in ga po na{ih ra~unih tudi precej po-ve~ali. Na ta na~in bomo celotno proizvodnjo Impola v primerjavi s tem, kar imamo, bistveno pove~ali," je o razlogih za nakup valjarne aluminija v Sevoj-nu povedal Jernej Čokl. V letu 2002 so v Impolu izdelali okoli 85 tiso~ ton aluminijastih polizdelkov, od tega približno slabo polovico stiska-nih, ostalo valjanih. Problem je bil v tem, ker jim valjana proizvodnja zaradi zastarelosti opreme uga{ala. Zato so se odlo~ili za temeljito posodobitev valjar-ni{tva, V nasprotnem primeru bi bila zelo vpra{ljiva tudi delovna mesta v Slovenski Bistrici, sedaj pa z uresni~evanjem njihove razvojne strategije niso več; nasprotno, število delovnih mest, predvsem tistih, za katera se zahteva vi{ja izobrazba, se bo povečalo. Impolovi načrti za Seval so sorazmerno pogumni in visoki, je povedal Jernej Cokl. Seval je proizvajal približno 13 tisoč ton raznih aluminijastih izdelkov. V Impolu so ocenili, da so njihove zmogljivosti 53 tisoč ton. Proiz- Zanimivo je bilo slišati, kako gledajo na nakup Sevojna zaposleni v Impolu. Jernej Cokl pove, da pozitivno, še posebej ker se je s tem nakupom izboljšala tako varnost Impola kot tudi varnost delovnih mest. Ce bi se v Impolu povsem odpovedali valjarništvu, bi morali najti programe za približno 400 do 500 ljudi, to pa je v metalurgiji, kjer zahtevajo približno 250 tisoč evrov na zaposlenega na delovno mesto, skoraj nemogoče. Zato se takim programom, zlasdti ker tržišče poznajo, ne morejo odpovedati. "Menim, da bi moralo biti gledanje zaposlenih v Impolu na nakup Sevala vsaj iz tega zornega kota pozi- Direktor uprave Impola Jernej Cokl vodnjo bodo v naslednjih petih letih realizirali in še povečali za več kot sto odstotkov, proizvode pa prodali predvsem na zahodno tržišče. Približno 30 odstotkov celotne proizvodnje bo odšlo na trge bivše Jugoslavije, v Srbijo in delno v Rusijo, Bolgarijo in še kam; s tem se bo ukvarjala komeciale v Sevalu, Impolova komerciala pa bo v celoti prevzela zahodno tržišče. NAKUP SEVALA -DOBRA NALOŽBA Celotni projekt Sevala je stal okoli 21 milijonov evrov. Od tega je največji delež sedanji in bodoči vložek v obnovo opreme. Kupnina je manjši del tega. "Ker pa smo se na privatizacijskem fondu Srbije dogovorili, da kupnina ostane skrivnost, te številke ne morem povedati. Ce primerjamo to, kar smo v Sevoj-nu dobili, s tem, da bi nova topla valjarna stala 80 milijonov evrov, menim, da smo opravili dober nakup. Po drugi strani je potrebno povedati, da srbska stran druge izbire ni imela, saj so jim primanjkovala tako obratna sredstva kot tista za nadaljnji razvoj. Cetudi so imeli naročila, jih niso mogli uresničiti, ker niso imeli denarja za surovino," je pojasnil Jernej Cokl. "Učinki nakupa so bili v Sevalu že kmalu vidni. V septembru 2002 je bila proizvodnja še sorazmerno nizka. Takoj, ko smo ga kupili, smo jim pomagali pri nabavi surovin in zaradi tega se je proizvodnja v primerjavi s prej dvignila za skoraj sto odstotkov. Seveda so v Sevojnu še drugi, predvsem človeški problemi, saj so v primerjavi za našimi razmišljanji vsaj deset let v zaostanku. Na tem področju jim bo potrebno pomagati, za kar pa tako mi kot oni potrebujemo čas." tivno," je {e dodal direktor uprave. CERTIFIKATI IN PRIZNANJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST Impol je lastnik treh prestižnih certifikatov, poleg tega so 11. decembra 2002 prejeli še priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost v letu 2002. Jerneja Cokla smo vprašali, kaj jim to pomeni. "Bili smo med štirimi finalisti. Gre za pomembno presojo, ki jo pri nas vsako leto uporabljamo pri preverjanju, ali smo na vseh devetih področjih, ki jih da slovenska nagrada za kakovost in je izpeljanka tovrstne evropske nagrade, napredovali. Ugotavljamo, da je v zadnjih treh letih, odkar sodelujemo na teh tekmovanjih, naš napredek lepo viden. Naučili smo se timskega dela in rezultat tega je priznanje, ki ga ne dobiš kar tako. Doseči moraš določeno število točk, preverijo pa te tudi zunanji neodvisni presojevalci in ugotovijo, ali si napredoval ali ne. Naš namen sodelovanja pri tej nagradi ni ravno zmagati, ampak jo uporabljati kot orodje napredka Im-pola vsako leto. Poleg tega smo pred nedavnim ubranili presojo certifikata ISO 9001 po novem sistemu ISO 9001:2000. Imamo še okolj-ski certifikat ISO 14001, tudi tu smo imeli ponovno presojo, prav tako smo v Impolu imetniki certifikata OHSAS 18000. Delamo na vseh teh področjih, na enem nam uspeva boljše, na drugem mogoče malo manj, ampak se trudimo, da bi bila vsa ta področja v prijetnem sozvočju z ljudmi in okoljem, v katerem delamo in živimo." Vida Topolo^ec m KMaiJSKfl ZRDRUGn PTUJ z.0.0. 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 Vabljeni v Odkupno prodajni center Hajdoše, TRGOVINA Z ŽIVILI UGODNA PONUDBA ZA VSAK DAN: - BAR KAVA 100 g 159,50 SIT - MOKA HIT MIX 1 kg 293,80 SIT - OLJE BELO 1 I 234,60 SIT -SIRTRAPISTI kg 1.130,00SIT -RDEČA PESA 650 g 183,00 SIT -AJVAR 650 g 376,90 SIT TRGOVINA S KMETIJSKIM REPROMATERIALOM: -SEMENSKI KROMPIR - SEMENSKA KORUZA -UMETNA GNOJILA - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE - KOLIČINSKI POPUSTI - DODATNI POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVLJEN. SOLA ČUSTVENE IIMTELIGENCE vabi na brezplačno predavanje, predstavitev in vpis: 26. februar: Kako izboljšati medsebojne odnose? Komunikacija - srce odnosa: Tiivoji in Tiačini komuTiiciranja ter njihov vpliv na kakovost medsebojnih odnosov Predavanje bo v Animaciji, ob 18. uri, Aškerčeva 1, Ptuj CDK, Ruska 13, Ljubljatia, www.cdk.si7sd Tel: 01/ 433 93 03 med 10. in 14. uro hrvaška Trgovine ob nedeljah še naprej odprte Zagreb, 18. februarja (STA) - Hrvaško ustavno sodišče je zavrnilo predlog hrvaškega trgovinskega sindikata, po katerem bi obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih kot neustavnega prepovedalo, piše Večernji list. Ureditev delovnega časa v prodajalnah krši ustavno načelo, ki zagotavlja enakopravnost in spoštovanje človekovih pravic, saj so zaposleni v prodajalnah v neenakopravnem položaju v primerjavi z ostalimi delavci, je povedala predsednica sindikata Ana Kneževič. Zato v sindikatu napovedujejo, da svojih prizadevanj ne bodo opustili in bodo pravico iskali še na evropskem sodišču za človekove pravice. Mnenja lastnikov trgovin glede dolžine obratovanja so dokaj različna. Medtem ko v nekaterih trgovinskih centrih poudarjajo, da imajo ob nedeljah največji naval kupcev, pa drugi nasprotujejo nedeljskemu in prazničnemu delu. Sicer pa je v mnogih evropskih državah nedeljsko obratovanje trgovin prepovedano. Sem poleg Nemčije sodijo še Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Avstrija in Norveška. Na Finskem in Portugalskem so trgovine ob nedeljah odprte čez dan in v večernih urah, na Irskem in v Angliji pa velja štiriindvajseturni delavnik. POLITIKA MAJSPERK / kaj počne nekdanji zupan franc bezjak "Težko iakam na svoj sadovnjak II ••• Franc Bezjak ostaja v zgodovini občine Majšperk zapisan kot prvi župan, saj je bil kar dva mandata na čelu občine, vse od njene ustanovitve leta 1995 do lanskih jesenskih volitev, ko je v drugem krogu zmagala mag. Darinka Fakin. Čeprav nekateri neradi pritrdijo, je napredek občine v času njegovega županovanja viden in očiten, zato je prav, da smo ga po nekaj mesecih povabili na krajši klepet - tudi zaradi tega, da bi izvedeli kaj neki počne bivši župan sedaj. Gospod Bezjak, izpregli ste, sami pravite, da ste se po vsem tem celo malce oddahnili. Kako pa se spominjate začetkov vašega županovanja? "Vsak začetek je težak, toliko bolj, če začnete iz nič, kot smo mi ob ustanavljanju občine Majšperk. Spominjam se, da sem prvo pošto kar nekaj časa dobival še na svoj dom, velikokrat pa jo je podpisovala tudi tašča, ki je bila običajno doma. To se je dogajalo zaradi tega, ker osebje bivše krajevne skupnosti ni takoj razumelo, ali morda ni hotelo razumeti, da njihovo zaposlitev že plačuje novoustanovljena občina. Še sreča, da so se stvari hitro uredile in kmalu smo se ujeli, vsak od zaposlenih je skrbel za posamezno po-dročjo dela, uredili pa smo tudi prostore za delo občinske uprave." Je bilo sodelovanje s svetniki boljše v prvem ali drugem mandatu? "Težko bi rekel, mislim pa, da je bilo v obeh mandatih dobro, saj smo vse predpise sprejemali običajno pred drugimi občinami, ne glede na to, da formalno nismo nikoli ustanavljali nobene koalicije ali celo opozicije. Vedno in v obeh mandatih so bili v občinskih odborih in komisijah udeležene vse politične stranke." V osmih letih vašega župa-novanja se je na območju občine Majšperk storilo veliko. Kaj bi morda posebej izpostavili? "Ne vem, ali bi imelo kakšen pomen kaj izpostavljati, zame so vse naše investicije enako pomembne, saj so občani z vsako, še tako majhno nekaj pridobili. Vloženega je bilo veliko truda Ob predaji funkcije se je nova županja mag. Darinka Fakin v imenu vseh svetnikov biv{emu županu Francu Bezjaku za njegovo delo oddolžila s spominskim likovnim delom. Foto: M. Ozmec in denarja, sicer pa je napredek viden in občuten, saj gre za kilometre vodovoda, cest in drugih pridobitev, ki so Haloze precej dvignile iz večne zaostalosti. Mislim, da smo v osmih letih izpeljali več kot 130 investicij in pomembno je, da so pri njih zavzeto sodelovali tudi občani, ponekod z dodatnimi prispevki, prostovoljnim delom, materialom, hrano, pijačo in še čim." Kdaj ste doživljali najbolj SLOVENSKA BISTRICA / seja občinskega sveta o proračunu Zadolžili se bodo V nekaj več kot petih urah je bil zajetni dnevni red 3. seja občinskega sveta v Slovenski Bistrici (na programu je bilo devetnajst točk dnevnega reda) pod streho. Največ časa so občinski svetniki namenili osrednji vsebinski točki - odloku proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 2003. Svetniki so še soglasno sprejeli sklepe o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna občine za leto 2003, pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje malega gospodarstva, pravilnik o ukrepih občinske kmetijske strukturne politike, letni program športa, program ljubiteljske kulture in program dela občinskega sveta ter odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v ureditvenem območju naselja Pragersko. Soglasno so potrdili tudi letošnje dobitnike občinskih priznanj, zapletlo pa se je pri imenovanju podžupanov. Ker smo v predpustnem času, so ponedeljkovo sejo občinskega sveta obiskali koledniki -člani Folklorne skupine Košuta iz Poljčan. Zaplesali in zaigrali so za""debelo repo, dobro voljo in dobro sejanje"", pa še za kakšen tolarček. V odloku proračuna za leto 2003 so bile upoštevane skoraj vse drobne korekcije osnutka (tega so obravnavali pred slabima dvema mesecema). Skupna razpoložljiva sredstva proračuna v letu 2003 so predvidena v višini 4 milijard in 183 milijonov tolarjev, od tega je 3,8 milijarde tolarjev prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, nekaj nad osem milijonov tolarjev vračil posojil finančnim institucijam, za 348,5 milijona tolarjev je predvidena zadolžitev proračuna, ostanka sredstev iz preteklega leta pa je nekaj več kot 25 milijonov tolarjev. Razprava je bila nadvse živahna in tudi zanimiva, veliko vsega je zanimalo svetnike, začenši od zadolževanja, ki nekatere skrbi, kljub temu da je v zakonu o financiranju občin točno do- ločeno, da se občina lahko zadolži v obsegu, ki ne presega deset odstotkov realiziranih prihodkov občine v letu pred tem zadolževanjem, odplačilo glavnice ter obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči pet odstotkov realiziranih prihodkov občine, kar je pojasnil tudi direktor občinske uprave Milan Ozimic. Razpravljavci so se dotaknili tudi turizma, saj nekateri svetniki menijo, da je v proračunu za to dejavnost premalo denarja. Dr. Janko Car je pri tem še dodal, da je turistično ponudbo na vinskih turističnih cestah in tudi drugje v občini ob dobri jedači in pijači potrebno obogatiti še s čim drugim, tudi z drobnimi zanimivostmi, še posebej ker se po njih ne "sprehajajo" samo domačini, temveč tudi tujci, ki jih poleg dobrot za želodec zanimajo še lepota pokrajine, njene zanimivosti in ne nazadnje tudi kultura. Razpravo so po nekaj več kot dveh urah le pripeljali h kraju in svetniki so v prvi obravnavi proračun za leto 2003 soglasno podprli. Župan je potem zaradi racionalnosti, in ker ni bil vložen noben amandma, predlagal sprejetje proračuna za leto 2003 po hitrem postopku; to je podprlo 26 od 29 prisotnih svetnikov. NAGRAJENCI ZA LETO 2002 Uradno so znani tudi dobitniki letošnjih priznanj in nagrad občine Slovenska Bistrica za leto 2002. Priznanja "častni občan" občine Slovenska Bistrica letos ne bodo podelili, za dobitnika listine občine Slovenska Bistrica je bila predlagana tekmovalna desetina PGD Šmartno na Pohorju, ki se je v letu 2001 z zlato medaljo izkazala na gasilski olimpijadi na Finskem. Priznanja občine Slovenska Bistrica bodo prejeli:Edmund Po-gorevc za trajne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine ter za nesebično in požrtvovalno delo na vzgojno— izobraževalnem področju, Alojz Šuntner za dolgoletno delo na področju obrtne dejavnosti in Društvo ZŠAM Poljčane za dolgoletno aktivno in neprekinjeno delovanje. Priznanja bodo vročena 12. marca - ob letošnjem občinskem prazniku. Kljub željam po treh, ne samo dveh podžupanih, to si je želela predvsem najmočnejša stranka v občinskem svetu — LDS, so z veliko večino glasov svetnikov in svetnic imenovali dva podžupana občine Slovenska Bistrica. To sta Alojz Vezjak iz SLS, ki je to nalogo opravljal že v prejšnjem mandatu, ter Žarko Furman iz SMS. Soglasno pa je bil potrjen sklep o oblikovanju desetih delovnih telesih občinskega sveta, vsako šteje po pet članov in so sestavljene po paritetnem redu. Vida Topolo^ec svetle in morda najbolj mračne trenutke vodenja občine? "Ne glede na izredno zahtevnost in predvsem predanost delu, saj sem funkcijo župana vedno opravljal vestno in odgovorno, lahko rečem, da so bili v glavnem vsi dnevi mojega županovanja svetli, razen morda nekaj zadnjih dni, ko je bila protizakonito preklicana konstitutivna seja novo izvoljenega občinskega sveta, ki sem jo po zakonu sklical še jaz kot stari župan in bi jo moral tudi voditi. Škoda, zame ostaja 16. december za vedno kot grenak priokus, saj je bila degradirana funkcija župana, zato vsem tistim, ki so pri tem zavestno sodelovali, dajem vedeti, da so s tem v bistvu degradirali sami sebe! Še sreča, da je ostalo veliko drugih resnično svetlih dogodkov, ki me bodo večno spominjali na vloženo delo in trud ter na čas, ki sem ga pustil v korist razvoja občine Majšperk. Tega nikoli ne bom obžaloval." Kaj pa počnete sedaj, s čim se ukvarjate? "Dolgčas mi zagotovo ni, saj sem - tako kot prej - še vedno vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Upravni enoti v Ptuju, kjer imamo prav te dni veliko dela. Doma pa mi sedaj ostaja veliko več časa za mojo družino, da se ji lahko še bolj posvetim. Predvsem ženi Jožici in vsem trem otrokom, v posebno veselje pa sta mi vnukca Jernej in Timotej. Z njima so resnično najlepše radosti." Kaj pa konjički, imate kakšnega? "Seveda, tudi za športno udej-stvovanje mi ostaja sedaj dovolj časa, poleg tega pa imamo ob hiši v Majšperku manjši sadovnjak in komaj čakam, da se bo stalil sneg vsaj toliko, da bom lahko pričel obrezovati drevje. Žal je prejšnja leta to delo morala opravljati moja žena. Sedaj imamo dovolj prostega časa, da ji lahko izdatno pomagam in v naše skupno zadovoljstvo tu in tam tudi kaj skuham; redko se zgodi, da bi kaj pustili, torej ni slabo." M. Ozmec LJUTOMER / opozicija zeli profesionalnega podZupana Kdaj bosta dosegljiva župan in podzupanja župan občine Ljutomer Jožef Špindler (LDS) opravlja tudi funkcijo poslanca v državnem zboru in je na voljo občanom običajno le ob ponedeljkih. V prejšnjem mandatu njegovega županovanja ponedeljki niso bili posebej učinkoviti za kakršnekoli poglobljene razgovore in razprave, saj je ob teh dnevih bila običajno seja občinskega sveta. Toda "navadni smrtniki" so se vendarle imeli na koga obrniti tudi v preostalih dnevih tedna. Podžupanska dela in naloge sta namreč opravljala upokojenca Marija Gjerkeš Dugonik (družbene dejavnosti) in Miroslav Steržaj (gospodarstvo). Vsekakor je bilo bolje, kot bo sedaj, so ugotavljali člani opozicijskih svetniških vrst na prejšnji seji. Za podžupanjo so namreč imenovali Darjo Odar (LDS), ki je v rednem delovnem razmerju v tekstilnem podjetju Mura Murska Sobota. Torej bo delo podžupanje nepoklicno. In kdaj bo dosegljiva? Verjetno vsak dan, toda šele po svojem delovnem času v Muri, ki naj bi bil od 7. do 15. ure. Zato tudi utemeljen predlog opozicije po nastavitvi profesionalnega podžupana. Seveda se tak koncept ne ujema z obveznostmi Oda-rjeve do Mure, svojo prisotnost na občinski upravi pa zagotavlja v skladu "s potrebami", njenim programom dela in pooblastili. Kako - bo pokazal čas. Župan je že v prejšnjem svojem mandatu mnogokrat zatrjeval, da je njegova moč pri kreiranju gospodarstva zanemarljiva. Po drugi strani pa je bil - in tako bo tudi v prihodnje - eden od kreatorjev Sklada za gospodarski razvoj, ki naj bi se revitaliziral, čeprav so domala vsa sredstva porabljena, na nedavnem sestanku z obrtniki in podjetniki je zagotavljal učinkovit razvoj industrijske in obrtne cone, izdelan je že projekt parkirnih mest za prevoze v cestnem prometu itd. Ali se bo o vseh teh in podobnih problemih pri nadaljnjem razvoju gospodarstva moč pogovarjati tudi s sedanjo podžupanjo ali pa bo vse skupaj ostalo zgolj pri obljubah in mrtvih črkah na papirju — kot že ničkolikokrat doslej, naj bi bilo znano zelo kmalu. Župan občine Jožef Špindler se je namreč zavzel za redno sestajanje s podjetniki. Prvo je bilo sredi januarja, novo sledi še v tem mesecu. Ce bosta župan oziroma podžupanja seveda dosegljiva ... Niko Soštarič STRANKARSKA KRONIKA LENART / člani sls za eu in nato člani občinskega odbora SLS Lenart so na seji razpravljali o razpisanih referendumih za EU in NATO in sklenili, da OO SLS Lenart podpira prizadevanja RS za polnopravno ~lanstvo v EU in NATO. člani in članice si bodo prizadevali za uspešen izid referendumov, ki so razpisani v ta namen. članstvo Slovenije v EU podpirajo predvsem zato, ker ta zveza pomeni sodelovanje v smislu političnega, ekonomskega in varnostnega sistema na demokratičnih osnovah. Pričakujejo pa, da bodo pogajalski dosežki Slovenije z EU zaživeli v cilju razvoja slovenskega gospodarstva, kmetijstva in podeželja. Podpirajo pa tudi članstvo v zvezi NATO, ker to pomeni stabilno okolje za varnostni, znanstveni, tehnološki in informacijski sistem, ki temelji na demokratični tradiciji. Ta sistem za RS pomeni nove možnosti in priložnosti za ekonomsko, tehnološko in učinkovito obrambno sodelovanje, so prepričani člani SLS iz Lenarta. Zmago Šalamun LENART / več dialoga z različno mislečimi člani in članice občinskega odbora LDS Lenart so na zadnjem zboru članstva pregledali dosedanje delo in ocenili, da je stranka na lokalnih volitvah v preteklem letu dosegla zelo dober rezultat, saj je postala najmočnejša politična stranka v občini Lenart. Od 25 svetnikov ima 7 svetnikov. Ta rezultat je na eni strani priznanje, na drugi pa obveza. Zbor je bil tudi volilni, za predsednika odbora so ponovno izvolili Janeza Erjavca, za sekretarja pa Miroslava Bauma-na. Predsednik Janez Erjavec je predstavil program dela za leto 2003 in 2004 in poudaril, da mora biti pri odločitvah v občinskem svetu in svetih krajevnih skupnosti več dialoga z različno mislečimi in bolj uravnoteženo načrtovanje razvoja in delovanja občine. Poleg skrbi za infrastrukturo je potrebno poskrbeti tudi za izobraževanje, kulturo, šport, otroško varstvo in zdravstvo. Krajevnim skupnostim je potrebno dati vlogo in sredstva, če hočejo delovati, enako pa velja tudi za delovanje društev in klubov. Delitev sredstev v proračunu naj bo transparentna, saj bo drugače težko sprejemati odgovornost za proračune. Zmago Šalamun LJUTOMER / novo vodstvo sms Na zboru članov Stranke mladih Slovenije — lokalni odbor Ljutomer so izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Dušan Režonja, podpredsednica Renata Šnajder, glavni tajnik Anton Podnar ml., člana izvršnega odbora sta Janez Žabota (edini član občinskega sveta občine Ljutomer iz SMS) in Robert Sever, člani nadzornega odbora so Dušanka Magdič, Srečko Pin-tarič in Monika Lapanja, člani častnega razsodišča pa Mihaela Hošpel, Nenad Blagovič in Leon Anderlič. MŠ POPRAVEK V Tedniku št. 5 nam jo je v članku B.Kukec in M.R.Čurin -nova podžupana zagodel tiskarski škrat. Za Kukca je glasovalo 18, za Čurina pa 15 svetnikov. Uredništvo PO MESTNI OBČINI PTUJ / veliko zanimanje za programe srednjih sol Vpisi po pričakovanjih Konec tedna so po vsej Sloveniji potekali informativni dnevi za osnovno- in srednješolce, ki so se prišli v srednje šole in na fakultete pozanimat, kako bo potekalo njihovo nadaljnje šolanje oziroma kaj bodo morali še postoriti, da bodo v želeno šolo sploh prišli. Ravnatelj srednje elektro šole Ptuj Rajko Fajt je bil z odzivom osmo- in deveto{olcev na informativnih dneh zelo zadovoljen. Razpisali so program elektrotehnik — elektronik, oddelek je tako reko~ poln po zdaj{njih prijavah, za ra~unalniške tehnike so razpisali dva oddelka, po prijavah sta tudi polna, pri elek-trikarju — elektroniku pa še je nekaj mest. Letos sta prenovljena programa elektrotehnik — elektronik in elektrotehnik ra~unalništva. Vnešene so nove vsebine in uveden je prak-ti~ni pouk skozi vsa leta. Ra~-unalniški tehnik po prejšnjem programu prakti~nega pouka ni imel. V naslednjem {olskem letu bodo vpisali pet oddelkov novincev, razpisana pa imajo še dva oddelka v programu poklicnega izobraževanja. Ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Milan Cimerman je pozitivno ocenil obisk na informativnih dnevih in ocenjuje, da bo vpis na lanskem nivoju. V srednjem poklicnem izobraževanju bodo letos izvajali model izobraževanja, ki združuje dualni in šolski sistem v novega, ta pa bo omogo~al tudi izvajanje takih programov, ki jih doslej ni bilo mogo~e izvajati zaradi slabega vpisa. Združili bodo vse tiste kovinarske poklice, ki so deficitarni. Najve~ interesa so kandidati na informativnih dnevih kazali za program avtomehanik, avtoklepar, oblikovalec kovin, za strojne tehnike pa je na lanskem nivoju. Pomo~nica ravnateljice na ekonomski srednji šoli Vlasta Hodnik je ocenila, da je bil odziv na informativnih dnevih pri~akovan. Novost na tej šoli je program administrator, ki je zamenjal prejšnje podjetniško poslovanje - poslovni tajnik, s tem da lahko administrator po treh letih nadaljuje izobraževanje še dve leti in pridobi naziv ekonomski tehnik. Najve~ interesa je bilo za ekonomskega tehnika, ekonomsko gimnazijo, manj za trgovca in administratorja. V prvi letnik bodo vpisali dva gimnazijska oddelka, štiri ekonomske, dva za administratorja in dva za trgovca. Šolska svetovalna delavka na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Veronika Leskovar je dejala, da je bil odziv na informativnih dneh pri~akovan. Najve~je zanimanje je za cvetli~arja, zadovoljiv pa je tudi interes za kmetijskega tehnika. Nižji poklicni programi so po interesu v obsegu prejšnjih let. Za kmetovalca je nekoliko manj zanimanja, interesentov pa kljub temu toliko, da bodo lahko izvajali program. Za prvi razred je razpisanih pet oddelkov in na šoli pri~akujejo, da jih bo v jeseni tudi pet. Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melanija Centrih je dejala, da bodo vpisali v prvi razred sedem oddelkov, šest splošnih in enega športnega. Upajo, da ne bo potrebe po omejitvi vpisa; velik interes je za športni oddelek, kjer mora dijak najprej zadostiti športnim kriterijem. Lani na gimnaziji ni bilo omejitve, ker so v soglasju z Ministrstvom za šolstvo pove~ali vpis za en oddelek. Za gimnazijski program so se na informativnih dneh v glavnem zanimali u~-enci s Ptujskega, nekaj pa jih je bilo tudi od drugod. Obisk na gimnaziji smo izkoristili tudi za pogovor s pomo~-nikom ravnateljice Brinimirjem Rokavcem, ki je dejal, da so na povabilo grškega zunanjega ministrstva in ministrstva za šolstvo ter našega ministrstva za šolstvo odpotovali dijaki ptujske gimnazije na tako zvani zimski športno-kulturni teden v Gr~ijo. Odpotovalo je 35 dijakov prvih in drugih letnikov in pet spremljevalcev. Dijaki so bili zbrani glede na sodelovanje v obveznih izbirnih vsebinah, izvenšolskih dejavnostih, obvezno pa je obvladanje tujega jezika. Sicer pa na Gimnaziji Ptuj v tem letu na~rtujejo še veliko mednarodnega sodelovanja. Franc Lačen Rajko Fajt, Milan Cimerman, Vlasta Hodnik, Veronika Leskovar, Melanija Centrih in Branimir Rokavec. Foto: Ozmec PTUJ / jo@e gregorc se je poslovil Življenje, zapisano glasbi Včeraj smo se na pobreškem pokopališču v Mariboru poslovili od Jožeta Gregorca, priznanega slovenskega zborovodja, glasbenega pedagoga, skladatelja, solopevca in violinista, dobitnika številnih slovenskih in mednarodnih glasbenih priznanj ter častnega občana Ptuja. V razvoju glasbene kulture na Ptuju zavzema prof. Jože Gregore eno najvidnejših mest. Sicer rojen v Pulju 24. januarja 1914, je po osnovni šoli v Murski Soboti, gimnaziji v Mariboru in glasbeni akademiji v Ljubljani prišel leta 1039 v Ptuj kot ravnatelj Glasbene Matiee. Kot solopevee in dirigent ter notranje izredno bogat je že zelo mlad dosegel kvaliteto pri svojem glasbenem udejstvovanju, ki jo je bogatil in plemenitil do konea aktivnega zborovskega dela. Časopis Jutro je leta 1938 v članku Pevski praznik na Je-žiei, kjer piše o pevskem društvu Zora na Ježiei, zapisal: "Zbor vodi konzervatorist Gregore, majhen po telesu, a krepak po volji in velik po duši, ker zna iz še tako preproste pes-miee izklesati vse, kar zahteva, da postane umetniško dovršena." Takšne oeene in razumljivo še bleščeče in strokovno poglobljene, kot jih je zapisal kritik v Jutru (predvidevam, da Fran Venturini), so bile moto oeenje-valeev nastopov Jožeta Gregor-ea. Velika umetniška moč, prefi-njen sluh, zlitost glasov, izšolani glasovi, izraziti tenorji in basi, skrbno izdelana dinamika, velika dirigentska osebnost - to so bile oeene oeenjevaleev. V Ptuju se je prof. Gregore aktivno vključil v kulturni utrip, prevzel zbor Glasbene Matiee, salonski orkester in godbo na pihala. Večernik je 1940. leta med drugim zapisal: "Naravnost presenetil je ptujsko ob~-instvo prof. Gregorc z nastopom novoustanovljenega salonskega orkestra. Neverjetno, kako visoko stopnjo glasbene zmogljivosti tega orkestra je dosegel dirigent v razmeroma kratkem ~asu obstoja in vaj." Podobne ocene delovanja Glasbene Matice zasledimo tudi v Slovencu in Slovenskem narodu. Vojna je za štiri leta pretrgala umetniško udejstvovanje prof. Gregorca na Ptuju. Kot begunec je v Ljubljani deloval kot terenski delavec, 27 mesecev je preživel v okupatorjevih je~ah. Po osvoboditvi se je vrnil na Ptuj, ponovno ustanovil pevski zbor Glasbene Matice, ki se je preimenoval v PZ Jože Lacko, ob tem pa ustanovil še manjši moški zbor aktivistov, ki je bil nepogrešljiv na skoraj vseh proslavah in prireditvah, ki jih takrat ni bilo malo. Ta zbor je Prof. Jože Gregorc. Foto: Ozmec bil predhodnik zbora Obrtnik in današnjega Komornega moškega zbora Ptuj. Pevci so z veseljem prepevali pri prof. Gregorcu, ob napornem pevskem delu jih je znal razvedriti, se pošaliti, neprisiljeno vzgajati, z njimi preživeti ~udovite ve~ere po vajah ob dobri kapljici, ~estokrat pa je prelepo zazvenela tudi pesem pod kakšnim okencem. Prof. Gregorc je v Ptuju u~il glasbo na gimnaziji, bil pa je tudi direktor ptujskega gledali-š~a do ukinitve le-tega. S Ptujem je obdržal stik tudi po odhodu v Maribor, po upokojitvi na Pedagoški akademiji Maribor pa se je ponovno vrnil med nas. Kljub izjemnim uspehom in priznanjem ter nagradam, ki jih je dosegel doma in v tujini z zbori Jože Lacko iz Ptuja, UPZ Emil Adami~ in Slavko Osterc ter moškim zborom Slava Kla-vora iz Maribora, je bil prof. Gregorc preprost ~lovek, prijeten sobesednik in ~udovit mentor mlajšim zborovodjem. Jože Gregorc je bil življenjski optimist, življenje je vedno gledal s prijetne strani, veselil se je uspehov svojih kolegov in mlajših ustvarjalcev, ni bil zavisten, rad je pomagal in svetoval, zato je bil spoštovan in priljubljen, o ~emer pri~a številno ~astno ~lanstvo v zborih po vsej Sloveniji. Ogromno dela je bilo vloženega v bogato življenje glasbenika, prof. Jožeta Gregorca, tudi veliko skrbi in odpovedovanja, ob tem pa veliko uspehov in priznanj ter veliko prijateljev. Dajal je sebe, svojo notranjost, ki je bila bogata in prefinjena, njegove izpovedi so bile pristne, zato so pevci ~utili z njim in preko njih poslušalci, ki so mu hvaležni za pre~udovite pevske nastope. V torek je bila v Mestni hiši na Ptuju žalna seja, v~eraj pa sta se v Mariboru od njega z besedo poslovila dr. Zinka Zorko, prodekanka Pedagoške fakultete Maribor, in Franc La~-en, predsednik ZKD Ptuj in zborovodja Komornega pevskega zbora Ptuj. Zapeli so pevci ptujskega komornega zbor in Slave Klavore iz Maribora. Pogrešali ga bomo! Franc Lačen PTUJ / mestna četrt jezero po v v četrti seji se nima predsednika Svet se se zmeraj ukvarja sam s sabo Dobri dve uri so se člani sveta mestne četrti Jezero (osem jih je, razdeljeni pa so v dva tabora) v ponedeljek zvečer drug drugega prepričevali o tem, ali so predsednika sveta četrti izvolili že na prvi seji ali ne. Kot je znano, je na prvi konstitutivni seji sveta Edvard Strelec dobil štiri glasove za, štirje pa so se glasovanja vzdržali, Marija Cvetko je dobila 4 glasove za, štirje člani pa so bili proti. Glede na to, da četrtni svet sprejema svoje odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, glas pa je glede na določilo zakona opredeljen, če se glasi "za" ali "proti", je bil za predsednika izvoljen Edvard Strelec, kar bi moral ugotoviti tudi četrtni svet. Ponedeljkove ~etrte seje sveta, ki jo je po mnenju nekaterih ~lanov nelegitimno sklicala najstarejša ~lanica sveta in tudi dosedanja predsednica sveta Marija Strelec (za sklic druge in tretje so jo pooblastili), so se udeležili tudi svetniki ~etrti v mestnem svetu in predstavniki mestne ob~ine. Po statutu sejo namre~ lahko skli~e le predsednik, ali ga že imajo, pa svet še ni ugotovil. To naj bi se po dolgih in mu~nih razpravah zgodilo predvidoma prihodnji ponedeljek, je bilo za~utiti ob koncu seje. Po premlevanju vseh mnenj, ki za ~lane sveta sicer niso ob-vezujo~a (dve sta prišli z Urada za lokalno samoupravo, resda razli~ni oziroma nasprotujo~i si zaradi razli~nih podatkov v samih vprašanjih, kar je ~lane sveta še bolj vznejevoljilo, drugo mnenje pa so dobili šele na seji), se je razvila živahna, po-lemi~na in tudi argumentirana razprava. Potem ko so zaplet pojasnili z ve~ strani, je postalo jasno, da je glavni razlog za zaplet nepoznavanje statutarnih oziroma zakonskih dolo~b glede sprejemanja odlo~itev na seji sveta. Po mnenju Urada za lokalno samoupravo bi na prvi konstitutivni seji sveta ~etrti moral sodelovati predstavnik mestne uprave in ~lanom sveta pojasniti postopek volitev, na~-in glsovanja in sprejemanja od-lo~itev. Velik del krivde za nastali zaplet tako nosijo v ptujski ob~inski upravi, ~eprav je vodja oddelka za splošne zadeve mestne ob~ine Ptuj mag. Janez Merc skušal svet prepri~ati o tem, da ni obi~ajno, da bi vodje oddelkov in pravniki hodili na seje ~etrtnih svetov. Kot se je v primeru ~etrti Jezero pokazalo, bi bilo to v nekaterih primerih nujno. Do zapleta je prišlo tudi zaradi dejstva, da ima svet parno število ~lanov. Praksa iz drugih okolij kaže, da je primerneje dolo~iti neparno število ~lanov svetov ~etrtnih skupnosti, s ~imer bi se izognili takšnim primerom, kot se je sedaj zgodil v ~etrti Jezero. Do naslednjih volitev bo torej potrebno razmisliti o možnostih spremembe predpisa v tem smislu, da bi imel svet ~etrti Jezero neparno število ~lanov. Člani sveta mestne ~etrti Jezero so si vzeli še teden dni ~asa, da v miru premislijo o nastali situaciji in odlo~ijo v korist ~etrti in njenih ljudi, v kateri se bodo v naslednjih letih izvajale najve~je investicije. Do 12. marca, ko bo v Spuhlji zbor ob~anov, na katerem bodo ugotavljali voljo ob~anov o lastni ~etrti, bi predsednika že morali imeti, o tem po burni razpravi ve~ ni bilo dvoma. Pokazalo se je tudi, da bodo v ~etrti Jezero poslej še bolj gledali pod prste ob~inski upravi, za katero v~asih dvomijo, da dela v njihovo korist. Edvard Strelec, ki še ~aka, da bo postal predsednik sveta (izvoljen je formalnopravno že bil, svet pa tega še ni ugotovil), je bil v razpravi kratek: njihova želja (drugega tabora namre~) ni ni~ drugega kot to, da imajo predsednika iz Spuhlje, zakaj, pa ~lani sveta dobro vedo. To je bil njihov moto in nobena politika, je še poudaril, ~eprav je na drugi strani res, da pa LDS po~asi poskuša prevzeti oblast tudi v ~etrtnih svetih mestne ob~ine. MG PTUJ / viktorinov filmski večer Pogled skozi kamero Na 112. Viktorinovem večeru bomo spoznali Ptujčana Tinčka Ivanusa, ki je svoje življenje usmeril v ustvarjanje kratkometražnega filma, in Franca Milosiča, novinarja, ki z njim sodeluje pri nastajanju filmov. Tinček Ivanuša se že 23 let ukvarja s filmom. Z njimi sodeluje na mednarodnih festivalih kartkometražnih filmov dolžine do 10 minut. Od svojih 26 ljubiteljskih filmov je prejel kar 26 nagrad, od tega 14 zlatih, 1 srebrno in ostale bronaste. Največ priznanj je dobil za film kot celoto. Novinar Franc Milošič dobro pozna dušo Tinčka Ivanuša. Pri nastajanju filmov sodeluje pri pripravi in oblikovanju tekstov, kar daje dodatno umetniško vrednost ustvarjenih filmov. V petek, 21. februarja, ob 19. uri bomo spoznali filme (Koko neustrašni, Učenjak koko, V vetru poje stari mlin, Ko ramena zaječijo, Moj kolaček), ki so nastajali v sodelovanju Tinčka Ivanuše in Franca Milošiča. V imenu Društva izobražencev vas vabim na Viktorinov večer v refektorij minoritskega samostana. Peter Pribožič OD TOD IN TAM PTUJ / sindikat upokojencev ne miruje Do pravic tudi pri ustavnem sodišiu Območni odbor sindikata upokojencev Ptuj, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je že nekajkrat opozoril na dejstvo, da se med upokojenci povečuje nezadovoljstvo zaradi neustreznega usklajevanja pokojnin z rastjo plač. O tem in o zahtevah upokojencev so razpravljali na svoji razširjeni seji v ponedeljek, 10. februarja v delavskem domu v na Ptuju, skupaj s predsednikom sindikata upokojencev Slovenije in predstavnikom ZPIS. Vsa dosedanja, očitno neuspela prizadevanja upokojencev, še posebej tistih, ki so organizirani v svojem sindikatu, je uvodoma predstavil predsednik območnega odbora Edi Kupcic. Ob dokazovanju povedanega s primerjavo nekaterih zneskov in odstotkov je povedal, da so nezadovoljni predvsem zaradi neustrezne metodologije usklajevanja pokojnin, močno pa je prisoten tudi dvom v korektnost stati-tičnih podatkov o rasti plač, ki so osnova za usklajevanje pokojnin. Po njegovem naj bi za višino plač statistika prikazovala trojne poodatke, eni naj bi bili za sindikalno listo, eni za izračun pokojnin in eni za primerjavo podatkov. Ker pa so kljub večim sestankom, pogovorom, ter pisanju zahtev ostali brez pravih odgovorov, je predlagal, da bi svoje zahteve posredovali tudi vladi republike Slovenije. Če pa tudi tam ne bodo dosegli svojih pravic naj bi se lotili še skrajnih oblik, predvsem javnih protestov in celo tožbe na ustavnem sodišču. Nekaj zadev je poskušal pojasniti Franc Potočnik, član upravnega odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIS), ki je upokojence seznanil, da naj bi o tej zapleteni problematiki razpravljali tudi na seji upravnega odbora ZPIS, 18. februarja. Tudi on je ugotovil, da upokojenci zadnjih nekaj let za zaostajajo za rastjo plač za okoli pol odstotka letno. Med zadevami, ki kazijo podatke in izračun pokojnin pa je opozoril na dejstvo, da gredo mimo statistike vsa nadomestila, ki jih zadnje čase vse pogosteje izplačujejo zaposlenim v obliki vrednostnih bonov, tudi velika podjetja kot je recimo Merca-tor. Premalo natančni naj bi bili tudi podatki o menažerskih plačah, saj so javna skrivnost, čeprav se ve, da gre za nekajkrat višjo plačo, kot jo prejemajo drugi zaposleni. Metodologija izračuna plač in pokojnin je po tako dosegljivih podatkih zelo zapletena in neprimerna za preprost izračun. Od vlade naj bi že zahtevali, da je potrebno me- todologijo poenostaviti. Menil je tudi, da v pokojninski sklad ne sodijo plačila zapornikom, pa tudi ne državne in ne kmečke pokojnine. Zaradi takih in podobnih priveskov upokojenci že nekaj let prejemajo manj, kot bi jim pripadalo sicer, zato bodo zahtevali poračun za nazaj. Na konkretna odstopanja med rastjo plač in pokojnin je opozoril tudi Kondrad Breznik, predsednik republiškega blematike lotili na razširjenem sestanku v Ljubljani, kjer so izoblikovali sklepe in jih v obliki pisne zahteve. Nezadovoljstvo med upokojenci je vse večje, saj življenski stroški rastejo, pokojnine pa temu že dolgo ne sledijo, zato je vse več takih, ki jim na vrata trkata revščina in obup. Njihova prizadevanja je podprla tudi Demokratična stranka upokojencev, žal pa odziva države še vedno ni. V besedah in številkah sta neustrezno usklajevanje pokojnin dokazovala predsednik sindikata upokojencev Slovenije Edi Breznik (levo) in predsednik ptujskega obmo~nega odbora Edi Kup~i~. Foto: M. Ozmec odbora sidnikata upokojencev Slovenije. Ker so njihova opozorila in zahteve že od lanske jeseni ostale brez odziva so se odločili, da vzamejo stvari v svoje roke. Zelo resno in nadvse kritično pa so se te pro- PTUJ / zaposleni za razrešitev direktorice Člani sveta bodo počakali Prejšnji teden se je sestal svet javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju in prvenstveno razpravljal o skrhanih medsebojnih odnosih v tem kolektivu, kot je dejal predsednik sveta Robert Filipič. Zaposleni so se na tajnem glasovanju odločili za nezaupnico direktorici Tjaši Mrgole Jukič, ki nekaj več kot dve leti vodi ta zavod. Zaposleni direktorici očitajo, da je s "svojim nevestnim in malomarnim delom povzročila zavodu veliko škodo". Zaradi tega, pravijo zaposleni, je knjižnica lani izgubila 29 milijonov tolarjev za nakup knjig, tudi letos pa ni izgledov, da bi se stanje lahko popravilo. Knjižnica namreč ni zaprosila občin za sredstva ob razpisu ministrstva za kulturo v zvezi z nakupom knjižnega fonda (50 odstotkov financira država), saj naj bi se direktorica namenoma odločila, da za ta sredstva ne bo za- prosila občin, ker so prispevale 25 milijonov za nabavo biblio-busa. Bibliobus bo stal 50 milijonov, polovico je primaknila država, knjižnica pa naj bi ga dobila v marcu. Tudi glede bibliobusa je bilo s strani zaposlenih nekaj kritik, saj investicija naj ne bi bila pokrita. Nekatere občine nakupa bibliobusa niso podprle (Pod-lehnik, Zavrč), občini Videm in Majšperk pa sta sodelovanje šele obljubili. Tudi praktično delovanje bibliobusa naj ne bi bilo omogočeno (kadri, opre- Člani sveta Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj so razpravljali o odnosih v tem delovnem kolektivu. Foto: Fl ma), nimajo pa niti ustreznega knjižnega fonda za bibliobus. Zaposleni opozarjajo, da so v lanskem letu v knjižnici nabavili le tretjino knjižnega fonda, nekaj več kot 5000 knjižnih enot, morali pa bi jih vsaj 14.000, da bi lahko zadovoljevali svoje bralce, ki morajo sedaj zelo dolgo čakati, da si sposodijo knjigo. Zunanji člani sveta zavoda so točko dnevnega reda, ko bi naj razpravljali o nezaupnici direktorici, preimenovali v informacijo o odnosih v knjižnici, saj morajo dobiti poročilo nadzornega odbora o poslovanju knjižnice. Direktorica na seji sveta ni polemizirala glede zahtev kolektiva, da odstopi, svetu pa bo v pisni obliki podala svoje videnje o vodenju zavoda. Član sveta iz vrst zaposlenih (predsednik) je zunanje člane opozoril, da mora tudi ustanovitelj (Mestna občina Ptuj) upoštevati mnenje zaposlenih, ki so se izrekli za nezaupnico (20 od enaindvajsetih se je izreklo za nezaupnico), saj tako skrhani medsebojni odnosi ne morejo roditi ustreznih delovnih uspehov, ne glede na to, da se to na zunaj ne opaža, in ne glede na to, da je direktorica v zadnjih mesecih bila bolj aktivna pri dogovarjanju z župani občin. Zaposleni so direktorici svetovali, da sama odstopi. Franc Lačen Ne razumejo sicer povsem izjave predsednika zveze društev upokojencev Slovenije Vinka Gobca, ki je v javnosti izjavil, češ da se na te izračune ne spozna in upokojencem predlagal, da jim pač verjamejo, saj državni organi že vedo kako je prav. V sindikatu upokojencev Slovenije se s tako razlago ne strinjajo, tako kot se ne strinjajo tudi z nekaterimi namigi iz vla- dinih krogov, da je potrebno pokojninsko zakonodajo spet spremeniti. Upokojenci so prepričani, da je sedanja zakonodaja na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja povsem v redu, le metodologijo iz-ra~unavanja pokojnin na osnovi rasti plač in življenskih stroškov je treba postaviti na poštene temelje. Na težke, že skoraj kritične razmere slovenskih upokojencev, vsaj tistih s povpračnimi in podpovprečnimi pokojninami so opozorili tudi drugi raz-pravljalci. Robert Muhić je denimo menil, da imamo v Sloveniji mnogo preveč priviligi-ranih pokojnin, javno je vprašal od kod se izplačujejo pokojnine duhovnikom, ki tako kot cerkev ne plačujejo naši državi nobenih prispevkov in predlagal, da bi z zakonom prepovedali razna plačila v bonov, ker se tako izogibajo plačilom prispevkov za ZPIS. Andrej Fe-konja pa je ob izraženi podpori zahtevam vseh upokojencev dodal, da bodo upokojenci dosegli svoje pravice le z enotnim in strokovnim nastopom, ter z argumenti. Tudi od je menil, da je sedanja pokojninska zakonodaja čisto v redu, le metodologije izračunov so za upokojence krivične, zato v nobenem primeru ne pristajajo na nobeno pokojninsko reformo. Franc Toš pa je menil, da gre za hudo kršenje človekovih pravic, saj so sedanji upokojenci vse življenje pridno delali in plačevali v sklad, država pa jim ne vrača tega, kar so si prislužili. M. Ozmec LENART / zupan pripravil sprejem Na tisoi obianov en uradnik? V četrtek, 6. februarja, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin sprejel predstavnike podjetij, društev, šol in drugih organizacij ter se jim zahvalil za opravljeno delo in predstavil cilje, ki jih namerava doseči kot župan občine. ^^ a r/i^m i ' ' Zaigral je orkester slovenske policije Bil je kritičen do države, ki je preveč birokratska, saj javni sektor v Sloveniji šteje 160.000 ljudi, od leta 1990 do danes je nastalo 56 uradov, agencij in skladov, ki ne opravljajo svoje funkcije. Povedal je, da ima občina Lenart na 1000 prebivalcev 1,57 zaposlenega v občinski upravi. V prihodnjih letih se bodo poskušali približati enemu uradniku na 1000 prebivalcev. V štirih letih pa bodo v investicije vložili okrog 2,84 milijarde tolarjev. Za kulturni program je poskrbelo 64 članov orkestra Slovenske policije pod vodstvom dirigenta Nikolaja Žlič-arja. Zbrane pa je pozdravil tudi direktor Policijske uprave Maribor mag. Jurij Ferme. Zmago Šalamun MARKETING POSPEŠEVANJE PRODAIE 4.del Danes nadaljuj emo osnovno spoznavanje pospeševanje prodaje. Spoznali homo še nekatera od ostalih orodij pospeševanja prodaje. SSejmi — so sredstvo, s katerim lahko kratkoro~no svojo prodajo izredno pove~amo. Ljudje pogosto hodijo na sejme, da vidijo, kaj se na trgu ponuja, pri tem pa upajo na popuste in razne druge ugodnosti. Predvsem prodajni sejmi so priložnost za povečanje prodaje. Pri tem pa povejmo, da moramo razlikovati sejme za "navadne" potrošnike (npr. turistični sejmi, kjer agencije prodajajo storitve potrošnikom) in sejme, kjer se prodaja izdelke drugim strokovnjakom z enakega področja (npr. turistični sejmi, kjer agencije kupujejo in prodajajo turistične storitve drugim agencijam). Prodajne razstave — razstave, kjer se prikazani izdelki tudi prodajajo. Pogoste so npr. prodajne razstave slik, kjer si lahko potrošniki v galerijah slike ogledajo in se odločijo za nakup. Predstavitve — so pogoste predvsem pri prodaji na domu (določena podjetja preko svojih prodajalcev oz. predstavnikov izdelke po dogovoru z gostiteljem predstavljajo na domu) in v trgovinah (prikazi delovanja raznih izdelkov in pokušnje). Krediti — podjetja skušajo pri nakupu določenega izdelka ponuditi nižje stopnje obresti kot konkurenca. V sodelovanju z bankami ta način v veliki meri uporabljajo v avtomobilski industriji. Vezana prodaja — gre za povezovanje prodaje dveh izdelkov istega ali pa celo različnih podjetij. Dober primer je prodaja mobilnih telefonov, kjer posamezni proizvajalci z nižjo ceno prodajo več telefonov, operater pa pridobi več naročnikov. Vračilo gotovine — uporablja se predvsem pri prodaji preko pošte. Podjetja ponujajo potrošnikom možnost, da po določenem (poskusnem) obdobju izdelek vrnejo, sami pa jim povrnejo znesek, ki je enak nakupni eni. Brezplačni preizkusi — način, kjer se nek izdelek za določen čas lahko uporablja brezplačno. Po poskusni uporabi se potrošnik odloči, ali bo izdelek vrnil ali dokončno kupil. Našteli smo nekaj osnovnih orodij pospeševanja prodaje (obstaja jih seveda še več, odvisno od vaših idej in kreativnosti). Orodja se lahko uporabljajo samostojno ali v povezavi dveh ali več. Kot že rečeno, največji učinek imajo, če jih uporabljamo s povezavi z oglaševanjem in drugimi elementi tržnega komuniciranja. Pišite na e-naslov: zlato. ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJ^r^'ver@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vpra{anje in podajte pripombe. Va{a mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju ko-lumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PUSTOVANJE 2003 www.ptuj.si KURENTOVANJE2003 PTUJ, ODDO MARCA Sobota, 22. februar: Mestne ulice in trgi ob 11.00 uri - Otvoritvena slovesnost 43. Kurentovanja - 6. srečanje slovenskih pustnih likov in mask s povorko po karnevalski poti Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 -YOGURT, TABU Nedelja, 23. februar Karnevalska dvorana od 15.00 do 17.00 - OTROŠKA MATINEJA od 20.00 do 01.00 - MAGNIFICO Ponedeljek, 2A. februar Galerija na ptujskem gradu ob 18.00 - Predstavitev monografije O PUSTU, MASKAH IN MASKIRANJU ZRS Bistra in ZRC SAZU Mestni trg od 18.OO do 19.OO - Etnografske skupine in kurenti-koranti MEFISTO IN FLAME: Ognjeni ples Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - MAJA ŠUPUT & EN JOY, IVANA BRKIĆ Torek, 25. februar Mestni trg od 18.00 do 19.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti KUD PRIDEN MOŽIC: Kljukec in Pavliha Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - PREDIN, KRESLIN Glavni pokrovitelj Mestna občina Ptuj ljubljanska banka Sreda, 26. februar Mestni trg od 18.00 do 19.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti MEFISTO IN FLAME: Ognjeni ples Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 -SOUNDATTACK, KARMA Četrtek, 27. februar Mestni trg od 18.OO do 19.OO - Etnografske skupine in kurenti-koranti KUD PRIDEN MOŽIC: Od kod si. kruhek? Karnevalska dvorana od 20.00 do 01.00 - GORAN KARAN, KARMEN STAVEC Petek, 28. februar Miheličeva galerija ob 17.30 - Otvoritev razstave fotografij Bojana Adamiča ZVEN MASKE Mestni trg od 18.00 do 19.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti MALI LETEČI CIRKUS: Oj in hoj! Karnevalska dvorana od 20.00 do 23.00 - GAME OVER, BEPOP Sobota, 1. marec Mestni trg ob 11.OO - Etnografske skupine in kurenti-koranti LUTKOVNA SKUPINA UŠ: Črviva zgodba Karnevalska dvorana od 20.00 do 03.00 - ČUKI EHnaJSEHE ^ MereatorSVS, d.d. Ptuj "HS i ^^ Svet je lepi O <3 Nedelja, 2. marec Mestne ulice in trgi od 14.00 do 17.00 - A3. TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA POVORKA Karnevalska dvorana od 17.00 do 22.00 -SAŠA LENDERO Ponedeljek, 3. marec Mestni trg od 18.00 do 19.00 - Etnografske skupine in kurenti-koranti ANDREJ ROZMAN - ROZA Karnevalska dvorana od 16.00 do 18.00 - OTROŠKA MAŠKARADA Organizator: CID Ptuj in DPM Ptuj od 20.00 do 01.00 - CRVENA JABUKA Torek, marec od 16.30 do 17.30 - Etnografske skupine in kurenti-koranti, POKOP PUSTA od 20.00 do 01.00 - NATALIJA VERBOTEN+BAND Galerija Tenzor, Prešernova ulica 1 od 21. do 28. februarja - EX-TEMPORE ujeti utrip najbolj norih dni mesta Ptuja Vse dni festivala bodo pri programu v mestnem jedru sodelovali tudi dijaki Ekonomske šole - Šolskega centra Ptuj. Ptujski gostinski lokali bodo pripravili posebno ponudbo. VEČER (ŽNkraftíWERK Slovenija TJvo muti tiiara nf Ptjmňa ' O—sobota 22.2. O—nedelja 2.3. PTUJ / v soboto začetek 43. ptujskega kurentovanja Ptuj in Markovci si nista vei narazen V soboto, 22. februarja, se bo s šestim srečanjem pustnih mask in likov Slovenije pri~elo tradicionalno, že 43. ptujsko kurentovanje s karnevalom pod geslom "Bejži zima, kurent gre". Otvoritvena slovesnost se bo na Mestnem trgu na Ptuju pričela ob 11. uri. Mestno oblast bo za pustne dni simbolično prevzel novi princ karnevala na Ptuju plemeniti Moškon Rajh iz Lančjega dvora. Že v soboto, 22. februarja, se Ob domačih etnografskih skupinah bodo nastopile še skupine društva Pust mozirski, Šoštanj-ski koši, Kulturno društvo Vr-bišče šjeme, Liški pustje Lig nad Kanalom, po dolgih letih pa se na ptujske ulice in trge vrača Borovo gostuvanje. V prvi pustni povorki letošnjega ptujskega kurentovanja pričakujejo okrog 700 aktivnih udeležencev. bo začelo tudi bogato dogajanje v karnevalskem {otoru, postavljenem med dvema mostoma, kjer je prostora za okrog 2000 obiskovalcev. Dnevna vstopnica za obisk {otora je tisoč tolarjev, karnevalska prepustnica, ki omogoča vsakodnevni vstop, pa stane {est tiso~ tolarjev. Generalni pokrovitelj leto{njega kuren-tovanja je Mestna ob~ina Ptuj, za častno pokroteljstvo pa je organizator, LTO Ptuj, zaprosil novega predsednika vlade RS Toneta Ropa. Kot je povedal direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec, bo v pustnih dneh večina uličnega dogajanja vezana na Mestni trg, kjer se bodo ob ve~erih zbirale in na-topale etnografske in druge skupine, ki se bodo trudile za čim bolj{i pustni utrip. Njihovi nastopi se bodo pri~eli ob 18. uri. Od drugih dogajanj v pustnem ~asu na Ptuju velja omeniti predstavitev monografije "O Pustu, maskah in maskiranju", ki bo 24. februarja ob 18. uri na ptujskem gradu, v Mihelič- Za začetek se bodo predstavile pustne maske in liki iz Slovenije. Foto: Črtomir Goznik evi galeriji bodo 28. februarja odprli razstavo fotografij Bojana Adamiča pod naslovom "Zven maske", v galeriji Tenzor pa se bo že jutri pričel ekstempore, ki ima za cilj ujeti utrip najbolj norih dni na Ptuju; končali ga bodo 28. februarja. Letošnja nedeljska karnevalska povorka bo po napovedih programskega vodje letošnjega kurentovanja Milana Gabrovca ena najdaljših in tudi najmno-žičnejših doslej. Pričakujejo, da bo udeležencev čez 2000, torej 500 več kot lani, tudi zato, ker se markovski fašenk seli z nedelje na soboto; samo kurentov naj bi bilo okrog 400. Po dolgih letih pustnega razdora sta si Ptuj in Markovci ponovno podala roki. Pričakujejo pa tudi nekaj novih tujih skupin, ki doslej na kuren-tovanju še niso sodelovale. Če so organizatorji dobro delali tudi v trženjskem pogledu, se za letošnji obisk ptujskega kurentovanja ni bati. Večerno dogajanje bo od 22. februarja do 4. marca bogato, čeprav si nekateri želijo, da bi lahko kurente in druge maske občudovali tudi čez dan, ko so ptujske ulice in trgi prazni, ko tudi ni skoraj zaznati, da je Ptuj središče pustnega dogajanja v Sloveniji. Plakati in pustne izložbe so premalo za nekoga, ki pride v tem času na Ptuj podnevi. Nekaj bi za izboljšanje te slike lahko pridali gostinci, pa se pri njih žal za zdaj vse ustavi pri ponudbi krofov in nekaterih pustnih jedil. MG PTUJ / predstavitev monografije O pustu, maskah in maskiranju Monografija O pustu, maskah in maskiranju (Razprave in gradiva) je nastala iz želje in potrebe po dopolniti obsežnega knjižnega dela etnologa dr. Nika Kureta Maske slovenskih pokrajin (Ljubljana 1984), ki je do sedaj najpopolnejše delo o maskah in maskiranju na celotnem slovenskem ozemlju. Pričujoča monografija je rezultat večletnih raziskav etnoloških ustanov in posameznikov v različnih slovenskih pokrajinah, ki so Kuretova spoznanja nadgrajevali ali dopolnjevali z novimi raziskovalnimi odkritji. Zametki monografije segajo na Ptuj, ko je Znanstvenoraziskovalno središče Bistra v soorganizaciji z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU leta 2000 organiziralo mednarodno znanstveno srečanje z naslovom Maske in maskiranje v Sloveniji in zamejstvu. Potekalo je v času jubilejnega, 40. kurentovanja in karnevala na Ptuju (2000), s čimer so organizatorji želeli opozoriti na razvoj nujnih spremljajočih vsebin ob samem pustnem rajanju. Temeljno in aplikativno znanstvenoraziskovalno delo na področju preučevanja mask predstavljata trdno osnovo za iskanje novih razvojnih scenarijev organiziranih pustnih prireditev v prihodnosti. Rezultat večletnega raziskovalnega dela je pričujoča monografija, v kateri je objavljenih 30 prispevkov s številnimi fotografijami in drugimi vizualnimi dokumenti, ki bralce seznanjajo z novimi spoznanji o fenomenu mask in maskiranja tako na splo- šni ravni kot novih raziskovalnih odkritij na slovenskem severovzhodu, Koroškem, slovenskem zahodu, Dolenjskem, kot tudi z maškaradami in karnevali v mestih in trgih. Monografija je zelo pomemben doprinos pri preučevanju in vrednotenju raznolike kulturne dediščine na Slovenskem. Uredili so jo dr. Jurij Fikfak, dr. Aleš Gačnik, dr. Naško Križnar in mag. Helena Ložar Podlogar. KIDRIČEVO / druga seja sveta Čas je za resno in konstruktivno delo Na drugi redni seji so se v torek, 17. februarja, sestali svetniki občine Kidričevo in uvodoma razpravljali o potrditvi sklepov prvega in po dveh neuspelih nadaljevanjih tudi drugega dela prve konstitutivne seje. V zvezi s tem so se v prvem delu odločali o predlogih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o sestavi posameznih komisij in odborov, v drugem delu pa so se lotili vsebine odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter predlaganih sprememb odloka o ustanovitvi Lekarn Ptuj. Čeprav je predvsem zaradi prvega dela napovedanega dnevnega reda kazalo, da bo druga seja kidri~evskega ob~inskega sveta spet vro~a, se je pokazalo ravno obratno. Ob predlogih komisije za volitve in imenovanja, ki jo vodi Branko Valentan, so svetnice in svetniki skupaj z županom Zvonimir-jem Holcem in vodji poslanskih skupin v razmeroma kratki razpravi drug za drugim ugotavljali, da je ~as za resno in konstruktivno delo in da je treba narediti konec prenapetim strankarskim apetitom, ki so vodili k razprtijam. Svoje namige pa so kmalu tudi udejanjili, ~eprav se je ob primerjavi zasedenosti in sestave posameznih komisij ter odborov z volilnimi rezultati tu in tam še našla kakšna pripomba, ~eš da bi bilo prav, ~e bi bil tu ali tam zastopan še kdo iz te ali one stranke. Ob glasovanju so bili - razen redkih izjem - v glavnem vsi za predlagana in o~itno že usklajena imena. Tako je kidri~evski ob~inski svet brez težav imenoval pet za delo ob~inskega sveta klju~nih pet~lanskih odborov in komisijo. Odbor za družbene dejavnosti bo vodil Anton Leskovar, za varstvo okolja in požarno varnost Slavko Fegu{, za gospodarstvo Zoran @unko, za kmetijstvo in gozdarstvo Mihael @itnik, za gospodarsko infrastrukturo Jože Murko, statutarno-pravno komisijo pa Franc Planinsek. Manj pri~akovano je bilo, a o~itno je to dokaz, da so se res-ni~no odlo~ili za resno in konstruktivno delo, da so v drugem BENEDIKT / eko sola s prostorskimi težavami Pouk v dveh izmenah OŠ Benedikt se je lani vključila v program eko-šol, pripravljajo se tudi na prehod na 9-letno šolanje, ob tem pa se ubadajo z velikimi prostorskimi težavami: letos poteka pouk v dveh izmenah. Kot je povedal ravnatelj OŠ Benedikt Feliks Jakopec, se že 15 let ukvarjajo z ekološkimi aktivnostmi: ~iš~enje gozdov, odkrivanje divjih odlagališ~, odstranjevali so staro železo in tako k sodelovanju pritegnili veliko krajanov, društev in organizacij. Nikoli niso teh aktivnosti na poseben na~in predstavljali, tako da je bil projekt eko-šola kot zdrav na~in življenja prava priložnost, da svoje delo predstavijo in njihovo delo potrdi strokovna javnost. Projekt vodi u~iteljica Marjana Farazin. V tem šolskem letu so se lotili poglobljenega urejanja okolice, v aktivnosti so se vklju~ili tudi mal~ki iz vrtca. Jeseni so pripravili cvetli~ne gredice in posadili 200 tulipanov. Posebno pozornost namenjajo lo~enemu zbiranju odpadkov, predvsem papirja. Decembra lani so pri~-eli izdelovati ekokoše, ki jih uporabljajo za lo~eno zbiranje odpadkov. Pri~eli so izdelovati tudi ekolon~ke, ki bodo s sobnimi lon~nicami polepšali šolske prostore. Do konca šolskega leta želijo pridobiti eko zastavo, tako da je še nekaj korakov, ki jih morajo s skupnimi mo~mi še postoriti. V benediški šoli pouk poteka v dveh izmenah, saj število otrok naraš~a. V prejšnjem šolskem obdobju so izvajali pouk tudi v gasilskem domu, sedaj tudi to ne zadostuje ve~. V letu 1995 so pouk izvajali v 11 do 12 oddelkih, v šolskem letu 2003/04 pa bo potekal v 19 oddelkih, tako da je ob 12 u~-ilnicah zagotoviti pouk v eni izmeni velik organizacijski zalogaj. Ravnatelj je prepri~an, da jim bo uspelo: "Prostorske težave imamo že za potrebe osemletke, primanjkuje nam nekaj u~ilnic. Pred vrati je za~etek izvajanja devetletke in skupaj z lokalno oblastjo iš~emo rešitve, da bi vendarle poiskali možnost, da bi imeli otroci pouk v dopoldanski izmeni. V ob~ini poteka veliko investicij in kmalu bo stekla tudi gradnja šole, telovadnice. Sedaj je pred koncem gradnja kulturnega doma in tu vidimo rešitve, saj ra~-unamo, da bi trije oddelki imeli pouk v njem, prvi razred deve-tletke pa bi pouk izvajal v vrtcu, kjer bi lahko z dograditvijo, ureditvijo igralnice mal~ki našli zavetje. V tem primeru bi lahko imeli vsi skupaj pouk v dopoldanski izmeni. To pa pomeni, da bi odpadlo precej organizacijskih težav, manj bi bilo tudi slabe volje pri starših, kajti nekateri težje najdejo dopoldansko varstvo, nekateri otroci so sami. Potem so tu dodatni prevozi, in v glavnem bi bilo lažje za vse udeležence." Zmago Šalamun delu seje toliko ~asa namenili poglobljeni razpravi o vsebini predlaganega odloka o na~inu in opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Čeprav je šlo šele za prvo obravnavo v novi sestavi sveta, so skupaj z uvodni~arjem Stanetom Napastom, vodjem skupne ob~inske uprave iz Ptuja, podrobneje pre~esali vsebino vseh 91 ~lenov sicer 25 listov dolge predloge omenjenega odloka. In ker se je nabralo kar nekaj, po mnenju svetnikov po- membnih pripomb, jih bodo kljub opozorilom, da je zaradi gradnje CERO Gajke v Ptuju treba pohiteti, po javni obravnavi v pisni obliki posredovali predlagatelju. Stane Napast je povedal, da naj bi bil Center za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke pri Ptuju kon~an sredi letošnjega leta. Potem ko so pridobili gradbeno in druga dovoljenja, ko je bil potrjen tudi investicijski program in ko so v jeseni pri~eli že zemeljska dela, naj bi gradnjo nadaljevali, brž ko bo vreme dopuš~alo, tako da naj bi novi CERO Gajke pri~el delovati že julija. Kidri~evski svetniki so se na svoji drugi seji strinjali tudi s povišanjem cen storitev pomo~i na domu in osebne pomo~i v okviru Centra za socialno delo v Ptuju ter z vknjižbo lastninske pravice v nekaterih ob~inah nekdanje ob~ine Ptuj. M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Vojna za mir Zunanji minister dr. Rupel se je pred nekaj dnevi na nacionalni televiziji čudil "svojim" Slovencem, ker so se v TV anketi tako množično (in nedvoumno) izrekali proti vojni intervenciji v Iraku, ki bi potekala mimo Varnostnega sveta in proti volji Združenih narodov. V ogromni večini so oddali svoj glas proti nekakšni samostojni vojaški akciji ZDA. Rupel je to označil za naivni pa-cifizem. Ljudem je očital pomanjkanje spomina, njegove besede pa so bile nasploh nekakšen namig, da gre pravzaprav za njihovo "nevednost" in "nehva-ležnost", čeprav tega izrecno ni omenil. Ob Ruplu so tudi nekateri drugi (visoki) slovenski politiki zadnji čas opozarjali na pomembno vlogo "ameriške vojaške moči" pri umirjanju razmer na Balkanu, to pa naj bi pomenilo, da potemtakem sploh ne kaže imeti pomislekov do Američanov in nekaterih njihovih načrtovanih novih vojaških akcij ... ZADREGE "VZHODNJAKOV" Tako kot drugi "vzhodnjaški" politiki tudi naši državni funkcionarji z neverjetno lahkotnostjo in neverjetno neprizadetostjo govorijo o zadevah, ki v bistvu pomenijo vojno ali mir. Nekateri tuji (zahodni) opazovalci so že cinično ugotovili, da se politiki s tega dela Evrope ne ukvarjajo prvenstveno z vprašanji, ki ta čas čedalje bolj izzivajo (in pretresajo) vse ve~ji del svetovnega prebivalstva in postajajo nekakšna nova (pozitivna) svetovna globalizacijska zna~ilnost: kako prepre~iti nova prelivanja krvi, nove nedolžne žrtve, pa tudi kako onemogočiti, da bi si kdorkoli zaradi svoje moči (ali kakršnihkoli drugih zaslug) prisvojil pozicijo brezprizivnega (in edinega) arbitra nad svetovnimi dogajanji. "Vzhodnjaki", tudi Slovenci, so tragični ujetniki drugačnih vprašanj in drugačnih preokupacij: ujeti so v zanko različnih, v bistvu drobnjakarskih in sebičnih političnih interesov in pritiskov, iz katere se, vsaj tako se zdi, nikomur pretirano ne mudi. Na veliko se ukvarjajo s kalkulacijami, kaj jim je storiti, da bi bili všeč najmočnejšemu, da se ne bi zamerili najvplivnejšim, kar pa je seveda, kot lahko vidimo v najnovejšem slovenskem primeru v zvezi z Irakom, zelo protislovno in nenačelno, še zlasti če prihaja do razhajanj tudi med temi. Tudi če poskušamo delno razumeti njihov položaj in njihovo zadrego kot še dodaten dokaz "nepravičnosti" tega sveta in kot potrjevanje nekakšnega dejstva, da "zares odločajo" le "največji" in "najmočnejši", se vendarle ni moč izogniti začudenju (in razočaranju) nad tako "samoumevnim" sprejemanjem tega. Ravno ta "samoumevnost", ta "preračunljivost" in "pragmantizem" namreč v marsičem pomagajo vzpostavljati in ohranjati odnose "nadrejenih" in "podrejenih". S tega vidika predstavljajo pravi balzam, še več - pravi novi sveži veter glasovi različnih protest-nikov, če se združujejo v enovito zahtevo, da mora svet postati drugačen, bolj razumen in bolj človeški. Konkretno opozarjajo, da ne more biti nič opravičilo za nepremišljene in enostransko izsiljene vojaške akcije, da je treba pred tem do skrajnosti izkoristiti vsako najmanjšo možnost miroljubnega urejanja mednarodnih sporov in napetosti. V tem konkretnem primeru ne gre za fronte, ki jih nekateri skonstruirano in špekulativno vzpostavljajo. Tisti, ki govorijo za mir, niso prijatelji Sadama Huseina, pa tudi ne sovražniki Amerike. Zahtevajo preprosto drugačno filozofijo (in kvaliteto) skupnega življenja in skupnega urejanja problemov. V zahtevah milijonskih množic z nevyorških, londonskih, pariških, rimskih, berlinskih, moskovskih, tokijskih (tudi ljubljanskih in mariborskih) ulic namreč ni moč razbrati zgolj krčevite želje po miru in protivojnega naboja, ampak tudi zavest, da sveta ni mogoče urejati (in stabilizirati) z demonstriranjem moči in samovolje, z metodami, ki denimo boj proti mednarodnemu zlu, proti terorizmu, diktaturam in nasploh nečloveškim odnosom obtožujejo, namesto da bi ga širile in spreminjale v univerzalno gibanje. Pričakovati bi bilo, da bo svet na terorizem reagiral zares združeno in z razpoložljivimi sredstvi, iz vseh centrov, da bodo relevantni podatki obveščevalnih in drugih služb, zlasti tistih najmočnejših, ki pripadajo najmočnejšim državam, takoj "last" vseh držav, ki so se zavezale in povezale za boj proti terorizmu. Vsekakor ni dober občutek, da samo ena država ali pa samo nekaj držav totalno obvladuje svet in da postajajo njihovi obveščevalni podatki šele tedaj, ko jim to narekuje zgolj njihov, ne pa tudi splošen svetovni interes. Američani so npr. tako s svojimi "tajnimi" podatki in spoznanji v zvezi z Irakom šele pred nekaj dnevi nastopili pred Varnostnim svetom. Med podatki, ki so jih navajali, je bilo tudi nekaj "kompro-mitirajočih" ali pa vsaj neprijetnih za posamezne "prijateljske" drž- ave, tudi Slovenijo, za katere pa se je, konkretno v slovenskem primeru celo izkazal, da so netočni ... Nevarno, celo atomsko orožje v rokah neodgovornih voditeljev in režimov je zagotovo velika nevarnost in grožnja za svetovni mir in svetovno varnost. Seveda pa to ni edini problem. Svet bi živel v veliki samoprevari, če bi mislil, da je za mir dovolj zgolj "obvladovanje" nekaterih "neodgovornežev". Razoroževa-nje "skrajnežev" bi morala nujno spremljati usmeritev na splošno razoroževanje in takšno kolektivno varnost (in kolektivno sožitje), ki bodo maksimalno izključevali možnost in potrebo oboroženih spopadov. Ali ne bi bilo logično, da bi denimo razpad dveh anta-goniziranih vojaških in ideoloških blokov spremljalo bolj poudarjeno (in bolj soglasno) razpravljanje o zmanjševanju evropskih oziroma svetovnih izdatkov za oboroževanje? NEODVISNA SPOROČILA Konec preteklega tedna so iz svetovnih metropol poročali, da se je svet združil v eni izmed največjih in najmogočnejših manifestacij za mir in v marsičem tudi za nove mednarodne odnose. V Londonu menda po koncu druge svetovne vojne še ni bilo tako množičnega zbiranja ljudi in tako glasnega nestrinjanja z vladno politiko. V Berlinu se je baje na ulicah zbralo več ljudi kot ob združitvi obeh Nemčij pred nekaj več kot desetletjem. Meni se je zdel še posebej im-pozanten in zgodovinski shod v New Yorku. Več kot milijon prebivalcev mesta, ki je bilo pred dvema letoma tragična žrtev grozljivega terorističnega napada, se je uprlo vojni proti Iraku. Ti ljudje bi imeli pravzaprav še največ previce do revanšistič-nega ravnanja, še zlasti ker jim nekateri kar naprej dopovedujejo, da ta vojna pomeni tudi obračun z dejanskimi in potencialnimi nosilci terorizma in njenih nevarnosti. V zahtevi protestni-kov iz New Yorka je veliko dragocenih sporočil, zagotovo pa je najbolj dragoceno tisto, ki pravi, da se mir in stabilnost ne moreta dosegati (predvsem in zgolj) z znašanjem nad nemočnimi ljudmi, novimi vojnami in novimi grozodejstvi. Sobotni pohodi po ulicah svetovnih metropol in drugih mest zbujajo nove upe, dajejo novo mesto. So svojevrstna vojna za mir. Jak Koprive mtađmtmi GORISNICA / Smentana dohodnina V soboto je Prosvetno društvo Ruda Sever Gorišnica izvedlo premiero Šmentana dohodnina, komedije v dveh delih oziroma petih slikah. Režiral je Lojze Mat-jašič, ki je v komediji tudi zaigral. Ob njem so nastopili še: Franc Antolič, Benjamin Cigla-rič, Frenk Florjanič, Milena Do-naj, Štefka Bedenik in Majda Klemenčič. Fl MIKLAVŽ / seja sveta ks Minuli četrtek so se na 3. seji sestali člani sveta KS Miklavž. Tudi njih je policija seznanila s podrobnostmi izvajanja SOPS-a. Imenovali so komisijo za pripravo krajevnega praznika in komisijo za priznanja. Krajevni praznik bodo praznovali 21., 22., in 23. junija. Poleg tega so določili najemnino za grobove, ki bo letos znašala 1800 SIT za kvadrat. Dogovorili so se tudi o odvozu kosovnih odpadkov, ki bo potekal podobno kot lani. Določili so cene za najem prostorov, ki so ostale na isti ravni kot lani, s tem da je v času kurilne sezone treba redni ceni dodati še 20%. Pogovarjali so se tudi o telefoniji in postopkih, ki so potrebni za vračilo vloženih sredstev, slišati pa je bilo tudi nekaj negodovanja na račun zimske službe. HARDEK / občni zbor Hardeški gasilci so se sestali na že 107. rednem občnem zboru. Sodijo v drugo kategorijo društev in imajo 23 operativcev, skupno pa 162 članov, ki se jim je v soboto pridružilo še 5 novih članov. Na zboru so pomladili UO društva, za en mandat pa podaljšali funkcijo predsednika UO Jožetu Šterma-nu in poveljniku Francu Šošta-riču. Na zboru so podelili Ivanu Leskovaru in Ivanu Žnidariču znački veterana. Priznanje za 20 let gasilstva je prejel David Petek, za 30 let Stanka Premuš, Stanko Podgorelec, Hilda Švegl in Marija Žalar, petdesetletnico v gasilskih vrstah pa sta proslavila Stanko Hartman in Hilda Kuharič. vki PTUJ / jutri začetek kletarske sole V Ptuju se bo jutri pričel kle-tarski tečaj, ki bo predvidoma potekal 21.,22.,24.,25.,26.,27. in 28. februarja, vsak dan od 16. do 20. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Točen urnik bodo slušatelji dobili prvi dan tečaja. Vpis bo potekal jutri, v petek, od 15.30 do 16. ure v dvorani KGZ Ptuj Ormoška c. 28, kjer bodo potekala tudi predavanja. (jb) ZAVRČ / okrogla miza o obmejnem prometu Ker se je z novim sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju s sosednjo Hrvaško, ki je pričel veljati 1. januarja, pojavilo že precej vprašanj in nejasnosti, so se v občini Zavrč odločili, da v sodelovanju s postajo Mejne policije Zavrč pripravijo na temo Naše življenje ob meji posebno okroglo mizo. Ta bo jutri, v petek, 21. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Goričaku, nanjo pa so poleg krajanov povabili tudi predstavnike iz Policijske uprave Maribor in Upravne enote Ptuj. -OM ORMOŽ / zdruzenje rejcev prašičev Lani za 170 mio SIT prašitev Združenje rejcev prašičev Ormož je nedavno na občnem zboru predstavila popis svoje proizvodnje za leto 2002. Izdelal jo je tajnik Ivan Puklavec, govori pa o zanimivih podatkih, po katerih ima 24 članov združenja v svojih hlevih 497 plemenskih svinj, 24 plemenskih merjascev in 1161 prašičev pitancev. Povprečna obremenitev na hektar znaša 1,34 GVŽ. Največ vzrejajo plemenske svinje linije 12, nekaj je tudi linije 11, ki pa je večinoma v hlevih vzrejnih središč. Plemenski merjasci izvirajo večinoma iz linij 55 in 54. Lokacije prašičerejski-h obratov so tako znotraj (13) kot tudi izven strnjenega naselja (11). Zanimivo je, da več kot polovica članov opravlja analizo zemlje, le štirje pa tudi analizo krme. Večina jih ima stalnega veterinarja, dva člana pa imata zdravstveno varstvo živali urejeno s pogodbo. V minulem letu so načrtovali prodajo 6003 pujskov, 3576 prašičev pitancev in 127 izločenih plemenskih svinj. Breje in ne-breje plemenske svinje prodajajo samo vzrejni centri, ki so na območju občine Ormož trije. Pri prašičjih pitancih je zanimiv podatek, da več kot 50% vseh prašičjih pitancev proda ena sama kmetija. Ob upoštevanju aktualnih cen je skupna vrednost planirane prodaje za leto 2002 pri članih znašala 170.599.700 SIT. Člani združenja imajo v lasti skupno približno 160 in v zakupu 101 hektar površin. Od tega je večina njiv, nekaj malega travnikov, prašičerejci pa imajo tudi skupno čez 7 hektarjev vinogradov. Povprečno ima član združenja v lasti okrog 5 hektarjev lastnih njivskih površin, član pa povprečno obdeluje 11 hektarjev kmetijskih obdelovalnih površin. V anketi so člane povprašali tudi o načrtovanih investicijah v prašičerejsko proizvodnjo. Kmetje so se odločili največ investirati v skladišča za gnojevko in gnoj, nato v skladišča za krmo, opremo in objekte za odstavljene pujske ter v hleve za prašičje pitance in plemenske svinje. Kar 10 anketiranih kmetij ne bo imelo nobene investicije v prašičerejsko proizvodnjo. Člani imajo občasno težave pri prodaji prašičev, kar 10 pa jih teh težav nima. 21 rejcev bi bilo pripravljeno sodelovati v okviru združenja za skupen nastop na trgu. Težave, s katerimi se člani največ srečujejo, so pomanjkanje organiziranega odkupa in enotnih cen odkupa, problem prodaje izločenih plemenskih živali, premajhna informiranost potrošnika o stanju in kvaliteti reje slovenskih prašičev, nespoštljiv odnos medijev in javnosti do kmeta, nihanje odkupnih cen, pomanjkanje organizirane nabave krme, zaradi širjenja služnostne reje prašičev pitancev s farmami pa opozarjajo tudi na nevarnost pojava novih bolezni. vki DRAVSKO, PTUJSKO POLJE / UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA Nekateri preparati prepovedani Slovenska vlada je lanskega novembra sprejela uredbo o določanju statusa zaradi pesticidov ogroženega območja in o ukrepih celovite sanacije. Med drugimi slovenskimi območji sta v Uredbi navedeni tudi Dravsko in Ptujsko polje s konkretnimi katastrskimi občinami. Na območju 76 katastrskih občin na območju Dravskega polja je prepovedana uporaba nekaterih pesticidov v letu 2003 in vse do izboljšanja stanja. Prepovedana je uporaba atrazina, ki se uporablja za zatiranje plevela v koruzi, in prometrina, ki se uporabja za zatiranje plevelov v krompirju, soji, sončnicah in grahu. V 44 katastrskih občinah na Ptujskem polju je prav tako prepovedana uporaba atra-zina, simazina in pripravkov na osnovi metolaklora, ki se uporabljajo za zatiranje plevelov v koruzi, sladkorni pesi, soji in sončnicah. Pomembno pri tej uredbi je, da se lastniki zemljišč zavedajo, da nekaterih pesticidov na določenih območjih ne smejo uporabljati. Iz uporabe na območju Dravskega in Ptujskega polja so povsem izključeni triazinski preparati (simapim in radazin) in vsi preparati, ki vsebujejo to aktivno snov. Uredba pa je različno stroga do Dravskega in Ptujskega polja. Na Dravskem polju je zaenkrat še dovoljena uporaba metaloklora, medtem ko je sredstvo na drugi strani Drave prepovedano. Kot pravi inženir Ivan Brod-njak iz kmetijske svetovalne službe pri KGZ na Ptuju, to kmetijstvu ne bo povzročalo večjih problemov, saj obstajajo drugi ustrezni preparati, ki niso bi- Za leto 2003 je vlada razglasila za ogroženo območje Dravskega polja območja katastrskih občin Slovenja vas, Gerečja vas, Hajdoše, Skorba, Hajdina, Draženci, Ptuj, Spuhlja, Nova vas pri Markovcih, Markovci, Za-bovci, Šturmovci, Pobrežje, Lancova vas, Sela, Trno-vec, Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Župečja vas, Pleterje, Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Starošince, Spodnje Jablane, Zgornje Jablane, Pongrce, Šikole, Sestrže, Podlože, Zgornja Pristava, Jurovci, Dravinjski Vrh, Brezje, Tabor, Studenci, Limbuš, Laznica, Pekre, Zgornje Radvanje, Spodnje Radvanje, Razvanje, Tez-no, Pobrežje, Dogoše, Miklavž na Dravskem polju, Rogoza, Bohova, Spodnje Hoče, Pivola, Čreta, Slivnica, Orehova vas, Hotinja vas, Skoke, Loka pri Rošnji, Zla-toličje, Prepolje, Marjeta na Dravskem polju, Rače, Fram, Morje, Ješenca, Podova, Gorica, Zgornja Pol-skava, Pokoše, Spodnja Polskava, Stražgonjca, Vrhlo-ga, Črešnjevec, Gaj, Dobrava, Ob železnici. V ogroženo območje Ptujskega polja pa so uvrščene katastrske občine: Senešci, Sodinci, Podgorci, Osluševci, Cvetkovci, Trgovišče, Velika Nedelja, Hva-letinci, Vitomarci, Desenci, Grlinci, Levanjci, Zgornji Velovlek, Spodnji Velovlek, Mostje, Hlaponci, Tibolci, Slomi, Mezgovci, Dornava, Podvinci, Pacinje, Rogoz-nica, Nova vas pri Ptuju, Ptuj, Brstje, Spuhlja, Borovci, Prvenci, Sobetinci, Zagojiči, Moškanjci, Gorišnica, Za-mušani, Formin, Gajevci, Mala vas, Muretinci, Stojnci, Bukovci. stveno dražji. Tako je preparat metolaklor, kmetovalcem znan z imenom dual gold, nahaja pa se tudi v primextri, ki je bil zelo široko uporabljan, odslej prepovedan na precejšnjem območju Ptujskega polja. Na tem območju pa se lahko uporablja frontier, na lahkih tleh v količini 1,4, na težjih tleh pa v količini do 1,6 litra na hektar. Rahlo presenečenje je, da je mogoče na Dravskem polju še vedno uporabljati oba na drugi strani prepovedana preparata dual gold in pri-mextra, nikakor pa ni dovoljeno uporabljati triazinskih preparatov, ki so prepovedani na celotnem območju. Kaže, da je stanje tal na Dravskem polju nekoliko boljše kot na levem bregu Drave. Že nekaj časa, od leta 1996, se na vo-dooskrbnih območjih namesto triazinov uporabljajo drugi, bistveno manj nevarni preparati, ki učinkujejo v bistveno manjših količinah. Primer: 25 gramov ringa predstavlja podobno strupenost kot 25 dekagramov radazina, pri tem pa je poraba radazina 4 do pet litrov na hektar, že 25 dekagramov ringa na hektar pa uniči vse, predvsem širokolistne plevele. Država bo izvajanje uredbe tudi nadzirala. Verjetno se bodo lotili kontrole tako kot v sosednjih državah, kjer v času škropljenja inšpektorji iz škropilnic jemljejo vzorce škropiva in tako zalotijo morebitne kršitelje določenih ukrepov za varstvo okolja. Prej kot inšpektorjev pa se moramo bati zastrupljenega in uničenega okolja, predvsem prekomernega onesnaženja vode, ki jo moramo ohraniti tudi za naslednje rodove. Na srečo se stanje na področju varovanja pitne vode izboljšuje, tudi uredba vlade o prepovedi uporabe določenih sredstev v kmetijstvu ima za cilj varovanje našega okolja, skupaj z vodo Dravskega in Ptujskega polja. J. Bračič SV. JURIJ OB SCAVNICI / 10 let društva v ' podeželske mladine Letos organizatorji finala kviza Mladi in kmetijstvo Občni zbor DPM Sv. Jurij ob Ščovnici v znamenju 10-letnice Društvo podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici je pripravilo v začetku februarja letni občni zbor, na katerem so pregledali delo društva v preteklem letu in si zadali naloge za prihodnje. Ob tej priliki so izvolili nove organe in predsednika. Na zboru se je od 168 članov, kolikor šteje društvo, zbralo skoraj sto članov. Kot gostje so se zbora, ki je potekal v dvorani gasilskega doma v Sv. Juriju ob Ščavnici, udeležili tudi: predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Martin Mauzer, predsednika Društev podeželske mladine Slovenske gorice in Pr- lekija Vito Kraner in Simona Si-monič, predsednica ZKO Sv. Jurij ob Ščavnici Vera Mihalič in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana. Iz poročila dosedanjega predsednika Alojza Štuheca je razbrati, da je društvo v preteklem letu dobro delovalo. Pripravili so številna društvena srečanja in se udeleževali tekmovanj, ki jih prirejajo v okviru Društev podeželske mladine. Kot največji uspeh si štejejo prvo mesto njihove ekipe na finalnem tekmovanju v kvizu Mladi in kmetijstvo v Krškem, ki so ga dosegli Jasmina Kolbl, Jože Rantaša in Marko Kreft. Društvo je v preteklem letu s pomočjo občine pridobilo svoje prostore v kulturnem domu. V tem letu pa se bodo posebej posvetili praznovanju 10-letnic-e. Kot zmagovalci v preteklem letu so tudi organizatorji finalnega tekmovanja kviza Mladi in kmetijstvo. Mlade je na zboru med drugimi pozdravil tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je bil pred 10 leti pobudnik za ustanovitev društva. Kot je povedal, je vesel, da sodi Društvo podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici med najbolj delavne v občini. S svojimi uspehi v tekmovanju pa promovirajo tudi občino. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo društva, vanj pa so sprejeli tudi 18 novih članov. Dosedanjega predsednika Alojza Štuheca, ki je društvo vodil štiri leta, je zamenjala Mateja Osterc. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger ANKETA / KAKO STE ZADOVOLJNI Z JAVNIM PREVOZOM Zado^voljiv^ a predrag V zadnjem desetletju se je {tevilo osebnih avtomobilov v Sloveniji mo~no pove~alo. Gne~a na cestah, pomanjkanje parkirnih mest in nejevoljni vozniki so prepogosta posledica hitrega skoka na področju osebne motorizacije. @e podatek, da se na območju UE Ptuj vsako leto poveča {tevilo registriranih osebnih vozil za 1.500, dovolj zgovorno kaže razsežnosti motorizacije v zadnjih letih. Takšne razmere imajo velik vpliv na javni prevoz, ki ga v veliki meri zagotavlja država. Številne skupine prebivalstva so namreč vezane na vsakodnevni ali občasni prevoz v javnem prometu, saj iz različnih razlogov ne morejo ali ne smejo upravljati osebnega vozila. Z željo, da preverimo, kako so uporabniki javnega avtobusnega prevoza na širšem ptujskem območju zadovoljni s storitvami, smo se odpravili mednje in jih povprašali o njihovih izkušnjah in mnenju. Silva Drevenšek, uslužbenka iz Do-rnave, nam je povedala, da se z javnim avtobusnim prevozom pogosto vozi na relaciji med Dornavo in Ptujem. Na tej liniji opaža nenehno zmanjševanje potnikov in posledično povečevanje cen. "Če si trije potniki najamejo taksi, nas pride prevoz na delo ceneje. Hkrati pa bi opozorila na slabo obveščanje potnikov. Če avtobus zamuja dalj časa, kot se je to zgodilo ob minulem sneženju, bi moral javni prevoznik obvestiti potnike o težavah v avtobusnem prometu. Recimo preko radia, tako kot to počnejo za radarske kontrole ali razmere na cestah. Zgodi se, da je avtobus odpovedan, potniki pa čakamo na prevoz." Martina Rokavec, dijakinja iz Biša: "Dnevno potujem iz Biša v Ptuj, kjer obiskujem gimnazijo. Tako z urnikom voženj kot prijaznostjo šoferjev in čistočo v avtobusih sem zadovoljna. Večina avtobusov vozi v času pričetka in konca pouka. Tako dijaki nimamo težav s predolgim čakanjem na prevoz. Moti me le nenehno povečevanje cen. Strošek prevoza je precejšnja obremenitev za dijaški žep." Gregor Karneža, dijak iz Stogov-cev: "Za vsakodnevno pot v Šolski center uporabljam prevoz z avtobusom s Ptujske Gore in nazaj. V dopoldanskem času je avtobusov dovolj, problem je popoldanski in večerni čas, ko so povezave slabše. Vozni park in šoferji so v redu, le cene so previsoke, saj mi plačilo mesečne vozovnice vzame kar pol štipendije." Silva Klemen, uslužbenka iz Zgornjih Hoč: "Z javnim avtobusom se vozim natanko 38 let - najprej tri leta v šolo, nato pa na delovno mesto iz Hoč preko Maribora in naprej na Ptuj. Ob tem moram povedati, da mi podjetje Certus za tako dolgo zvestobo še ni podarilo nobene brezplačne vozovnice ali drugačne pozornosti. Na železnici je drugače. Cene prevoza so zaenkrat sprejemljive, za zaposlene pa predstavljajo problem predvsem šol- ske počitnice, ko je avtobusov manj in se mora znajti vsak po svoje. Tovrstna negotovost in dolga čakanja na prevoz povzročajo pri ljudeh pogost stres." Božidar Rozman, pesnik iz Ptuja: "Pogosto potujem na relaciji iz Ptuja v Maribor in obratno. Avtobusi so urejeni in tudi šoferji dovolj prijazni do potnikov. Povedal bi le, da so cene previsoke glede na prevoz z osebnim avtomobilom. Certusu pa bi še sporočil, da je tehnična usposobljenost mestnih avtobusov v Mariboru pogosto v obupnem stanju. Ne strinjam pa se tudi z novim režimom postajališča ob Mlinski cesti, saj šoferji nimajo nobene možnosti za krajši počitek med vožnjami." Kristina Majer, upokojenka iz Stojncev, se občasno pelje do Ptuja in nazaj domov ter pravi: "Na avtobusih je vedno manj potnikov, zato se posledično povečujejo cene. Avtobus skozi našo vas vozi vsako uro, zato večjih težav s prevozom nimamo. Problem so vikendi, ko moraš najti rešitev s svojim prevozom, oziroma tega poiščeš pri sorodnikih ali znancih." U.V. Silva Drevenšek, Martina Rokavec, Gregor Karneža, Silva Klemen, Božidar Rozman, Kristina Majer POKRAJINSKI MUZEJ / ptuj v prvi polovici 19. stoletja Z odprtjem Južne železnice Ptuj nazadoval Razstava Ptuj v prvi polovici 19. stoletja, ki je bila odprta na ptujskem gradu v za~etku leto{njega leta, je prvi dogodek v praznovanju 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj. Mag. Nata{a Kolar, ki je gradivo za razstavo in knjigo, ki jo je ob tem izdala, pripravljala preko {tiri leta. V knjigi je zgodovinski pregled Ptuja, splošni oris mesta z njegovo predmestno okolico, francoska zasedba mesta, gospodarstvo, promet, šolstvo, zdravstvene in socialne razmere na ptujskem območju, vojaške in cerkvene zadeve, posebej pa je obdelano tudi revolucionarno leto 1848. Avtorica nam je v razgovoru predstavila razmere na Ptuju v prvi polovici 19. stoletja. Zaradi spremenjenih zgodo- vinskih—geografskih razmer je Ptuj izgubil status obrambne postojanke, ki jo je imel v srednjem veku. Ob zgraditvi Južne železnice ob vinski trgovini iz Haloz in Slovenskih goric sta mu ostali zgolj lokalna trgovina in vodna prometnica Drava, po kateri so plavili rogaško slatino in koroško železo v Podravino in Vojvodino. V upravnem pogledu je spadal Ptuj v tem času v mariborsko okrožje v Spodnji Štajerski. Imel je svoj magistrat s sodiščem, mestno župnijo sv. Jurij ter predmestji Kanižo in Breg. Po letu 1840 je bilo na Ptuju več kot 200 hiš in nad 2000 prebivalcev ter 600 mož Invalidske uprave. V letih od 1805 do 1810 so mesto zasedli Francozi, ki so ustanovili deželno brambo, ki so jo sestavljali meščani ter kmečki sinovi iz okoliških posestev. Mesto je takrat imelo velike dajatve in ljudstvo je trpelo veliko pomanjkanje. Mestno upravo je vodil župan; najdalje je to funkcijo opravljal Franc Raisp, in sicer od leta 1824 do 1850. V tem času se je mesto obnovilo in polepšalo. PTUJ / priznanja ob kulturnem prazniku Pokrajinskemu muzeju velika oljenka Kot smo že zapisali, je letos Mestna ob~ina Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku podelila oljenki Klubu ptujskih {tudentov ter Juliju O{lovniku in veliko oljenko Pokrajinskemu muzeju Ptuj. Oljenke je podelil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Leta 1893 so člani Tujskopro-metnega društva Ptuj ustanovili Muzejsko društvo. Njihov namen je bil praprečiti, da bi bogate arheološke izkopanine s Ptuja odnašali v Gradec ali na Dunaj. Leta 1895 je prof. Franc Ferk, zgodovinar in zbiralec, poklonil obsežno zasebno zbirko, ki so jo sestavljale najrazličnejše muzea-lije. Tako se je rodil Mestni Fer-kov muzej, ki je našel prostore v nekdanji gimnaziji v Prešernovi ulici. Leta 1928 je občina odkupila nekdanji dominikanski samostan, kjer so dobile prostor muzejske zbirke, leta 1945 pa je dobil muzej v upravljanje še grajski kompleks in leta 1963 je dobil muzej ime Pokrajinski muzej Ptuj. Njegovo poslanstvo je v 110-letni zgodovini obstoja pomembno zaznamovalo Ptuj z okolico in mestu dalo neizbrisni pečat zakladnice tisočletij. V teh letih so v muzeju delali številni v svetu priznani strokovnjaki in tudi danes so sestavni del kulturnega dogajanja s številnimi razstavami, strokovnimi publikacijami, promocijami in nepogrešljivi nosilci turističnih dejavnosti. Muzej ostaja tudi v tretjem tisočletju steber kulturnih institucij ter most med preteklostjo in izzivi sedanjosti, ki se poslanstvu muzeju ne morejo izogniti, še več, njegove dejavnosti ne samo odpirajo vrata zgodovini, ampak tudi vrata tega prostora v svet. Klub ptujskih študentov je prejel oljenko za dolgoletna prizadevanja in uspešne prispevke k ptujskemu kulturnemu dogajanju. Poznamo jih po tridnevnem mednarodnem festivalu vrhunske glasbe Mladost v prastarem mestu, vinsko-kulinaričnem festivalu Vino ni voda, Filmskem kompasu, festivalu novega filma, rednih literarnih večerih, potopisnih predavanjih. Kolnkišta je postala prizorišče mnogih gledaliških predstav, razstav ptujskih slikarjev, kiparjev, spominkar-jev, fotografov, imajo pa tudi svoj Akademski pevski zbor. Oljenko je prejel tudi Julij Ošlovnik, po poklicu matematik in računalničar, po duši slikar, ki se je s slikanjem resneje začel ukvarjati leta 1968. Njegov opus je obsežen in njegova ljubezen do narave več kot očitna. Umetnostni zgodovinar Jože Curk je o njem med drugim zapisal: "Z Julijem O{lov-nikom je Ptuj dobil likovnega umetnika, ki suvereno obvlada tehniko akvarela, ima velik smisel za tonsko ugla{enost in barvno izravnanost slike ter prirojen kompozicijski ~ut, ki ga ne izda pri nobeni motivi~ni predlogi, pa naj je to pejsaž, tihožitje ali figura. Najve~je uspehe dosega pri upodabljanju krajine. Tu se uveljavlja njegov ~ut za opazovanje življenja narave, smisel za doživljanje njene biti in sposobnost registracije vseh elementov njene pojavnosti." Fl Dobitniki oljenk z županom (od leve): dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Julij Ošlovnik, slikar, in Peter Ladič, predsednik Kluba ptujskih študentov. Foto: Langerholc Mag. Nataša Kolar. Foto: Fl Za gospodarstvo Ptuja so bili pomembni sejmi (trije na leto, kot so {e danes, ter tedenski), obrt in trgovina. Pomembno vlogo med obrtniki je imel mesarski ceh. Trgovci so se ukvarjali z veletrgovino, tranzitom, trgovino na drobno, {pecerijo, komisijsko trgovino in krama-rijo. Promet je bil cestni in vodni. Cestne povezave so bile: Ptujska po{tna in komercialna pot, Ormo{ka vezna cesta in Lena-r{ka vezna pot. Pomembna povezava s svetom je bila reka Drava. Splavarji so vozili s {aj-kami, ~olni in ladjami po Dravi do Varaždina Madžarske, Osijeka in naprej. Železni{ka postaja za Ptuj je bila v Ra~ah. V tistem ~asu sta na Ptuju bili dve {oli: mestna nem{ka in okoli{ka slovenska {ola, ki sta bili do leta 1843 združeni, prostore pa sta imeli v minoritskem samostanu. Leta 1843 sta se razdelili na nem{ko in slovensko {olo. Šolo je obiskovalo nekaj ~ez tri ~etrtine vseh otrok. Tudi za zdravstvo je bilo sorazmerno dobro poskrbljeno. Na Ptuju so bili trije splo{ni zdravniki, dva voja{ka zdravnika, okrajni fizik, trije rano-celniki, živinozdravnik in dve babici. V mestu sta bili dve lekarni in voja{ka lekarna. Mesto je imelo tudi {pital. Voja{ke enote, ki so bile nastanjene v Ptuju, so zelo obremenjevale mesto. Ptuj je do leta 1849 imel {tabno postajo 9. lovski bataljon, ki je spadal v 47. pehotni polk. Za du{evni blagor sta skrbeli mestna župnija sv. Jurija in mi-noritska župnija sv. Petra in Pavla. Minoriti so opravljali tudi pedago{ko delo. Minorit-ska cerkev je veljala za slovensko, sv. Jurij za nem{ko cerkev. Za Ptuj v tistem ~asu so pomembni tudi narodni buditelji, kot so: zgodovinar in župnik Anton Krempl, jezikoslovec in župnik Franc Cvetko, jezikoslovec dr. Jožef Mur{i~, cerkveni pisec dr. Lovro Vogrin in zgodovinar Davorin Trstenjak. Na odhod kapitala iz mesta ter na rast drugih deželnih mest ob glavnih prometnicah je vplivalo dejstvo, da Ptuj~ani ob gradnji Južne železnice niso hoteli spremeniti svojih življenjskih in gospodarskih navad in so izgubili posredovalno trgovino med Italijo in Srednjim Podonavjem. Razstava bo na ogled na Ptujskem gradu vse leto. Mag. Nata{a Kolar nam ob koncu pogovora zaenkrat ni mogla postre~i z odgovorom, ali bo z raziskavo nadaljevala v drugo polovico devetnajstega stoletja ali v drugo polovico osemnajstega stoletja. Na razstavi so prikazani tudi {tevilni predmeti s tistega ~asa, stanovanjska oprema, zelo zanimive pa so tudi fotografije, ki prikazujejo tedanje ptujske zgradbe, posebej impozantno je bilo ptujsko streli{~e, ki naj bi stalo na dana{nji Rogozni{ki cesti ob železni{kem prehodu. Franc Lačen TEDNIKOVA KNJIGARNICA v Zlatko in Rajko [ugman - bravo! Minuli četrtek je bila slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča polna do zadnjega kotička. Občinstvo je tako izkazalo ljubezen in globoko spoštovanje velikemu umetniku, velikemu človeku — Zlatku Šugmanu. Kaj odličnejšega bi si lahko zaželelo kulturne, človeške modrosti željno srce? Srečanje z vrhunskim igralcem in njegovim bratom, Raj-kom Šugmanom, ki je bratu ob sedemdesetletnici spisal biografsko knjigo, je znova dokazalo izjemne igralske in osebnostne razsežnosti umetnika, razumnika, ki daje občinstvu več, kot je lepota besede in igre — lepoto duha, dobroto srca! Oba - Rajko in Zlatko — izjemno uspešna moža, to-stran in onstran deželnih meja, sta očarala s skromnostjo, modrostjo, duhovitostjo, iskrenostjo -lastnostmi, ki jih tako pogrešamo v današnjem svetu. Vsem tistim, ki niso imeli sreče (Kaj pa je drugega kot sreča na lastna ušesa in oči doživeti brata Šugman!) in jih tisti četrtek ni bilo v knjižnici, predstavljam v današnji Tednikovi knjigarnici knjigo Rajka Šugmana Moj brat: njegovo življenje in ustvarjalnost. Prvi natis knjige je bil razgrabljen, drugi natis, ki je izšel v skromni nakladi (200 izvodov), verjetno ni več dosegljiv. Knjiga, ki z vidika literarne vede, ne sodi v območje umetnostnih besedil, ima vrednost dragotine zaradi natančnega zapisa ustvarjalnih korakov Zlatka Šugmana, vestno beleži njegovo zavzeto igralsko držo in spretnosti, predstavlja pomembne kritiške zapise in bralca spominja na neverjetno življenjsko energijo, ki jo je igralec Zlatko razdajal na in ob odrskih deskah. Knjiga 155 strani (opremljena s fotografijami) je razdeljena na kratka poglavja: Kaj so o bratu zadnje ~ase rekli in napisali drugi, Najina skupna mladostna leta, Leta okupacije, Mladeni{ka leta, Leta {olanja v Mariboru, Burna {tudentska leta v Ljubljani in doma, Postal je ~astnik, Prva postaja — SLG Celje, Druga postaja - SNG Maribor, Tretja postaja — MLG Ljubljana, Postopna uveljavitev, Onemoglo srce, Potovanja, Pregled bratovih vlog, nagrad in priznanj ... Ob branju, ki razkriva povezanost [ugmanov z doma~o Gori{nico in predstavlja bralcu neverjetno obsežen igralski opus, ~eprav Zlatko [ugman zatrjuje, da se je vlog otepal, je pravzaprav jasno, kako velik je igralec in umetnik in ustvarjalec in ~lo-vek. Posebna dragocenost omenjene knjige sta natisnjena govora Zlatka [ugmana: znameniti in prero{ki na leto{nji podelitvi Pre-{ernovih nagrad ter govor na sve~anosti ob izidu dveh knjig Rajka [ugmana. Mojster igre in govorjene besede je tudi odli~en POVABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, 20. februarja, je tretji četrtek v mesecu in vabimo vas v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, na pravljično uro. Pridite ob 17. uri, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. Veseli vas bomo. pisec in le želeti si je, da bi se oklenil peresa. Sicer sta oba brata s portretom in kratkim življenjepisom predstavljena na zavihku platnic, in ~e je prvi, Zlatko, že dobil svojo biografijo, verjamem, da bi jo tudi drugi, Rajko, zaslužil. Rajko [ugman je doktor kineziolo{kih znanosti in upokojeni univerzitetni profesor, sam ali z drugimi je izdal ve~ kot dvajset knjig, bil udeležen na ve~ kot petdesetih mednarodnih in doma~ih kongresih in simpozijih, urejal je strokovne revije in publikacije — med drugim petnajst let revijo [port. Kakor Zlatko je Rajko prejel {te-vilna priznanja za svoje strokovno delo: Bloudkovo nagrado (1985), zlato plaketo s svečano listino Univerze v Ljubljani (1988), zlato plaketo Športne zveze Slovenije (1996), najvišje priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja za šport in izobraževanje (1999), zlati medaljon Fakultete za šport (2001) in častni znak svobode RS (2002). Liljana Klemencic LJUBLJANA / knjigarna konzorcij izvirno počastila kulturni praznik Pogovori o knjigah in s knjigami Prireditve ob kulturnem prazniku so tudi letos imele toliko obrazov, kot jih ima kultura na sploh. Predvsem so se politiki, kakor so se bili navadili, posvetili kulturnikom in kulturnim ustanovam (ve~ina dobesedno en dan v letu). Le upam, da so utegnili, od silne kulture prežeti, ujeti izjemne misli slavnostnega govornika na osrednji slovenski proslavi, prešernega nagrajenca Zlatka Šugmana. Tako čistega vina o stanju duha na Slovenskem še ni nihče prelil izza govoriškega odra! začniva pri Homeri,/ prosil reva dni je stare,; denar in revščina; Lani je slepar starino/ še prodajal, nosil škatle,/ meril platno, trak na vatle,/ letos kupi si graščino./; sleparstvo je ničvredna kategorija, dana beseda velja v svetu bančništva; Vendar peti on ne jenja;/ grab'te d'narje vkup gotove/, kupovajte si gradove,/ In na predvečer praznika sem pomislila, da mi ni žal tistih de-narcev za televizijsko naročnino (Sicer mi jih je vedno žal, saj je nacionalna TV daleč od tistega, kar bi naj bila!): govoril je veliki mojster Zlatko Šugman in v Polnočnem klubu je Sandi Čolnik gostil prve med prvimi slovenskimi poeti, Svetlano Ma-karovič, Daneta Zajca in Tomaža Šalamuna. Toliko bogatih, dragocenih misli je redko slišati s TV ekrana. Med praznično ponudbo letošnjega 8. februarja sem izbrala ljubljansko knjigarno Konzorcij — edino med slovenskimi, ki ji z lahkoto pripisujem polno-krvnost po založenosti, urejeno- sti, knjižnem znanju zaposlenih, prostoru, dejavnosti in prisotnosti v kulturnem prostoru ... Knjigarna je na praznik široko odprla vrata vsem, ki so jim slajše resnične besede poznavalcev kakor proslave s priložnostnimi nagovori. Pesnica Meta Kušar je povabila pet gostov, ki so v petih urah razgrnili svoje misli o knjigah. Ob enajstih je druženje ob metinem čaju uvedel prof. dr. Tomaž Brejc s knjigo Aleša Debeljaka Lanski sneg, naslednjo uro je dr. France Arhar govoril, kako bere bančna poročila. A kaj malo je tekla beseda o bančništvu, saj se je govorec najprej dotaknil Prešernove Glose in jo povezal z etičnimi načeli denarnega poslovanja (Le v njih živite brez trpljenja!/; humanizem, umetnost in ma-terializem). Arhar je povezal simboliko denarja, njegovo kulturno podstat, odnos umetnikov do denarja ter povezanost besede s sfero gospodarstva, v pravem in prenesenem pomenu. Prof. Jože Faganel se je v naslednji uri posvetil problematiki recitiranja Prešernovih pesmi ter verodostojnosti knjižnih izdaj, ki posegajo v Prešernove tekste. Govoril je o Slodnjako-vih izdajah, ki so modernizirale Prešernov jezik, okrcnil je bibliofilski blišč, ko škatla knjižne izdaje zavzame več pozornosti in denarja kakor faksimile. Poudaril je tudi vez med avtorjem in bralcem, interpretom, saj je pesem do konca napisana, ko je izrečena. Faganel se je zavzel za interdisciplinarni pristop k Prešernu. Zadnji uri sta bili posvečeni noviteti založbe Mladinska knjiga: Človek in njegovi simboli C. G. Junga. Prof. dr. Igor Škam-perle je govoril o svoji ljubezni do Junga, dr. Jože Majdič, psihiater, pa o uporabi Jungovih spoznaj pri vsakodnevnem delu v ordinaciji. Ob prireditvi, ki je dodobra napolnila knjigarno, so bile predstavitvene knjige po doso-pnejših cenah, posebej se je izkazala založba Beletrina, ki je na ta dan vsem knjigam odvzela 20 % cene. Mnogi obiskovalci (po poldnevu je bil obisk pošteno povečan) so prisluhnili predavanjem, se tudi vključevali v pogovore, se izgubljali med knjižnimi policami in brskali po knjigah. Knjigoljubom in knjigam je bilo ob kulturnem prazniku v knjigarni Konzorcij gotovo lepo! In le upati je, da bo prihodnje leto tudi katera izmed Ptuju bližnjih knjigarn (če že ptujske zaradi utesnjenosti ne morejo) tako odprla praznične dveri. Liljana Klemenčič PTUJ / BREZPLAČNI RAČUNALNIŠKI SEMINARJI Vei znanja - lažje do zaposlitve Poklicna in srednja elektro šoia Ptuj, s katero Zavod za zaposlovanje - Obmo~na služba Ptuj zadnja tri leta intenzivno sodeluje, že nekaj ~asa izvaja brezpla~no pou~evanje oziroma u~enje ra~-unalništva. Ko so na Obmo~ni službi Ptuj v lanskem novembru na informativno uro povabili 30 potencialnih kandidatov za tovrstno izobraževanje, jih je presenetil odziv in interes prisotnih. O~itno je, da se ljudje iz naše širše okolice še kako dobro zavedajo pomembnosti vseživljenjskega u~enja in IKT (informacijska komunikacijska tehnologija) izobraževanja. V dogovoru z elektro šolo so na Zavodu za zaposlovanje zagotovili prostor v njihovi učilnici 123, ki je dostopna vsem odraslim iz občine in širše okolice, ki jih zanima tovrstno izobraževanje in je v zadnjem času neprestano zasedena. Do sedaj sta na takšen način zaključili izobraževanje dve skupini brezposelnih (udeleženci prve — novembrske skupine se lahko najdete na spletni strani: http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/~elektro/seminar28112002), skupaj 32 ljudi. Še dve skupini čakata na naslednje seminarje, za katere na zavodu upajo, da jih bo šola s svojim strokovnim mentorjem, ki zasluži vso pohvalo, še izvajala. Neprecenljivo tehnično podporo in pomoč pa sta nudila Alex Slanič in Marjan Čeh. Izvajalca in vse kandidate, ki se zavedajo, kako pomembno je v današnjem času vsako usposabljanje in izobraževanje, je potrebno pohvaliti, hkrati pa naj bo to poziv vsem, ki se želijo izobraževati, da se oglasijo pri svojem svetovalcu ali svetovalki zaposlitve. Pomembno je, da se izobražujete za tiste poklice, ki so iskani na trgu delovne sile, in vključujete v tiste tečaje in seminarje, ki vam povečujejo konkurenčnost in skrajšajo pot do zaposlitve. Vsi, ki želite izvedeti več o delu, izobraževanju in življenju na Elektro šoli Ptuj, obiščite spletno stran http.//scp.s-scptuj.mb.edus.si/ ~elektro/. Več o dejavnosti zavoda pa lahko najdete na strani www.ess.gov.si Mojca Janežič PTUJ / princeska z napako za cankarjevo tekmovanje Sreianje z Janjo Vidmar Prejšnji četrtek, 6. februarja, so mladi bralci iz osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju prisluhnili pisateljici Janji Vidmar, katere knjigo Princeska z napako letos berejo osnovnošolski tekmovalci za Cankarjevo tekmovanje po vsej Sloveniji. To je knjiga o osamljeni begunki Fatimi, najstniški Bosanki v Sloveniji, ki se ji sošolci posmehujejo, jo zavračajo in izkoristijo in zlorabijo. Gre za pretresljivo pripoved pisateljice o bolečem in naivnem iskanju prijateljstva in svojega mesta pod soncem. Janja Vidmar na Osnovni soli Ljudski vrt na Ptuju. Foto: Fl Princeska se je priljubila mladim in starejšim bralcem, Janja Vidmar pa je leta 1999 za knjigo dobila nagrado "večernica" za najboljše mladinsko delo in tudi zlato medaljo "besede brez meja" v italijanskem Trentu. Mladi bralci so na šoli Ljudski vrt in tudi na Grajeni pisateljici z zanimanjem prisluhnili, številčno pa so dokazali, da se na šoli masovno odločajo za bralno značko. Fl ... PA BREZ ZAMERE ie videno O realnosti in novih starih oddajah Zadnje čase se zdi, da je ^"vet postal totalno monoliten. Pa ne v tistem dobesednem, pozitivnem pomenu, ampak monoliten v smislu, da se zdi, da se po vsem svetu misli, besede in dejanja su~ejo o eni in isti stvari. Zdi se, kot da svet ne zna več razmi{ljati o ničemer drugem kot o Iraku. In seveda z njim povezanimi podtemami: terorizmu, Natu, ZDA in EU. Kot da je vse ostalo, kar konstituira realnost, naenkrat izpuhtelo v nič. Sicer resda nekako medlo zaznavamo, da je v svetu tudi {e kaj drugega, kaj tistega, kar smo včasih imeli za resnično, a vendar se vpričo aktualnih dogodkov vse bolj dozdeva, da so ti ostali, ki so bili včasih resnični, zgolj nekak{na meglica nejasnih obrisov, nekak{-ne oddaljene sanje, ki se v primerjavi z aktualno realnostjo vedno bolj in bolj izgubljajo. Seveda pa ta nova, aktualna realnost kljub vsemu ni za vse enaka. Ce vzamemo, na primer, našo matično deželo, lahko vidimo, da nas Nato in EU zaposlujeta mnogo bolj kot pa, recimo, Avstralijo. Ali pa vsaj na drugačen način. ZDA prav tako zaposlujeta Nato in EU, a to zaradi tega, ker jim povzročata kar resne glavobole, ne pa, kot v primeru Slovenije, zato ker bi si tako strašansko želele vriniti se v ti dve strukturi. Vsaj v EU. V Natu so pa ZDA itak že. Oziroma, bolje rečeno, pa če vam je to všeč ali ne, zdi se, da je Nato v oziroma pod ZDA in ne obratno. Ampak dileme ZDA niso naše dileme in (resnični) interesi ZDA v veliki meri niso naši interesi. A pustimo to za kdaj drugič. Danes pa raje vzemimo time-out ter se prisilimo, da vsaj za trenutek ne bi mislili ter funkcionirali v tem svetu, ki ga določajo zgoraj opisane stvari, ter si, če nam je lastno duševno stanje vsaj malo pri srcu, skušajmo v spomin priklicati še tisti drugi svet, za katerega se zdi, da ga opisane sestavine modernega, globaliziranega demokratičnega sveta še ne zaznamujejo. Malce se ozrimo naokrog in poglejmo, če se da kaj takega najti. A, seveda! Ema. Izbor slovenske kandidatke za popevko Evro-vizije. Sicer si nisem nikoli mislil, da bom kdaj to izjavil, a vendar, malo plehke pop kulture v teh čisto zares kriznih časih sploh ne škodi. No, pa mi je že žal, da sem to izjavil. Kajti dogajanje, ki smo mu lahko bili priča v soboto zvečer, je na trenutke mejilo na komedijo, na trenutke pa na tragedijo, ki jo pri Slovencih tako pogreša letošnji Prešernov lavreat Zlatko Sugman. E, vidiš, Zlatko, saj imamo Slovenci tudi tragedijo, le najti jo je treba. No, pa saj vsi vemo, kaj si imel v mislih. In tudi to vemo, da nisi imel v mislih Eme. A kljub temu — Ema, torej. Lahko bi rekli: nič novega. Same pričakovane stvari. Kot da bi vse skupaj že videli, še preden se je začelo. No, pa pojdimo lepo po vrsti. Letošnja Ema je bila zastavljena še bolj profesionalno ter predvsem bolj megalomansko kot njene predhodnice. No, vsaj naj bi bila. Ce se ne bi Molkova Mi-šika zmotila pri zadnjih dveh cifrah številke, katero je bilo potrebno klicati, če ste hoteli svoj glas dati Godčevi. Sicer so potem na ekranu zapisali prave številke, a kaj, ko Mišiki verjamemo bolj kakor svojim očem. Toliko t^-rej o profesionalnosti. Kaj pa megaloman-skost? Zadeva je bila letos prvič izpeljana v dvorani, ne pa v studiu, kar že samo po sebi pomeni, da so ustvarjalci želeli ustvariti čim večji sov. Kot da bi se tudi sami zavedali, daje treba od vsega globalnega dogajanja utrujenim Slovencem dati nekaj, ob čemer bodo malce pozabili na vse tegobe tega sveta. Res, vse pohvale vredno. A problem se skriva v zgoraj omenjenem dejstvu, da je vse skupaj izpadlo točno tako, kot smo pričakovali, kar je stvari sami odvzelo se tisto malo čara, ki bi ga sicer naj imela. Stvar, ki jo že enkrat vidis, izgubi precej aktualnosti in mika, če jo vidis se enkrat. In točno to se je zgodilo z Emo. Kot že omenjeno, imeli smo občutek, kot da gledamo ponovitev, kot da smo vse skupaj že enkrat videli. Kot da bi bil tisti napis "v živo" v kotu ekrana napaka, saj gledamo ponovitev. Prav tako kot veste potek dogodkov v filmu, ki ste ga že prej enkrat videli, pravzaprav na pamet, ste tudi tukaj lahko potek dogodkov napovedali skoraj do najmanjsega giba, do zadnjega verza, do zadnjega plesnega koraka, ja, do zadnjega glasu ljudstva. Vsi smo vedeli, da bodo pevke oblečene sila izzivalno in pomanjkljivo, da si bodo oprsja z raznimi wonderbraji potisnile tam nekam proti sapniku, da nam bodo vse po vrsti kazale popke, migale z zadnjimi platmi in tako dalje, da bi se nam le čimbolj prikupile, in da bi potemtakem glasovali za njihova oprsja, ne pa za njihove pesmi. Vsi smo tudi vedeli, da bo prvi glas ljudstva nabil rejtinge Bepo-pa v visave ter da jih bo potem strokovna komisija zabrisala ven (no, na to smo po malem tudi upali, glede na slišano in videno), in, seveda, vsi smo že lani vedeli, da se bo, obljubam, prisegam in užaljenim napovedim navkljub, tudi letos Stavčeva pojavila na Emi s se večjim dekoltejem, s se več mi-ganja in skakanja in s se večjim upanjem na zmago. Kakor smo vedeli tudi, da ji letos ta zmaga niti pod razno več ne bo usla, po vseh krivicah, duševnih mukah in to, kar je morala ubožica prestati po lanski Emi. Ja, vsi smo vedeli, da slovenskim pravičniskim srcem ne bo uslo nagraditi svojo novo srčno princesko. Ko pa je bila uboži-ca tako prizadeta! Skratka, vedeli smo prav vse. Tako zelo vedeli, da se je, kot že omenjeno, zdelo, da smo že vse tudi videli. Razen seveda Mišikinega lapsusa. Tega dejstva (pa ne lapsusa, ampak tega, da bo vse skupaj delovalo kot že videno) so se očitno krepko zavedali tudi sami ustvarjalci prireditve, zato so jo pač hoteli narediti vsaj čimbolj pompozno, če je že originalne niso mogli. Kaj vemo, morda se pa je Misika zmotila namerno, zato da vse skupaj ne bi izgledalo kot že videno, ampak bi lahko rekli: Opala, tega pa res nismo pričakovali. Tu ste nas pa dobili! Kdo bi vedel. Skratka, z eno besedo, že videno. In s tega stalisča in prav zaradi tega nas tudi Ema 2003 ni mogla vsaj malo iztrgati iz objema Na-to-EU-ZDA-Irak-terorizem sveta. Skoda. Ampak mora pa biti situacija v svetu res že zelo kritična, če svoje upe po majhni dozi zabave in pozabe polagamo celo v Emo. Gregor Alič SREDISCE OB DRAVI / po sledeh govoric V središki šoli res piha Na minuli seji ormoškega občinskega sveta smo med drugim lahko sli{ali, da v O[ Sredi{~e ob Dravi u~enci pri pouku sedijo v jaknah, ker skozi {pranje dotrajanih oken tako močno piha. Zato smo se odpravili po poteh nepreverjenih govoric in ugotovili, da {ola poleg prepiha nudi svojim u~encem {e tudi kaj drugega. Ravnatelj Franc Šulek se problema zaveda in nanj neuspešno opozarja že več let. Tudi med letošnja nujna investicijska vlaganja v šolske objekte je na prvem mestu zapisal zamenjavo stavbnega pohištva na šoli. Vendar pravi, da vedno znova naleti na gluha ušesa. Investicija bi stala 25 milijonov. Na šoli bodo letos sicer izvedli precejšnjo investicijo — prehod na plinsko centralno ogrevanje in ureditev kotlovnice, vendar Šulek v tem ne vidi pravega smisla, saj je najprej treba zatesniti oziroma zamenjati okna, ker bodo drugače s plinom ogrevali vse Središče, njih pa bo ob tem zeblo. Zamenjava in zatesnitev oken sta na prvem mestu pri predlogih izboljšav, ki so jih po energetskem pregledu leta 1998 predlagali strokovnjaki z Gradbenega inštituta Ljubljana. Pre- gledali so vse šole v občini in naredili študijo o možnih virih varčevanja z energijo za posamezne objekte. Poleg tega so središki šoli priporočali še izolacijo sten, strehe in stopa. Seveda se vsega ne da narediti v enem letu, vendar ravnatelj Šulek pravi, da je središka šola na repu vseh investicij. Vse druge šole so posodobili in pripravili na devetletko, sedaj pa je slišati, da so investicije v šolstvo končane in da je vse urejeno. Sicer pa je Franc Šulek izrazil tudi svoje veselje nad odlično opremljenostjo računalniške učilnice in da po zaslugi občine gredo v korak s časom. Občina jim sofinancira tudi pretirano visoke stroške za kurjavo. Da vzdržujejo vsaj približno primerno temperaturo v učilnicah, morajo kuriti veliko bolj, kot če jim toplota ne bi uhajala sko- Dekleta so v odmoru veselo klepetala na hodniku. Kljub temu da skozi okna resni~no precej piha, niso bila oble~ena v jakne. Kak{ne pretirane vro~ine pa v {olskih prostorih tudi ni bilo ~utiti. Ravnatelj osnovne {ole Sredi{~e ob Dravi Franc [ulek je v le-to{nji na~rt nujnih investicijskih vlaganj ponovno vpisal zamenjavo stavbnega pohi{tva zi okna. Takšno početje je nesmiselno in nesistemsko. Sicer pa imajo v Sreišču še druge probleme. So majhna šola, z majhnim proračunom in stavbo, ki je za to število učencev prevelika. Tega pa niso krivi ne ravnatelj ne učitelji, to je prinesel DRASTICEN UPAD ŠTEVILA OTROK Letos imajo 173 učencev v 10 oddelkih, prihodnje leto bo na šoli predvidoma 187 u~encev v 11 oddelkih. Prvi razred deve-tletke bo obiskovalo najverjetneje 13 otrok, zato ne bodo upravičeni do učiteljice in vzgojiteljice v razredu. Pričakujejo, da se bodo v nekaj letih pojavile resne težave v zvezi z zaposlitvijo in doseganjem obveze učiteljev. Na šoli je zaposlenih 21 delavcev, od tega 15 strokovnih pedagoških delavcev. Število otrok je v Središču drastično padlo v manj kot desetih letih. V šolskem letu 1994/95 so imeli še 16 oddelkov z 274 učenci, v šolskem letu 2005/06 pa bodo gotovo postali že enooddelčna šola, v vsakem oddelku pa bo krepko pod 20 učencev. Resnici na ljubo je treba povedati, da je razsvetljava na šoli zelo slaba in na tem mestu gotovo ne bi smeli var~evati. Tudi opremljenost prostorov je - milo re~eno -zastarela. Ker poznam vse zbornice in pisarne ravnateljev, lahko mirno trdim, da imajo le v Sredi{~u omare, ki so starejše od mene, in ne vedo, ali jih bodo kdaj lahko zamenjali. šni dijaki na najrazličnejših srednjih šolah. Kar tretjina osmošolcev nadaljuje šolanje v gimnazijah. Ker je število učencev manjše, na šoli nimajo vzgojnih težav. Sodelujejo na različnih tekmovanjih in dosegajo najvišje rezultate na področju raziskovalnih dejavnosti. Ponosni so na svoje rokometaši-ce, dosegali bi lahko tudi boljše rezultate, če bi imeli boljše pogoje za vadbo. Zato se športno usmerjajo bolj v atletiko. Imajo 100-odstotno plavalno opisme-njenost in izvajajo zimsko in Zgradba s svojim obiljem steklenih povr{in nudi u~encem veliko naravne svetlobe, pa tudi prepiha Sicer pa je šola vpeta v življenje kraja in sodeluje pri vseh dogodkih. Šolski pevski zbor in recitatorji so nosilci številnih programov, zato je šola lani od KS prejela zlato plaketo za dolgoletno sodelovanje. Na šoli delujejo številni krožki, veliko pozornosti posvečajo prometni vzgoji, saj je šola v neposredni bližini prometne ceste. Ravnatelju je v zadovoljstvo, da so njihovi bivši učenci tudi uspe- poletno šolo v naravi. Ko so lani praznovali 110 letnico šole Pod čapljami, so dosegli tudi kvalitetni premik v sodelovanju s svetom staršev. Ustanovili so šolski sklad, v katerega so po zaslugi sponzorjev, donatorjev in tudi staršev zbrali 350.000,00 SIT in jih namenili za nadstandardno dejavnost učencev. Zbiranje sredstev še nadaljujejo. viki klemenčič ivanuša VIDEM PRI PTUJU / nova premiera gledališke skupine Ko vadi zbor Gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju se je minuli konec tedna v doma~i dvorani predstavila s premierno uprizoritvijo komedije v treh dejanjih Vinka Moderndorferja Vaja zbora. Gledalcem so ponudili skoraj tri ure smeha in zabave ob spremljanju dogajanja na odru, na katerem so se, kot pravi režiserka predstave Marija Černila, znašli "stari gledališki ma~ki". Skoraj vsi imajo poleg izkušenj z odrskimi deskami še dolgoletne izkušnje z zborovskim petjem, režiserka pa je tudi tokrat imela sre~no roko pri razdelitvi vlog. Po uspeli premieri je Cernilo-va svoja občutenja in prve ocene takole strnila: "Igra je sicer precej dolga, to pa zato, ker je njena sporočilna vrednost izredno bogata, saj se nam je zdelo, da je ne smemo krajšati. V celoti smo jo odigrali, kot jo je napisal njen avtor. Po premieri se mi zdi, da so se prav vsi igralci maksimalno potrudili, da pa je to zares trd oreh za amatersko gledališko skupino. A se zmeraj radi srečujemo z bogatimi teksti, tudi zato da imajo nekaj od tega sami igralci. Začeli smo že konec oktobra, delali smo pridno in se na vajah redno srečevali dvakrat tedensko. Vaje niso odpadale, vmes nismo imeli veliko odmorov, in kot smo zapisali v gledališki list, igra nas je očarala. Po premieri ugotavljamo, kaj bi še lahko izboljšali, in tudi bomo v vseh naših naslednjih predstavah. Letos imamo v predstavi več moških vlog, kar pa pomeni, da bomo 'krivico', storjeno ženskam, drugo leto popravili." Videmske gledališčnike po uspelih prvih dveh predstavah čakajo ponovitve doma in na sosednjih gledaliških odrih, na- Foto: TM stopili pa bodo tudi na območnem srečanju gledaliških skupin na Ptujskem. V Vaji zbora nastopajo: Tomaž Galun, Mirko Rihtarič, Andrej Forstnerič, Milenka Gabrovec, Srečko Bedrač, Franc Koder-man, Danil Bedrač, Biserka Se-lak, Aleksandra Skuk, Bojan Trafela, Marjan Perger, Metka Letič. Šepetalke: Ančka Selak, Mateja Purg, Manja Vinko. Glasba: Mateja Purg. Scena, maska, luč, frizure: Marija Černila, Matej Vaupotič, Mirko Černila, Anica Kokol, Marija Krajnc. Režija: Marija Černila Tatjana Mohorko SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 • MARKIZE (TENDE) • ALU ŽALUZUE • ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize dimi 1POCAL' TROJNO TESNENJE Izdelujemo in montiramo: PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE (Evropska kakovost s cert. št. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana) Ivan Amuš s.p. Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12 MOJ DOM TEHNIČNA TRGOVINA Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02 / 790 02 01 -VODOVOD, CENTRALNA KURJAVA, MONTAŽA -ELEKTRO MATERIJAL -KEMIJA-BARVE -KERAMIČNE PLOŠČICE PODLEHNIK / o nasilju v družini V povpreiju 33 krat pretepena Slovenska ustava pravi, da zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev, da zvezo in pravna razmerja v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja poseben zakon, država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Z družino pa je, žal, povezano tudi nasilje, ki je staro prav toliko kot družina sama. Človeka torej spremlja vse od zgodnjega obdobja njegovega razvoja, ko se je razvil do stopnje zavedanja o prednostih življenja v skupnosti življenjskega partnerja ali partnerjev in otrok. Nekoliko neobičajno je sprva zvenelo povabilo na pogovor o tej problematiki s strani policije. Pogovor je namre~ organizirala Postaja mejne policije Podleh-nik. Pa je bilo že po uvodnih podatkih jasno, da si kolektiv te policijske postaje prizadeva preprečevati in "zdraviti" neprijetne odnose v družinah na svojem območju in pri tem išče sodelovanje ostalih pomembnih institucij, kot so osnovne šole, Cerkev in Center za socialno delo Ptuj. Sicer je po besedah direktorja Centra za socialno delo Mirana Kerina prav policijska postaja Podlehnik, poleg policistov z Destrnika, najbolj aktivna na področju preganjanja družinskega nasilja. Tokratnemu povabilu na pogovor o pomembni temi našega vsakdana so se poleg domačih policistov odzvali tudi predstavniki Policijske uprave Maribor, predstavniki osnovnih šol Žetale, Majšperk in Videm, župniki iz Žetal, Majšperka in Sv. Trojice ter predstavniki ptujskega Centra za socialno delo. Problematiko družinskega nasilja na območju občin Podleh-nik, Žetale, Videm in Majšperk je predstavil komandir Postaje mejne policije Podlehnik Moj-mir Šimunič na osnovi statistike zadnjih dveh let. Policija je v letu 2001 obravnavala 88, v letu 2002 pa 87 primerov kršenja javnega reda in miru v zasebnih prostorih. V vseh primerih ne gre za družinsko nasilje, saj so lahko kršitve tudi spori medso-sedske narave in podobno. Centru za socialno delo je policija v teh dveh letih podala 20 poročil o neurejenih družinskih razmerah; kršitve javnega reda in miru, ki so ogrožale otroke ali mladoletnike, je policija ob- ravnavala štirinajst krat, ob tem dva primera nasilja v družini, prav tako dva primera zanemarjanja mladoletne osebe in tako naprej. Pri tem gre za različne stopnje nasilja, od takega, ki zahteva posredovanje Centra za socialno delo, do prekrškov in kaznivih dejanj. Vsak primer je poseben in tako ga policisti tudi obravnavajo, v nekaterih družinah se primeri nasilja ponavljajo, za mnoge primere policisti niti ne vedo ... KAJ JE DRUŽINSKO NASILJE Tudi na območju Policijske uprave Maribor je število primerov družinskega nasilje v porastu. Pa ne zaradi tega, ker bi ga res bilo več, temveč zato, ker se zadnja leta v javnosti o njem več govori in ker se tudi žrtve pogosteje odločijo za prijavo. Gre za pomembno spremembno znotraj družbe, ki je od stigmatizi-ranja žrtev družinskega nasilje prešla v obsodbo nasilnežev. Po številu odkritih primerov družinskega nasilja smo v povprečju evropskih držav. Bolj ko se bomo o nasilju odkrito pogovarjali, manj primerov bo ostalo skritih. Nasilje v družini seveda ni zgolj pretepanje družinskih članov, gre za številna druga dejanja fizičnega, psihičnega, spolnega nasilja, do deto-morov. Želja policije je, da je o vseh takih primerih obveščena. Ob tem se zaveda, da sama problema družinskega nasilja ne more reševati, je pa tista, ki nanj opozori ustrezne službe, ki lahko družini pomagajo. Poleg policije se lahko v odkrivanje primerov družinskega nasilja uspešno vključujejo tudi vzgojne organizacije, torej vrtci in šole, pa tudi Cerkev, skratka vsi, ki se LENART / LITERARNI VEČER Pesmi Emila Duha in Lane Mihelii V soboto, 15. februarja, sta kulturno društvo Erato in Javni sklad za kulturne dejavnosti - obmo~na izpostava Lenart v gostilni [iker organizirala literarni ve~er. Na njem so brali pesmi Emila Duha in Lane Miheli~. Oba avtorja sta domačina, Emil Duh je pred kratkim izdal knjigo pesmi, Lana Miheli~ pa se na izdajo pripravlja. V zadnjem ~asu lahko v Lenartu po zaslugi JSKD, ki vsako leto organizira sre~anje literatov in je s sre~anji toliko motiviral ustvarjalce, da so svoja dela pričeli predstavljati na literarnih večerih, pogosto prisluhnemo mladim avtorjem. Za glasbeno spremljavo na literarnem ve~eru je poskrbel Francko Breznik s kitaro. Zmago Šalamun Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: STIK d.o.o., Ptuj 120.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. Janko Frangež, župnik iz Majšperka: "Ko govorimo o problemih z mladino, ve~krat poudarim, da imamo zlato mladino glede na to, kak{ne sta-r{e ima!" Ob tem je opozoril, da morajo star{i mladino vzgajati z zgledom, ne zgolj z besedami. pri sovjem delu srečujejo z otroki in drugimi člani družin. POMANJKLJIVA ZAKONODAJA Medtem ko policija na ob-mo~ju Policijske uprave Maribor izvaja dva projekta, v katerih preu~uje stanje na podro~ju družinskega nasilja in pozitivne ter negativne učinke svojih intervencij, na Centru za socialno delo opozarjajo na zapletene postopke in navidezno nemoč njihove službe pa tudi sodišč, predvsem ko gre za prisilna zdravljenja alkoholizma ali psihičnih bolezni. Pogosto se namreč dogaja, da so postopki na sodiščih tako dolgi in tako pravno zahtevni, da je mogoče kak primer hitreje rešiti z dogovorom prizadetih. Ko Center za socialno delo pridobi podatke o težavah v posamezni družini, se seveda takoj loti ukrepanja, a pri tem ima na voljo učinkovitejše metode le, ko gre za ogroženost otrok. Na območju njihove pristojnosti s približno 70 tisoč prebivalci je trenutno v rejništvu 70 do 80 otrok. Ugotovitev nasilja je seveda druga plat te zgodbe, saj raziskave kažejo, da se ženska O družinskem nasilju so se v Podlehniku pogovarjali predstavniki policije, osnovnih {ol, Cerkve in Centra za socialno delo Ptuj odloči za prijavo šele potem, ko je bila v povprečju 33 krat pretepena. Mnogi primeri nasilja so skriti tudi drugim članom družine in jih je mogoče opaziti na osnovi spremenjenega vedenja posameznika, predvsem otrok. Prav zato je pri odkrivanju znakov družinskega nasilja potrebna usklajenost vseh prej omenjenih. Miran Kerin je napovedal bližnjo reorganizacijo centrov za socialno delo, ki bodo imeli na regijskem nivoju ekipe strokovnjakov z različnih področij in bodo lažje in učinkoviteje delovali na socialnem, pravnem in drugih področjih. IZKUŠNJE ŠOLNIKOV IN CERKVE Zanimive razprave je bilo slišati od predstavnikov osnovnih šol in Cerkve. Ko v osnovnih šolah opazijo primere spremenjenega vedenja otrok, seveda takoj posumijo v neurejene družinske razmere. Pri tem pa so mnogokrat nemočni, saj se bojijo, da bi morebitno posredovanje policije ali Centra za socialno delo povzročilo v družini še več gorja. Bojijo se tudi reakcije otrok, ki bodo ukrepanje šole razumeli kot zlorabo njihovega zaupanja; problem pri odkrivanju primerov družinskega nasilja pa je tudi ustavno varovanje osebnih podatkov. Skratka tudi učitelji so mnogokrat pred dilemo, kaj storiti, da ne bodo stiske otroka ali celotne družine še večje. Zanimivo je, da se je več predstavnikov osnovnih šol strinjalo, da je prijetneje in lažje delati z otroki, ki obiskujejo verouk. Pri njih je manj grobosti in nasilja ter prestopništva. Verjetno zaradi tega, ker so zaposleni tudi v času, ko so njihovi vrstniki prepuščeni sami sebi, ulici in cesti. Slišali smo za primer dobrega dela kaplana Andreja v Vidmu, ki poskrbi za športno, družabno in poučno udejstvo-vanje šolskih otrok in mladine. Dejstvo je namreč, da je del družinskega nasilja mogoče pripisati tudi temu, da družba ne zna poskrbeti za pozitivne aktivnosti svoje mladine. Župnik Janko Frangež iz Ma-jšperka je opozoril, da družba preveč poudarja pravice otrok, otroci pa morajo imeti tudi dolžnosti in biti o njih obveščeni. "V Majšperku imamo vsaj enkrat na mesec sestanek predstavnikov vseh vasi. Tako pridemo do mnogih podatkov o tegobah družin, ki jih, če je potrebno, posredujemo Centru za socialno delo." Posvet v Podlehniku se je končal z dogovorom, da se bodo v taki ali širši sestavi na to temo še srečevali. Sestali se bodo tudi policisti in predstavniki CSD Ptuj ter se dogovorili za še boljše sodelovanje. In nenazadnje: policija prosi za sodelovanje vseh institucij in posameznikov, ki lahko na področju preprečevanja družinskega nasilja naredijo kaj dobrega. Ce samo sumite, da je v tej ali oni družini kaj narobe, bo dovolj namig vodji policijskega okoliša. To ne pomeni takojšnjega policijskega ukrepanja: "Ko opazimo kaj nenavadnega, se obvestimo, sedimo skupaj in se dogovorimo, ali in kako bomo ukrepali!" Poziv je veljal šolam, Cerkvi in Centru za socialno delo. Res! Zakaj ne bi bili družba, ki bi znala odpravljati tudi navidezno skrite tegobe slehernega posameznika? J.Bračič razmišljamo Lep poletni dan Če ste prebrali naslov, vam verjetno ni prav nič jasno. Ali pač. Če ste v soboto, po petkovem burno preživetem valentinovem, ponovno "uživali" pred televizijo, veste, o čem bo govor. Lep poletni dan je naslov letošnje popevke, ki nas bo zastopala na Evrosongu 24. maja v Latviji. Zmagovalka pa ni nobena druga kot lanskoletna objokana poraženka Karmen Stavec. No, da blondinka zna peti, smo ugotovili že lani, da zna še bolje jokati in delati cirkus, pa ravno tako. Po lanskoletnem neslutenem razočaranju, ko so jo po že skoraj predvidljivi zmagi na koncu premagale slavne Štrumpantl sisters (bolj znane pod imenom Sestre), je bila žalost precejšnja. Ja, hudo je, če si misliš, da si najboljši, še posebej, če drugi niso enakega mnenja. Biti prepričan v lastno zmago je tako kot že vnaprej vedeti, kaj se ti bo v življenju zgodilo. To pa baje znajo samo vedeževalke, tiste na linijah 090 in kar je še takih. Po lanskoletni "tragediji" in velikem razočaranju, ki ga je Karmen doživela, je sklenila, da na evrovizijski oder ne bo stopila nikoli več. Ampak kaj že pravi tisti pregovor o zarečenem kruhu? Slast zmage očitno še zmeraj zna premagati vse in vsakogar, tudi za ceno lastnega ponižanja. Zanjo je v tem trenutku pomembno predvsem to, da se ji je vrnitev na oder obrestovala. In to maksimalno. Dosegla je največ, kar je bilo mogoče. Zmago! Postavna prsata lepotička je ubrala podobne strune kot lani. Bila je taktična. Letos se nam je predstavila s podobno pesmico in pri tem ni pozabila izpostaviti vseh svojih adutov. Dobesedno. Pesmica Lep poletni dan je spevna, gre hitro v uho, dovolj hitra in predvsem dovolj neumna, da znaš njeno besedilo na pamet, ko jo trikrat slišiš. Ampak to je to! Refren, ki se ponavlja v nedogled, miganje z ritko, flirtanje s kamero je recept, ki vžge. Ce vzamemo v zakup, da je doslej Karmencita že trikrat okušala srečo, ji četrtič privoščimo zmago, saj se nam je lani zasmilila v dno duše, ko so jo premagale fenomenalne Sestre, ki so bile predvsem bolj taktične, znale pa so tudi furati svoj biznis. Ker tekmovanje ni nič drugega kot biznis, šov zaradi šova. O popevkah nima smisla zgubljati besed. Tekmovanje kot tako je bilo morda zaradi lanskoletnih zapletov organizirano bolje kot kdajkoli poprej. Ceprav nam do vrhunske organizacije, brez kakršnihkoli zapletov, manjka še najverjetneje kar dobršno število izborov. Strokovna komisija je še zmeraj imela veliko vlogo, v prvem delu je bilo kar 50% glasov njenih, preostalo število glasov je pripadalo ljudstvu. Dobrodošla novost je bila zagotovo izbor treh najboljših popevk, ki so jih kasneje ocenjevali samo še s televotingom. Moram priznati, da je vsa zadeva z glasovanjem potekala dokaj hitro, tako da so nas lahko, milo rečeno, spet prinesli okrog. Na primer če omenim samo Bepopovce. Teden dni pred izborom so jim vsi napovedovali zmago. Občinstva ima skupinica ogromno, trenutno so najpopularnejša skupina pri nas in verjetno bi bila logična posledica vsega tega njihova zmaga. Tudi zato, ker imajo svojo publiko tako med mladimi kot tudi med starimi. In res so v prvem delu glasovanja prek telefonov dobili največje število glasov in so bili daleč v ospredju. Ker je zaradi njihove popularnosti bilo tako visoko število glasov pričakovano, jim žirija ni namenila nobene točke, kajti drugače bi bili zagotovo v velikem finalu treh. Ampak roko na srce, priznati je treba, da njihova pesem ni bila prav nič posebnega. Prav nič zmagovalno ni delovala, kaj šele evrovizijsko. In kaj reči o preostalih dveh finalistkah? Prekaljenih glasbenih mačkah? Nuša je s svojim glasom ponovno očarala, malo manj s svojo garderobo, saj je po svoji stari navadi pri izbiri garderobe "udarila mimo". Vendar pesem je bila dobra, pa spet ne tako, da bi si zaslužila zmago. Tretja, zadnje čase presenetljivo dobra Alenka Godec, nas je navdušila. Bila je hitra, energična, skratka pravo nasprotje prejšnje umirjene Alenke. Želimo si še več takšnih pesmi, in če bo nadaljevala v tem stilu, je lahko prihodnje leto zmagovalka Eme. Kaj smo pogrešali? Predvsem dober voditeljski par. Miša s svojo pojavo je prej odbijala kot privlačila, mlad sovoditelj pa tudi ni bil ravno vešč svojega dela, tako da je zadeva izpadla tako, kot pač je. Presodite sami. Tudi letos brez zapletov ni šlo. Ne vem, kaj je to, da se zadnje čase Eme drži taka smola? Skupina Folklora je na koncu nastopila še enkrat zaradi neke tehnične napake, ki se je zgodila pri njihovem nastopu. Opazili je nismo, to pa zato ker smo pač glasbeni laiki, ali pa nam skladbica preprosto ni bila všeč. Kakorkoli že, ponoven nastop jim nikakor ni omogočil boljše končne uvrstitve. Pika Božič je mislila, da bo "zažgala" s svojo lepo postavico in je bila na koncu vidno razočarana, česar ni mogla skriti niti kamera. Očitno ji "striptiz" na odru in vroče hlačke niso prinesle želene zmage. Igrati na karto poželenja tudi ni zmeraj uspešno, bi lahko zaključili. Vendar pa poskusiti ni greh. In zaradi česa smo bili razočarani? Ker smo ponovno dokazali svojo konzervativnost. Sester ni bilo, niso zapele lanskoletne zmagovalne pesmi, ki je bila navkljub vsem kritikam dobra. Govorila je samo o ljubezni, o potrebi slehernega človeka. Nič hudega niso hoteli, samo povedati, kako ozki smo, ko podarjamo ljubezen. Žal, da nismo ponovno slišali pesmi, ki je lansko leto tako razdvojila slovensko javnost. Ce smo do zdaj lahko vsako leto poslušali zmagovalno pesem preteklega izbora, bi jo lahko tudi letos. Vsaj to. Bronja Habjanič VIDEM PRI PTUJU / fantje iz jurovec izdali kaseto Domaie pesmi na kaseti in zgoščenki Fantje iz Jurovec prepevajo, da so fantje zelenega Štajerja. Foto: Langerholc Petje je Fantom iz Jurovec že dolgo nazaj priraslo k srcu. Najprej so prepevali le za svojo du{o, ob posebnih priložnostih pa kot koledniki na predvečer Svetih treh kraljev, ko so s pesmijo ljudem vo{čilo dobro v novem letu. Potem so svoje pevsko znanje izpolnili {e v pevskih zborih v Vidmu, a dolgo let so imeli željo, da ustavijo skupino, v kateri bi prepevali slovenske ljudske pesmi. "Rečeno, storjeno", pravi Franc Habjanič, vodja skupine pevcev, ki delujejo v KD Franceta Pre{erna v Vidmu. "Že precej daleč so tista leta, ko smo se zbrali kot pevci koledniki, ob tem pa tudi kako 'rekli' za svojo du{o. Prav vsi smo ljubitelji domače pesmi, večina nas {e danes prepeva v obeh pevskih zborih v Vidmu, a vsa ta leta smo imeli veliko željo, da bi ustanovili poseben zborček domačih pevcev. Naposled nam je to tudi uspelo. Začeli smo redne vaje, ko pa je že nekako {lo, smo se prijavili na srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prepevali smo že na Vurberku, Borlu, v Maj{perku, Ptuju in okolici, ve- ZGORNJE JABLANE / zlata poroka marije in janeza čelofiga Vse življenje pridno kmetovala V dvorani občine Kidričevo je bila v soboto, 8. februarja, slovesnost zlate poroke, na kateri sta po 50 letih zakonskega življenja pred županom občine Kidričevo Zvonimirjem Holcem svoj DA potrdila zlatoporočenca Janez in Marija Čelofiga iz Spodnjih Jablan 41. Zlatoporočenca Marija in Jenaz Čelofiga. Foto: Langerholc Zlati ženin Janez je bil rojen 17. avgusta 1926 v Gorici pri Pragerskem, zlata nevesta Marija, rojena Medved, pa 24. avgusta 1931 v Mariboru. Poročila sta se 7. februarja 1953 v farni cerkvi sredi Cirkovc. Vse življenje sta pridno garala, saj sta se ukvarjala s kmetijstvom; včasih so imeli polne hleve pitancev in molznic, zadnja leta pa se preživljajo s svinjerejo. Zlata nevesta je redki liko nastopov smo imeli v domači občini Videm, sodelovali smo v oddajah radia Ptuj, pa {e na mnoge prireditve in jubileje nas ljudje radi povabijo," pravi Franc Habjanič, ki mu pesem že od malih nog bogati in razveseljuje življenje, ob prepevanju pa je spoznal že mnogo prijateljev. Fantje iz Jurovec so kljub dobremu začetku že hitro naleteli na težave, saj so nekateri pevci zapustili skupino, a prišli so novi in zdaj jih je v skupini ostalo sedem. Prva tenorja sta Albin Milošič in Branko Merc, druga tenorja Franc Spevan in Marjan Mohorko, prvi bas prepeva Franc Habjanič, druga basa pa sta Stanko Črnila in Slavko Kmetec. Pred dobrim letom se je Fantom iz Jurovec izpolnila še ena velika želja, s tonskim mojstrom Davorinom Jukičem so posneli 16 pesmi in izdali promocijsko kaseto in zgoščenko z naslovom Sem fantič zelenega Štajerja. Pri tem projektu jim je veliko pomagala KS Tržec, sami pa to štejejo za svoj največji dosežek, s katerim je poplačan trud za vsa leta nazaj. Tudi načrtov imajo kar nekaj in željo, da bi posneli še kakšno kaseto, saj kot pravi Habjanič, pevskega gradiva je dovolj, a le če bodo fantje za to; pa o tem sploh ne dvomi. TM prosti čas preživljala ob prepevanju z ljudskimi pevkami, zlati ženin pa je bil dolga leta aktiven pri domačih gasilcih. V zakonu so se jima rodili 4 sinovi, danes pa ju razveseljujejo {e vnukec in 3 vnukinje. Na zlati gostiji se je zbralo več kot 60 svatov in domači muzikanti, ki so poskrbeli za {e prijetnej{e slavje. -OM MARKOVCI / kmečka tržnica in naj krof Nalboljše €'vre Marila Bezjak Občina Markovci in izvedbeni odbor za CRPOV občine Markovci sta v soboto, 1. februarja, v Markovcih pripravila predpustno kme~ko tržnico. Sočasno s prodajo na tržnici pa je v avli občinske stavbe potekalo tudi ocenjevanje krofov za naziv naj krof občine Markovci, ki ga je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj izvedlo Društvo podeželskih žena občine Markovci. Krofe so si ogledale številne gospodinje. Na tržnici so branjevke in branjevci kot ponavadi prodajali raznovrstno zelenjavo, med, domači kruh, žganje, sir ter izdelke ročnodelske obrti. Med izdelki ročne obrti se je, seveda času primerno, dalo kupiti tudi rože iz papirja in »duhe« ki bodo v pustnem času zagotovo krasili podobo Markovcev. V mrzlem sobotnem dopoldnevu pa se je na predpustni kmečki tržnici prijetno prileglo tudi kuhano vino, ki ga je ponujalo domače turistično drutvo. Kot so povedali organizatorji kmečke tržnice, n»j bi v prihodnje ta potekala vsako prvo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih, njeno celotno organizacijo naj bi prevzela občina Markovci. Ta dan pa so v Markovcih izbirali tudi naj krof občine Markov-ci. Krofe, ki so jih gospodinje prinesle na ocenjevanje brez nadeva in posipa, je ocenjevala štiričlanska strokovna komisija: Cvetka Bogdan, Lilijana Bračič, Bernarda Trafela in Marija Ro-šar. Komisija je za vsak krof ocenila videz, se pravi obliko in spečenost, barvo, poroznost in elastičnost sredice ter vonj in okus sredice in skorje. Letos je na ocenjevanju za naj krof občine Markovci sodelovalo 9 gospodinj, komisija pa je odločila, da najboljše krofe v občini še vedno cvre Marija Bezjak iz Markovcev, ki je ta naziv osvojila že drugo leto zapored. Mojca Zemljarič Kurilno olje evropske kakovosti ★ Z Magno nakup celo do 9 obrokov! Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplaËno naroËanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. PETROL POMLAD d.o.o. GEREČJA VAS 36, TEL.: 02/ 799 01 00 UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA: SEMENSKA KORUZA (PIONEER, AGROSAT, SYNGENTA, KWS...) SEMENSKI KROMPIR UMETNA GNOJILA ( KAN, NPK) ZAŠČITNA SREDSTVA NOVO NOVO NOVO GIPS PLOŠČE RIGIPS -15% ISOVER -10% (MINERALNA VOLNA) M Strgar Majda s.p., Štuki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81 ■ šporbiB konfokcijB za otroka io odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. - šhiaoja pa mari (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za aiačaajše pastava. TEDNIKOVA AKCIJA / kateri je najbolj priljubljen duhovnik Tone Painik - duhovnik iz cerkve sv. Družine Svojo duhovniško pot je Tone Pačnik začel leta 1974 v Kamnici pri Mariboru. V svojem poklicu uživa, in kot pravi, svoje odločitve nikoli ni obžaloval. Med drugim je delal tudi v Afriki. Kot eno najzanimivejših izkušenj izpostavlja izbruh kolere, ki ga je doživel med tamkajšnjim službovanjem. Katerega leta ste postali duhovnik? "Duhovnik sem postal leta 1974, kar pomeni, da bom kmalu praznoval 30-letnico službovanja. Ta poklic je vedno rasel v meni. V osnovni šoli sem bil ministrant in že takrat sem vedel, da želim postati duhovnik. Dokončno pa sem se za ta poklic odločil v tretjem letniku srednje šole. Nekaj časa sem hotel delati kaj v zvezi z glasbo, vendar sem se vseeno odločil za duhovništvo." Kje vse ste delali? "Tri leta sem bil kaplan v Kamnici pri Mariboru, nato sem bil 16 let misijonar v Afriki, zatem sem bil 9 let v Zrečah, 6 mesecev pa delam v Kidričevem." Zakaj ste se odločili za ta poklic? "Vedno me je veselila liturgija in petje v cerkvi. To je vedno bilo globoko zasajeno v meni. Zraven tega pa sem hotel narediti kaj dobrega zase in za ljudi, zato se mi je zdel ta poklic najprimernejši." Ste kdaj obžalovali svojo odločitev? "Nikoli nisem obžaloval, da sem postal duhovnik. In če bi se še enkrat odločal, bi izbral enako odločitev. Res pa je, da se včasih pojavijo trenutki krize." Veliko ljudi meni, da Cerkev namenja preveč denarja zunanjemu visezuin premalo za pomoč ljudem. Kakšno je vaše stališče? "Kar se tiče kidričevske cerkve, mislim, da temu ni tako. Kidričevo nima takšne cerkve, da bi lahko rekli, da je preveč bogata. Gre za novo župnijo, ki se komaj razvija in potrebno bo veliko let, preden bo ta cerkev dosegla popoln zunanji izgled. Pa tudi načeloma ne bi rekel, da so cerkve v Sloveniji preveč bogate. Še posebej ne, če jih primerjamo s cerkvami v drugih državah." Katera cerkev v Sloveniji je po vašem mnenju najlepša? "Zame je najlepša cerkev v Razgorju pri Slovenj Gradcu. Tam sem bil rojen, tam se je odvijala moja mladost, zato je to zame najbolj prisrčna cerkev. Zraven tega sem čustveno vezan na mariborsko stolnico, kajti tam sem postal duhovnik." Prej ste omenili, da ste med drugim delali tudi v Afriki. Se delo duhovnikov tam veliko razlikuje od duhovniškega poklica v Sloveniji? "Afriške misijonarske cerkve so zelo žive cerkve. Žive v tem smislu, da so polne veselja in razigranosti mladih. Delo tam se razlikuje v tem, da v Afriki pomeni cerkev temelj za izgradnjo vseh stvari. Tako sem jaz kot misijonar v Afriki vodil 18 šol, od tega 7 gimnazij in 11 poslovnih šol. Tam so šole državne, vsa organizacija pa sloni na Cerkvi. Rekel bi, da imajo du- hovniki tam precej več dela kot v Sloveniji." Kateri dogodek, ki ste ga doživeli v Afriki, se vam je najbolj vtisnil v spomin? "Zgodilo se mi je veliko zanimivih stvari. Ena najzanimivejših pa se mi je zgodila ob prihodu. Takrat je namreč v Afriki izbruhnila kolera. Spominjam se, da smo vsi duhovniki in sestre takrat pomagali obolelim ljudem. V enem samem dnevu je zaradi kolere bilo 200 obo- TËDM-ovdÉovnikzimeM/SOOS NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK ZIME (trenutni vrstni red): 1. Janez Maučec, Sv. iVIarl^o, iVIari^ovci 2. Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Lesi I LLL ] ^NOVO NA STAREM MESTUIf' GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: poliojiilna, plaCa, kartice... Mensa d.o.o., Cankan'eva 21, Maribor Razpored dežurstev zobozdravnikov sobota, 22.2.2003 Ana Zmazek, dr. stom. ZA Markovci ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10 l\^ožnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije in oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica Gabrijela Čižica IZ DRAVINJSKEGA VRHA 58 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maSe ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto maSo. Hvala tudi pogrebnemu podjetju MIR, upokojenskemu dru-Stvu Videm, pevskemu zboru, gasilskemu druStvu Hajdina, podjetju BOX-MARK in vsem drugim, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, hčerka Sandra in sorodniki Skromno tiho si živela, za nas delala in trpela, srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se oči, kako boli, ko tebe več med nami ni. SPOMIN Boleč je spomin na 17. februar 2002, ko nas je zapustila žena, mama, babica, prababica, taSča Marjeta Kolenko MALA VAS 15, GORIÎNICA Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Tvoji najdražji Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskočno nas ljubilo vse do zadnjega je dne? V SPOMIN 25. februarja mineva leto, odkar te ni več med nami, dragi Dušan Ilec IZ GRAJENÎCAKA Hvala vsem, ki ga nosite v lepem spominu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji OBJAVE Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 17. februarja je minilo 10 let, odkar nas je zapustil mož, ati, dedi in tast Jože Bracek IZ SVETINCEV 17 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete sveče. Vsi tvoji Rad imel ljudi okrog sebe si, jih razveseljeval in spoštoval, sovra{tva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je le spomin na te, a ob spominu trpek jok. V SPOMIN Jutri, 21. februarja, mineva leto žalosti, odkar je brez slovesa odšel dragi sin in brat Jože - Pepi Čeh IZ PODVINCEV 109 Za vedno ostajaš z nami, v naših srcih, na vseh naših poteh! Vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem mnogo prera-nem grobu, mu poklonite svečo ali cvet, iskrena hvala. Vsi njegovi Jožefu, Neži, Julijani, Mariji Pernek IZ SEDLAŠKA Mineva že mnogo let, odkar vas ni več med nami. Hvala vsem, ki se jih spominjate ter prižigate svečke na njihov grob. Žalujoči Nežika, Gerčka Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti. V SPOMIN 18. februarja so minila štiri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Franc Nedeljko S POLENŠAKA 46 Hvala vsem, ki ob njegovem grobu z dobro mislijo ali svečko počastite njegov spomin. Tvoji najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, botra, strica in svaka Ludvika Krap{a IZ NOVE VASI PRI PTUJU 112, PTUJ, stanujoč v Kicarju 142, Ptuj 6. 6. 1944 - 4. 2. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu DOMINKO iz Ptuja in PALFINGER iz Maribora, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in medicinskemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, ki so mu nudili pomoč in lajšali bolečine, ter osebnemu zdravniku g. Branku Jerkoviču, dr. med. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano mašo, pevcem za odpete žalostinke, podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve ter godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena zahvala ge. Veri Kokol za tople besede ob slovesu in molitev, ge. Neži Kovačec za molitev in teti Ani Slatič za molitev na njegovem domu. Vsem še enkrat iskrena hvala. @alujo~i: vsi njegovi Leto dni na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 19. februar 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi sin, brat in stric Stanko Le{nik ml. IZ JIR[OVCEV 14 1981 - 2002 Vsem iskrena hvala, ki s svečo in lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Ata Stanko, brata Jožek in Janko z družino ter sestri Albina in Marjetka z družino Pomlad v vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla, zajokala, ker tebe ni. SPOMIN 20. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi Jožef Vindi{ IZ VAREJE 27 Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov dom krasijo le rože, v spomin pa gorijo sveče. Tvoji najdražji Ni smrt tisto, kar loči nas. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica, dedka in botra Mirka Krepka IZ KRČEVINE 12 PRI VURBERKU roj. 11. 07. 1926 - 10. 02. 2003 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, g. župniku, ge. Veri Kokol, pogrebnemu podjetju Maher, pevcem, govornicama na pogrebu, darovalcem za sv. maše in darove cerkvi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sinova Drago in Mirko z družinama, sestre Amalija, Marija in Veronika V življenju mnogo si trpela, skromno, tiho si živela. Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce je ponos in lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče Ivane Topolovec IZ SLOVENJE VASI 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene namene, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala g. župniku Pavlu Pucku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, g. Erlaču za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. @alujoči: vsi njeni Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprite se, utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makar^^ič) Tiho in vdano se je iz tega življenja v 77. letu starosti preselila v večnost Marija Mohorko rojena Turk IZ TRNOVCEV 11 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa z besedo tolažbe izrekali sožalje in bili v neizmerno pomoč. Vsem in vsakemu posebej hvala. @alujoči: mož Alojz, sin Anton z družino in sin Franc Tvoje pridne roke, pošteno in ljubeče srce so naš ponos in lep spomin na te. SPOMIN Danes, 20. februarja, minevajo tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Jakob [ilak IZ DORNAVE 29 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Marjeta in sinovi z družinami Ne moremo iz zemlje kot dobra semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne moremo, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in naš nasmeh vam v srcih živi. V SPOMIN 20. februarja mineva leto, odkar nam je kruta usoda vzela dragega sina, moža, očeta in brata Ludvika Cvetka Prav tako mineva letos osem let sinu, bratu in stricu Ivanu Cvetku in osem let od smrti mame in babice Marije Juric IZ DORNAVE 44 Za vedno ostajate z nami, v naših srcih, na vseh naših poteh. Vsem, ki prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z dobro mislijo ustavljate ob njihovih grobovih, iskrena hvala. Vaši najdražji Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre, botre in tete Marije Vidovic IZ NOVE VASI 11 PRI MARKOVCIH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče za svete maše ter hvala za denarno pomoč. Posebna hvala Gregčevi Haniki, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikom, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala internemu oddelku ptujske bolnišnice, dr. Albertu Petru Frasu ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. @alujoči: hčerke Majda, Zinka in Ivanka z družinami, vnuki Štefi, Miro, Lidija, Domen in Tadej, pravnuki-nja Nina ter sestri Ivana in Julijana z družinama COGETINCI / obdarovanci nezadovoljni s humanitarno pomočjo Nehvaležnost aÊi upraviteno nezadovoljstvo? Večkrat smo že poročali o družini Anželj - Podgoršek iz Cogetincev 54 v občini Cerkvenjak in o njihovi nesreči, ko jim je 27. novembra 2001 zagorelo v gospodarskem poslopju, ogenj se je razširil na stanovanjsko hišo in oboje je pogorelo do tal. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Tako je družina s tremi otroki ostala brez strehe nad glavo. Anton Podgoršek in Veronika Anželj nista zadovoljna z zgrajeno hišo Družina se je začasno nastanila v vinogradniški hišici. V nesreči niso ostali sami, prva jim je na pomoč priskočila občina Cerkvenjak in tudi sosedje, vaščani, humanitarne organizacije in podjetja. Največji donator je bilo podjetje Iskratel iz Kranja, ki je na posebni račun nakazalo 10 milijonov tolarjev. Pri občini so ustanovili posebno komisijo, ki je družini pomagala in skrbela za namensko porabo sredstev. Na posebnem računu se je zbralo 13,5 milijona tolarjev. Kot izvajalec pri gradnji nove hiše je bila izbrana proizvodno trgovska zadruga Lipa Lenart, ki je hišo v izmerah 13 x 11 metrov zgradila do IV. gradbene faze. Družina se je lani jeseni v hišo vselila, vendar z njo niso zadovoljni - pravijo, da jih je občina pri gradnji opeharila. Anton Podgoršek in Veroni- ka Anželj sta povedala, da sta na napake opozarjala ves čas, ker so izvajalci pri gradnji delali napake že od temeljev naprej. Po besedah Antona in Veronike temelji niso povezani z armiranim železom, v kletni talni plošči ni odtokov, hiša ni grajena z izolacijsko opeko, v nobeni betonski plošči ni armature, dimnik je brez zračnikov, odtoki niso povezani od hiše do greznice, pod slemenom strehe niso vgrajeni zračniki, stopnice pri vhodu so grajene v dveh delih itd. Posledica vseh teh napak je vlaga, ki se je pojavila v hiši. Predsednik komisije za pomoč po požaru družini Anž-elj — Podgoršek Stanko Firbas zavrača vse očitke družine Anž-elj — Podgoršek in pravi: "V gradbeni knjigi je vse zapisano, računi so bili izstavljeni po dejansko porabljenem materialu in opravljenem delu. Kar se tiče napak pri inštalacijah, moram povedati, da so bile inštalacije izvedene v lastni režiji, zato za napake na inštalaciji ne more odgovarjati izvajalec. Nekatere pocenitve pri gradnji smo predlagali zato, ker smo z zbranim denarjem hoteli narediti največ, zato sem zgrožen nad izjavami družine Anželj - Podgoršek." Vodja del Ivo Mrevlje je povedal, da so pri gradnji v dogovoru z investitorjem naredili nekatere pocenitve, saj so z zbranim denarjem hoteli narediti največ. Vlaga in kondenz sta v hiši res velika Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes bo na Primorskem precej jasno, drugod po državi delno jasno z zmerno obla~nostjo, v vzhodni Sloveniji lahko tudi pretežno obla~no. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, na Gorenjskem do -12, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 11 stopinj C. Obeti V petek in soboto bo v notranjosti države zmerno do pretežno obla~no. Ponekod so možne manjše padavine. Na Primorskem bo pove~ini jasno, spet bo za~ela pihati zmerna burja. Kar pa se tiče vlage in plesni, je normalno, da se je pojavila, saj gre za nedokončano hišo brez fasade in neizolirano ploščo nad etažo. Direktor proizvodno trgovske zadruge Lipa iz Lenarta Saša Horvat pa je povedal, da je za vse naštete reklamacije izvedel iz medijev. Do danes družina Anželj — Podgoršek na Lipo ni vložila nobene reklamacije. Na očitke družine Anželj — Podgoršek župan občine Cer- Anželj ne znata prilagoditi novemu objektu. Objekt je zgrajen z materiali, ki imajo A teste, z materiali, ki jih ponuja slovensko tržišče, in tudi izvajalec se je potrudil, da je objekt kvalitetno zgradil do te faze, kot je zgrajen. Seveda pa bi moral g. Podgoršek z nemajhnimi sredstvi, ki jih je dobil od zavarovalnice, nadaljevati dograditev objekta, tako bi tudi preprečil nastalo vlago in kondenziranje v objektu. Iz zapisnika o predaji je razvidno, da je g. Podgo- Nova hiša v Cogentincih danes kvenjak Jože Kraner odgovarja: "Vseskozi smo poudarjali solidarnost, torej namen občinske komisije, da s sredstvi, ki so pritekala na posebni račun kot sponzorska sredstva, naredimo čimveč. Naša želja je bila, da družini omogočimo selitev v objekt. To smo tudi dosegli. Objekt ni dokončan, ostala je fasada in nekaj izolacij. Pritličje smo kompletno izdelali, tako da so se lahko vselili. Gospod Podgoršek kritizira, da po stenah teče, nastaja kondenz in tako naprej. V Slovenskih goricah je marsikatere hiša brez fasade in brez potrebne izolacije, vendar se je v takšnem objektu treba primerno obnašati. Potrebno je preprečiti kondenziranje, preprečiti ustvarjanje dodatnih par in seveda objekt prezračevati. Se enkrat ponavljam: vsi mi smo si prizadevali za to, da predvsem otrokom, ki so se nam smilili, omogočimo normalno bivanje. Očitno pa se g. Podgoršek in ga. CRNA KRONIKA VLOM V PICERIJO Neznani storilec je v noči iz 10. na 11.2.2003 vlomil v gostilno Pizze-rija ob gozdu v Trnovski vasi, kjer je ukradel glasbeni stolp znamke Samsung z zvo~nikoma, televizor starej{e izdelave in pralni stroj Gorenje ter povzro~il za 250.000 SIT {kode. POGOREL PROIZVODNI PROSTOR 11. februarja v jutranjem ~asu je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v Osluševcih, last F. K. Do požara je prišlo v proizvodnem prostoru testenin, katerega najemnik je P B. iz Rošnje. Ogenj se je iz proizvodnega prostora razširil na ostrešje in to je zgorelo v celoti. Požar so pogasili gasilci iz okoliških društev. Materialna škoda znaša okoli 3.500.000 SIT Policisti vzrok požara še raziskujejo. ršek imel samo eno pripombo, da v strešni kritini niso vgrajene opeke z zračniki. Tako kot župan in hkrati kot krajan, ker sem tudi finančno pomagal pri tej gradnji, sem razočaran nad takim početjem. Mislim, da bo g. Podgoršek moral dojeti, da objekt ni dograjen, da bo moral vanj še nekaj vložiti in se seveda prilagoditi oziroma naučiti v takšnem novem objektu živeti." Zmago Šalamun OSEBNA KRONIKA Rodile so: Darja Galun, Tomšičeva 25, Slovenska Bistrica - Lucijo; Manja Kokol, Lasigovci 10/a, Polen{ak -Jano in Niko; Irena Hodc, Grlinci 17, Jur{inci - Reneja; Sabina Cvetko, Čufarjeva 5, Ptuj - Niko; Petra Marušek, Zg. Leskovec 20 - Nušo; Smi-ljana Anic, Lastine 4, Rogaška Slatina - Davida; Marta Zelenko, Dornava 136 - Alexa; Andreja Kokol, Zeleni-kova 1, Ptuj - deklico; Reska Mlinarič, Strtenica 28, Pristava pri Mestinju - Klavdijo; Mojca Kokot Radeka, Hra-stovec 22/c, Zavrč - Luka. Poroke - Ptuj: Mitja Janša, Rimska ploščad 1, Ptuj, in Mateja Mihajlovič, Dornava 137/c; Slavko Arnejčič in Frančiška Ivančič, Turški Vrh 28; Marjan Lazar in Andrej-ka Arnejčič, Turški Vrh 16/a. Umrli so: Ludvik Krapša, Nova vas pri Ptuju 112, Ptuj, rojen 1944 - umrl 4. februarja 2003; Ana Topolovec, rojena Hedžet, Potrčeva c. 50, Ptuj, rojena 1934 - umrla 5. februarja 2003; Marija Petek, rojena Sok, Mezgovci ob Pesnici 39, rojena 1928 - umrla 6. februarja 2003; Iva Lepšina, rojena Rozman, Cirkovce 79, rojena 1939 -umrla 6. februarja 2003; Marija Vidovič, rojena Cimerman, Nova vas pri Markovcih 11, rojena 1926 - umrla 8. februarja 2003; Angela Kolar, rojena Bratuša, Slovenska cesta 46, Središče ob Dravi, rojena 1918 - umrla 9. februarja 2003; Neža Vese-lič, rojena Vajda, Velika Nedelja 26, rojena 1919 - umrla 11. februarja 2003; Ivan Keč-ek, Poštna ul. 3, Ormož, rojen 1937 - umrl 12. februarja 2003; Matilda Petek, rojena Rajh, Prešernova ul. 7, Ptuj, rojena 1914 - umrla 13. februarja 2003. "mmiKoat Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriična vrata -daljinski pogoni - kljníavniíarska dela - manjša gradbena dela • TRGOVINA •VODOVOD o-.o-. • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 mPrstec 300.000 SIT popusta! 350.000 SIT popusta! ^ »> FIAT STuo misli naprej Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01