LXXTVn K. 237
14.
SMI-SDK
40
itw1 — m UNION«
ASIA ESCLUSIVA
UNIONE PUBBUCTTA 1TALIANA
Bombe na Marsa Matruh
Sovražni napadi pri T napad pri G onda rjo —
Glavni stan Oboroženib Sil Je objavil 13. oktobra naslednje vojno poročilo 5tev. 498:
Na bojišču pri  Tobruku   Je sovražnik
ponovil napadalne poskuse, ki pa »o bili takoj strti po naglem ognju naših čet.
Nacionalna in nemška letala so ponovno s uspehom bombardirala objekte trdnjave ter železniške naprave in letališča pri Marsa Matruhu in so povzročila nova razdejanja.
Sovražno letalstvo je izvršilo polete na Bengazi in Tripolis. Vržene bombe so ra-
biš« in ranile
so naši tzvid-pred-
dele nekatere eno osebo.
Na odseka pri Goodarju nifki oddelki zapodili v bes;
nje trase.
Veni v amas* Ratt je
Rim, 14. okt. s. Po definitivnih podatkih so v Gondarju vpisali za 5,509.500 lir novih zakladnih bonov. To je na vsak način sijajen uspeh Italijanov v Amhari in hkratu pomembna manifestacija navdušene in strašne vere v neizbežno zmago fašistične Italije.
Zavrnjene govorice o nemškem prizadevanju za mirovna pogajanja
Berlm, 14. okt. s. DNB je objavila naslednje ugotovitve:
V zadnjih dneh angleški Usti spet razpravljajo o novem nemškem sondiranju za mirovna pogajanja. Med drugim bi moral tudi angleški zunan i minister Eden do te zadeve zavzeti svoje stališče, ko bo govoril zborovanju v Manchestru. ki je napovedano za 25. oktober. Nameni teh neresničnih in nesmiselnih govoric so jasni. Kakor sodijo berlinski politični krogi, so razlogi te kampanje naslednji:
Angleška vlada je že popolnoma spoznala pomen strašnega poraza, ki so ga Nemci prizadejali Rusom in ve. kakšne posledice bi imela eliminacija poslednjega angleškega za veznika na evropskem kontinentu za samo stvar Velike Britanije. Angleška vlada se upravičeno boji resne reakcije s strani angleškega naroda, ki mu je dolgo časa pripovedovala o ruski nad-moči nad Nemčijo. Zato se angleška vlada skuša poslužiti kakršnega koli izgovora, da tn Čimprej zmanjšala stvarne nemške uspehe in tako maskirala svoj lastni poraz, ki ima odločilen pomen za nadaljnji potek vojne. Tako so prišli na misel o nemškem sondiranju za mir. Pri tem se
nadejajo, da bo angleški narod verjel, da bi bile take mirovne ponudbe z nemške strani znamenje nemške slabosti.
Toda takšnih metod so se že večkrat poslužili, tako ob porazu Jugoslavije. Grči;e in ob padcu Krete. Te govorice za angleški narod prav v sedanjem ruskem primeru dejansko le dokazujejo, da bo ruski poraz imel v resnici hude posledice za Anglijo samo. Vprašati bi se bilo treba, ali je sedaj še kdo med angleškimi državljani, ki verjame takemu potvarjanju resničnega stanja. Tudi še ni znano, kako bo minister Eden sprejet v Manchestru in kaj bodo zborovalci dejali, če bo skušal pred njimi prikrivati ruski poraz s tako igro židovskega sloga. V Nemčiji ljudje kaj takega v nobenem primeru ne bi dopustili. Državni poglavar je v svojem zadnjem govoru dokončno ugotovil, da bo dosežena jasna vojaška odločitev med Nemčijo in Anglijo. Sele. ko bo spregovorilo orožje in bo uničena klika gospodov Churchilla, Edena in tovarišev, ki so pognali angleški narod v tragedijo, šele tedaj bo nastopil čas. ko se bo lahko govorilo o miru. Toda tedaj ne bodo Nemci, marveč Angleži poskušali ponuditi mir.
Veliki uspehi
italijanskega ekspedicifskega
Z vzhodne fronte. 14. okt. s. Na področju, po katerem prodirajo oddelki Hali janskega ekspedicijskeoa zbora, se je raz-v3a v zadnjih treh dneh silna bitka, k' se je zaključila s r* *;x n i m italijanskim uspehom. IraJijanaki oddelki, ki so operirali ob boku nemških sal, so imeli nalogo, da napad« jo sovražnika rra postojankah pred nekim mestc.m, da prebred-ejo nekaj rek in onemogući jo nasprotniku sleherno nadaljno obrambo ter ga preženejo z nekega železniškega, tari Hara, od koder so b+le odprte prounetn« rvere v štirih smereh. Operacije sc bile z loKsfeefSji vidika velikega pomena, posebno pa še za razvoj -:Se akcije, ki je šila za tem, da se na tem predelu južnoga odseka bojišča sovražnik popolnoma uniči. Italijanske «*ile so sovražnika napadle na obeh bokih. Že prvega dne je vojakom in Crnim sirajcam. ki jih je italijansko topništvo, razvrščeno v prvi črti, močno podprlo, uspelo streti sovražni odpor m s* polastiti nekaj krarev, ki so bili velikega taktičnega pomena. V zaletu so bile zavzete sovražne utrdbe. Vojaki, kakor tudi miličniki so se pri tem izkazali z velikim junaštvom. Ponoči in naslednji dan so se napadi nadaljevali. Vsi poskusi sovražnika, da bi se spet po'astil izgubljenih postojank, so se izjalovili.
Takoj nato se je pričela druga faza ofen-sjve. Italijanske čete so prodrle preko minskih polj in cele vrste protitankovskih jarkov skozi ogenj topništva in strojnic. Bo-
riti so se morale tudi proti nekemu sovjetskemu ok lopnem u vlaku s topovi težkega in srednjega kalibra, toda z nekaj spretnimi taktičnimi potezami in trdno voljo so bile tudi te ovire premagane. Proti večeru je bilo železniško križišče že v italijanskih rokah. Na obzorju pa se je tedaj nebo rdeče razsvetlilo. Sovjeti so cele predele napadenega mesta zažgali. Na novih p< tO-jankah so se italijanske čete še v naslednji noči združile z nemškimi oddelki, ki so prav tako že pognali v beg sovražnika na odseku, na kutcrcm so dotlej operirali.
Ob zori so italijanske in nem ke čete p-(^!r!e do- prvh hiš mesta. Hkratu so prodrli do njega oddelki italijanskega ek-pe-dicijskcgi zbe/ra tudi z drugih strani. Od-dc'ki so bili neprestano sovražniku za petami, tako da se ni megei na novo urediti in pravilno umakniti.
Te uspešne operacije so v znatni meri olajšale delo nemškim oddelkom bolj proti jugu. kjer je bila v teh dneh dosežena sijajna zmaga Italijanski ekspedicijski zbor ! pa je tako dovršil novo etapo v svojih ju- \ naških podvigih v borbah v Ukrajini. Kakor na Rugu in nato na Dnjepru. so se italijanski vojaki izkazali z velikim junaštvom in vojaškimi sposobnostim. Pri teh poslednjih operacijah je bilo ujetih mne^o rusk h vojakov in oficirjev, ki so pri zasliševanju vsi potrdili težavni položaj, v katerem je ruska oborožena s:' \
Povišanje uradniških plač v Riiiminiji
Bukarešta, 14. okL s. Finančni minister Stoeneseu je včeraj objavil, da je bilo posojilo za obnovo do včeraj vpisano v skupnem znesku 6 milijard lejev. Izrazil je nado, da bodo vpisali v posojilo tudi oni, ki se doslej iz različnih razlogov za to še niso odločili ter da bodo na ta način omogočili vladi vzdrževati vojsko, ki se junaško bori za dokončno odstranitev bolj-ševiške nevarnosti.
Minister je napovedal povišanje uradniških plač za povprečno 25 odstotkov. Stroški za to se bodo krili s posebnim proračunom, ki bo znašal 4.8 milijarde lejev. Nadalje se bodo povišale tudi družinske doklade uradnikov na mesečno 500 lejev. Vsa ministrstva bodo ustanovila posebne uradniške konzumne zadruge. Minister je demantiral govorice, da bodo bankovci žigosani in da bodo vloge pri denarnih zavodih blokirane. Za kritje državnih izdatkov bo mogoče poskrbeti na drugačne načine. Hkratu s povišanjem plač pa se bodo s posebnimi ukrepi ustalile cene za vse blago po stanju na dan 1. septembra.
Nazadnje je izjavil, da je bila odpovedana pogodba o dobavah vojnih potrebščin, ki je bila sklenjena s francosko vlado leta 1933. Zamenjana bo z drugo pogodbo, po kateri se stroški za dobavljeno ©Jožje  ne   bodo  poplačali a
francoskih političnih skupin
Pariz, 14. okt. d. Šefi raznih političnih skupin, katerih glavni cilj je zajamčiti obnovo Francije v okviru nove Evrope, so sklenili, da se v svrho strnitve svojih naporov za dosego zastavljenih ciljev začasno zedinijo. Objava o združitvi teh političnih skupin so podpisali Pierre Constan-tini. šef »Francoske lige«, Eugene Delocle, šef »Francoskega socialno-revolucionarne-ga pokreta*, Marcel Deat. vodja narodnega ljudskega udruženja in Jacques Doriot, načelnik francoske ljudske stranke.
Eksplozija na Aljaski
Si tka.  14. okt. s.  V  skladiščih letalske
ln pomorske komande na otoku Barnow na Aljaski je nastala v nedeljo zvečer tajin-stvena eksplozija. Pri tem je bilo ubitih 6 ljudi, mnogo drugih pa nevarno ranjenih. Detonacijo so slišali na veliko daljavo in v bližnjih vaseh so popokala stekla na oknih. Drobci stekla so cek> ranili nekaj ljudi, ki so bili v cerkvi v neki ribiški vasi.
Vse gre zopet po nacrtu
Zasledovanje in uničevanje preostalih sovjetskih oddelkov — Hrvatski polk je prejel svoj ognjeni krst — Zavrnjeni izpadi iz Petrograda
Tokio, 14. okt. d. V sredo je bila v Tokiju uradno objavljena ženitev mlajšega brata japonskega cesarja princa Takahito Mika« sa z gdč. Turiko Takagi. Svatba bo 22. oktobra v cesarski palači v Tokiju. Nevesta je hčerka grofa Masanare Takagija. Princ Takahito, tretji brat japonskega cesarja, bil njen 2. decembra 1915 v Tokrjn ln
Is Hitlerjevega glavnega stana, 13. okt
Vrhovno   poveljništvo   nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Operacije na vzhodni fronti potekajo p« načrtu.
V zasledovanju nasprorniKovm ostankov, ki so pobegnili v bitki ob Azovskerr morju, so nomske čete dohitele neki sovjetski oddelek in ga uničile. Ujetih je btU 1100 sovjetskih vojakov ter za plen jenll 38 topov. Na bojišču vzhodno od Dnjepra je prestal neki hrvatski polk ognjer krst.
I niče van je pri Vjazmi obkoljenih sovjetskih sil je pred zaključit vi jo.
Pred Petrogradom so bili ponovni poskusi izpadov zavrnjeni z najhujšimi izgu baml nasprotnika.
Bojna letala so bombardirala v poslednji noći vojaskovazne naprave v Moskvi
V borbi proti Angliji so napadla bojna letala v noči na 13. oktober z dobritr učinkom industrijsko središče Manche-ster ter pristaniško mesto Hull. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti letališčem in pristaniškim napravam ■ vzhodni in južnovzhodtii Angliji. Eno izmed bojnih letal je potopilo vzhodno o< (•reat Varmoutha trgovsko ladjo s JKHH Itr. reg. tonami. Daljnostrelno topništvi vojske in vojne mornariee je obstreljeval« z opaženim učinkom brezžične naprave v Dovru.
Na področju Rokavskega preliva so včeraj sestrelili nemški lovci 6, stražni Čolni pa 2 angleški letali.
V severni Afriki so izvršile nemško-ita-lijanske čete v noči na 10. oktobra pred Tobrukom uspešen krajevni napad. Angleški protinapad, podpiran od oklopnih voz, je bil odbit. V noči na 12. oktobra sta bili bombardirani mesto in pristanišče Tobru-ka. V bojih v zraku je bilo sestreljenih 5 angleških lovskih letak
V* poslednji noči je priletelo večje število angleških bonibnikov nad severozapadno, zapauno in južno Nemčijo ter je odvrglo na mnogih krajih rušilne in zažigalne bombe. Med civilnim prebivalstvom so bile izgube, mrtvi in ranjeni. Na mnogih krajih so bila porušena ali poškodovana poslopja. Nočni lovci so sestrelili 9 angleških bombnikov, protiletalsko topništvo pa 4.
333.333 tifstnikov
B**riin, 14. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil, je objavilo naslednje vojno poročilo:
Števil« ujetnikov, ki so bili ujeti v obeh bitkah pri Brjansku in Vjazmi, se je povzpelo na 350.000 ljudi, pa še stalno narašča,
Rsr&a na življenje in smrt
Kim, 13. okt. s. Lord Beaverbrook je imel v nedeljo zvečer po londonskem radiu govor o razgovorih, ki so jih imeli amer'ški in angleški delegati z zastopniki sovjetsko vlade v Moskvi. Dejal je, da so Stalinu obljubili vse tanke in letala, kar jih je zahteval. V Rusijo bodo pošil-ali tudi tonove in večje množine surovin. Beaverbrook je priznal, da so se sovjetske vojske sedaj znašle v »največji nevarnosti« in je dodal, da je borba na življenje in smrt. ki jo vodi Sovjetska zveza, strašna. Obljubil je še enkrat, da Velika Britanija svojega zaveznika ne bo pustila na cedilu. Opozoril je, da je vojna moč nemškik oklopnih divizij »veličastna«. Dogodki zadnjih dni so dokazali potrebo, da se stavi na razpolago Sovjetski zvezi še večja množina tankov in letal, kakor pa je bilo prvotno predvideno.
Petek fronta
Berlin, 14. ckt. s- Listi so objavili včeraj zemljevide, v katerih je začrtana sedanja vzhodna fronta. Fronta dosega na neki točki gornji tek Bojne, nato gre proti jugovzhodu zapadno mimo Moskve na črti Borodin-Kaluga, na jug proti Tuli, kj2r zavije nekoliko proti jugozapadu, vzdolž višin vzhodno od Orela in Kurska. Od tod gre zopet proti jugovzhodu, zapadno mimo Harkova in Donečke kotline do Azovskega morja pri Taganrogu. Iz zemljevidov je jasno razbrati, kakor je bilo objavljeno v predvčerajšnjem vojnem poročilu, da sta žepa pri Brjansku in Vjazmi že precej daleč za prvo črto.
Riununsko vojno poročilo
Bukarešta, 14. okt. s. S noči je bil objavljen naslednji komunikt;
Ko je bil blizu Borislava izsiljen prehod čez Dnjepr, so bile sovjetske sile loč:ne v tri dele. Prvi del je bil pognan proti se-verozapadu in uničen. Drugi del se je umaknil na Krim, tretji in glavni del pa se je umaknil proti vzhodu v Nogajsko stepo. Nemške in rumunske sile so se pognale za temi četami in prodrle do Baltija, na jugovzhodu pa do Melitopola, kjer so naletele na jak odpor. Na tej črti so si Sovjeti zgradili močne utrdbe že v času miru. Razen čet, ki so se tja umaknile z Dnjepra, so Sovjeti zbrali tam še druge oddelke, skupno 15 divizij. Vsi protinapadi sovražnika, ki jih je izvedel s svežimi četami, težkimi tanki, težkim topništvom, pa tudi z letalskimi silami, so se izjalovili ob trdnem rumunskem in nemškem odporu. Med tem pa je bilo 5. oktobra že opaziti uspehe, ki jih je dosegel nemški oklopni zbor, ki se je pomikal od Dnjcprope-
sil. Tega dne so nemške in rumunske čete spet prešle v napad in pod njihovim pritiskom, kakor tudi zaradi nevarnosti, da bodo z manevrom nemških oklopov obkoljene, so se sovjetske čete spet umaknile proti vzhodu. Dne 8. oktobra je bila fronta potisnjena do reke Karačekrak. V nadaljnjih dveh dneh se je pritisk na sovjetske čete od severozapada in od zapada še nadalje ojačil. 10. oktobra je nemškemu oklopnemu oddelku uspelo priti v stik z rumunskimi in nemškimi četami in obkoliti na ta način sovjetske sile, da niso imele več nobenega izhoda. 11 oktobra zvečer so bile sovjetske sile zajete v tri žepe hi kmalu nato se je bitka na področju med Dnjepro min Azovskim morjem zmagovito zaključila.
Finski odsek
Helsinki, 14. okt. s. V skladu z operacijami na poknem, ki se razvijajo v smeri proti Karhumekiju, je finsko letalstvo v zadnjih petih dneh hudo napadalo vse sovjetske naprave, skladiščn in prometne zveze v smeri proti Kontupohiji kakor tudi proti severu. V obeh smereh je bila na več krajih razdejana murmanska železniška proga. Dva vlaka z municijo sta bila vržena v zrak. Prav tako so finska letala hudo bombardirala železniško progo na južni strani Stalinovega kanala ter utrdbe ob njem. Ruske čete na severu od Petroza-vodska si na vse načine prizadevajo, da bi po področju med LadoŠk:m in O^eškim ie-zerom prodrle proti jugu, toda finske čete so jih odločno zadržale in jih potisnile nazaj proti severni obali Onege. Finsko protiletalsko topništvo je na Karelski ožini sestrelilo eno rusko letalo.
Topniško obstreljevanje sovjetskih luk
Berlin, 14. okt. s. Nemško težko topništvo, ki je razvrščeno ob južni obali švedskega zaliva, je včeraj hudo obstreljevalo sovjetske ladje v luki Oranienbaum. Topništvo je pri tem doseglo znatne uspehe.
vest
Berlin, 14. okt. s-. Sovjetska propaganda je razširila vest, da je bilo na področju pri Vjazmi obkoljenih in uničenih več večjih skupin nemških padalcev. V nemških službenih krogih zatrjujejo, da je ta vest popolnoma izmišljena. Nasprotno je res, da se zadnje sovjetske sile na tem odseku operacije zmerom bolj bližajo svojemu popolnemu uničenju.
Letalske akcije
Berlin, 14. okt. s. Nemške letalske sile so v nedeljo in v noči na ponedeljek v letalskih spopadih na vzhodni fronti sestrelile 45 sovjetskih letal, protiletalsko topništvo pa 14. Poleg tega je bilo pri napadih na posamezna ruska letališča uničenih nadaljnjih 40 aparatov. Nemški letalski napadi so bili tudi v ponedeljek zelo intenzivni. Na osrednjem sektorju fronte so bile bombardirane prometne zveze v zaledju ruske vojske. Osem vlakov, med njimi neki vlak z municijo in dva s pogonskimi sredstvi, je bilo uničenih. Uničenih je bilo tudi 8 železniških strojev. 41 vlakov pa je bilo poškodovanih. Bombe so zadele tudi poslopja na 10 ruskih železniških postajah. Nadalje so bile uspešno napadene kolone sovjetskih avtomobilov in tankov.
Razdvojenost v Londonu
Rim, 14. okt. s. Kakor poroča angleška polslužbena agencija, je angleška komunistična stranka sprejela in objavila resolucijo, v kateri izjavlja, da gre sedaj za čast angleškega naroda, če bo Anglija, pravd resolucija, pustila Sovjetsko zvezo na cedilu, bo v bodoči zgodovini strašno kaznovana. Prišel je čas, pravi resolucija, da se ustvari druga fronta na zapadu.
»Sanghaj Express« ostro kritizira angleško vojno ministrstvo, ker mu manjka sleherne inicijative. Gospodje v vojnem ministrstvu, pravi list, ne bodo rešili britanskega imperija, Če bodo gledali skozi okno, kako Hitler uničuje eno angleško zaveznico za drugo. Tega mnenja so tudi drugi angleški Usti, ki odobravajo komunistično resolucijo in izražajo željo, da bi Anglija za vsako ceno prešla v ofenzivo.
Proti temu pa se je oglasil znani novinar Garvin. ki pravi v »Observerju«, da vzpodbujanje k napadu na Nemčijo nima pravega smisla, ker bi bila angleška vojaška ekspedicija od vsega početka obsojena na neuspeh, ker Angliji primanjkuje zadostno število ladij, njene letalske sile p- niso popolnoma v premoči v zraku, kar je oboje za tako akcijo nujno potrebno.
Rim, 14. okt. s. Bivši poljski general Sikorski je v Londonu izjavil, da bodo morali Angleži na en ali drug način spomladi udariti na kontinent, da se vojna ne bi preveč zavlekla. Ne verjamem, je dejal, da bi bilo mogoče poslati kakšen ekspedicijski zbor, da bi izvojeval Francijo in Belgijo, ne da bi bil skrbno pripravljen.
Londonska strategija
Berlin, 14. okt. s. »12-Uhrblatt« ironično razpravlja o zadnjih pripombah vojaškega strokovnjaka londonskega radia glede vojne na vzhodu, ki je med drugim trdil, da se bo fronta, če bodo Nemci se nadalje prodirali, izoblikovala kakor lok, na katerega bodo od notranje strani pritiska-
jal, niso premagani, marveč se enostavno
umikajo na nove postojanke. Toda take ugotovitve, pravi list, so vse prepoceni, da bi jim bilo pripisovati kakšen pomen. Strategi pri londonskih mizah so enostavno smešni.
Lord Beaverbrook o moskovskih razgovorih
Rim, 11. okt. s. Govor, ki ga je imel v nedeljo zvečer lord Beaverbrook o konferenci v Moskvi, je bil takega značaja, da je vzbudil še posebno zanimanje, ker je lord Beaverbrook podal v njem tudi nekaj osebnih vtisov. Govoreč o razgovorih a Stalinom, je dobesedno dejal, da Je Stahn nastopil zelo prisrčno in da je bil lepo oblečen. Kar se tiče moralnega in duševnega značaja boljševiškega vodje, je lord Beaverbrook dejal, da je dovtipen in da ima sposobnosti, ki jih je mogoče primerjati z onimi ministrskega predsednika Churchilla. Ko je napravil to primerjavo, je bil očitno mnenja, da se ne sme zameriti ne eni. ne drugi izmed obeh osebnosti. Kar se tiče dovUpov, ki se jih je morda Stalin poslužil pri razgovoru, je očitno, da so mu dale zadostno osnovo zanje ameriške in angleške obljube. Posebej pa je Beaverbrook dejal, da je sedanji trenutek zelo temen. Ves svet je prisiljen braniti se pred malim številom barbarskih narodov-, je leni Beaverbrook dejal, pred Nemčijo. Italijo in Rumuniio. To naštevanje »barbarskih narodov«, pa je na vsak način nov dokaz, kako sodijo anglosaški r.arodi o moralnih vrednotah, ki so osnova tisočletna evropske civilizacijo h kateri se Angleži očitno same sebe ne štejejo.
Zspadna frenta
Berlin, 14. okt. s. Včeraj popoldne Je več skupin angleških bombnikov, ki jih je spremljalo mnogo lovcev, preletelo preko Rokavskega preliva nad Callaix. Sovražnik pa ni mogel izvesti zasnovanega napada. Nemško protiletalsko topništvo mu je prizadejalo izredno hude izgube. Sestreljenih je bilo 18 lovcev tipa Ppitfire in en bombnik, tipja Blenheim.
Izgubljena poŠta
Rim, 14. okt. s. Ravnateljstvo angleške pošte je objavilo, da so se poštne pošiljke, ki so bile pretekli teden oddane v Ameriki in so bile namenjen v Anr"io izgubile.
obišče Budimpešto
Budimpešta, 14. okt. s. Snoči je bilo tu objavljeno, da prispe jutri v Budimpešto predsednik bolgarske vlade Filov v spremstvu višjih funkcionarjev bolgarskega ministrskega predsedstva in zunanjega ministrstva. Ob priliki njegovega obiska bo podpisan poseben kulturni sporazum med Bolgarijo in Madžarsko.
Iz Sofije poročajo, da je bolgarski ministrski predsednik s svojim spremstvom snoči zapustil Sofijo in krenil na pot v Madžarsko. Filov bo ob tej priliki vrnil tudi obisk madžarskemu prosvetnemu ministru Homanu, ki je bil v preteklem februarju v Bolgariji.
Iz Hrvatske
Zagreb, 14. okt. s. Na predlog obrambnega ministrstva je Poglavnik Imenoval za načelnika glavnega štaba generala Vla-dimirja Laxo, ki je bil doslej vrhovni poveljnik hrvatske vojaške.
Albert Donaudf/ f
Rim, 14. okt. s. Včeraj je umrl na »rojem domu pisatelj Albert Donaudv. Rojen je bil leta 1880. v Palermu. Literaturi seje
posvetil že kot gimnazijec. Njegovi komediji »IdoU je bila leta 1898. priznana prva nagrada pri natečaju, ki ga je razpisala florentinska akademija »La Stella đ'Ita-liac. Spisal je se celo vrsto komedij, sodeloval pa je tudi pri italijanskem periodičnem tisku s celo vrsto novel. Spisal je tudi nekaj libretov za opere in operete.
Zasedanje švedskega parlamenta
Stockholm, 14. okt. s. Dnevni red za jesensko zasedanje švedskega parlamenta, ki se sestane prihodnji ponedeljek, še ni določen. Politični in parlamentarni krogi pa sodijo, da bo na eni izmed prvih sej zunanji minister podal ekspoze o švedski zunanji politiki. Razpravljali bodo tudi o komunistični propagandi in o sabotažnih dejanjih, ki so jih izvršili v zadnjem času domači kakor tudi tuji protidržavni elementi v posameznih švedskih krajih. Nadalje bodo razpravljali o vojnem proračunu. Ob tej priliki bo nedvomno govora o katastrofi treh rušilcev in njenih vzrokih, ki za enkrat še zmerom niso dokončno dognani. Končno pričakujejo, da bo parlament zavzel svoje stališče tudi glede zahtevanega povišanja pokojnin in plač državnih nameščen se v, ki je postalo skrajno potrebno zaradi naraščajoče draginje.
Obnovite nscočninoJ
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, Torek, 14. oktobra 194l-XEX.
Btev.
2£
Velesejem
je bil včeraj končan
Lepi uspehi tedanje prireditve —
so zadovoljni
Ljubljana, 14. oktobra.
Včeraj je bil zadnji dan velesejma in na velesejmlšču je bilo precej živahno, ker so prišli še Številni obiskovalci, ki dctlej niso imeli prilike pomuditi se na razstavah. Kakor navadno ob delavnikih je tudi včeraj velesejem obiskalo precej šolarjev.
V splošnem so z obiskom bolj zadovoljni kakor so bili lani; izredno lep obisk je bil zlasti obe nelelji, sicer je pa bil sorazmerno dober tudi ob delavnikih. Temu je nekoliko pripomoglo nedvomno lepo vreme, čeprav so na preurejenem velesejmišču obiskovalci skoraj povsem obvarovani pred dežjem. Deževalo je samo en dan med vele-sejmom, zadnjo soboto, in še tedaj le ma'o v presledkih.
Velesejem so obislmli Številni prebivalci iz pokrajine, mnogo obisk oval cev je pa bilo tudi iz drugih pokrajin. Nekateri so si jb tej priliki prvič ogledali Ljubljaao in se pomudili več dni v nasi pokrajini. Vreme $e mnogo pripomoglo, da se jim je nase mesto zdelo se tem vabi j i ve j še. Tuli velesejem je napravil na nje zelo dober vtis Mnogi niso pričakovali, da je naše velesej-mišce tako veliko in da bo tako okusno ter učinkovito urejeno.
Sicer je pa splošna sodba, da so bile letos vse razstave urejene izbrano ter da so se posamezni obiskovalci kosali, kdo se bo lepše, vendar pa nekri<*avo. brez vsiljive reklame predstavil občinstvu. Lepe so bile vse razstave, bodisi strogo poslovnih strok ali posameznih ustanov in društev. Nekatere so bile tako lepe, da bi jih prav za prav morali prištevati med umetnostne. Med te spada tudi razstava Narodnega zavarovalnega za vol a pod pristreškom paviljona C-D, kjer so se ljudje zbirali vse dni v trumah, ker so jim delili srečke za žrebanje lepih nagrad. Seveda niso mogli prezreti lepo urejenega oddelka, čeprav jih nismo posebej opozorili nanj. Urejevalec razstave je z malimi sredstvi dosegel popolno svoj namen. Stena je bila razieljena simetrično v tri dele in v sredini jo je krasila kr-i.^na umetniška slika, slikana na zlato ozadje: slika kaže mater z otrokoma in je simbol zavarovalnice, ki je kot dobra mati, a napis pod njo pravi, da je zavarovanje preskrba in odlika civiliziranoga naroda. Lahko bi tuli rekli, da je še več:
zavarovanje je ena največjih civil-zacijskih dobrin. Na levi in desni umetniške slike je bilo z nekaj številkami v učinkovitem slogu povedano, da je Narodni zavarovalni zavod najmočnejša zavarovalnica v Evropi s svojimi 22 milijardami portfelja (1. 1940. > in z 200 krasnimi poslopji (ki jih je bilo nekaj pru*azanih z lepimi fotografijami), v vrednosti 850 milijonov lir. Zvemo še, da se je ljudsko zavarovanje v Italiji ailno hitro razvijalo: 1. 1931. je znašalo štev 1 o zavarovalnih pogodb 171.539, lani pa 2e 1.901.071 ali približno dvanajstkrat več! Narodni zavarovalni zavod uživa še poseben ugled, ker za vse police jamči država. Prav je torej, da se nam je tako lepo predstavil v okviru učinkov:te razRave zavarovalnic
Zasluga sedanje velesejmske prireditve je, da je naše prebivalstvo spoznalo velika italijanska podjetja in ustanove ter da je dobilo vtis o njihovi gospodarski moči in pomenu za gospodarsko ž: vi jen je. Največjega pomena je pa bila sedanja prireditev, da je prišlo do tesnejšega zbližanja med trgovskimi in drugimi podjetji naše pokrajine z drugimi pokrajinami. Glavni namen prireditve je bil, da se Ljubljanska pokrajina čim bolj in srečno vključi v gospodarski okvir Države.
Razstavljalci so zadovoljni, domači in -Z drugih pokrajin, tudi v kupcijskem pogledu. Pii tem je pa treba upoštevati, da velesejem ni imel strogo kupcijskega značaja: njegov namen je bil dosežen že s tem, da so se tvrdke v starih in novih pokrajinah seznanile med seboj in da so lahko spoznali, kakšno blago prihaja v poštev za izmenjavo in v kakšnem obsegu. V normalnih razmerah bo pa omogočena izmenjava blaga neomejeno.
Popoln uspeh so dosegle tudi poučne razstave, zlasti kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine. Zaradi nekaterih posebno zanimivih o Idelkov na tej razstavi so jo številni obiskovalci obiskali večkrat in nekateri 90 si celo želeli, naj bi bila podaljšana. V resnici je bila razstava sad do1 gega in napornega dela, da se nam je zdelo škoda jo razdreti. Upanje pa je, da se razstavno gradivo, ki ga je mogoče hraniti, ne bo razgubilo in da bodo zanimive ugotovitve ostale zbrane — morda v posebni publikaciji, ki so jo menda nameravali izdati.
Nova krajevna razdelitev na Spod. štajerskem
in preimenovanje krajev v mariborskem, ptujskem in
ljutomerskem okrožju
LTradni Cst za Spodnje Štajersko objavlja novo krajevno razdelitev Štajerske. K deželnemu okrožju Maribor spadajo zdaj naslednje pcLLčne občine:
Bachern (Pohorje), Egydi in den Buheln (prej št. 11 j v Slovenskih goricah), Frau-enberg pri Mariboru »S večina), Gedrgen-berg (prej Sv. Jurij ob Pesnici), Gonno-bitz (prej Konjice), Hagau (prej Oplotni-ca), Hartenstein (prej Šmartno pri Slovenj-gradcu), Hohenmauten (prej Muta), Holen-stein t prej ReČje), Jahr.ng (prej Jarenina), Jakobstahl (prej Sv. Jakob v S.ov. goricah), KappeJ (Kapela), Kerschbach (prej Crešnejvci),  Kunigund    (prej   Gornja Sv.
Kunt^ota.). Lapriacn < prej Laporje) , JLo-renzen an Bachern ( Sv. Lovrenc nad Mariborom), Mahrenberg (prej Marenberg), Oberpulsgau (Gornja Polskava), Frauheim (Kram), Kresen (prej Brezno), Planken-stein (Sv. Duh pri Lučah), Poltschach (Poljčane), Pragerhof (Pragersko — Spod. Polskava), Preihau (prej Piihova), Rast (Ruse), Ranzenberg (Ranče — Pesnica), Reifnzg (Ribnica), Richterberg (Pameče), Rottenberg (Podvelka). Saldenhofen (Brezno -- R t.niča), St. Martin am Bachern (Sv. Martin na Pohorju), Schlcinitz bei Marburg (prej Slivnica), Schober (prej šoberje), Taubling (Oplotnica), Vv'achsen-berg (prej Sv. Marjeta ob Pesnici), Wal-degg I Mislinje). VVeitenstein (Vitanje), TV/'.errie-ss (Wind:schfeistritz) (Slovenska Bistric^), \Vindischgratz (Slovenjgradeč). VVuchern (Vuzenica), Zellnitz an der Drau (Selnica ob Dravi).
Deželno okrožje Ptuj obsega naslednje občine:
Alierheiligen  bei  Friedau   (Sv. Lovrenc
na Dravskem polju), Ankenstem (Sv. Barbara v Halozah), Benedikten (Sv. Benedikt v Slov. goricah), Bergneustift (Ptujska gora), Burgstall in den Bucheln (Sv. Trojica v Slov. goricah), Dornau bei Pet-tau (Dornava), Dornberg (prej Sv. Bol-fenk v Slov. goricah), Friedau (Ormož), Golldorf (St. Janž na Dravskem polju), Gross-Sontag (Velika Nedelja), Haslach in der Kollos (Sv. Andraž pri Leskovcu), Jor-gendorf (Sv. Lovrenc v Slov. goricab), Kaag bei Friedau < Kog pri Ormožu), Kai-sersberg (Sv. Miklavž), Kirchberg in den Bucheln (Sv. Anton v Slov. goricah), Kra-
nichsfeld (Račje), Le on h ar d in den Bucheln (Sv. Lenart v Slov. goricah). Lich-tenegg in den Kollos (Sevnica v Halozah), Mallenberg (prej Sv. Jurij v Slov. goricah), Margaretten bei Fettau (Sv. Marjeta), Ma-xau (prej Sv. Marko nže Ptuja), Pettau (Ptuj), Polstrau (Središče), Sauritch (Za-vrč). Schiltern am Donati. Stauden (Zrkov-ci), Steinperg (Polenšak), Strahlech (St. Rupert), Thomasberg (Sv. Tomaž pri Ormožu), Treun (Sv. Vid pri Ptuju), Unter-bucheln (Sv. Lenart pri V^Ud Nedelji). \Vindischdorf (Sv. Urban'), vvvttmannsberg (Sv. Andraž v Slov. goricah), Vvurnberg (Grajena).
Okrožje Ljutomer obsega naslednje občina: Abstahl (Apače), Bad Radein (Radenci), Klein Sonntag (Mala Nedelja), Lutten-berg (Ljutomer). Negau (Negova), Ober-radkersburg (Gornja Radgona), Sussenberg (Slalka gora), Stainztal (Sv. Jurij ob Sčavnici), Wernsee (Križevci). Sresko na-čelstvo v Ljutomeru se pridruži okrožju Radgona.
V lahkoatletskem trebo ju je zmagala Planina
Ilirija ji je bila skoro enakovreden Hermes za prvo mesto ni prišel v poštev Planina 146, Ilirija 135 J«
Ljubljana, 14. oktobra. V sob rt o in nedeljo so na stadionu SK Planine nastopili v trrboju lahkoatleti PLanine. Ilirije in Hermesa Prireditev, ki smo jo kot viick letos precej razgibane lahko atletske sezone z zanimanjem pričakovali, je moćno p<^varil v soboto dež, v nedeljo pa vsaj delno veter. Kljub temu pa smo z uspehom zadovoljni* ker smo v spiožnem videli lep sport, fair borbo, debro organizacijo in zadovoljivo število obiskovalcev.
Zma^la ie z naskokom 11 točk Plan'na, ki si jc od 18 prvih mest priborila 9, dru£a je bila Ilirija s 5 prvimi mesti, tretji pa Hermes s 4. Borba med Planino m Ilinjo pa je bila veliko bolj izenačena, kakor kažejo dcf*czena prva mesta, saj je n. pr. še tri točke pred zaključkom vodila Ilirija. V skupni klasifikaciji je dosegla Planina 346, Ilirija 135 in Hermes 113 točk
Med rezultati podčrtujemo zlasti Luž-nikov uspeh pri skoku v višino. Kie-nov v teku na 5000 m Hermesovo zmago v štafeti 4 X 100, rezultat inž Stepišnika v metu kladiva. Račičevo zmago na 200 m zmago Sege v skoku ob palici m zmago Kačiča v metu kopja. V cdoti so bili doseženi naslednji podrobni uspehi:
400 m s zaprekami: 1. Skušek 'Planina) 59. 2 Pleničar (Ilirija) 1:02.4. 3. Polak (Hermes) 1:02 5. 4. Mencinger fl) 106 3 5. Ix>nčarič (P> l 06 4 6 Starman (H) 112
Ttočke: Planina 8. Ilirija 8. Hermes 5.
Tek na 100 m: 1. Račić (H) 11.6, 2. Su-
, med tem ko - Skupna 113 točk
2. Jeglič (P) 35.32, 3. Hlade (I) 34.11, 4. Av-
sec (H) 33.97, 5. Ivanus (H) 32.64, 6. Bačnik (P) 31.85. — Točke: I 10, P 6, H S.
Skupno stanje točk po prvem dnevu in dovršenih 9 točkah troboja: Planina 73, Ilirijo 72, Hermes 52.
110 m z zaprekami: 1. Lončarič (P) 17.3, 2. Jager (I) 18.1, 3. Zupančič (I) 18.5, 4. Lužnik (P) 18.8, 5. Dolenc (H) 21.8, 6. Ba-šin (H) 21.9. Točke: P 9, I 9, H 3.
Skupno stanje: P 82. I 81, H 55.
Tek na 200 m: 1. Račič (H) 23.5, 2. Bol-tavzer (H) 24.6, 3. Sušteršič lP) 24.6, 4. Krenčič (1) 24.7, 5. Sodnik (I) 25.0. Lušicky je bd diskvalificiran. Točke: I 11, H 5, P 1
Skupno stanje: P 86, I 86, H 66.
Tek na 400 m: 1. Nabernik (P) 52.6, 2. Oberšek (I) S3.3, 3. Skušek (P) 53.6, 4. Polak (H) 54.4, 5. Pieaičar (I) 54.7, 6. Mozetič (H) 55.7. Točke: P 10, I 7, H 7.
Skupno stanje: P 96, I 93, H 70.
Tek na 1500 m: 1. Košir (P) 4:00, 2. Ma-gušar (I) 4:15.8, 3. Srakar (H) 4:16.4, 4. Sede j (P) 4:22.9, 5. Glonar (I) 4:29.9, 6. Ba--šin (H) 5:19. Točke: P 9, I 7, H 5.
Skupno  stanje:  P  105,  I  100,  H 75.
Met diska: 1. inž. Stepišnik (D 39.20, 2. Merala (P) 37.20, 3. Kosec (H) 36.88, 4. Kajfež (H) 36.72, 5. Lužnik (P) 35.52, 6. Hlade (I) 33.97. — Točke: P 7, I 7, H 7.
Skupno stanje: P 112, I 107, H 82.
Skok ob palici: 1. Sega (I) 3.40, 2. Bra-tovž (H) 3.30, 3. Pribošek (I) 3.20, 4. Janež (P) 3.20, 5. Gašperšič (H) 3.10, 6. Jeločnik (P) 2.60. — Točke: I 10, H 7, P 4.
Skupno stanje: I 117, P 116, H 89.
Met kopja: 1. Kačič (H) 49.57, 2. Rigler (P) 47 00. 3. Sodnik (I) 44.07, 4. Urbančič (P) 42.90. 5. Kajfež (H) 41.06, 6. Košir (I) 40.60. Točke: P 8. H 8, I 5.
Skupno stanje: P 124, I 122, H 97.
Štafeta 4 X 400 m: 1. Planina (Mravlje, Skušek. Gabršek, Nabernik) 3:38.1, 2. Ilirija (Pleničar, Mencinger, Sodnik, Oberšek) 3:44.2, 3. Hermes 4:31.3. Točke: P 12, I 10, H 6.
Skupno stanje: P 136, I 132, H 105.
Troskok: 1. Smolej (P) 13.11, 2. Bratovž (H) 12.76, 3. Nabernik (P) 12.67, 4. Bol-tavzer (H) 12.23, 5. Pribošek (I) 12.02, 6. Jager (I) 1135. Točke: P 10, H 8, I 3.
Zaključno stanje točk: Planina 146, Ilirija 135, Hermes 113.
Na koncu je vodstvo tekmovanja razglasilo rezultate in razdelilo lepa darila. Zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli lepe doze, Košir za svoj uspeh v teku na 1500 m pa še pokal zaupnika CONI-j a.
Tekme za italijanski pokal
Včerajšnjo nedeljo se je zganila številna družina italijanskih klubov. Po uvodnih dveh tekmah pretekle nedelje je včeraj nastopilo v konkurenci za italijanski pokal že trideset moštev, katerih polovica bo nadaljevala tekmovanje prihodnjo nedeljo. Izidi včerajšnjih tekem so naslednji: Mlano: Fiorentina 4 : 1, Venezia: Torino 2 : 1, Brescia: Savona 2 : 1, Pisa: Siena 2 : 1, Padova: Napoli 2 : 0, Spezia: Fiumana 4 : 0, Bologna: Alessandria 4 : 0, Novara: Roma 1 : 0, Juventus: Pro Patria 5 : 0, Reggiane: Lucchese 2 : 1, Genova: Pesca-ra 2 : 1, Uvomo : Triestina 4 : 1 (Triestina je nastopila s števdnimi rezervama), Ata-lanta: Liguria 2 : 0, Lazio : Bari 4:2, Prato: Vicenza 2 : 1.
Kolesarski dvoboj Italija : Nemčija
V Milanu se je včeraj vršila že tretja mednarodna kolesarska tekma med moštvoma Italije in Nemčije. Na dirkališču Vigo-relli se je zbralo izredno mnogo gledalcev, ki so biL zaradi krasnih borb in zmag italijanskih dirkačev izredno navdušeni. Spore 1 je obsegal več točk. ki so se klasificirala vsaka zase. V skupu^ oceni je zmagala Italija s 54 točkami pred Nemčijo z 29.
Nogometno prvenstvo Hrvatske
Preteklo nedeljo so začeli s prvenstvenim tekmovanjem tudi na Hrvatskem, čep.-av doslej niti niso znani vsi člani lige. V Zagrebu je Hašk visoko porazil sarajevski Sašk 8 : 0, Concordia in železničar sta se razšla neodločeno 0 : 0!, v Varaždinu pa je Gradjanski porazil domačega Zagorca 3 : 1. Včeraj so se tekme nadaljevale in so v Zagrebu imeli dvojni spored: Gradjanski : železničar in Hask : Mostar.
Madžari so zmagali
Z teniško zmago nad nemškim moštvom so si Madžari nabrali v tabeli toliko točk, da jih ne more dohiteti nobeno drugo moštvo več. Izid nastopa proti Hrvatom, s katerimi igrajo Madžari še letos v Zagrebu, je v tem pogledu torej brez odločilnega pomena. Stanje je sedaj naslednje:
Država iger zmag neodl. porazov točk Madžarska 5 4       — 1 8:2
Italija 5 2 1 2 5:5
Hrvatska    4 1 1 2 3:5
Nemčija     4        1       —        3 2:6
šteršič (P) 11.6, 3. Sodnik (I) 11.6, 4. Bolta vzer (H) 11.6, 5. Lušicky (P) 11.7, 6. Krenčič (I) 11.7. — Točke: H 9, P 7, I 5. Skupno stanje: P 15, H 14, I 13. Tek na 800 m: 1. Košir (P) 2:01, 2. Nabernik (P) 2:02.3, 3. Magušar (I) 2:13.5, 4. Novak (I) 2:14, 5. Bašin (H) 2:29, 6. Srakar (H) 2:49.8. — Točke: P 11, I 7, H 3.
Skupno stanje: P 26, I 20, H 17. Skok v višino: 1. Milanovič (I) 173, 2. Lužnik (P) 173, 3. Erber (I) 165, 4. Slanina
(H) 165, 5. Omahen (P) 165, 6. Sumak (H) 165. — Točke: I 10, P 7, H 4.
Skupno stanje: P 33, I 30, O 21.
Met  krogle:  1.  inž. Stepišnik (I) 12.50, 2. Hlade (I) 12.08, 3. Jeglič (P) 11.35, 4. Kosec (H) 11.33, 5. Malic (H) 11.23, 6. Merala (P) 10.79. — Točke: I 11, P 5, H 5. Skupno stanje: 1 41, P 38, H 26.
Tek na 5000 m: 1. Kien (P) 16:15.5, 2. Srakar (H) 16:18.2, 3. Glonar (I) 16:52.2, 4. Potočnik (P) 17:48.8, 5. Starman (H) 18:03.2, 6. Glavnik (I) 20:22.4. — Točke: P 9, H 7, I 5.
Skupno stanje: P 47, I 46, H 33.
Skok v daljino: 1. Bačnik (P) 6.35, 2. Jager (1) 6.11, 3. Nabernik (P) 6.06, 4. Erber
(I) 5.85, 5. Račič (H) 5.69. Polak (H) ni prišel do mesta. — Točke: P 10, I 8, H 2.
Skupno stanje: P 57, I 54, H 35.
Štafeta 4X100 m: 1. Hermes (Račič, Polak, Malic, Boltavzer) 45.3, 2. Planina (Bač-. nik, Lušicky, Lončarič, Sušteršič) 45.4, 3. j Ilirija 47.7. — Točke: H 12, P 10, I 8. !    Skupno stanje: P 67, I 62, H 47. * Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I) 50.72,
Koncert Ljubljanskega kvarteta
Ljubljana, 11. oktobra Koncert Ljubljanskega kvarteta, ki je bil v priredbi Glasbene Matice ljubljanske, je obsegal štiri kvalitetna dela, izmed katerih je bil na sporedu prvi Skerjančev IV. godalni kvartet; v tej skladbi je poleg močno naglašene čustvenosti izrazita dosledna oblikovna izdelava, ki Se kaže V smiselni moti vični gradnji smerno enotno zakl j učenosti. Zlasti je lep prvi stavek (Adagio), značilen po čustveni razpletenosti, barviti zvočnosti in melodični pestrosti; drugi stavek, nekoliko kratek, označuje predvsem zanimiva ritmika in motivika, oba stavka pa sta po instrumentaciji, kakor v drugih skladateljevih delih, izvrstna. Škerjančevemu Godalnemu kvartetu je sledil Beethovnov Kvartet v F-duru, op. 18, bogat posebno v drugem (Adagio) in duhovito razgiban v prvem in tretjem (Alle-gro con brio, Scherzo), manj pa v četrtem stavku (Allegro). Iz te komorne skladbe sije kakor iz večine Beethovnovih del klasična spojitev izraza ter oblike, do potankosti precizna čistost misli in čustev ter popolna skladnost celotne muzikalne izpeljave. Malipierova »StornelH o ballate« je stilno zajeta v povsem impresionističnem duhu; ritmično je močno gibljiva in zanimiva skladba, akordično pestro se prelivajoča, melodično dojemljiva in instru-
'Hvojrio spiralo in na- w, ^olnitev z neuČiiikovitinv, plinom, jamčijo v žarnicah. , jsramgveliko količino svetlobe, zaznamovane v Deca-lumenu (Dim), z reducirano porabo električne sile (Wall).
II iilamento a doppia spiral« d il riempinenlo di gas inerte  garantiseono nolle lampadeOsrom [•} qrande quaniitd di iuCOJH>, (Dim) con ridotto cen-■urr.o (WaU)v
3
100 Dim 71 Waii
125 Dim 86 Watl
150 Dim 99 Watt
V V-
•     • •
■ \ : : S S .v
PSRAM
2
D
7yhixZ?n nudi
mentacijski izdelana v smislu najuspešnejše porabe godal. Po vnanjem učinku je močna, po zamisli in izraznem načinu pa v ozki povezanosti impresinističnih repre-zentantov Debussvja ter Ravela. Poslednji je bil na sporedu Novakov »Kvartet v g-duru«. ki kaže poleg svoje oblikovne strnjen osti in izvirne svojskosti zlasti še bogato čustveno razsežnost, ki se vsebinski neprestano opira in povrača k narodni motiviki; ta se, duhovito izvedena, najmočneje in najlepše izraža posebno v prvih dveh stavkih (Allegro moderato. Scherzo) ter v prvi polovici zadnjega stavka (Andante mesto). Allegro moderato in Scherzo sta po vsebinski sili nedvomno tudi najjačja, pravi odraz visoke ustvarjalne stopnje največjega sodobnega češkega mo;?tra.
Spored so izvedli Leon Pfeifer (I. violina), Albert Dermelj (II. violina), Vinko Sušteršič (viola) in Cenek Sedlbauer (čelo), ki so vse skladbe pripravili in prikazali tehnično vestno ter muzikalno lepo. Razen na poedinih mestih so bili v skupnosti skladni, intonativno izenačeni, dinamično enotni in ritmično sorazmerni Izmed vseh skladb so muzikalno najboljše izvedli Novakov Kvartet, ki jim je očitno vsebinski najbližji ter je njihova interpretacija razodevala potrebne globine mojstrove zamisli; zatem so interpretacijski najmočnejše predstavili Malipierovo delo, manj pa Skerjančev in Beethovnov kvartet, ki sta bila sicer tehnično odlična, vsebinski pa izražena nekoliko hladno, brez popolne neposrednosti doživljanja in predajanja najglobljim izvirom čustvenega pod oži vijanja.
To dejstvo morda nekoliko pojasnjuje razlog, da sta bili obe omenjeni skladbi izvedeni v prvi polovici sporeda, dočim je interpretacija drugega dela pokazala veliko močnejšo vživetost in razgibanost izvajalcev. Vsekakor pa je bil ves spored v izvedbi na prav lepi višini muzikalne reprodukcije ter je dosegel temu odgovarjajočo dostojno estetsko raven. Dokazal je kvaliteto Ljubljanskega kvarteta v deloma novi zasedbi (Dermelj, Sedlbauer) in je nudil zelo lep umetnostni užitek, kakršnega si želimo večkrat. Skoda le, da ni ob 100-letnid rojstva češkega muzi kal nega velikana Dvofaka izvajal katerega njegovih sijajnih kvartetov, da bi s tem počastil tvorbo nesmrtnega tvorca; prav Dvofak bo mogel dati naglas bodočemu koncertu Ljubljanskega kvarteta! — ed,-
^Dr^vanRobida^J
Ljubljana, 14. oktobra Danes popoldne bodo z 2al ponesli k večnemu počitku k Sv. Križu enega naših naj odličnejših zdravnikov in znanstvenikov, primarija in docenta dr. Ivana Robido. Po hudem trpljenju in dolgotrajni bolezni v zadnjih letih je umrl v soboto proti večeru in so se nato njegovi prijatelji najprej poslavljali od njega v mrtvaški veži splošne bolnice, ki je pok. dr. Robida vodil njen 7. oddelek dolga leta z največjo ljubeznijo do bolnikov in trpečih in tudi s prebogatim.! zdravniškimi izkušnjami, ki si jih je bil pridobil tekom dolgih let prakse in neumornega študija, pozneje pa so ga prenesli na Zale, od koder bo — iz kapefice sv. Andreja — poromai na svojo poslednjo pot
Dr. Ivan Robida je bil rojen 1. julija 1871 kot sin ljubljanskega magistratnega urao^nika. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, medicino pa, kakor večina slovenskih študentov v Gradcu in na Dunaju. Na nevrološkem oddelku ljubljanske splošne bolnice se je dr. Robida živahno, z posebnim zanimati jem in z veliko ljubeznijo udejstvovai še kot študent medicine. Po dovršenih medicinskih študijah je obiskal nad 30 najznamenitejših nevroloških klinik Evrope, da je tako svoje že itak bogato znanje še bolj obogatil in se vrnil v svoj rojstni kraj kot izkušen zdravnik in zlasti kot izvrsten diagnostik.
Svojo prvo službo v dom^čci-n kraiu le pok. dr. Robida nastopil Že 1. 1903., in sicer v umobolnici na Studencu, ki fn *e nr-tem vodil do 1. 1906., ko je postal sef nevrološkega oddelka ljubljanske splošne bolnice. Svoj oddelek, ki ga je vodil polnih 25 let z le njemu lastno sk^b^o in re*" ljubeznijo do bolnikov, je zaTMistil samo med svetovno vojno, ko je bil volaški zdravnik. Proti koncu svojega dolgoletnega službovanja v ljubljanski splošni bol-
nici je bil dr. Robida nekaj časa tudi njen upravnik, nato pa je zaradi že omajanega zdravja, posledice dolgoletnega prenapornega dela stopil v zasluženi pokoj.
Ce bi hoteli podati sliko pok. dr. Robide, bi morali o njem kot človeku z izredno nežnimi čustvi in z neizmerno ljubeznijo do trpečih ljudi in tudi živali, prav tako pa kot zdravniku, ki je vse svoje življenjsko delo posvetil bolnikom in medicinski vedi, bi morali napisati posebno študijo, ker bi le tako mogli odkriti ljudem tega plemenitega človeka, ki se je v njem za hrapavo zunanjo skorjo skrival pravi in najplemenitejši človek.
Dr. Ivanu Robidi, ki se je udejstvovai v svojih mladih letih tudi na leposlovnem polju in ki je svoje delo zlasti posvečal strokovnemu slovstvu, bosta slovenska znanost in slovenska javnost ohranili časten spomin.
iSe/ezttfca
KOL 1- U A K
Danes: Torek, 14. oktobra: Kalist DANAŠNJE FRUtEDITVE Kino Matica: Salome. Kino Sloga:  100.000 dolarjev. Kino Union: Dekle iz PorticL Veseli teater ob 19. v Delavski sbornld. Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu. Razstava slik Franca Pavi o v ca v galeriji Obersnel na  Gosposvetsld cesti.
DEŽURNE LEKAKNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Murmajrer, Sv. Petra cesta 78.
Gusti Janežičevi v spomin
Vse minulo je...
Iz Trstenika v Srbiji je prispela vest, da je tam, zadeta od kapi, 2. t m. umrla učiteljica Gusta Janežieeva, sestra znanega blejskega zdravnika, dr. Zvonintirja Janežiča. Pokojnica izvira iz rodu, ki je dal slovni carja Antona Janežiča in še nekaj mož, ki so zavzemali v javnem življenju vidna mesta. Njena rodna hiša je ponosni p. d. Jernejščev dom v Lešah prt St. Jakobu v Rožu na Koroškem, kjer sedaj gospodari njen brat Joža.
Pokojnica v svoji prav koroški skromnosti v življenju nikjer ni stala v ospredju in si v javnem življenju ni priborila vidnega mesta, toda pridna, kakor mravlja, je delovala povsod, kjer je bilo koristno in prav. Ni bila le izvrstna učiteljica in v svojem poklicu na mestu, kjer koli je prijela za delo, je šlo urno in točno izpod rok. To vedo vsi, ki so jo poznali in z njo delovali, posebno pa v Šoštanju, kjer je učitelj evala mnogo let. Marljive in skrbne gospodinje tam ne bodo pozabili. Vse njeno življenje je vodila največja zapoved: »Ljubi svojega bližnjega«, ki jo je izpolnjevala tako, da so jo dostikrat izkoriščali in je prišla sama v zadrego radi svoje dobrote. Njena ljubezen pa ni veljala samo nam vsem, ki smo jo poznali, spoštovali in ljubili, posvečena je bila najbolj kraju njene srečne mladosti, rodnim Lešam in cvetočemu Rožu, kjer so se vedno sprehajale njene misli, o Čemer je najraje govoril njen jezik. Za svoje dolgoletno delo za blagor ljudstva ni dobila vidnih priznanj in odlikovanj, niti pohvale, samo v srcih svojih sodelavcev si je postavila svoj spomenik in mislim, da bi mi ne zamerila, da k temu spomeniku postavim še jaz teh nekaj skromnih besed. Usoda idealistov je pač vselej ta, da doživljajo razočaranja in žanjejo za*dobroto preganjanja in krivico. Tudi ona je često bila deležna takih darov nehvalež-nosti in zlobe. Sama dobra in poštena mi je včasih potožila, kakšen je svet in da ne more razumeti, zakaj toliko hudobije in neznačajnosti. Toda nosila je bremena, kakor ji jih je nakladalo življenje in čim več jih je bilo tem čvrste j ši je bil njen značaj pod njimi. Vendar pa krepka duša ni mogla preprečiti posledice fizične izčrpanosti.
Veliko srce je nehalo biti in njen prah bo čakal daleč proč od ljubljenega Roža vstajenja, ki bo dano tistim, ki so v neomajni veri v resnico in pravico prenašali težka bremena, ki jim jih je naložilo življenje. Imam vero, da je stvarnik neskončno pravičen in zdi se mi, da Je blagi Gusti ugodil, preden je odpeljal njeno dušo v rajski svet. Pokazal ji je de enkrat lepi Rož in dal, da so jI žalikžene izpod Jepe zapele ono našo naj'epšo »Nmav čez izaro...« v slovo. S. • • • r
237
" »8COTCH3KI 1TIROD«, Tor*, «• oKMm IMI-XIX.
fltnoi S ^
li 0 u 0 r e liker
* tonico je 'kREPČILEN IN
DIGEHIVO VAM URAVNA PREBAVO
Ka] nas je naučila kmetijska razstava
Dragocene pobude, Id jih je treba Izkoristiti
Ljubljana. 14. oktobra. Kmetijske razstave bi bile pri nas potrebne vsako leto; letošnja velika kmetijska razstava na velesejmu je pa imela poseben pomen, saj je bila prirejena v času, ko smo zaceli posvečati kmetijstvu večjo pozornost in ko je potrebno pospe^cvanje obdelovanja zemlje tudi v mestih, ne 1e na deželi. Cele vrste kmeti i sk h vprašanj se je dotaknila sedanja kmetijska razstava, a na nekatera b: h;]r, treba opozoriti posebej. Jasno je da razstava, čeprav je «e tako velika, ne more pokazati v porK>lni ruci vseh naš-ih kmotijskih in preh ra n j ev-i 1 -n;h vprašani, mno^o pa že izmeni da nas na nje vsaj opozr.ri.
KMETIJSTVO IN PREHRANA PREBIVALSTVA
Sedanja kmeti priti razstava je imela največji pomen, ker p,is ni n-nričeva'a le o razmerah in ravni premožnih kmetijskih strok v {gospodarstvu temveč ;c vsaj nekoliko pr.-kazala. v kolikšni meri naše kmetijstvo Lahko prehranjuje prerTv^stvo Ljubljanske pokrajine. Pudmbrrh «tev lk sicer ni, da bi z njimi mjotav!iaTi. ko1:V"na je pasivnost na^e oo-krafine. n r*r. ko''ko m<"»t-<*rro uvažati žita. Razumljivo je. da kTjub kmečkemu rnaćaru pokrajine, kjer :ndu«triia ni posebno razvita, ne moremo pridelovati dovolj nekaterih javnih kmetijskih pride1 fcov in da ^no nevezani m uvoz Vendar • tem ni rečeno, da ni mogoče novečati prod u k rfvn ost i na^e zemljo. Stroko-vniaki so Že verVnt <1<^-cazoA-a1!. da bi se rrri na^ pridcVk /ita !"hko znatno r^ovcčaL 1 - co podnebne razmere za to uoodne. potrebno bi pa biTo «»eveda boljše r.bdelnn ari je in ETnojenje. Razen te-c*a se lahko znatno poveča površna obde'ine zemlie z melioracijami. Večjih m 1 :< r:u :; V :v> de! doklej pri nas še ni bilo. Z uvedbo nekaterih kurtrur, k: jih zxiaj sploh se ne fjojimo. ali jih pre-malo. bi rudi lahko vs«ai nekoliko pokrili primanjkljaj v hrani prebivalstva Z in ten-zrvnej^m vrtnarstvom in sadjarstvom 1a-hlco mnox?o pri pomore n>o. da ne br. dajala več zemlia !e na deželi, temveč tudi v mestu. Izkoriščanje gozdnih »sopridelkov«. zelišč. £*ob itd. je tudi več;e<M pomena v kmetijstvu, kakor smo doflej milili. Usodni so po^otf za pospeševanje živinoreje, ti daje' na i več dohodkov kmetu, kar naim je r»okđza^a rant^vT. Vse to so smernice za kmetijsko politiko, razvidne iz kmetijske razstave.
BOLJŠE IZKORIŠČANJE PRIDELKOV
V prehrani prebivalstva pa ni pomembno le. kaj pridelamo, temveč rudi. kako izkoriščamo posamezne pridelke, Ce bi pri nas n. pr. izkoriščali krompir v industriji, bi £a za prehrano prebivalstva najbrž ne pridela/Vi dovoflj. Drugi primer. pr-raha pcvrtnine, nam pa tudi kaže., da soč-ivje lahko postane večji činitelj v prehrani prebivalstva, če bomo posvečali večjo pozornost konzerviran hi kakor (loaicj. \a ve^e^ejmu smo videli, da v tem pogledu Se zc'o zaostajamo 7» drugimi italijanskimi pokrajinami. Letos smo prinoročali pr.samezni-kom. naj bi si nasu^ili čim več povrtnine, da bi bil: dobro založeni s sočivjem tudi pozimi- Konzerviranje povrtnine poveča donosnost meščanskih vrtov, k niti nvno£o pridelkov sicer ne uporabimo dovolj račina In o, saj se jih poleti, ko jih je največ, precej uniči, ker ne moremo porabiti vseh sproti. Kako bi potrebovali te pridelke pozimi! Konzerviranje zelenjave ni potrebno le med vojno, temveč vedno, kajti pozimi je sočivja premalo- na trgu in hrana prebivalstva na deželi kakor v mestih je preveč enostranska.
VEC KONZERVIRANEGA SOCTVJA V PRODAJO! Letos so naše gospodinje nasušne in vložile precej  povrtnine.  Vendar je konzerviranje soeivja  in  zelenjave  v  zasebnih £o-
spodinjstvih precej ote/Jcoceno. Marsikdo tudi nima primernih izkušenj. Suknje po vrtnine nad štedilnikom in v pečicah je zamudno in zahteva mnogo dela. Zato je težko reči. če je v malih gospodinistvih mogoče nasušit; tako lepe povrtnino. kakršne smo videli razstavljeno na kmetijski razstavi. Razstavila jo je umobolnica, ki ima lepe zelenjadne vrtove. Takšno blago b>i želeli rva rrtju Toda večja go^podmj-STA-đ. lei pridelujejo lepo ze!enja\-o in so-črvje le za domaće porubo in ki lažje suse in konzervirajo, ker imajo za to primerne sušilne in druge priprave, ne dostavljajo na trg konzervirane povrtnine. Pri nas je bilo doslej naprodaj le nekoliko več kenzerv paradižnikov, v nekaterih trgovinah tudi vloženi stročji fižol in gobe in sadne konzerve. Nasušenega sočivja ni bilo. Premalo je pa b:1c rudi konzerv nekaterih vrst sočivja, TA:1 bo konzerv naprodaj mnogo več, ker poHfjajo na trg svoje izdelke slovite italijanske tovarne. Vendar je pa potrebno, da znamo tudi mi bolje izkoriščati pridelke vrtov. Posebno bi pa bilo priporočljivo, da bi večje podjetje — morda rudi katera kmetjska ustanova? — začelo konzervirati rKrvrtnino za trg.
JUHA  Z VSEMI HRANILNIMI SNOVMI
Na razstavi smo videli zmes zelišč, sočivja, zelenjave, gob itd., za kuhanje so dobne »rumfordske« juhe ali prikuhe. ki vsebuje vse vitamine in hranilne snovi, tako da lahko povsem nadomesti rudi mesno jed. Žal je pa bi! to le vzorec, ne pa izdelek za trg. Tudi to dragoceno pobudo s kmetijske razstave bi bilo treba izkoristiti. V zasebnih gospodin jstvih je težko sestavljati v primernem razmerju takšne zmesi kakor tud: nasuti ti povrtnino in druge do datke. Predlagali smo že. nai bi takšno zmes priprav! iala za prodaio kmetijska ustanova, ki bi :ahk-> zbirala povrtnino, jo nakupovala, sušila, ter razpošiljala izdelke v večjem obsegu
KAKO JE Z GOBARSTVOM Tudi gobarstvo je za prehrano prebivalstva velkega pomena Dokler niso začeli prirejati pri nas velikih gobarskih razstav, so se praktičnemu gobarstvu posvečali 4e redki gobarji Nabirali so predvsem užitne gobane. Trgovina s suhmj gobami pri nas tudi nakupuje le »bele* gobe. to se pravi samo globanjo ali užitnega gobana. Najbrž tudi poslej ne bodo v prodaji suhe gobe drugih vrst, čeprav so nekatere dobre. Su-
hih gob drugih vrat ni lahko prepoznati in
razumljivo je, da se jih zaradi tega nakupovale i branijo, ker bi se lahko zgodilo, da bi sicer nakupili manjvredne, če ne celo neužitne gobe. Tudi gobarske razstave v teh časih nimajo le propagandnega pomena, da bi ljudje nabirali za trgovino užitne gobane temveč služijo v veliki meri reševanju prehranjevalnih vprašanj v malih gospodinjstvih. Zlasti med meščani se je letos pomnožilo število gobarjev Ljudje so zaceli nabirati številne vrste gob. ki so prejšnja leta ostale neizkoriščene. Tedaj I tudi ni bilo na trgu teh vrst gob. Bilo ie sicer tem več globani. vendar včasih ni bi- | lo napp-daj skoraj nobenih gob. ko so go- 1 bani slabo rasli. '
GOBARSKA RAZSTAVA I> SOLI Na ljudvk h šolah prejšnje čase pouku o
gobah niso posvečali posebne pozornosti. Glavno je bilo da so mladino opozorili na strupene gobe niso jih pa opozarjan na užitne, razen na   tiste  redke,  ki   jih ljud-
stvo že tako samo dobro pozna. Prav zaradi tega, ker so učenci slišali največ o strupenih gobah, se je nezaupanje do gob med ljudstvom še poglabljalo. Zdaj, ko prirejajo strokovnjaki pri nas gobarske razstave, se lahko na njih mnogo nauči predvsem šolska mlad t na. pa rudi posamezni učitelji, ki niso imeli prej dovolj prilike da bi se posvetili posebej tej stroki. Vendar je treba reči. da tudi najboljša gobar ska razstava ne mere nuditi vsega. Hkrati si ni mogoče zapomniti toliko vrst gob. četudi so modeli izvrstni in čeprav so razstavljene ob vseh tudi gobe. Najbolje bi bilo. da bi šolarji pod vodstvom učit d j ev spoznavali gobe tudi v naravi. Vsekakor je pa potrebno, da bi ne zamudili nobene razstave gob. kjer lahko spoznajo toliko vrst gob. ki jih vseh sicer ni mogoče vselej najti v naravi.
Takšne kmetijske razstave so nam potrebne kakor rečeno, vedno, prirejali pa bi jih naj redno vsaj enkrat na leto na velesejmu.
DNEVNE VESTI
— Slavnostna predstava v rimski operi.
Dopolavoro nacionalnega fašističnega direktorija je v sodelovanju z Ministrstvom za ljudsko kulturo priredil snoči v rimski operi posebno predstavo v čast vojnim Invalidom in zastopnikom Oboroženih Sil v Rimu. Predstavi je prisostvovalo mnego oficirjev in vojakov. Predstave se je udeležilo tudi mnogo nemških oficirjev, vojakov in mornarjev. K predstavi so prišli poleg drugih Tajnik stranke, Člani vlade, rinxski guverner, prefekt in druge politične in vojaške osebnosti. Udeležili so se je nemški in japonski veleposlanik ter diplomatska zastopstva Madžarske, Bolgarske In Hrvatske. Predvajali so Verdijevo opero 2>Don Charlosc. Nastopili so najboljši italijanski pevci. Predstava je potekla v atmosferi najboljšega razpoloženja.
— Racioniranje potrošnje krompirja v tržaški pokrajini. V smislu ukrepov kmetijskega ministrstva je pokrajinska sekcija za oskrbo prebivalstva poskrbela, da bodo v bodoče konzumenti v Trstu. Tržiču in Miljah prejemali krompir izključno le na osnovi nakaznic. Vsi trgovci so bili pozvani, da do ponedeljka opoldne prijavijo svoje zaloge, ki se blokirajo in stavijo na razpolago pokrajinskemu zavodu za prehrano. Konzumenti bodo morali prijaviti svoje potrebe glede krompirja do srede in ga bolo prejemali na osnovi izkaznic za mast. V oktobru jim bo krompir dobavljen le enkrat, in sicer proti koncu meseca. Tako racioniranje potrošnje krompirja pa bo veljalo za enkrat le za omenjene tri občine. Ostale občine v pokrajini bodo prejemale krompir, kakor je bilo doslej običajno.
— Poziv k oddaji žita. žitni odsek pokrajinskega poljedelskega konzorcija je pozval vse kmetovalce, ki imajo še v zalogi pšenico, rž in ječmen, da ga v smislu svojih obveznosti takoj oddajo pristojnim oblastem. Odsek opozarja ljudi na hude kazni, ki so predvidene za vsak prekršek.
— Osebna vest. V Podbrdu je nastop.1 svoje službeno mesto novi pomožni komisar pri tamkajšnjem obmejnem policijskem uralu dr. Salemi.
— Nov predsednik upravnega sodišča v Zagrebu. Z nedavno poglavnikovo odredbo je bil postavljen za predsednika upravnega sodišča v Zagrebu Ivan Bačac, upokojeni podpredsednik zagrebškega Stola sedmorice.
— Iz Sarajevskega gledališkega življenja, Sarajevsko gledališče je otvorilo svojo letošnjo sezono z romantično igro doglavnika Ademaga Mešiča »Ismet in Al-masa«, ki je v njej imela glavno vlogo Nevenka Veselinović, dosedanja članica splitskega in osiješkega gledališča. Med
prvimi je na programu še dvoje domačih del, in sicer drama Rasima Pilipovića »Moščenica, voda plemenita« in drama Ahmeda Muratbegovića »Na božji poti«. Predstave bodo redno vsak dan razen ob ponedeljkih, kot posebno zanimivost pa navajamo, da bo sarajevsko gledališče v letošnji sezoni prirejalo tudi posebne dopoldanske predstave za otroke.
— Kraji izpreminjajo imena. Hrvatske
»Narodne novine« so te dni objavile odlok o  izpremembi   imen  nekaterih   krajev na
področju sedanje velike hrvatske župe Baranja. Kraj Karadjordjevo v političnem okraju Virovitica se bo odslej imenoval Tomislavovac, Novo Obiličevo v istem političnem okraju se imenuje zdaj Zvonimi-rovac. Njegoševac v političnem okraju Našice pa je zdaj dobil naziv Našički Antu-novac. V političnih okrajih Gradačac, Derventa, Dobo j in Sarajevo, kjer je večje število krajev imelo dodatek »Srbski« (Ze-linja Srbska, Kalenderovci Srbski in drugi), so ta dodatek opustili. V neodvisni hrvatski državi namreč nikakor ne sme več biti krajev, ki bi že v svojem nazivu poudarjali srbstvo oziroma pripadnost svojih prebivalcev srbskemu narodu.
— V Zagrebu zgrade 10 novih ljudskih Šol. Odkar je Zagreb postal prestolnica neodvisne hrvatske države, se je število njegovega prebivalstva povečalo že za okoli 60.000. Večje število prebivalstva, pa tudi stopnja prestolnice, ki se je zdaj nanjo Zagreb povzpel, zahteva tudi večje število šol. in sicer zlasti ljudskih. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je zaradi tega izdelalo poseben načrt, imenovan desetletka, ki bo po njem Zagreb dobil najprej 10 novih ljudskih šol, potem pa še 2 meščanski šoli in posebno obrtno šolo. Prostor za vse šole je že določen, sezidali pa jih bodo postopno, kakor bodo pač dovoljevala razpoložljiva denarna sredstva mlade hrvatske države.
— Javna dela v Zajrrebu. Zagrebška mestna občina ima namen na Keglevičem trgu postaviti novo tržnico, na Pejačeviče-vem trgu pa prav tako tržnico in poleg nje še javno kopališče. V podaljšani Zadarski ulicj bo zgradila plavalni bazen, v vzhodnem delu mesta, ob Savi. pa rečno kopališče. Gradbeni načrt za bližnjo bodočnost upošteva tudi gradnjo dveh otroških zavetišč in posebnega zavetišča za starčke. Zagrebška mestna občina bo preuredila tudi vsa izprehajališča in vse že obstoječe tržnice, če bodo sredstva dopuščala pa bo uredila rudi več otroških igrišč in raznih športnih naprav.
— Na Hrvatskem se Je krompir pocenil. Zagrebški listi poročajo, da se je na Hr-
vatskem krompir pocenil od 4 na 3 kune za 1 kg. Minister za obrt, veleobrt in trgovino Marijan Simič je ob tej priliki izjavil novinarjem, da bo hrvatska vlada z vsemi silami zatirala in docela zatrla navijanje cen ter skrbela, da bodo cene vsem živilom odgovarjale dejanski vrednosti in tudi kupni moči večine hrvatskega naroda. Bogatejši, ki bi cene navijali, bodo najstrožje kaznovani, poleg tega pa bo zagrebška mestna občina na vseh mitnicah vodila najstrožjo kontrolo o uvozu živil v Zagreb, tako da bo bogatinom kupičenje živil  enkrat  za  vselej onemogočeno.
= Ze dva dni močna slana. Po toplem in deževnem vremenu v soboto se je ozračje v nedeljo močno ohladilo. Včeraj zjutraj je slana že pobelila polia. travnike in vrtove. Čeprav je bilo včeraj solnčno vreme, se ni moglo dovolj ogreti. Pihala je hladna burja in ponoči je ostalo vedro, tako da je bilo še hladnejše kakor v ponedeljek ponoči. Davi je bila slana še močnejša kakor včeraj. Toda včeraj je napravila več škode, ker je nekatere presenetila, da niso zavarovali cvetja. Na zelenjadnih vrtovih pa zdaj slana ne more več napraviti posebne škode. Davi smo imeli že pravo zimo.
— Kraji Brod, Malo Mraševo, Veliko Mraševo in Kalce-Naklo se izločijo iz okoliša pošte Sv. Križ pri Kostanjevici, ker so sedaj na nemškem ozemlju.
— O klavni živini in mesu. Beograjska vlada je te dni izdala uredbo, ki ureja vprašanje živinskih sejmov in zlasti prodajo živine, določene za zakol. Vse, kar je v zvezi s prodajo živine, bo odslej urejala posebna centrala v Beogradu, ki je za to prejela pooblastilo. Hkrati s to uredbo so bile določene tudi nove cene za meso, slanino in mast, ki znašajo za 1 kg goveiine 45 dinarjev, za kg jagnjetine 3S din, za kg svinjine 60 din, za ke: surove slanine 70 dinarjev, za kg masti pa 80 dun.
— Stroge kazni za komuniste. Iz beograjskih listov posnemamo, da so bile v zadnjem čsjsu uvedene posebno stroge kazni za četnike in komuniste, ki se niso odzvali pozivu oblastev in se istim prijavili ter odnehali z borbo. V treh krajih Srbije, in sicer v Melencih, Kokrinu in Kumanah so te dni ustrelili po 10 komunistov, kd so j:h nato v svarilo prebivalstvu ter ostalim četnikom in komunistom javno obesili za 24 ur. Po poročilih beograjskih listov so vsem ustreljenim In naknadno obešenim dokazali zelo aktivno udejstvovanje pri komunističnim pokretu in tudi razna sabotažu a dejanja.
— Za razdelitev voznega parka. V Zagrebu se je te dni začela konferenca za razdelitev tovornih vagonov bivše kraljevine Jugoslavije. Pri konferenci so.leluje po svojih zastopnikih tudi Srbija kot delna naslednica pokrajin bivše Jugoslavije. Tako bo zdaj naposled urejeno tudi vprašanje tovornih vagonov, doftim je bilo vprašanje razdelitve osebnih vagonov in lokomotiv urejeno že prej.
— Štednja t. elektriko. Zaradi občutnega pomanjkanja premoga mora beograjsko in
okoliško prebivalstvo kar najbolj Stediti z elektriko. Nihče ne sme prekoračiti dosedanje porabljene količine, kdor pa bi kljub prepovedi to storil, bo plačal na vsak kilovat prekomerno porabljenega industrijskega toka 15 din, za vsak prekomerno porabljeni kilovat navadnega toka pa celo 50 dinarjev. Beograjska mestna občina je prepričana, da bo pri veliki štednji električnega toka lahko shajal in s svojo elektrarno obratovala kljub občutno zmanjšanim količinam razpoložljivega premoga.
— Fspeh baleta Kraljeve Opere v Vra-tislavi. Na svojem gostovan;u po nemških odrih je balet Kraljevske opere iz Rima nastopil tudi v Vratislavi. Balet je na predstavi, kateri so prisostvovali predstavniki italijanskih in nemSkih oblasti, dosegel izreden uspeh. Občinstvo je izredno toplo pozdravilo izvajanja vsega ansambla, posebno pa še dirigenta De Fabritiisa.
— Proslava Kolumba na Instituta «a ameriike študije. Ob 449 letnici odkritja Amerike je Institut za ameriške študije otvoril svojo novo akademsko leto s proslavo Krištofa Kolumba. Pri proslavi so sodelovali razen članov Instituta tudi mnogi diplomati, senatorji, akademiki in narodni svetniki. Predsednik Inst'tuta Alberto As-quini je najprej pozdravil vse navzoče, nato pa dal besedo senator-u Bodreru. ki je v daljšem predavanju slavil zgodovinsko osebnost Krištofa Kolumba.
— Dobitki meranske loterije Izžrebani. Po konjskih dirkah, ki so se vršile v nedeljo v Meranu in ki so odločile o izžreba-
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogor. za govejo klavno živino:
v torek 21. t. m. v Grahovem pri Cerknici, v torek 21. t. m. v Trebnjem, v sredo 22. t. m. v Vel. Laščah, v sredo 22. t. m. v Stični.
Vabijo se mesarska strokovna združenja, da iz vsakega dogonskega okoliša pošljejo na najbližji dogon po enega zastopnika v svrho prevzema dodeljene živine.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave: danes ob 16. In 19. uri:
KINO MATICA
TELEFON 22-41
Odlična plesalka In Igralka očarljive lepote Concbita Montenegro v prekrasnem filmi.] orientalske rorantlke  tn humorja
Salome
V ostalih vlocah: Armando Falconi, naj t>oijši   karakterni   Igralec   v  <iržavl. IaiIp Pena.   Primo   Kamera Itd.
KINO UNION TELEFON 22-21
Jdlomek tz burne srednjeveške zgodovine Film ljubavne romantike  ter ganljive ln
Dekle iz Portlci
Lafsa Fenda   Ca Ho Ninchi, Roberto Villa
KINO SLOGA TELEFON 27-30
Dane.« posledn.lič!
loo.ooo dolarjev
Vesela in zabavna  ljubezenska Komedija Assla  Norjs Amaden Najszarl
nju velikih dobitkov znane meranske loterije, je komisija ugotovila, da so dobitki odpadli na naslednje številke: prvo premijo 2 000.000 lir je zadel imetnik srečke AF 75.777. Srečka je bila prodana v Torinu. Druga premija v iznosu 1.000.000 lir je odpadlo na srečko AB 01137, ki je bila prodana v Firenci. 450.000 lir je zadela srečka V 68.588. ki je bila prodana v Brin-disiu. Četrta premija je bila izžrebana na srečko M 09407. — 230.000 lir je odpadlo na srečko, ki ;"e bila prodana v Vitergn. Peta premija v iznosu 165.000 lir je bila izžrebana na srečko Q 48.703.
— Obmejni promet čez Dravo. Hrvatsko notranje in finančno ministrstvo sta uredili obmejni promet v Donjem Miholcu ln ob izlivu Drave v Dunav. Pri policijskem ravnateljstvu v Osijeku je bil ustanovljen oddelek za obmejni promet, ki izdaja propustnice. Pravico do propustnic imajo delavci, dvojni posestniki ln tisti, ki so zaposleni onstran Drave. Kdor ima propustnico lahko biva nepretrgoma tri dni onstran Drave. Ta ureditev obmejnega prometa pa ne velja za Medjimurje.
— Nemško-hrvatska gospodarska pogajanja. V četrtek 16. t. m. se prično v Zagrebu posvetovanja mešanega nemško-hrvatskega gospodarskega odbora. Pogajanja se bodo nanašala na plačilni promet za prihodnje gospodarsko leto, ki se prične 1. novembra.
— Hrvatska bo pridelovala več tobaka. Letos je bilo zasejano na Hrvatskem 223.000.000 tobačnih sadik. Lani je bila v bivši Jugoslaviji znižana proizvodnja za 70,000.000 sadik. V bodoče bodo pa zopet v polni meri izkoriščene vse možnosti proizvodnje. Letošnja letina tobaka je zaostajala za lansko. V okraju Lobuški in Mostar je bila za 35 odstotkov slabša od lanske.
— Zatiranje tihotapstva z ti vili na Hrvatskem. Ravnateljstvo za prehrano je pozvalo železniške organe, zlasti pa sprevodnike osebnih vlakov, nai sodelujejo pri zatiranju tihotapstva z živili na železnicah.
— Znamke hrvatskega Rdečega križa, Z 12. oktobrom so prišle v promet znamke hrvatskega Rdečega križa, ki ostanejo v prometu štiri mesece. To so prve znamke Rdečega križa na Hrvatskem.
— Znižana voznina za žito iz jugovzhoda. Nemške državne železnice so dovolile znižano voznino za uvoz žita, stročnic in mlevskih izdelkov iz Slovaške, Madžarske, Hrvatske in drugih pokrajin bivše Jugoslavije, Bolgarije, Romunije in drugih dežel ob Dunavu. Znižana voznina bo veljala do 3. septembra 1942.
— Nesreči. V primeri z nesrečami prejšnje tedne sprejema ljubljanska bolnica zadnje dni redke ponesrečence. Včeraj sta
bila pripeljana le dva ponesrečenca. Alojz Knific, sodar pri Centralni vinarni, se je včeraj ponesrečil v kleti pri delu; sod mu je stisnil ter zlomil levico. — Karel Pogačnik, 20-letni akademik iz Ljubljane, se
je doma ponesreči urezal precej močno v stegno desne noge.
— Konec velikih živilskih trgov v Mariboru. Maribor je imel doslej poleg vsakodnevnih še večje živilske trge ob sredah, ob sobotah pa prave velike sejme. Po vojni je pa pritiskalo na trg čimdalje več kupcev, dočim je bila ponudba vedno manjša. Zadnja sobota je prinesla konec tedenskega živilskega trga, ker ni bilo na njem nič več živil kakor ob navadnih dnevih.
Iz Ljubljane
—lj Ravnatelj Jože Barle t. V ljubljanski bolnici je za posledicami rane, dobljene v sedanji vojni, umrl g. Jože Barle, kapetan I. razreda v rezervi in ravnatelj mestnega finančnega urada v Mariboru. Pokojnik se je rodil leta 1893 v Dobrničali na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v St. Vidu se je posvetil pravnemu študiju. 2e mei prejšnjo svetovno vojno je bil ranjen. Po končanih Študijah se je posvetil najprej zadružništvu, že leta 1924 pa je vstopil v službo mestne občine mariborske, kjer je ves čas vestno in uspešno vodil mestni finančni urad. Zapušča ženo, srina in hčerko. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 16. iz kapelice sv. Nikolaja na 2alah na pokopališče k Sv. Križu. — Bodi mu lahka zemlja! Težko prizadetim svojcem iskreno so-žalje!
—lj Dvolastniki, ki imajo svoja posestva onkraj italijansko-nemške meje in so ae že prijavili mestnemu poglavarstvu, naj se zaradi izpopolnitve legitimacij zglaee v torek 14. t. m. ali najkasneje v sredo 15. t. m. pri mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7/1., soba st. 23.
—lj Dodatne karte težkih delavcev. Mestni preskrbovalni urad vabi vse v poštev prihajajoča podjetja, ki so vložila prijave za dodatne karte težkih delavcev za mesec oktober t. 1., da po te dodatne karte pridejo najpozneje do srede 15. t. m. v mestni preskrbovalni urad. Nove prijave za mesec november pa morajo po i je tja vložiti najkasneje do 15. t. m. pri mestnem preskrboval-nem uradu, ker pozneje vložene prijave n« bodo upoštevane.
—lj Urad za registracije biciklov v LJubljani poziva lastnike biciklov iz Ljubljane, ki še niso dobili prometne knjižice za svoj bicikel, da pridejo po njo med uradnimi urami v Beethovnovo ulico 7. S seboj je prinesti začasno potrdilo in 3 lire,
—lj Darovi Rdečemu križu. Gg. dr. Oton Fettich in dr. Branko Alujevič sta darovala v počastitev spomina pok. univ. prof. dr. Metoda Dolenca 100 L. V počastitev spomina pok. univ. prof. dr. Metoda Dolenca so darovali sošolci 50 L Družina Per-tot je darovala v počastitev spomina blago-pokojnega dr. Ivana Robide Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 50 L. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč je daroval neimenovani industrijalec 10.000 L. Najia-krenejša zahvala vsem darovalcem!
Torek, sreda, četrtek, sobota ln nedelja ob 19. (7.) nrl
VESELI TEATER
Predprodaja vstopnic vsak dan pri dnevni blagajni od 10. do pol IS. ln od 17. do 19.
—lj Pečenice, odlična kuhinja, pristna vina toči  gostilna   Lovšin. 469 n
Kavarna Zvezda
Ker bodo prostori dosedanje kavarne in restavracije »Zvezda« začasno služiti drugim namenom, ob\*eš'~amo rvo-je cenjene goste* da ustavljamo obrato\'anje v torek 14. t. m.
Najlepše se vsem svojim cenjenim gostom zahvaljujemo za njihov obisk  in naklonjenost.
Ce nam bo uspelo dobiti primerne nove prostore za km'arniški obrat, bomo o zopetni otvorit\n cenjene goste pravočasno obrstiti.
UPRAVA KAVARNE »ZVEZDA*
—lj Obvestilo. Avtotaksiji so se preselili iz ulice 3. maja (Aleksandrove) v Verdijevo ul. (Gajeva ul.)f telefon 33-66. — Uprava. 470-n
—lj Zdravnik dr. Janko Hafner do nadaljnjega ne ordinira.
Potniški promet Beograd - Zemun
Da bi se omogočili vsem srbskim oblastem, tvrdkam in poedincem tudi v bodoče nemoteni poseti zemunske poslovalnice generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji, izdajajo zdaj oblasti dnevne v posebno utemeljenih primerih pa tudi stalne propustnice. V ta namen se je treba obrniti na zglasevalni urad generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji, k: ima svoj sedež v Beogradu, Karadjordje-va 48.
Zglasevalni urad izdaja propustnice vsak dan od 8. do 12. Ker pa sprejema poslovalnica  generalnega  pooblaščenca  za gc-
sodarstvo v Zemunu stranke samo od 9. dO 12.30, je treba v lastnem interesu propustnice dvigniti že zgodaj zjutraj.
POHIŠTVO
po naročilu in vse vrste stolov tzidelujem Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman. Ljubljana. Breg 14. 1063
PARKETNE ODPADKE
za kurivo, suha drva, premog ima na zalogi Vertačnik Franc, Jenkova ulica 7. Telefon št. 29-16. 1646
ODETE
od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2/II. 1668
F NO  ■ N Vf((P AR
JUGOGRAFIKA
Cordial Campari... un magico nome che e ripetuto ogni giorno in tutte fe lingue del globo; un soave liquo re che rianima nelle avverse eireg stanze, od esalta nelle ore liete.
DAVIDE CAMPARI s C. ■ Kilo no, VioMflMDoilf
i
tniiiin
Cordial Campari— čarobno ime, katero ponavljajo vsak dan v vseh jezikih sveta; lahek fikor, ki v neprijetnih okoliščinah poživlja in v veselih urah navdušuje*
DAVIDE CAMPARI t C
8li Bil 4
»BLOTIVIKI HIBOĐ«,  ta« It. ofefttem MNDt
fttev. 537
V sanatoriju ,Šlajmerjev dom*
Ljubljana, 11. oktobra Blagor mu. ki ne ve, kaj je bolezen! Žal je na svetu tako malo takih srečnežev in vedno bolj se krči število onih, ki jih lahko blagrujemo. človeški rod pesa, čeprav zdravniki trdijo in s številkama dokazujejo, da se je dolgost človeškega življenja v zadnjih desetletjih podaljšala in da bodo dočakali naš: potomci še višjo povprečno starost, kakor je bila sojena našemu pokolenju. Pri vsem tem so pa ljudje posebno po mestih Čedalje bolj kilavi, ker so se v načinu življenja preveč odtujili naravi.
Bolezen! Prime te, da sam ne veš, kako in kdaj. Po vrvi spleza gori, po nitki se spušča nazaj, pravi naš pregovor. Se večji revež si pa, če ti kar naprej čepi za vratom, če te muči kaj kroničnega. Res pri-pa '.a svet stokavcem, a vendar je boije ne biti med njimi. Bolnike zdravi ljudje pomi-lujejo in hodijo jih obiskovat v bolnice. To je lepa navada, še lepša bi pa b.la navada, da bi zdravi neprestano m:slili na to, kako se godi bolnim po bolnicah in da bi storili svojo sveto dolžnost do njih 9 tem smislu, da bi bolnikom v bolnicah ne bilo treba pogrešati ničesar, kar jim je potrebno za zdravljenje. Ta dolžnost je v polni meri storjena v našem sanatoriju všlajmerjev dom« in tisti, ki so jo v globokem razumevanju potreb bolnega človeka storili, zaslužijo vse priznanje, pa tudi vso hvaležnost javnosti.
O tem našem vzornem sanatoriju se je že toliko pisalo, da poznajo ustroj tuli tisti, ki niso se nikoli prestopil; njegovega praga. Dobre strani >šlajmerjevega doma« poznamo, slabih pa itak nima in tako o njih ni treba govoriti. Pač, eno ima. Premajhen je, čeprav so ga že znatno razšrili. Ijvot-no je bil še manjši in njegova edina napaka torej Se večja, če bi hoteli to napako odstraniti, bi morali sanatorij razširiti tako, da bi lahko iskal: in našli v njem zdravja prav vsi bolniki, kar jih je aa jih še bo v naši pokrajini, ško I a, da tako temeljita razšiiitev ni mogoča.
Prv- vtis. ko prestopiš kot bolnik prag »Šlajmerjevega doma«, je, da si v sanatoriju v pravem pomenu besede. Vse je snažno, vse lepo, očesu prijetno, vse opremljeno in urejeno tako. kakor mora biti tam, kjer se zdravniki zavedajo, da je izredno važna tudi psihološka stran zdravljenja bolnikov in kjer jim je dana v vsakem pogledu možnost to v polni meri tudi upoštevati. Sama ta zavest zdravnikom žal ne more pomagati, dobro bi pa bilo za mnoge naše bo!n:ke, če bi jim. In kakor je prijetno, naravnost božajoče zunanje in notranje lice »Šlajmerjevega doma«, tako so prijazni, uslužni in vestni njegovi zdravniki od šefa do najmlajšega, tako so požrtvovalne in dobre sestre, tako je z njimi vred neumorno na delu tudi vse osebje, da olajšajo v lepi slogi z združenimi močmi bolnikom njihovo trpljenje.
Potem takem je prava sreča priti v *šlajmerjev dom«, porečete po pravici. Saj tudi je, posebno če pomislimo, kaj vse pride tam iz kuhinje. Toliko je dobrot in tako okusno jih znajo pripraviti, i a se človeku kar sline pocede. že če sliši o njih, kaj šele. če j h je tudi deležen. Da pa ne bo kdo v zmoti zastran te sreče, moram takoj omeniti, da je tudi v >šlajmerjevem domu« opoteča. kakor povsod. Saj veste, da na svetu ni sreče brez nesreče, če bi namreč bila. bi je sploh ne bilo. ker bi ne vedeli, kaj je. kakor vedno siti ljudje ne vedo, kaj je lakota.
Torej opoteča sreča v »šlajmerjevem domu«. Pripeljali so me tja v tistem vozu, kamor najraje in največkrat spravljajo na pragu zasačene begunce iz življenja. Tam so me dvigali, polagali in prekladali »ko bil bi mrtva stvar«, ne pa vsaj po srcu in skominah še fant od fare. Nazadnje so me položili na posteljo in mi določili za soseda po bolezni zelo sorodnega, drugače pa povsem tujega sotrpina. Ln tu smo pri opo-teči sreči. Takoj prvo noč se je začelo. Kdor nikoli ni ležal v bolnici in imel za soseda tako gibčnega bolnika z ishijasom v živcu, kakor se je zgodilo meni, seveda ne more razumeti, kaj se to pravi. Cim je ugasnila luč, se je jel moj sosed na postelji sukati in vrteti, da sem nehote pomislil, da je perpetuum mobile končno izumljen. A luči ugasnejo v >šlajmerjevem domu« zgodaj, že ob osmih.
Prvo noč sem stisnil zobe in si pomagal nekako s spanjem v kratkih presledkih, ki jih je določal brez moje vednosti moj sosed, ker je prižigal zastrto lučko nad gla-
Novo poslopje, • katerim   Ja Ml »Slajmerjev dooac znatno raiHi Jea.
vo in klical nočno sestro. Zdaj mu je bilo potrebno to, zdaj ono, kakor Je pač bolniku v bolnici, kjer ima človek skoraj neomejeno pravico sitnariti. O, kako bi se prilegla taka pravica marsikateremu zakonskemu možu doma! Meni tudi. Na tihem sem krstil svojega sotrpina za >fr-tavko« in pretolkel nekako prvo noč. Za drugo sem mu hotel skuhati osveto ali nastaviti past. pa se mi je oboje nekam iz-maličilo. Takoj zvečer, ko je ugasnila luč na stropu, sem ga zapeljal in zapletel v hudo debato. Žilav, večinoma srdit in za sanatorij mnogo preglasen besedni dvoboj sva bila brez prestanka tja do pol treh zjutraj. K sreči ima J>šlajmerjev dom« poleg drugih vrlin tudi debele stene. Sestra je zjutraj samo mimogrede omenila, da je bolna žena v sosedni sobi — skromno pripomnila, da sta bolnika v sosedni sooi nekoliko preglasno in predolgo v noč *kiam-Ijala«. Sotrpina seveda   nisem   zapletel v
dolgo debato t posnemanje drugim uoini-kom, ki bodo te vrstice brali — bog ne daj. Imel sem svoj poseben nameti, žal ga nisem dosegel. Mislil sem, da ga bo ostra debata tako izčrpala in utrudila, da bo takoj pa zaključku trdno zaspal. Pa sem se pošteno zmotil. Zdaj pa sploh ne bom zaspal, je izjavil, ko sva nehala debatirati. Pa ni treba, sem si mislil in sklenil sam pri sebi prepustiti v bodoče usodo lastnega spanca uspavalnim praškom, ki jih je moj sobesednik pridno, a večinoma brez uspeha pospravljal.
Tretja noč je bila podobna prvi, četrta obema in tako je šlo malo s pomočjo navade, malo pa z božjo do mojega odhoda. Moj nemirni sosed, o katerem moram zaključiti pripovedovanje, da ne zaidem predaleč, se pa menda še zdaj suče in vrti po svoji postelji, če so se ga pa živci toliko usmilili, da se je pomiril, mu to od srca privoščim. J. Z.
Jubilej
§i$mens®vega dinama
Pred 75 leti fe izrekel ustanovitelj nemške tehnike proreške besede
Pred 75. leti, ob koncu vojnega leta 1866, je prišel VVerner Siemens z idejo d.nama, ki je prineslo velik razmah elektrotehnike. Ze davno prej so imeli ljudje strojčke. ki so s sukanjem magnetov nad cevkami in nasprotno proizvajali električni tok. Ce so hoteli imeti močnejši tok. je moralo biti magnetov več in morali so biti veliki. S tem so pa postajali stroji vedno večji, obenem so bile pa tudi vedno večje težave z njimi.
Compagnie d'Alliance je izdelala že sredi preteklega stoletja magnetoelektrični stroj s 40 magneti v obliki osmerokotne zvezde. Kapaciteta takega stroja je bila za tiste čase velika. Zadostoval je za razsvetljavo obločnic na morskih svetilnikih, toda magneti so sčasoma oslabeli. Pa tudi sicer so imeli mnoge napake. Velik korak naprej je ponsenil stroj, ki ga je izdelal leta 1*68. H. Wilde v Manchestru. Ta je že imel namesto stalnih magnetov elektromagnete, kamor je bil napeljan tok, ki je poganjal magnetoelektrični strojček, pritrjen zgoraj. VVilde je tako že uporabil izpopolnitev, s katero je prišel W. Siemens leta 1855., ko je uvedel namesto poedinih cevk železni valjar, v čigar podolgovato zarezo je položil zvito žico. S tem se je usmeril električni tok in povečala kapaciteta stroja.
Toda mnogo večji in pomembnejši uspeh je bila nova in temeljitejša ideja Werner-ja Siemensa, nemškega tehnika iz znane rodbine Siemensov. W. Siemens je bil ustanovitelj nemške elektrotehnike. Svojo karijero je začel kot vojak, toda kmalu se je posvetil tehniki. Kot tehnik se je najprej ukvarjal s telegrafijo in z mehanikom Halskom je ustanovil tovarno za brzojavne aparate. To je bila doba, ko je povpraševanje po električni razsvetljavi od dne do dne bolj naraščalo. Takrat je bilo že jasno, da bo igrala elektrika važno vlogo, če bodo seveda poceni stroji za proizvajanje električnega toka tako, da ne bo drag.
Jeseni leta 1866. je začel VVerner Siemens poskuse s strojčkom, ki bi proizvajal elektriko. Za poskuse je rabil pripomoček za električni zvonec na železnici. Siemens se je ločil od stalnih permanentnih magnetov, brez katerih si dotlej niso mogli misliti magnetoelektričnih strojev. Nadomestil jih je z elektromagneti, skozi katere gre električni tok iz podloge stroja. Toda kako nastane električni tok v stroju, ki nima permanentnih magnetov? Kaj enostavno: v mehkem železu, ki je bilo že magnetizirano, ostane vedno nekaj magnetizma in ta zadostuje, da vzbudi električni tok.
Tako je prišel Siemens s svojim dinamom. Način vzbujanja magnetizma z lastnim tokom je nazval Siemens dinamo-električni princip. 17. januarja 1867 je imel W. Siemens v berlinski Akademiji znanosti predavanje pod naslovom: «0 iz-premembi delovne sile v električni tok brez uporabe stalnih magnetov«. Zavedal se je pomena svojega izuma, kajti svoje predavanje je zaključil s proroškimi besedami: »Tehniki so dana zdaj sredstva za proizvajanje električnega toka neomejene sile enostavno in poceni povsod tam, kjer je na razpolago delovna sila.« Pro-rokovanje se je izpolnilo. Prvi Siemensov dinamo je imel kapaciteto 29 W, torej približno toliko, kolikor se potrebuje za eno žarnico. Zdaj imamo na svetu turbogene-ratorje, ki dajejo električno luč in silo celim krajem, mestom in vasem.
Ribice proti človeku
V mnogih rekah Južne Amerike žive v neštetih jatah lososovite ribice, izmed katerih je najbolj znana vrsta z izredno ostrimi zobmi. Portugalci imenujejo to ribo Piranha. Njeni zobje so podobni pili. Po velikosti se ta riba ne more primerjati z morskim psom, ker je dolga samo 30 cm. Ce jih je pa več skupaj, kaj hitro ubijejo žival, pa tudi človeka. Celo živina, ki so jo prignali napajat k bregu ali ljudje, ki so prišli po vodo, so bili napadeni in tudi navadno ranjeni po teh krvoločnih ribah.
Cim opozori te bojevite ribe kar koli na plen, se jih zbere mnogo in svojo žrtev napadejo tako hitro, da obramba ali pomoč sploh ni mogoča. Ribe svoj plen hitro požro. Naravoslovci pripovedujejo, da imajo mnogi domačini v krajih, kjer žive v rekah te ribe, globoke brazgotine kot sledove ostrih zob nevarnih rib. Ni torej čuda, da se jih ljudje boje bolj kakor strupenih kač ali aligatorjev.
Deset zapovedi za avtotnobiliste
1. Vozi s tako hitrostjo, da boš vedno gospodar svojega voza. Pazi vedno na največjo dovoljeno hitrost
2. Vozi po desni strani in prehitevaj po levi.
3. Drži se predpisov o prednosti v vožnji. Drži se tudi predpisov o ustavljanju in parkiranju. Ustavljaj in parkiraj tako, da ne boš oviral prometa.
4. Pokaži vedno smer vožnje, preden zaviješ v stran. Ko si se prepričal, da ne ogražaš prometa, zavij na desno v majh-
na levo pa v velikem loku. Ko si napravil ovinek ne pozabi postaviti kazalca smeri nazaj.
5. Ne sedi za volan, če za šofiranje nisi sposoben, če si utrujen, vinjen itd. To je kaznivo.
6. Pazi, da je tovor na tvojem vozilu naložen tako, da ne boš nikogar ogražal ali oviraL Ce sega tovor zadaj čez avto, označi vedno njegov skrajni konec podnevi z rdečo zastavico ponoči pa vsaj z eno rdečo lučko.
7. Pazi, da bo tvoje vozilo vedno dobro opremljeno, zlasti da bodo v redu kolesa in motor.
9. Ne hupaj po nepotrebnem in ne uporabljaj brezobzirno luči. Bodi med vožnjo obziren do drugih. Bodi vedno discipliniran udeleženec prometa.
10. Ce zakriviš nesrečo ne bodi strahopeten. Nudi prvo pomoč ali pa obvesti o nesreči  naj bližnjega  varnostnega organa.
Energija iz morja
Mnogo je bilo že sproženih predlogov in storjenih poskusov, kako bi se dala izkoriščati energija, ki jo hrani v sebi morje. Večina predlogov govori o izkoriščanju razlike med klimo in oseko.
Francoski učenjak Claude je pred leti poskusil izkoriščati razliko v toploti na površini morja in na morskem dnu. Poskuse je delal v manjšem obsegu in posrečili so se mu in zato je napravil po-
skus v večjem obsegu. Prvi poskus je pravil na obali otoka Kube. Cev, ki naj bi vezala morsko dno s površino, je bila dolga 2000 m in njen premer je znašal 2 m. Cev se je pa zaradi silnega pritiska morske vode na mnogih krajih poškodovala in pretrgala. Leta 1928. se je pa Claude prepričal, da je njegova ideja zdrava in da bi se dala tako prirejati električna energija. Pozneje je najel velik star ribnik, kjer je montiral svojo napravo, ki naj bi dajala 200.000 kw. Toda poskusi so se izjalovili. Zato jih je Claude ustavil. Svojo napravo je pa vrgel v morje.
Anekdota o novinarjih
O novinarjih kroži kiasačna anekdota. Izmislil si jo je pa tudi novinar. Novinar je umrl in prišel pred nebeška vrata. Kdo trka? — je vprašal sveti Peter. — Novinar se je glasil odgovor. — Poberi se, za novinarje tu nimamo mesta, se je zadri sveti Peter. — Novinar je povesil glavo in odšel doli pred peklenska vrata. Tudi tam je prosil, da bi mu odprli. Peklenšček mu je pa zaloputnil vrata pred nosom, rekoč: — Novinarjev v peklu ne potrebujemo. — Tako je novinar sedel na stopnice med nebom in peklom ter začel izdajati novine. Cez teden dni je pa že imel prost dostop v nebesa in v pekeL
Inseriraj v „Slov. Narodu"
Križanka
Pomen besed:
Vodoravno: 1. uslužbenec radijske postaje. 12. popustitev odpora, prelomitev, 16. zbirka vseh črk, 17. reka na Hrvatskem, 18. kopno, suha zemlja, 20. produkt mila in vode, 21. zasmehovanje, 23. znana opera, 24. nepriljubljena pašniška rastlina, 25. kos domače obleke, 26. kuhinjska potrebščina, 27. kratica za valuto. 28. označba za filmsko igralko, 29. iglasto drevo, 30. neumen, bedast; orožje, 32. začetnice, 36. tuje žensko krstno ime, 38. osebni zaimek, 39. turška pokrajina, 42. oblika glagola, ki pomeni spreminjati trdno snov v tekočo, 43. vzklik, 44. besedica, s katero posnemamo smeh, 45. moško krstno ime, 46. italijanski spolnik, 47. moško krstno ime (Miklavž!). 48. premišljeno hotenje, 51. pevski glas, 53. kipar (srbhr.), 54. vzklik. 55. snov. materija, 58. moka, ki se ji ne moremo privaditi, 59. poglavar države, 61. nemški pisatelj (w=v). 63. kratica za mednarodno organizacijo. 65. kratica za označbo starosti, 66. starostna prevleka, 68. načelovati občinski upravi, 72. osebe, ki še ne morejo samostojno vršiti pravnih pravic. 74. denuncira, naznani, 75. kmečki delavci, 76. oprema (tujka), 79. besedno posnemanje kihanja, 80. veznik, 81. skrajšano srbsko krstno ime, 82. skrajšan slovenski veznik (pesniška oblika). 83. prizorišče. 84. kratica za naslov neznanca, 85. pokonci. 86. zahvalna pesem, 87. tatarski poglavar.
Navpično: 1. prebivalec italijanske pokrajine, 2. del italijanskega imperija, 3-hišni bogovi, 4. začimba, 5. osebni zaimek, 6. izdaja na knjižnem trgu, 7. pokloniti, 8. volna (srbhr.), 9. žensko krstno ime, 10. spušča pasje glasove, 11. dve enaki črki, 12. dragocene kakovosti, 13. pojm iz tiskarstva, 14. osebni zaimek, 15. tuj izraz
največ v slabem pomenu za delati, opravljati, 19. arabska enota državna uprave, 22. razn-moževalnl aparat, 26. riba, 28-srbska denarna, enota, 31. Co-užabna šahtova, 33. svetopisemska oseba, 34. vrsta j zemlje, 35. glej, 54. vodoravno, 37. evropsko glavno    mesto, 40. jeza, bes (rtalj.),
41. nemško mesto, 49. človeški in družbeni predpisi, 50. evropsko glavno mesto, 52. kratica za označbo kraja, kamor se pritis-
I ne pečat, 53. čuvana, zaščitena, 56. del hiše, 57. pristašinja vladajočega političnega
, reda, 60. naprava, 61. jedilno orodja, 62. moško krstno ime, 64, glas vrana, 66, kraj
j na Dolenjskem, 67. gostilniški delavec, 69. rejen, 70. duševni bolnik, 71. tujo žensko krstno ime, 72. pripadnik pasje pasme, 73. kvalitetna lastnost človeka, 77. Švicarski kanton, 79. pritok Donave.
Rešitev prejšnje križanke
Vodoravno: 1. Slovenija, 9. analitik, 16. tabor, 17. Detela, 19. ukana, 20. Avala, 21. ilovica, 23. akti, 24. bila, 25. sleme, 26. Ibar 28. ar, 29. in, 30. ravan, 32. tjor, 33. Abo, 34. laziti, 36. odiralec, 39. očetovtna, 41. na,
42. alu, 44. ter, 46. nasičen, 47. Caprag, 49. emanat, 51. ni, 52. iti, 59. raca, 55. ti, 56. Inat, 58. coj. 59. tris, 60. aleja, 63. Ira-vadi, 66. ji, 67. ideja, 69. Asa, 70. vat, 71. ujemati se, 73, krilca, 75. zanimati, 76. Zmagoslav.
Navpično: 1. stabiliteta, 2. lavina, S. obal, 4. Volarič, 5. era, 6. idila, 7. jelenovlna, 8. atom, 9. ali, 10. nacija, 11. Ln, 12. Ikar, 13. tak, 14. intabulacija, 15. Kairo, 18. Eve, 22. abolicija, 25. svitati, 27. arena, 31. Atena, 32. Franica, 35. zora, 37. dičiti se, 38. -ine, 40. os, 42. Aral, 43. ugasitev, 45. Emilija, 48. prti, 50. najemi, 53. tovora, 57. nn,, 61. eden, 62. ajam, 64. R(deči) K(riž), 65. delo, 68. ata, 69. asi, 70. val, 71. uz, 72. It, 73. KM, 74. Ig.
PROKLETSTVO
51
DEKANTA
Roman.
— Računam zanesljivo s tem, — je odgovorila gospodinja... In če je to vse, kar mi hočete povedati ...
— Hotel sem vam tudi povedati, da nameravava večerjati v svoji sobi.
— Dobro, ko se Marv vrne, vama pošljem večerjo.
Miss Mellisova, ki očividno ni imela namena nadaljevati pogovor z menoj, si je znova nataknila naočnike, ki jih je bila položila na mizo. potlej se je pa zatopila v čitanje neke nabožne knjige.
— No torej? — je vprašala Edita, ko sem se vrnil.
— Vse je v redu, — sem odgovoril. Večerjo dobiva.
Sedel sem v naslanjač, Edita je pa skrbno gladila perilo, ki ji ga je bila nekoliko zmečkala groba roka Billa Sharperja.
Dolgo sva molčala. Moja ljubica bi bila rada govorila, jaz sem pa čutil potrebo vsaj malo pomiriti se.
Misel, ki sem jo že omenil, mi je še vedno rojila po glavi.
Služkinja je prinesla večerjo. Takoj sem opazil, da jo je nama gospodinja odmerila zelo pičlo. Bil je že skrajni čas, da bi se izselila od te skope in sitne ženske.
Med večerjo je Edita ves čas govorila samo o de-mantu. Zdaj, ko se je bila že nekoliko pomirila, je jela razmišljati o tem vprašanju, ne da bi me pustila le za trenutek pri miru. Če začno ženske zasliševati človeka, postanejo neznosne. Odgovarjal sem ji, kakor sem vedel in znal, toda videl sem, da moja ljubica dvomi o resničnosti mojih trditev. Nazadnje je dejala Edita:
— Dragi moj, ti si zelo zagoneten človek.
— Ah, draga moja. — sem odgovoril in ae prisiljeno nasmehnil. — Kaj si to opazila šele danes?
— Da, šele danes.
— To je dokaz, da nisi posebno bistrovidna. Najin pogovor je postajal strupen. Edita me je
začela zmerjati. Isto sem storil tudi jaz in zato se je razjezila.
— Dobro torej, zdaj te vsaj poznam. Prikrival si mi svojo igro, nazadnje si pa le prišel s pravo barvo na dan. Zdaj vem, kaj mi je treba storiti.
Vzela je klobuk in si ga nataknila z nervoznimi rokami na glavo, potem je pa ogrnila svoj plašč. Končno me je srepo pogledala, rekcč:
— Ni me treba čakati. Si razumel?
— Čuj. Edita, — sem ji prigovarjal, da bi jo zadržal, — če sem te žalil, sem oriprovijen iskreno obžalovati to in prositi te oćrn^anja.
— Ne, ne! Pusti me pri miru! ...
— Bodi vendar pametna. Malo prej si dejala, da sem zagoneten človek. — Morda je to res, loda gotovo boš priznala, da nisem slab človek. In če ima kdo od naju vzrok pritoževati sc :ez drugega, se mi zdi, da sem to jaz.
— Kaj hočeš reči s tem?
— Saj sama dobro veš.
— Ne, ne vem.
— Oh, kako hitro pozabljaš . . .
Edita je očividno razumela, na kaj sem namigaval, ker je zardela in molčala.
— Bodi torej pametna, saj sem že na vse pozabil, — sem dejal in jo poljubil.
Nasmehnila se je že, toda samo navidez, jaz sem bil pa tako nežen, tako priliznjen in mehak, da je slednjič odložila plašč in klobuk.
Mir je bil sklenjen in zapečatila sva ga z dolgim poljubom.
Zdaj nisem bil več zagonetno bitje, temveč ljuh-ček. najpopolnejši med vsemi ljubčki.
Večer se je zaključil s prijetnim kramljanjem o načrtih in nadah. Obljubil sem Editi, da jo odpeljem prihodnji dan v Dover, potem pa na Holandsko, in prisegal sem. da ji kupim za prvi denar iz dediščine po stricu Chaffu krasno biserno ogrlico z dragoceno demantno zaponko. Skratka, omamil sem jo in po sijaju obljubljenih daril omamljena ubožica se mi je vrgla v naročje rekoč:
— Oh. Eigard! Kako dober si in 'rako vroče te ljubim!
Bil sem malone prepričan, da mi uspeh ne more uiti, kajti iz izkušenj vem, da ženske nikoli ne morejo kljubovati vabi dragocenih daril. Edita je bila premagana — v najslabšem primeru sem jo zopet pridobil na svojo stran. A to je bilo vse, kar sem si želel. Malo je manjkalo, pa bi bila postala moja sovražnica — ona tudi.
Manzana, Bili Sharper in Edita — to bi bilo preveč in tolikim sovražnikom bi bil podlegel.
Kakor otroka sem položil Edito v posteljo. Zaspala je kmalu in najbrže se ji je sanjalo o bisernih ogrlicah in demantnih zaponkah.
Ko sem opazil, da Edita že trdno spi, sem vzel svoj žepni nožič in napravil z njim čisto tiho globoko zarezo v naslanjač, iz katerega sem potegnil velik šop črne žime. Potem sem odšel v umivalnico, kjer sem spretno in tiho pripravil svoje maskiranje.
S pomočjo raznih barvil, ki jih je uporabljala Edita, sem si rdeče pobarval obraz, napravil sem si črne kolobarje okrog oči, iz črne žime sem si pa pripravil lasuljo, podobno lasem Papuancev. Končno sem si napravil še brke in brado ter ju prilepil na svoj obraz.
Da bi lasulje ne izgubil, sem nataknil na glavo športno čepico. Potem sem obrnil svoj sako, ki je imel podlogo iz rdeče in zeleno progastega blaga. Zavihal sem si spodnje hlače do kolen, sezul čevlje in obul copate.
Tako preoblečen in maskiran sem bil tako strašen, da sem se ustrašil samega sebe, ko sem stopil pred ogledalo.
Jori£ ^>mJH mm Zm Harpfl"o, iroUr-"ft: jjAAU jeran mm Z& JEMifct del lista: .Oton Christof — y&i v Izubijani