¡Poštni»; plačana v jotovKU leto m, štev. 32 Koper, peteis 8. avgusta 1954 posamezma številka io din Danes se uresničuje težnja jugoslovanske politike po zbližanju in mirnem sodelovanju med sosedi. Predstavniki treh balkanskih držav, zbrani na Bledu, bodo podpisali to, kar je že več časa dejstvo, ker so tako hoteli narodi Jugoslavije, Grčije in Turčije. Zgodovina naše in sosednjih balkanskih držav pozna doslej v glavnem same trde preizkušnje. Zgodovinarji so pripisovali Balkanu posebno vlogo v netenju prepirov in nemirov, ki so imeli vedno hude posledice. Tega pa niso bili krivi naši narodi, pač pa so te izbruhe zakrivili tisti, ki so hoteli naše svobodoljubne narode zatreti in zasužnjili. Zgodovina pa se ne ponavlja in da bi ss dejansko ne ponovila se balkanski narodi združujejo v prijatelji! cu it: . .'delovanju, pripravljeni, da se „ki.pnč upre/o kakršnemuko-li poskusu ogrožanja svobodnega razvoju in mirnega življenja ter napredka na Balkanu. Balkanska zveza ima pa še posebno značilnost, ki dokazuje vrednost jugoslovanske politike, to namreč, da je stvaren primer sodelovanja držav, ne glede na njihovo notranjo ureditev. Najrazličnejše zveze, pakti i/i sporazum: med raznimi državami v svetu so po večini izraz in težnja posameznih politikov, ki s podpisom listin mislijo, da so dosegli njihovo trajnost in veljavo. Naša. zveza se od teh razlikuje v toliko, v kolikor bo podpis političnih predstavnikov samo dejanska ugotovitev dejstva ne pa šele začetek prijateljske • zveze. To nam ■dokazuje sprejem natege predsednika v Grčiji in Turčiji, lo nam dokazujejo že številni stiki med tremi državami. Naša zveza ho pa dejansko začetek nečesa, kar je za prokso podobnih sporazumov v svetu nenavadno Posebna posvetovalna skupščina bo tirrjala namreč vse zadeve, ki se tičejo interesov treh držav. Balkanska zveza ni naperjena proti nikomur in ni niti zaprla same vase. Na stežaj so odprta vrata še drugim državam, da vstopijo v zvezo pod istimi pogoji enakopravnosti in tesnega, mirnega ter prijateljskega sodelovanja. Razumljivo je, da je zveza naletela v svelu na veliko odobravanje miroljubnih in naprednih dežel, naletela pa je prav tako na odpor. Ni čudno, da je najhujši nasprotnik le zveze l>ila prav naša zahodna soseda Italija. Vsak naš uspeh bode v oči reakcionarne in profašistične rimske kroge. Kljub vsem nakanam in spletkam pa balkanska zveza postaja legalno potrjen sporazum, Italija lahko vedno pristopi, mora pa prej krepko spremenili svoje odnose predvsem do Jugoslavije in ubrali pol cse bolj realne politike. Navezovanje balkanske zveze z rešitvijo tržažkega vprašanja je prav tako stvar, ki ni uspela, ker ne more Jugoslaviia podrejati svoje suverenosti imperialističnim interesom katerekoli države. Tržaško vprašu- PKEUEEDITEV KN MODERNIZACIJA TOVARNE nje bodo rešili, če se bodo sporazumeli, ne glede na podpis balkanske zveze. Rešitev tega vprašanja ni več odvisna od nas, pač pa je na Italiji, da pokaže svojo dobro voljo. Predstavniki treh balkanskih držav, ki se bodo zbrali te dni na Bledu, da formalno zaključijo in potrdijo balkansko zvezo ne bodo imeli težkega dela niti ne bodo prevzemali nase velikih odgovornosti, ker so to zvezo že sklenili narodi balkanskih držav in sprejeli nase moralno odgovornost, da bo ta zveza iz dneva t; dan močnejša in da bo plodno sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo služilo ostalim državam v svetu za vzor. DELAVKE V TOVARNI EX »AM PELEA V IZOLI. Tovariš direktor je grajal tudi nesistemabičnost naših tovarn ribje industrije glede na tehnološki proces. Preveč je bilo prenašanja riba iz oddelka v oddelek, kar precej podraži izdelek. V tem smo mu morali dabi prav, ker je preuredil tovarno tako, da ni nobenih napeljav na daljine, kakršne so bile prej, vse je sedaj tako rekoč pri roki in delo gre iz oddelka v oddelek po najbližji poti. Glede na to so skrčili obseg tovarne na polovico. Seveda so pri tem gledali, da so posamezne oddelke uredili čimbolj higienično, ker je to eno najvažnejšili vprašanj v tovrstni industriji. Celoten tehnološki proces v tovarni gre sedaj tako, da so odpravljena gria v proizvodnji. Pri modernizacij i tovarne so računali na predelavo 10 ton svežih rib dnevno. Prav tako pa so rešili tudi izkoriščanje ribjih odpadkov. Priprave za modernizacijo tovarne so •trajale okrog šest mesecev. Predvsem je bilo treba ugotoviti proizvodna grla v posameznih oddelkih, nakar so izdelali elaborat za celotno sistematizacijo. Pri tem so morali tudi ugotoviti stanje zgradb m. njihovo razporeditev ter najti način, kako bi brez velikih novih gra. denj uporabili stare zgradbe in jih prilagodili tehnološkemu procesu, da bi bil čini cenejši, čim krajši in v pogojih današnje higiene. Za mehanizacijo tehnološkega procesa je bilo treba predvsem ugotoviti potrebe novih strojev in strojnih naprav za modernizacijo embalažnega oddelka, oddelka za predelavo (Nadaljevanje na 5. strani.) Obisk v Ex Ampelei v Izoli Če potuješ iz Kopra proti Izoli, zagledaš na zadnjem ovinku visok dimnik in pod njim velika dolga poslopja. Zdi se ti, da vse skupaj plava na morju, ker odrastek zemlje, kjer sloji tovarna, sega daleč v morje. Šele li poverjeniki niso zaključili vpisovanja članov, dnevno pa še prijavljajo še novi, tiskamo nekaj tisoč zbirk več. Zato pohitite z vpisovanjem, ki bo zaključeno z objavo v časopisih. Opozarjamo, da bo cena zbirkam v prosti prodaji znatno višja od članarine. Zahtevajte naše prospekte, ki so jih prejeli te dni vsi poverjeniki in knjigarn« in preko katerih se lahko podrobneje seznanile z. vsebino naših knjižnih izdaj. >. Prešernova družba Za desetletnico ustanovitve prostovoljnega gas:'skega društva v Divači pripravljajo velik gasilski festival. Tega festivala se bodo udeležila PCD iz okraja Sežana in vseh drugih okrajev Primorske. Pričakujejo tudi udeležbo predstavnikov gasilskih društev iz Slovenije. Računajo, da se bo festivala udeležilo najmanj 1000 gasilcev. Divača se pripravlja, da bo gasilce in druge • udeležence dostojno sprejela. Ze od srede naprej so na delu tovariši, ki čistijo in pripravljalo prostor pred zadružnim domom, kjer bo glavni del proslave. Spored ■proslav je nasleclnjii: v nedeljo zjutraj ob 6 uri budmica, ob 9 uri sprejem gostov, nato govori, parada gasilcev in poklonitev prapora, ki ga gasilskemu društvu podani občinski ljudski odbor. Popoldne bo srečolov o lesifvai v uivaci in prosta zabava. Na slavnosti bo igrala godba iz Prvačine, Po govorih in glavni slavnosti bodo vsi udeleženci lahko • obiskali znamenito Škocjansko jamo. Tja in nazaj bodo vozili posebni avtobusi. * Tc dni so položili cevi kraškega vodovoda že do zadružnega doma. Jarek je skopan tudi na drugi strani glavne ceste, toda z delom ne morejo naprej, ker od uprave cest v Ajdovščini še niso prejeli odgovora na prošnjo za odobritev prekapanja ceste, čeprav so jo tja poslali že ■pred tremi meseci. Prav bi bilo, da bi se pri upravi cest (če je od njih odvisno) malo podvizali, ker bo zima kmalu tu in s tem nevarnost mraza in zmrznjenja terena. To bi delo znova zavlnklo in bi nastali brezpotrebni stroški. PRED ŽREBANJEM ra Ü^MiSM ..................• '-'.X ...,:.; .«.»iwv-.j.,»•'.:•>•••:■«•■•:■ ) se v divjih slapovih preliva v globoke tesni, se za trenutek umiri, nato pa znova divjo zabuči, buta ob skale, da pršijo pene, na katerih se v tisočerih mavrično barvnih odtenkih igrajo sončni žarki. Kdor je samo enkrat videl to našo kraško lepoto in užival njeno div.je roman- " "77---------- ; lil« p ®;!iiil Motiv iz Škocjanske jame -lično opojnost, je ne bo mogel nikoli več pozabili. Se in še se bo ' rad povrnil in obiskal naš podzemski svet, ki je v tako živem nasprotju s tistim Krasom, ki ga vse dni obseva sveti o sonce. Prvi, ld omenja Škocjansko jamo v zgodovini, je Blaev G. G. novi zemljepisni atlas, ki je izšel v Amsterdamu leta 16-17. Drugi Kirche-n A, v knjigi Podzemski svet leta 1680. Zanimanje za podzemski svet vedno bolj rase. Po vsej Evropi kar tekmujejo, kdo bo izčrpneje opisal zanimivosti podzemlja. Prvo stezo v jamo je napravil Tomi,nc, okrajni glavar v Sežani, leta 1S23 uri začel z izkopavanji v sedanji Tommčevi jami. Tu je bil 3,5 do 4 metre visok nanos peska in ilovice , ld jo je v stoletjih naplavil Timav, Med posameznimi različno debelimi plastmi so naleteli na pepel, oglje, kosti in bogato zbirko raznega primi te vnega orodja, lončene jjosodc in bronastih nakitov. Nekaj korakov za kupom, ki so ga nalašč pustili, da bi obiskovalci videli, do kje so segale naplavine, so tik pod skalo izkopala 2.80 m visoko človeško okostje. Našli so potom še več okostnjakov, toda nobueno ni bilo tako visoko. Iz različno debelih plasti je razvidno, da je Timav večkrat preplavil jamo, tako v letih 1826 in 1851, ko je voda preplavila naravni most, ki stoji med malo in veliko dolino. Spodnie plasti segalo v dobo nekako 3900 let nazaj, gornje pa v srednji vek. Skocjan je nekaka naravna trdnjava in je od dveh strani skoro nedostopen. 2e v rani zgodovini je bil utrjen. Kjerkoli so kopali v bližini, so naletela na omet, lončeno posodo in na staro zidevje. Zgodovinar prof. Markezeti je povedal, da je bilo v Škocjanu in okolici pred 4000 leti še c-nkrat toliko prebivalcev, kot jih je danes. Ustno izročilo pa pravi, da so iz Škoojana vrgli v okrog-lico bronast kip. To je bil gotovo kak malik iz starih časov. Na prevalu ceste proti Danam je jaina Globnica. V to jamo je leta J90S prišel lomit kapnike neki Sa-vini iz Trsta. Naletel je na čelado in jo odnesel v Trst. Tam pa je ni mogel prodati, zalo se je sporazumel z nekim muzejem na Dunaju za nadaljnja izkopavanja. Z županstvom v Matavunu je napravil enoletno pogodbo in začel z delom, ki se mu je prav tako obneslo. Cele zaboje je pošiljal v Milan, Genovo in druga mesta Italije. Na Dunaj je le od časa do časa poslal kako malenkost. Pri tem je zelo obogatel. Ob stezi, ki pelje iz Matavuna v Divačo, je naprej od razgledišča globoka in široka jama. Malo naprej jo majhna ravnimica in po sredi steza. Ustno izročilo pravi, da je bilo tukaj pokopališče Ajdov, Resno se je začel zanimati in jamo raziskovati leta 1840 J. Svetina. K delu je leta 1851 pritegnil še Adol-fa Smidla, Ivana Rudolfa, Antona Ilankeja, Jožefa Mariniča in Friderika Miilerja, Sele leta 1883 so želi sadove svojega dela. Največ zaslug ie imel Maršniič, ld je prihajal iz Trsta redno vsak četrtek in nedeljo. Znana je iz tistih časov naslednja dogodila: (Nadaljevanje prihodnjič) dia, držeč svoje srečke v rokah. Ostali, ko, zjutraj prelistavajo časopis, ga dne 24. zasukajo drugače kot ponavadi in glej, odpirajo žrebno listo, ki je pravkar objavljena. To jutro nudijo družine sliko nenavadne sloge in medsebojnega razumevanja: mož, žena, včasih celo tašča so istočasno sklonjeni nad žrebno listo. »Ali smo kaj zadeli?« Jugoslovanska loterija je nadaljevanje že-pred kratkim Državne loterije FLRJ, pred vojno pa Državne razredne loterije. V času med dvema svetovnima vojnama se je Državna razredna loterija sicer močno-prizadevala prodreti tudi v Slovenijo, toda v tem ni posebno uspela. Prodajali so le kakih 20.000 srečk vsakega kola. Po Osvoboditvi in zlasti od 1951. leta je reorganizirana Ustanova močno razgibala svoje poslovanje tudi v Sloveniji, kjer kakor smo že omenili, sedaj prodajajo nad 150,000' srečk mesečno. K tem uspehom so pripomogla naslednja tri dejstva: Prvič, dobiček Jugoslovanske loterije jc sedaj namenjen in gre v korist humanim ustanovam kot so Zvezo gluhih Jugoslavije, Zveza slepih Jugoslavije, Jugoslovanski Rdeči križ, Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije itd. Drugič, izpremenjen-jc način žrebanja, ki se sedaj vrši mehanično po decimalnem sistemu, in tretjič, vsakokratno žrebanje se vrši javno, vedno v drugem kraju Jugoslavije, kar omogoča igralcem, da pri žrebanju neposredno sodelujejo. Tokrat, t. j. 23. avgusta t. 1. bo žrebanje 57. kola Jugoslovanske loterije v Kopru in bo tudi prebivalstu STT s tem nudena priložnost, da zavrti kolesa sreče, gledalcem pa, da se na lastne oči prepričajo o tem, kako le zgolj slučaj odločuje o premijah in dobitkih. Čeprav si srečke Jugoslovanske loterije krepko utirajo pot v domove našega prebivalstva, mnogi vendar še niso dodobra poučeni o planu dobitkov in načinu žrebanja. Zato v nekaj stAvkih poročamor Vsak mesec je v prodaji 1,200.000 srečk-Cena srečke je 100.— dinarjev, možno pa je igrati tudi na polovico srečke, ki stane-50,— dinarjev. Po planu je 304.488 dobitkov v skupni vrednosti 80,400.000,— dinarjev. Največja premija je 1,000.000. din„ nato sledijo premije po 500,000.— dia 300.000,— in tri po 200.000.— din. Dobitki so pa od 100.000.— do 100.— din. Možni so tudi vezani dobitki po dva in več dobitkov na isto srečko. Srečke se prodajajo po pravilu do pričetka žrebanja, ki je vsakega 23. v mesecu, praktično pa jih že par dni pred žrebanjem primanjkuj. Dobitki se izplačujejo prinesitelju srečke brez kakršnih koli odbitkov in sicer takoj po izidu uradno žrebno liste. Dobitke do 50.000.— din izplačujejo zastopniki. t. j. prodajalci srečk in Narodna banka, večje dobitke in pr~nvie pa republiške direkcije Jugoslovanske loterije in Glavna direkcija v Beoeradu. Izžrebane srečke zastarajo v 60 dneh od dneva žrebanja v kolikor niso v tom roku predložene v izplačilo. Kot smo že omenili bo tokrat žrebanje v Kopru dne 23. avusta t. 1, ob 18. uri. Jugoslovanska loterija nas jo naprosila, da tudi s svoje strani priporočamo občinstvu, da se v čimvečjem številu udeleži te zanimive in za nas redke prireditve. kn Sezona obiranja paradižnika je na višku. Kmetijske zadruge po vaseh imajo polno dela in se življenje na odkupnih mestih umiri šele v jutranjih urah. Kmetje so zadovoljni s ceno paradižnika, ki je letos kljub slabemu vremenu dobro obrodil. Pri donosu paradižnika v zadruge se posamezni kmetje še vedno držijo starega. Ne upoštevajo navodil upravnih odborov zadrug in pripeljejo pravo mešanico paradižnika od najdebekjšega do najbolj drobnega, popolnoma zrelega in le deloma zrelega, Za to zahtevajo enako ceno kot bi oddali prvovrsten paradižnik. Tovariše, ki so zaposleni s sprejemanjem paradižnika, taki kmetje večkrat celo napadajo z grožnjami. Zgodilo se je, (v kmetijski zadrug; Cezarji—Pobegi), da je kmet zagrozil skladiščniku: »Se bova že še videla.« Ta skladiščnik je na tako neumestno govorjenje najel dva kmetovalca iz vasi, da ocenjujeta pripeljani paradižnik in ga razvrstita v naslednje kategorije: eksport I. in II, vrsta ter industrijski paradižnik Navedli smo ta primer, ki kaže, kako se še vedno najdejo ljudje, ki nočejo upoštevati nasvetov in navodil izkušenih ljudi. Prav gotovo ta primer ni osamljen in je takih kmetov v okraju šc v;-č. Treba bi jih bilo spomniti samo na izvozna sadna podjetja drugih držav, ki uvažajo k nam pomaranče in drugo južno sadje. Naj si dobro ogledajo debelino pomaranč, pa se bodo lahko sami prepričali, kako veliko skrb posvečajo ta podjetja sortiranju sadja. Prav tako bi morali napraviti oni sami že doma. Ali bi se ne čutili zadovoljne, če bi dobili iz držav, kamor naša izvozna podjetja izvažajo paradižnik sporočilo: Ta paradižnik je bil res lep. To bi bila večja reklama tudi za .naprej, kot bi jo uspel napraviti še tako dober trgovec. Ko si dobro blago enkrat pridobi trg, Tukaj živijo pod spretnim vodstvom pedagoških vodij in vodičev. Poleg resnega dela, ki je tudi vključeno v dnevni program, je največ časa odrejenega za kopanje in sončenje. Treba je izkoristiti sleherni sončni dan. ker je v začetku tabora vreme precej nagajalo. Njihov dnevni red je zelo pisan in nudi slehernemu dovolj razvedrila, zabave in pouka. Dopoldne in popoldne sta določeni dve uri za resno delo, pri čemer vadijo v raznih tabornih spretnosti v okviru gozdne šole, spoznavajo prirodo in se od nje učijo, zbirajo žuželke, kamenine in morske živali. V tem času so tudi redne pevske vaje in splošne priprave za taborno zabavo. Za lačne želodce poskrbijo vestne kuharice, ki .irviravijo za vsakega dnevno po pet izdatnih obrokov hrane. Hrana ima visoko kalorično vrednost in se se je že nri zadnjem tehtanju pokazalo. da se je večina otrok zredila najmanj za kilogram. Letošnji tabor v Rabcu je celo elektrificiran. Za izvedbo tega je moralo vodstvo tabora napeljati 400 metrov dolg električni vod. Z električno napeljavo je omogočena lažja stražarska služba ponoči, posebno za tiste stražarje, ki se bojijo teme. V taborišču imajo tudi radio in so taborniki ob niem že večkrat poslušali razna predavanja in oddaje iz. Ljubljane in Kopra. Prav posebno so jih zanimale oddaje ob Dnevu ni več vprašanje prodaje. Blagt) si samo dela ime in pridobiva vedno več kupcev. Vedeti moramo, da je za eksport treba izbrali srednje debele, lepo oblikovane in ne preveč zrele sadove. Ti med vožnjo dozorijo in se potem predstavijo na inozemskem trgu pot pravkar potrgani. Vse prezrele, debele in drobne sadove pa naj pokupi domači trg ali pa sprejmejo tovarne za predelavo v paradižnikovo mezgo. Ml fibdu taka? 2e več let se prebivalci vasi Če-žarji— Pobegi veselijo obljubljenega telefona, ki ga pa še zdaj nimajo. Starejši ljudje se spomnijo, da so telolon imeli v vasi pred prvo svetovno vojno. V neki zadevi so telefonirali celo na Dunaj. Po osvoboditvi so si vsi prizadevali, da bi dobili telefon za obe vasi skupno. Nujno bi ga potrebovali, ker imajo kmetijsko zadrugo, zadružni dom in vse množične organizacije skupaj. Zelo pogrešajo telefon sedaj, ko je sezona odkupa tu, Zgodi se, da nimajo prevoznega sredstva. Po telefonu bi lahko takoj vprašali avtopodjelje ali kako drugo ustanovo v Kopni za avto. Ker telefona ni, morajo zamuditi nekaj ur preden dobijo odgovor po kurirju, ki ga pošljejo s kolesom v Ko-ner. Prav tako bi telefon potrebovali v primeru kake nesreče ali bolezni. Prebivalci obeh vasi pravijo, da so se že naveličali obljub in zahtevajo, da odgovorni v Kopru čimprej uredijo, tako da bodo imeli telefon. Pripravljeni so pomagati pri kopanju jam za postavitev drogov, samo da bo manj stroškov in delo prej opravljeno. INVALIDSKA ORGANIZACIJA V ŠMARJAH Invalidska organizacija v Šmarjah je sklenila, da izvrši čimprej revizijo glede upravičenega prejemanja invalidnine. Marsikateri prejema invalidnino, do nje pa nima nikakršne potrebe. Zgodilo se je, da je invalid prejemal invalidnino, bil zaposlen, imel posestvo, ki ga je pa dal v najem, drugi pa ni imel nič zemlje in prenizko pokojnino. Cas je že, da se take stvari rešijo in se invalidske organizacije poslužijo boljših in pravičnejših delitev invalidnin. G. I. Začetek gradnje nove gimnazije v Sežani Pred kakimi štirinajstimi dnevi so začeli kopati temelje za gradnjo novega poslopja gimnazije v Sežani. Gradnjo ie prevzelo okrajno gradbeno podjetje. Vedno večja stiska za prostore je odgovorne za prosveto postavljala pred nujno vprašanje. Ali zgraditi novo gimnazijo, ali pa bodo morali dijaki sežanskega okraja še nadalje hodiLi v Postojno ali Novo Gorico. S tem pa je nastajalo še resnojse vprašanje. V druge okraje so odhajali samo dijaki tistih star- Mislimo, da je potrebno spregovorili nekaj besed o delu naše dramske družine. Po zadnjih gostovanjih so člani dramske družine takoj začeli z vajami dališe igre »Pot do zločina,« ki bi jo bili uprizorili sredi poletja. Učenje igre so morali prekinili, ker je večina članov igralske skupine odšla na delo v druge kraje. Sedaj so dramsko družino izpopolnili z novimi člani in razdelili vloge. Tako upajo, da bodo igro lahko uprizorili konec septembra. Kar je ostalo prejšnjih članov igralske skupine so šli k tovarašici učiteljici in jo naprosili, naj izbere primerno igro, da ne bo zaspalo zani- manje za prosvetno delo. Treba je priznati, da je med našo mladino precejšnje zanimanje za prosvetno udejstvovanje. Tako imamo primer, da sta se dve tovarišici, ki sta zaposleni v Kopru, sami priglasili za vpis v dramsko skupino. Sprejeli sta takoj vloge in se jih že učita. To sta Nevenka Gregorič in Vilma Kavrečič. Od ostalih je zelo delaven Danilo Jakomin. Ta se zanima za igre in ostalo prosveto udejstvovanje. Zelo prizadevna sta Sa-vino Jakomin in Ivan Škrl, ki se trudila, da bi se člani čimveč naučili in da bi bila pri vajah čimvečja disciplina. Vroče avgustovsko sonce je privabilo številne kopalce Kakor vsako leto so tudi letos pri-crdili taborniki rodu Bistre Soče iz Kanala s pomočjo sveta za socialno skrbstvo in sveta za prosveto svoje taborjenje. Letos se jim je zahotelo morskih valov, zato so se odpravili v Rabac, ki ima eno izmed najlepših istrskih kopališč, 2e ob prihodu s parnikom v pristanišče Rabac zagledaš na skrajnem robu zaliva med stoterim oljkami vihrajočo slovensko trobojnico, okoli katere so si goriški in kanalski taborniki in pionirji že pred dobrimi dvemi tedni postavili osemnajst povsem novih šotorov. vstaje. Na ta dan je bilo v taboru pravo praznično razpoloženje. Poleg partizanskih pesmi, ki so jih peli ob spremljavi harmonike, so .poslušali tovariša upravnika, ki jim je pripovedoval svoje doživljaje iz partizanskega življena. Sredi tega zanimivega pripovedovanja je kurir prinesel vest, da je taborišče s treh strani obkoljeno. Na povelje so takoj ugasnili vse luči in odrejen je bil partizanski pokret, ki se jc izvršil v največji tišini. Šepetajoče besede »veza«, »tišina« itd. bodo ostale vsem trajno v spominu, saj so ob tem skromnem poizkusu partizanskega pokreta vsaj delno skušali dojeti nekdanje partizansko življenje. Omenjeni partizanski pokret je prekinilo sporočilo kurirja, ki je javil, da ie nevarnost že prešla, nakar se je kolona vrnila na staro mesto in po vzgledu nekdanjih partizanov izvedla miting, s petjem, deklama-cijami in drugim. Na tak način se naši mladi taborniki zabavajo in učijo. Tu se jim bistri um in širi njihova fantazija. Najraje imajo take točke, ki so jih sami pripravili. Večeri sredi taborišča so cesto prekratki in marsikateremu ni prijetno, ko taborni trobentač oznani čas počitka. To je ponavadi okoli pol desete ure. Nekaj minut nato je v taborišču popolna tišina, le stražarjevi koraki se čuki"- Letošnje taborišče ima v primeri z lanskim še eno novost. Poleg vzorno urejenega štedilnika z originalnim dimnikom imajo šc posebno kuhinjo na bencin — last RKOLO Gorice. Upravljanje s to kuhinjo zahteva precej opreznosti. Z njo je mogoče pripravljati razna peciva in prikuhe, s katerimi se izpopolnjujejo dnevni obroki. Redno posluje ambulanta in je zanjo zadolženi absolvent medicine, tov, Pušnar Renato kar prezaposlen. Pravi, da bi nekam še kar šlo, ko ne bi bilo na morskem dnu toliko nezaželenih morskih ježkov. Tabornikov je 72. Skoraj jjolovica od teh je vojnih sirot. Taborniki rodu Bistre Soče iz Kanala so se tudi udeležili taborjenja. Oni so izvršili vse tehnične priprave za taborišče in ga postavili. Program tabornikov vsebuje poleg taborniških idej tudi zbliževanje mladine s prirodo pod geslom: »S prirodo k novemu človeku.« Tovariš upravnik Božič Anton je s taborjenjem kar zadovoljen. Trdi, da so sicer režijski stroški ob morju, v neposredni bližini letovišč dokaj ■veliki, toda pogled na zagorele, zdrave, vesele in razigrane otroke, je opravičilo za vse izdatke. Dokaži-mo, da imamo polno razumevanja do potreb in želj naše mladine, jjo-kažimo, da naša ljudska oblast, da-siravno pot težo velikih materialnih dajatev, skrbi za pravilen razvoj našega mladega naraščaja. Naša mladina je lahko srečna, da preživlja mladost v boljšem obdobju, kot smo jo preživeli mi. Z izvedbo taborniškega programa pa tovariš upravnik ne more biti zadovoljen in meni, da je bližina morja ter zahteva po čestem kopa-nju in sončenju ena glavnih ovir za izvedbo celotnega programa, Zaradi pomanjkanja drv so večerne zabave ob električni razsvetljavi, S tem je izključen eden od najmočnejših čarov taborniškega življenja — večerni taborni ogenj. Kdor je bil že p rej taboniik-gozdovnik ah skavt bo to razumel in obžaloval, kakor pionirji, da ne morejo jirižga-ti tabornega ognja. Kljub temu pa lahko trdimo, da ¡!e taborjenje usjielo, da je vsa mladina preživela dobre tri tedne svojih jiočitnic v veselem razpoloženju, da si je ob prijetnih sončnih žarkih m topli morski vodi nabrala moči za nove naloge v prihodnjem šolskem letu. S prirodo k novemu človeku! šev, ki so lahko plačevali zanje hra-narino v Dijaškem domu. Ostali pa so se morali c.lreči nadaljnjemu studi ranju. Za gradnjo gimnazije so dobili 40 milijonov din iz fonda za pomoč pasivnim krajem, Poslopje bodo gradili postopoma, jio traktih, tako da bodo lahko začeli s j)oukom čim bosta dokončani prvi dve učilnici. V okraju je sedaj pet nižjih gimnazij, v Sežani, v Tomaju. v Komnu, v Herpeljah-Kozini in v Pod- gradu. Osemletka je tudi v Štanjelu. * V tesni povezavi z gradnjo nove gimnazije jc tudi Dijaški dom, S povečanim dotokom dijakov iz oddaljenih vasi okraja, ki nimajo dobrih prometnih zvez, bo ta postal nujna potreba našega, mesta. Ob zaključku letošnje poletne sezone so člani društva »Svoboda« priredili v nedeljo enodnevni izlet po Dalmaciji. Odpeljali so se, s kamionom, ki ga je dala na razpolago kmetijska zadruga. Ustavili so se na Reki. nato pa nadaljevali pot v Delnice, na Ploče, Fužine in Gorski Kotar. Lepote teh -krajev so jih zelo navdušile. Vračali so se skozi Vinodol in si ogledali hidrocentralo. iz Vinodola so se odpeljali v Cri-kvenico, kjer so počivali in se razvedrili. Na jioti iz Crikvenice so si ogledali Kraljevico in se zanimali za čas. ko je tu delal tovariš Tito. Na Reki in Sušaku so si ogledali most, kjer je bila meja med Jugoslavijo in Italijo, Na Sušaku so videli tudi udeležence kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji, Vsi udeleženci so s tega izleta odnesli polno le-jiili vtisov. Spoznali so lepote dalmatinske obale in sklenili, da bodo čimprej priredili še en izlet na Gorenjsko, Denar za izlel so dobili s predstavami, nekaj pa so prispevali sami. novice s koprskega Računajo, da bodo do konca letošnjega leta dograjeni industrijski "objekti v Dekanih, in sicer tovarna ključavnic, hladilnica in okrajna mlekarna. Tovarna ključavnic, ki bo začela obratovati konec letošnjega leta. bo rešila pereče vprašanje za-jjoslilve ženske delovne sile. Tudi hladilnica bo do konca leta že v obratu, V nji se bo shranjevalo sadje in zelenjavo, namenjeno za izvoz. Mlekarna pa bo moderno urejen objekt, ki ga koprski okraj tako jiogreša. Dela na cesti Rižana—črni kal bodo končana do konca leta. Tako se bo počasi potegnila od Ljubljane do Kopra lepa avtomobilska cesta, ki bo omogočila hiter promet. Razen stanovanjskega bloka v Ko-pru, ki bo imel 26 stanovanj na razpolago že v mesecu novembru, bo v okraju letos zgrajenih še IS tri do štiri nadstrojDnih hiš predvsem za. delavce in uslužbence podjetij in ustanov. JABLANlSKO JEZERO SO ZACELI POLNITI. Ta teden so začeli preizkusno zapirati pregrado hidro-ccntrale Jablanic.a. V nekaj dneh bo dosegla voda potrebno višino, da bo lahko gnala prva dva agregata ja-blaniške hidiocenlrale. Po mnenju strokovnjakov Ilidrogradnje, je poizkus popolnoma uspel. Potrebna je samo še preizkušnja agregatov, ki bosta dala prve kilovate električne energije. NOVA LADJA »MURA«. Ladjedelnica »3 Maj« na Reki je izročila Jadranski svobodni plovidbi ladjo »Muro«, prvo s pogonskim motorjem domače proizvodnje. Dieselov motor za »Muro« je izdelala reška tovarna »Torpedo«. To je enajsta ladja iz serije tipa »Drava«, ki imajo 750 ton nosilnosti in jih bodo uporabljali za prevoz tovorov po Jadranu in Sredozemlju. V isti ladjedel-ci grade še pet takih ladij. NOVO PODJETJE »SLOVENIJA LINIJA«. Na Reki so ustanovili slovensko oceansko podjetje »Slovenija Linija«, ki bo imelo sedež v Piranu. Podjetje ima sedaj eno 700-tonsko ladjo, naročilo pa je še dve oceanski ladji u inozemstvu. Pozneje bodo naročili še več ladij <: domačih in 'inozemskih ladjedelnicah. »Jtigolinija« pa bo dala novemu podjetju potrebno število strokovnih kadrov. MONTAŽA TURBINE V MO S'i AH. V hiclrocentrali d Mostah montirajo tictjo turbino, ki so jo izdelali v »Litostroju«. Turbina ima prav tako kot prve dve jakost 760'.-konjskih sil. Ko bo montirana še ta turbina, bo obratovala centrala :s celotno predvideno zmogljivostjo, ki znaša 23.000 konjskih sil. »ELEKTROPROJEKT« NA MEDNARODNEM NATEČAJU. »Elek-troprojekt« iz Beograda bo sodeloval na mednarodnem natečaju grške vlade za elektrifikacijo in namakanje otoka Krete. Strokovnjaki lega podjetja so pripravili vse potrebno za rešitev problemov o zvezi z natečajem. IZMENJAVA RUDARJEV JUGOSLAVIJE IN ZAHODNE NEM-(¿HE. V kratkem odpotuje v Nemčijo 100 jugoslovanskih rudarjev. Prvi dve skupini, od katerih bo ena obiskala Bavarsko, druga oa Pomije, bosta odpotovali v začetku avgusta. Po predlogu sindikata rudarjev Zahodne Nemčije, bo od. 100 rudarjev, ki bodo obiskali Jugoslavijo, 70 iz Bavarske in 30 iz Ponuja. Prva skupina je prišla konec iulija, druga pa pride v začetku avgusta. MOGOČNA IlldROCENTRALA V DALMACIJI. Gospodarske komisija OZN je skupaj z našimi strokovnjaki pregledovala terene, ki bi bili primerni za gradnjo novih lii-drocentral, tako da bi Jugoslavija lahko izvažala električno energijo. Kot kaže. bo prva tako velika hi-drocentrala v Sloveniji ob reki Idrijci, druga pa ob reki Cctini v Dalmaciji. Hidrocentrala ob Celini naj bi dajala letno dve milijardi tristo milijonov kilovatnih ur, kar ni dosti manj kot naša današnja celokupna proizvodnja električne energije i; vsej Jugoslaviji. Kljub uporabi najmodernejših tehničnih sredstev, bi trajala gradnja te hidrocen-tralc šest do sedem let. Toda kljub velikim investicijam, bi bila električna energija poceni, ker bi bila zmogljivost hidrocentrale zelo velika. Gradnja tega objekta bi bila obenem vir dohodkov dalmatinskega prebivalstva, ki še nima večje možnosti zaposlitve t> industriji. V zadnjih dneh, ko sc jc vojna napetost v Indokini polegla, je pozornost šc vedno obrnjena na razvoj dogodkov v Aziji. Amerika jc začela z odkrito napadalno politiko. Najprej jc povzročila precej zmede ob hainanskih incidentih ter ie vedno grozji Kitajski. Note in protesti so še vedno na dnevnem redu. V Ameriki pa se istočasno slavnostno pripravljajo na sklenitev raznih zvez v Aziji. Tako imenovana SEATO je pravzaprav naletela na prikrit odpor pri Angiliji in Franciji, a je šc vedno možnost, da se ta zveza sklene. Dulles pa jc istočasno povsem jasno napovedal obrambno zvezo z Japonsko, Južno Korejo in Čangkaj-škovo Kitajsko. To je sledilo prav za prav napovedim kitajskih voditeljev, da se nima nihče pravice vtikati v notranje zadeve Kitajske in da jc Formoza dejansko notranje vprašanje, ki ga mora rešiti pravzaprav sama Kitajska. Amerika pa že od 1919. leta brani kitajskim četam dostop na Formozo. Računajo, da znaša ameriška pomoč kuomintanški vladi že okrog pol milijarde. Res jc, da je lansko leto Čankaj-šck naletel v Ameriki na dokaj hladen sprejem. Amerika pa ima kuo-mintanške sile v rezervi, ker ji bodo po njenih računih že kdaj prav prišle. Na drugi strani so Japonci preklicali ustavni člen, ki govori o prepovedi vojaških formacij, in sc na ljubo Amerikancem začeli obo-roževati. Južna Koreja je itak v ameriških rokah. Zato tudi tako zveza ni nič nemogočega in nas vest o taki zvezi prav za prav niti ne čudi preveč, posebno ne po zadnjih dokazih ameriške politike o jugovzhodni Aziji. TUNIS — Taliar Ben Amar, ki mu jc tuniški hej poveril mandat za sestavo nove vlade je že predložil boju seznani članov nove tuniške vlade. NEW YORK — Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je objavil, da jc bil kanadski general Burncs imenovan za novega'šefa komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini. ŽENEVA — Bivši tunizijski minister za piavosodje Saleh Ben Jusef jc izjavil, da bo kmalu v Ženevi sestanek političnega biroja tunizijske stranke Neodestur. Na leni sestanku bodo obravnavali položaj, ki je nastal v deželi po Mendes-Franceovili predlogih o avtonomiji. WASHINGTON — Obrambni minister ZDA Charles Wilson je na tiskovni konferenci izjavil, da so ZDA zaradi mednarodnega položaja prisiljene uvesti vojaško obveznost za vse državljane ZDA. BERLIN — Radijska oostajn v vzhodnem delu Berlina je snoročila, da je dal notranji minister aretirati veliko število agentov vzhodnonemške In zahodononcinške ter ameriške obveščevalne službe. TI agenti so bili aretirani na osnovi pričevanj žo prej aretirani agentov. WASHINGTON — Ameriški senat je izglasoval zakonski predlog o dodelitvi pomoči tujini za leto 1954-55 v višini 2 milijard in CIO milijonov dolarjev. Glasovanje v senatu jc poraz Eiscnhowcrjevc administracije, katere voditelji so zahtevali odklonitctv zahtev za zmanjšanje pomoči. WASHINGTON — Ameriški zunanji minister Dulles je na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da bodo ameriške vojne ladje in ameriška letala nudila zaščito Formozi proti vsakemu eventualnemu napadu. Dejal je, da vlada proučuje možnost sklenitve obrambnega sporazuma med liuomlntanško Kitajsko, Japonsko in Južno Knreio, ATENE — Grška vlada je izdaln odlok po katerem bi bila izvršena decentraliza-riia državne administracije. Ta odlok določa. da bodo pokrajinskim organom poverjene vse zadeve, ki jih lahko sami re-šuieio. MEKSIKO — V zadnjih dneh je zajela Mehiko huda in nevarna vročina in je zaradi sončarice umrlo 52 ljudi. Vse bolnišnice so polne žrtev sončarice. TEHERAN — Perzijski funkcionarji iz-iavljajo, da bo sporazum med petrolcjskim konzorcijem in Per/ijo hkrati objavljen v Londonu, New Yorku in Teheranu. NEW DELHI — Nevtralna komisija za Tndokino se je sestala šele v sredo popoldne zaradi zamude poljskega delegata. MOSKVA — Iz Moskve sla odpotovali dve skupini muslimanov na romanje v Mcko in Medino, Sigrnan Rie jc sicer v Ameriki letos naletel približno na lak sprejem, kakršnega jc že bil daležen Čankaj-šck, a njegov obisk v ZDA moramo pač imeti za manifestacijo večjega pomena," posebno ši' i- takem položaju azijske jiolitike, kakršen jc zdaj. Mimogrede moramo še omeni/i izgrede v južni Koreji proti članom nevtralne komisije. V Sctilu so namreč Južni organizirali manifestacije proti komunističnim članom v nevtralni komisiji. To je sicer mešanje, ki samo po sebi ne pomeni kdovc-kaj, a jc značilno v sklopu celotne politike v tistih deželah. V Ameriki, namreč na ameriškem kontinentu, se še vedno niso umirili. Guatemala je še vedno vsa razburjena. Redna vojska, ki jc sicer pomagala novemu oblastniku Arba.su do prestola, sc jc uprla, pravijo, zaradi izgredov, ki so jih zakrivili pripadniki »osvobodilne vojske«. To vojsko sestavljajo najhujši izrodki, ki jih jc general Arbas pridobil z bogato ¡¡odkupnino, da jc lahko izvedel državni udar. Ta vojska torej ni nikaka vojska, pač pa samo zmes vseh mogočih avanturističnih elementov in propalic. Zato tudi ni čudno, če jc prišlo do upora proti njim. Istočasno pa moramo vedeti, da general Arbas povsem lahko računa samo na te oddelke, ki štejejo pa približno le okrog 3000 mož. Upor v Guatemali so nekateri stav-Ijali v zvezo s funkcionarji bivše Arbcnzove vlade, kar pa so vojaški voditelji zanikali. Po isti poti, kot je šla Guatemala, kaže, da bo šla tudi Kostarika. Tudi tu so gospodarski interesi ZDA precejšnji in sc znana sadjarska družba že pripravlja na udar. Kostarika in Nikarao.ua naj bi se sprle zaradi nepomembnih obmejnih incidentov in tako bi ZDA lahko nadvladah obe državici. Ti ameriški dogodki pač kažejo, da so ZDA prešle v splošno ofenzivo in da bodo poskušale doseči ne samo svoj vpliv v večini držav tako v Ameriki, v Aziji in t; Evropi, pač pa bodo poskušale te male državice povsem zasužnjiti. Glede Azije .so .stvari šc precej nejasne v tem namreč, če bo Amerika poskušala izvesti kakšen udar po ■zgledu Guatenuile, čeprav je na drugi strani precej jasno že formi-ranje ameriškega obrambnega bloka-. V Evropi pa stvari nc gredo tako gladko, kakor bi si Amerikanci mor-dii želeli. Lahko rečemo, da imajo v Vatikanu najmočnejšo oporo, da i;.:ajo popolnoma v. svoji pesti Italijo in Zahodno Sončijo (zgovorno dejstvo za primerjavo današnjih ameriških metod, ki so precej podobne metodam prednikov njihovih današnjih najbolj vnetih in >zvestih< zaveznikov). Povsem svojo pot pa ubirala tako Anglija in Francija. Jasno ie, da nc more pri taki delitvi sil v zahodnem taboru Ameriki/ računati na kakšne pustolovske ali prenagljene poteze v Evropi sami. Delno se je izboljšal položaj za Ameriko ob dosegu večine v Italiji za ratifikacijo ECS. Razlog več, da lahko pritiskajo na Francijo. Samo po sebi je razumljivo, da Rusija nc gleda prekrižanih rok, kaj počne Amerika. Ponudbo za konferenco štirih o Evropi so sicer zahodni enodušno zavrnili, kar deloma kaže tudi na to, da Angleži in tudi Francozi šc računajo na skupne obrambne interese v Evropi, Rusija pa je to predvidela. S takimi diplomatskimi potezami ona skuša pač samo pridobiti na času. Kaj vse kuje in kakšna presenečenja nam bo šc pripravila, ho pokazal nadaljnji razvoj dogodkov, predvsem pa razvoj dogodkov v zvezi z ameriško za-htavo.Hjo. Rusija se bo verjetno drsala svoje »miroljubnosti« in si s trm poskušala pridobiti čimveč simpatij, vredvsem za dovolj časa. Te dni je prišlo do zaostritve odnosov med našo državo in Albanijo. Albanski vojaki so namreč streljali na jugoslovanske graničarje, ki so bili zaposleni pri ponovnem zakoličen ju meje ter ubili vojaka JLA Malčiča. Grčija ima še posebno vprašanje, ki ie postalo zadnje čase precej aktualno. Ciper, ki je v glavnem obljuden z grškim prebivalstvom, teži k združitvi z matično državo. Istočasno pa pomeni Ciper pomembno bazo za Anglijo, ki prav zato tudi odklanja vsakršno rešitev. Oglašajo pa se že tudi v Angliji ljudje, ki razumejo upravičene grške težnje. ZGOVOREN PRIMER Na sedanjih pogajanjih za rešitev tržaškega vprašanja obljubljajo zastopniki italijanske vlade, ki na njih • inlL'lujejo, da bodo zatrdilo spoštovali posebne klavzule o manjšinah. Ker p.i razna dosedanja dejstva potrjujejo, ela so italijanski zastopniki, kadarkoli je bilo treba sprejeti ob-vc/iftisli za spoštovanje pravu manjšin, te obveznosti na mah osvojili, nc da bi jih-pozneje izvajali, ni prav nič odveč, če prikažemo v grobih obrisih sedanje stanje na Južnem Tirolskem. Leta 1946 sta De Gaspcri in avstrijski zunanji minister Gruber podpisala sporazum, v katerem ji De Gasperi trdil, da bodo prava tamkajšnjih Avstrijcev vsestransko spoštovali. Kaže pa, da se italijanska vlada drži teh obveznosti zgolj formalno in da dejansko podvzema vrsto pro-staških ukrepov, ki naj spremenijo etnično lice na Južnem Tirolskem. Podatki, ki jih bomo prikazali in na kratko komentirali, naj bodo zato v opozorilo italijanskim uradnim krogom, da so Jugoslov;uiom dodobra znani načini, ki se jih že kronično poslužuje italijanska vlada glede manjšin in da bodo morale biti zadevne klavzule v morebitnem sporazumu za Trst povsem iskreno ter praktično spoštovane, O italijanskih diskriminacijah na Južnem Tirolskem in predvsem v provinci Bolzano, kjer so glavna središča avstrijske manjšine, že elalj časa pišejo razni evropski listi, med prvimi pa švicarski Die Tat in Basier Zeitung, avstrijski Wiener Zei-Lung in drugi. Ker pa ne gre za to, da zberemo dokumentacijo o tamkajšnjih italijanskih nasiljih, naj se tu zadržimo le pri pisanju in izjavah samih tirolskih listov in osebnosti. List Dolomiten je 12. decembra lani napisal med drugim naslednje: »Nezakonita emigracija iz drugih italijanskih provinc ni posledica osebnega oziroma privatnega ukrepa, temveč ukrepa, ki ga je sprožila in ga tudi izvaja italijanska država.« Isti list jc proti koncu januarja lotos dodal še to: »Neprestana emigracija Italijanov v Južni Tirol pospešuje pri južno-tirolskcm elementu pohod v smrt!« So pa tudi skrajno značilne izja- M ■ ■■ > • • ,-,■•■ ■ i. .v • -s y 7 \ ''--v. /#== f." . /.: -fefc mmšmm^mmm Poplave, poplave, poplave . ,. Tako so javljali zadnja dva meseca od vseh koncev srednje Evrope. Iz spodnje Avstrijske so prispela prva poročila: 1070 hiš popolnoma porušenih, okrog 2000 takih, ki se bodo zdaj zde j podrle. 395 porušenih mostov in skoraj 100.000 hektarjev polja pod vodo. Povsod uničenje, podrtije, blato ... ★ Neki Italijan je bil od svojega rojstva nem. Vsekakor usoden udarce za mladeg ti človeka, katerega temperament bi potreboval veliko število besed, da hi si mogel ustvarili ugodno atmosfero okrog sebe. Tedaj pn se jc šr blazno zaljubil. Kako rud hi svoji izvoljcnki povc-dal. kako da jo nad vse ljubi, kako bi liil srečen, ko bi ji mogel prepevati sladko melodijo tiste: »amorc, amore!« Toda vse to ni bilo mogoče, ker je bil nem. Znano pa je — tako pišejo italijanski listi — da vera gore premika. Ljubezen pa zmore vsekakor še mnogo več. Mlademu nememu Italijanu je šla ljubezen tako do živega, da je lepega dne odprl svoja usta in — začel govoriti. Vsi, z zdravniki vred so ostrmeli kakor pred čudežem. Zdaj samo še upajo, da ta ljubezen nc bo nikoli minula. ★ Fotografski top. Oddelki za signalizacijo ameriške vojske so prejeli takle top, ki pa ima čisto posebno funkcijo. Z njim lahko fotografirajo v velike daljave, tudi do 50 km in več. Posnetki tega ' topa« so popolnoma normalni, kakor bi jih snemali z običajne daljave z navadnimi fotoaparati. • »"i sMfar* ** feiViif 1 .JÉ illp: I »T'<\Ik S< , - ' - - V'. - >i S:S--. ■ ; :. ¡V 7\:;:- ■ : ^ ÄSS» »••ÍSSS3* Nesrečni leteči krožniki '.ki razburjajo že nekaj let naš planet, so v zadnjem času postali tudi pri nas popularni — vsaj naši časopisi so sc začeli z njimi ukvarjati, čeprav menila doslej nad našo državo še ni bilo opaziti teh prikazni z drugih nebesnih leles. Tuji listi prinašajo vesti pod senzacionalnimi naslovi. * XVinstona Churchilla so ob njegovem zadnjem govoru v spodnji zbornici angleškega parlamenta, ko je govoril o svojih razgovorih z Eisen-houerom, vprašali radovedni novinarji. koliko časa se mora pripravljati za svoje govore. »Vse jc povsem odvisno od tega,« je odvrnil prebrisani Churchill, kako dolg mora biti govor. C e naj govorim petnajst minut, se moram pripravljati en leden. Za pol ure zadostujejo trije dnevi priprave. Če pa smem govoriti, kolikor časa hočem, pa sem za to zmerom pripravljen začeti takoj.« ve, ki so jih dali uradni zastopniki Južne Tirolske, med katerimi sta dr. Gtiggenberg in tir. Magnago celo poslane.i v italijanskem parlamentu. Dr. Guggeiil>erg je 29. septembra lani govoril o stanju na Južni m iiroUkem v italijanskem parlamentu in je med drugim rekel tole: 1/ dneva v dan z vedno večjo skrbjo ugotavljamo, ela nekateri ura-dni krogi odobravajo priliv Italijanov z juga v naše kraje; trdi se, tla je to socialno potrebna stvar (!). Vsak Tirolec pa lahko spontano izjavi, da je to manever, ki teži za tem, d i bo njegova narodnost postopoma izginila.« Kaj pa dr. Magnago? Dr. Magnago (ki se tako imenuje. ker so mu Italijani 1. 1934 poitalijančili ime), je pokrajinski svetovalec južno-tirolskc lujcLske stranke, predsednik provincijskega odbora v Bocnu in podpredsednik pokrajinskega upravnega sveta. Njegova izjava elne 17. decembra lani na seji pokrajinskega sveta se glasi: »Neprestano doseljevanje Italijanov jc že uspelo spremeniti etnični odnos meti Italijani in nemškim elementom na škodo slednjega. Italijanska vlada ne spoštuje sporazuma Gruber—De Gasperi. Južno-tirolska etnična skupina je obsojena na smrt.« Oba ta poslanca sta člana in vo-ditelia Južno-tirolske ljudske stranke, oziroma SiidTiroler Volkspartei, ki ni nič drugega kot privesek italijanske demokrščanske stranke. Njune izjave so zato šc bolj značilne. V začetku lanskega leta je skušala italijanska vlada prikriti resničnost teh izjav in je med drugim do-mokrščanska stranka poslala za dva meseca v Južni Tirol De Gasperija, da bi s svojim vplivom ponunl razburjenost Tirolcev. Stranka jc računala, da je De Gasperi doma iz Trenta in torej skoraj rojak Tirolcev. Poleg tega pa je italijanska vlada poslala v južno-tirolske kraje vrsto zaupnih novinarjev, ki naj bi pt sali, kako vlada strogo »spoštuje» tamkajšnjo nemško manjšino. Uspela jc angažirati tudi ameriška dopisnika United in Associeted Pressa v Rimu ter ju poslati v omenjene kraje. Ko pa sta se vrnila, sta oba izjavila ministru za informacije Tupi-niju, da ne bosta nič pisala, ker je to »pametneje«. Razen tega je vlada začela znanstveno dokazovati s pomočjo revije »Doeumenti di vita italiana , da je povsem točno, da ne uganja nevšečnosti južno-tirolske-mu prebivalstvu. Kaj pa je dokazala? V aprilski številki te revije piše, da je prišlo od konca 1947. leta do konca lanskega leta samo v provinco Bočen in se tam za stalno naselilo reci in piši 33.933 Italijanov iz drugih italijanskih provinc. Med drugim je v bocenski jeklar-ni zaposlenih 1250 italijanskih delavcev in le 270 Južnotirolcev, čeprav so ti strokovno na vsak način boljši. To so gole številke, ki jih objavljajo in potrjujejo uradne italijanske statistike. Diskriminacija je torej tu v polnem teku. Diskriminacija, ki na Južnem Tirolskem (kakor tudi drugje) ni časovno ali področn« omejena, temveč se pospešeno stopnjuje in širi v znamenju tovalne ge-nocidske akcije. Prav v tem smislu gre tudi naše opozorilo. Italijanski zastopniki, ki hočejo podpisati morebitni sporazum /a Trst in italijanska vlada morajo strogo vedeti, da je podpis na mednarodnem aktu nc le pomembna obveznost, temveč jasno merilo, s katerim se pozneje ocenjuje pošle nost in nepoštenost določene vlade glede na način, kako ona izvaja sprejete obveznosti. Avstrijci so te dni poslali velesilam spomenico, ki vsebuje dokaze, da se italijanska vlada ne drži sporazuma De Gasperi-Gruber glede nemške manjšine v Južni Tirolski. SpoM.. >'ica je i glavne m ista, ki so ji. y:e,l ne ¡ornim predložili poslanci južnotirolske ljudske stranke predsedniku Scelbi. V rimskih kro-gili je po tej vesti nastalo precejšnje razburjenje ter so desničarski elementi i' deiiiokršennski stranki zah-tevali od vodstva stranke, da takoj prekine vse stike z južno tirolsko ljudsko stranko, ki je prav za prav samo privesek italijanske demokr-Sčanskc stranke. V NAJVEČJI TOVARNI ŽIVILSKE INDUSTRIJE V SLOVENIJI rira 1 rt sto iiofih tovarne, modernizacija strojni! (Nadaljevanje s 1, strani) svežih r b in oddelka za izkoriščanje ribjih odpadkov. Tej reorganizaciji je moral slediti tudi načrt ea rac onaiizacijo energetskih nar prav, predvsem preureditev parno-energetskega sistema v tovarni. Pri tej modernizaciji so nabavili moderne kotle (avtoklave) na pro-tipritisk, ki služijo predvsem za sterilizacijo pro;zvodov, kakor tudi za kuhanje sveže ribe. Za embalažne oddelke so nabavili moderno polno-avtcmatično stiskalnico z zmogljivostjo 90 do 100 pokrov ali vlečenih doz na m;nuto. Za zapiranje škntei so nabavili dva stroja, ki povsem avtomatično zalijeta škatle v. olietn, s'en i raj o pokrove, name-ščaio pokrove, zapirata škarie in j;h na koncu še umijeta. Zmogljivost strojev je 2.800 komadov na minuto. RIBJA MOKA XV TEHNIČNO OLJE IZ ODPADKOV Prvotno so ribie odpadke (elave, drobovie. ookvariene ali manjše ribe) metali v morje ali pa so jih jemal- nr^amezni kmetje za gnoj. Izkoriščanje odpadkov pa je v vsaki tovarn.1 bistvenega pomena. ker z izkoriščanjem odpadkov krijejo v tovarnah dober del unravne režije. V vseh visoko industrijsko raz- in uporabljanja soli s tako imeno. vano regeneracijo soli. Znano je namreč, da za soljenje ribe porabijo ogromne količine soli, ki so jo doslej po uporabi zavrgli. Sedaj pa tovarna izdeluje stroje za slano ribjo moko in za regeneracijo soli. Vprašanje regeneracije je rešila to-varišica ing.. Suza Meider, šef kemičnega laboratorija tovarne. Tudi ta dva proizvoda bosta služila za prehrano živine. NOV POSTOPEK ZA KONZERVIRANJE SVEŽIH RIB Zanimalo nas je, zakaj je tov. Hudales tako nekako, bi lahko rekli, prikrito omalovažujoče govoril o francoskem in portugalskem načinu konzerviranja svežih rib. V pisarni smo videli za direktorjevo sobo vse preveč škatel saT-din. 531 škatel — 531 poskusov. Zakaj je bio potrebnih toliko poskusov zdaj, ko je tovarna modernizirana, ko je tehnološki proces v skladu s sistematizacijo strojev •in njihovo razporeditvijo? Tov. Hudalesu ni šlo v račun, da imajo ribo tolikokrat po rokah, preden jo spravijo v škatlo in na trg, pa je začel razmišljati, kako bi to delo poenostavili. Pri tem mu je šlo tudi za to, da bi riba prišla v Stotisoč sardel se suši na soncu, razkladajo pa t-une, ki so jih pravkar pripeljali vitih deželah ni tovarne, ki ne bi izkoriščala odpadkov. Izkoriščanje ribjih odpadkov daje dva dragocena pro;zvoda, in sicer: ribjo moko kot močno krmilo, ki vsebuje do 65°'o proteinov (beljakovin), in ribje olje, ki ga kot tehnično olje uporabljajo v najrazlič-nejšh panogah kemične in predelovalne industrije, ziast.i v usnjarski industriji, saj si usnja brez prevleke z ribiim oljem sploh ne moremo zam:s.l;ti. Tehnično ribje olje nadalje ud »rahljajo kot oksidirano v tekstilni industriji. Ribjo moko pa uporabljajo kot močno krmilo, za dodatek h krmi. R;bia moka era na i ve^ v tovarne za močna krmila, ali pa naravnost na razna ve-lep^sestva (Belje), Tovarna lahko predela osem ton odpadkov na dan. Pri izdelavi ribje moke in ribjega 0,'ia se !z!oča kot odpadek tako imenovana klejna (colična-voda), ki je s>'no begata na proteir. h. Izkoriščanje klejne vede za ribi o moko zahteva posebne nadaljne priprave, ki so zelo drage. V Ampelejj po s"> sp.irv našli reš"tev, in sicer z domačimi stroji. To vodo bodo kon. Cf-r^rrnM do 500'r, nakaT bodo tako pridobljen koncentrat izsušili na vroč;h valjih, Izkoriščan ie edpokov sve*.e ribe n: koristno terej samo za tovarno, emmak d^ie naši državi dva proizvoda, za katere je še vedno vezana na uvrz. Tehnično ribie olje je mogoče predelati tudi v jedilno olje s hi-dracijo tako, da zgubi okus po ribah in postane popolnoma svetlo in čv.sto. s predelavo tehničnega ribjega olja v jedilno olje in margarino se predvsem bavijo skandinavske dežele in Nemčja, kar jim pa seveda omogoči ogromni lov v severnem Atlantiku. Tovarna je. rešila tudi problem izkoriščanja odpadkov slane riba škatlo nepoškodovana in da bi o-hran:la lepo modro borvo. Uspel je. Po novem načinu bodo začeli konzervirati ribo že ob prihodnjem mlaju. To bo šlo pa takole približno. Sveže ribe bodo vlagali v škatle brez predhodnega sušenja na prostem ali v ventilatorjih, brez vla^ ganja v rešetke. Tako vloženo ribo bodo kuhali pod določenim naklonom v avtoklavih. Pri določeni temperaturi in v določenem času riba v avtoklavu odda celično vodo ¡n del olja. kar znaša od 20 do 25% njene teže. Prednost tega sistema je tudi v tem, da ribe pri kuhanju ne popokajo, ker riba vse do takrat ni izpostavljena vplivu zraka, ni nieno olje podvrženo oks;da-ciji. to ie potemnitvi. Ker se mora pa kožica ribe po kuhanju ponovno u+.rWi in mora riba oddati zadnje kapljice kondenzirane vode tako na svoj; površini kakor tudi v notranjosti škatlice, dajo vse skura i v ventilator z vročim in h'a''n'rn suh;m zrakom. Ta proces sušen i a mora biti čim krajši. Tako osnšena škoMj^ca gre pod doziranje eria ;n v stroj za zapiranje. Pri t°m novem načinu odpadejo vse faze, kakor so v navadi pri »uso Nantes«. ribe ni treba izpostavljati zraku. kož'ca ¡ne popoka itd. Ker je riba slana, sol pa vpija vlago, se dos-aia. da v dneh visoke reisv-tivne vlage postane riba tako vlažna. da se kož:ca prijemlje prstov delavk ko io vlagajo, Z novim načinom odpade tudi ta nedostatek. MODERNIZACIJA TOVARNE IN OSEBMA ODGOVORNOST TOV. UUDALESA Nekako z zanosom iznajditelja nam je tovariš direktor govoril o tem svr\iAm izumu, k ga ie dal tudi patentirati in mu ga bo patentna p ".«vrvna aaščStila, To pa tudi ni majhno delo, za uspeh se seveda veselimo s tovarišem Hudale-som. »Je terej to nov patent, ki ste ga osebno patentirali?« — »Je moj oseben, a ga bo tovarna izkoriščala«. Prav tako je vse načrte za modernizacijo, sistematizacijo strojev, tehnološkega procesa, ureditev tehnološkega procesa in večino skic izdelal sam direktor, ki je, mimogrede omenjeno, gradbenik. Ne samo, da je kontroliral vsa dela, pač pa je tudi nosil polno odgovornost za- nabavo vseh strojev, za njthovo pravilno delovanje itd. »Danes je vse to pozabljeno, ko delo teče v redu in pravilno,« je pravil tov. Hudales, »a takrat, ko je stroje in uvajali novo sistematizacijo tehnološkega procesa, Vam odšlo zares, ko smo montirali n/ve krito povem, da nisem mirno spal.« Prav radi mu verjamemo, ker je šlo za težke milijone. RIBE IN RIBICE OBGLAVLJ VTO Razgovor je končan in direktor nas povabi še na ogled tovarne, če bomo sami videli, nam bo proces predelave še bolj jasen. Za spremljevalca se nam je ponudil sam, za kar smo mu zelo hvaležni. Pred tremi leti so ogromni prostori napravljali vtis nečesa, kar bi lahko označili za precejšnjo neu-: rejenost, ki vzbuja občutek zatohlo-i sti in starinarnice. Taka je v re-I sndei bila prejšnja tovarna »Ampe-lea«. že takrat nam je tovariš Hudales govoril o načrtih za preureditev tovarne, o novih strojih, o izkoriščanju odpadkov, o pridobivanju ribje moke, olja in drugem. Danes je vse to urejeno in v tovarni se giblje na stotine narov delovnih rok, katerim olajšujejo moderni stroji največji napor. Pod veliko lopo desno od glavnega vhoda je vrsta pri vrsti deklet, ki s svetlimi škarjami obglavljajo ribe in jih nato sušijo v štirikotnih mrežicah, (po 115 v vsa,ki mrežici), lepo razpostavljene na lesenih stojnicah tik ob morju, ki jim tiho šumi za zadnjo pot — v velike kotle za kuhanje. Skoro, da se boiimo približati, da se še nam kai ne zgodi. Malo je zaupati tistim »pupam«, ker jih je navsezadnje le preveč. Vedar smo kmalu ugotovili, da le niso tako »hude«, kot smo si predstavljali, še nasmihale so se, ko so nas eraa-zile. Po njihovih pogledih smo ugo^ tovili, da je njihov nasmeh veljal — fotoaparatu in ne nam. Tako je pač na svetu! Dante je poznal njegove prevare, zato: »Opustite vse upanje . . .« Ko so ribe, ki jih pralni stroj z močno prho od spodaj in od zgoraj temeljito opere suhe, jih na noseb-nih vozičkih odpeljejo na kuhanje. Pred preureditvijo tovarne so ribe kuhaiji v vroči pari v posebnih podolgovatih zidanih celicah. Danes jih kuhajo v posebnih kotlih — evtoklave jih imenujejo. Ti kotli sprejmejo naenkrat po dva vožička vz mrežicami, Po desetih minutah so ribe kuhane in jih odpeljejo na ist;h vozičkih v hladilnico. Skoro bi pozabili omeniti, da ima tovarna v notranjosti velik ver t:la-tor, ki služi za sušenje rib v dnevih. ko ni sonca. Ribe se v tem ventilatorju sušijo na umetno povzročenem prepihu, Pustimo ribe, ki se hladijo na mrpVcah in poglejmo v oddelek za izdelovanje škatlic. SVETLEČI OROnKI IN POKROVČKI Ob vstopu v ta oddelek nas sprejme značilno pokanje. Naravno, da smo radovedni, odked prihajajo ti zamolkli udarci. Desno od vhodnih vrat stoji velk stroj in za trm ena sama tovarišica. Stroj »pož;ra« dolge kose svetleče pločevine. V nastavljeno posodo pa padajo lepo izrezani pokrovčki. Tu je šo več drugih strojev, ki režejo r+rr,Tiske obodke raznih velikosti in oblik V kotu pa sedi skupina delavcev jn delavk, ki predstavljajo nekako — čevljarjem podobno skupi- Na koncu tekočega traka padajo no. Tak je vtis, če jih opazuješ od daleč. Vsi so zelo zelo zamišljeni z vso pazljivostjo spajajo obodke v svoje delo. Moški so sklonjeni nad majhen strojček z več roglji in s kladvicami. Vsak delavec ima za pomoč po eno delavko, ki namešča na tiste roglje obodke. Delo teče kot na tekočem traku, vendar zelo počasi. Vtis je, da tako primitivno izdelovanje škatljic veliko stane, saj-je tu zaposlenih precejšnje število delavcev in delavk. Vodstvo tovarne pa je že mislilo tudi na to in je uvedlo izdelovanje spodnjega dela škatljic iz enega samega dela. Belo pločevino upegnejo na posebnem modelu in ta.ko odpade rezanje, spajanje in pripravljanje. Tako prištedi veliko deta in hkrati poceni izdelek. V tem oddelku dodajo veliko dela in hkratu poceni izdelek. V tem oddelku dod^io pokrovom še gumijaste obročke, ki služijo pri zapiranju škatlic. ŠKATLICE POTUJEJO Ker naši radovednosti še ni za-doščeno, sledimo tovarišu Hudalesu po mastnih stopnicah v gornje nadstropje tovarne. Ta ko i se spomnimo, da je tu bila pred tremi lebl tovarniška menza. Ta oddelek je razdeljen v dva dela: v prvem sta dva stroja na tekoči trak, v drugem pa dolge klopi, kier delavke čistijo, pripravljajo, režejo in zvijajo slano ribo in jo nato polagajo v škatle. Tako nastajajo znan,? konzerve filetov m druge speciali-tete te tovarne. Ob strani je več manjših strojev za zapiranje škatel. Nas zanimata tista dva nova stroja v prvem oddelku. Na vsaki strani strojev sedijo delavke in vlagajo kuhane ribe, ki so pripotovale z dvigalom v ta oddelek, strrj ima en širok in dva ozka pločevinasta pasova, ki tečejo vsi v isto smer. Napolnjene škatlice potujejo na teh trakovih do konca stroja. Tam je nameščena posebna naprava, ki škatlico avtomatično zapre. Od tam potuje škatlica dalje skozi tekočo vodo, ki jo opere 'n očisti vseh ostankov olja, nakar pade kot pripravljena konzerva v posebno posodo. Omeniti je treba še. da v vsako škatlico ob začetku njenega potovanja, avtomatično priteče toliko olja, kot je potrebno, da so vlo-ž™ rifoei pcpo'ooma pokrite z njim. i ■ Delavki čistita iti vlagata ribe v nastavljeno posodo gotove konzerve MORS TUA — VITA MEA . . . Res, prav tako je. Človek je v svojem iskanju in vrtanju po novem prišel tako daleč, da mu stroji iz odpadkov izdelujejo dragocena krmila, Tak postopek so znašli tudi v tej tovarni. Zakaj ne bi koristno uporabili tistih ribjih odpadkov, ki jih na kupe ostaja pri čiščenju in pripravljanju rib za konzerviranje? Tik pri morju je visoka stavba. V pritličju brni velikanski stroj, ki bi ga lahko imenovali ribji ra-belj. To tudi je, saj dnevno požre na stotisoče ribjih glav in drugih odpadkev. Vse to požre skozi veliko odprtino takoj ob vhodu. Treba je stopiti skozi vrata v temno notranjost, da se seznanimo s tem velikanom. Dve dolga in debeli cevi mu služita kot »prebavila«. V teh ceveh se vrti spiralno-lopatasti valj, ki potiska naprej tisto gmoto glav, luskin, možganov in drug;ih odpadkov. Popolnoma zdrobljena pride .v drugo cev, kier se pusuši ¡n na koncu zmelje. Tako nastane ribja moka, ki jo živinorejci uporabljajo pomešano med ostalo hrano za krmljenje živine. Tovarna dobiva ribje odpadke tudi iz drugih krajev, pa vseeno ne more zadovoljiti vseh prasilcev. Vse, kar smo pcvedaii, je le površen opis delovanja te tovarne. Ko smo se hoteli že posloviti, je pripeljal visoko naložen kamion s prikolico na dvorišče. Odkod, nas je zanimalo. Z Reke. Te so nalovili ob dalmatinski cbali. Ko so delavci odgrcvli veliko plahto, so se na soncu zasvetili hrbti mladih t-u-nov. 435 kesov jih je bilo in so tehtali skupno 35 stotov, približno 8 kg vsak. Poleg teh je bila na kamionu še skladovnica platojev a manjš:mi ribami za predelavo v olje. Sledili smo tcvarišu Hudalesu pod lopo. Nekaj časa je opazoval delavke, (nekaterim delo ni šlo dobro izpod rok), nato pa pristopil zdaj k eni zdaj k drugi in prijazno pokazal, kako je treba delati. Očwidno so te šele pred kratkim nastopile službo. Sam je vzel škarje v roko in poučil delavko: »Vidiš, tako primi ;,n nato zaokreni s škarjami pa bo ostala riba cela in nepoškodovana«. Povedati morsmo še to, da so po preureditvi tovarne in z namestitvijo novih strojev zaposlili okrog 300 delavcev več, kot je b'ilo zaposlenih pred preureditvijo. Od no-vozaposlenih je velika večina žena in deklet. Direktorja smo zadržali precej čez do'očen" čas in bi radi zvedeli še kako pojasnilo. Toda treba jo bilo oditi, ker so ga čakale stranke, ljudje in redno delo. Zahvalil) smo se mu za prijaznost in pojasnila ter želel' še večjih uspehov pri njegovih nadaljnjih načrtih. Tako vodstvo moramo samo po-^vnH,ti in skupno z nj:m celoten klovni kolektiv tovarne, ki je direktorjeve zamisli izpolnil tako, da produkcija v času preurejevanja ta varne ni zastala niti za eno uro, Delovnemu kolektivu, ki bo vložil vse sie, da bo tovarna dobro gospodarja in napredovala, lahko sa-mi ^"""mo k tako požrtvovalnemu vodstvu. I rai'IIMHWMMIIIIHIWIM tiskarnah delali v veliki večini preprosti borci, nestrokovnjaki, ki so se svojega dela priučili šele v partizanih. Partizanske tiskarne in tehnike niso imele svojih papirnic: treba je bilo papir dobivati iz mest, iki jih je imel okupator, ga prepeljati z ■vozmi in nato prenesti v nahrbtnikih v težko dostopne kraje, kjer so ponavadi bile tiskarne in tehnike. Ko je bil tisk končan, so časopise, brošure in letake kurirji v nahrbtnikih prenašali mimo zased, čez železnice in reke v sleherno vas. Neutrudni partizanski kurirji so to pot hodili poleti in pozimi, ob lepem in grdem vremenu in večkrat lačni. Storilnost v partizanskih tiskarnah in tehnikah je bila zelo velika. Tako je tiskarna Slovenija, ki se je nahajala v globoki grapi pri Voj-skem in ki je imela 50 ljudi, tiskala Partizanski dnevnik v nakladi 4000 izvodov, poleg drugih listov in krošur, ki jih je tiskala. Tiskarna Slovenija ie natisnila 965,103 izvode raznih listov in brošur. Tiskarna Doberdob je natisnila od 1. maja 1944 do 31, marca 1945 77.095 časopisov, 320,636 letakov in 115 tisoč 060 raznih tiskovin, 16 primorskih tehnik je v letu 1944 izdelalo nad 1.500.000 raznih publikacij. Izdani časopisi, brošure in letaki so bili dobro izdelani in niso kazali, v kakšnih težkih okoliščinah so nastajali. V partizanskih tiskarnah ni bilo delavnih ur, partizani-tiskarji so delali ,noč in dan. Na Primorskem so med narodno osvobodilno borbo delale naslednje tiskarne in tehnike: Slovenija, Doberdob, Čavcn, Bojnik, Grmada, Ja-vomik. Jelenk, Jug, Krn, Matajur, Morje, Nanos, Porezen, Sabotin, Slavnik, Snežnik, Špik, 2ena in mladinski tehniki Mlada in Skala. Primorski partizanski tisk sta delno tiskali tudi .tiskarni Donas in Trii o f (Triletnica OF). Poleg naštetih so tiskale še vojaške tehnike IX. korpusa (VT DK): Tone, Rudi. Andrej. Crni, Sever ter tednike divizij, brigad in odredov. Iz vsega lega lahko brez .pretiravanja zaključimo, da je primorski partizanski tisk, kot glasnik uporniških misli in teženj svobodoljubnega primorskega ljudstva, častno opravljal in opravil svojo zgodovinsko vlogo v borbi Primorske za svobodo in priključitev k Titovi Jugoslaviji. bodo znali izkoristiti Amerikanci ter pritiskati tudi na Francijo. Močna opozicija, ki ne more prenesti oboroženega nemškega soseda, bo verjetno nepomembna opora Mendes-Franceovi politiki zavlačevanja. PRENAGLJEN SKOK BI ZRUŠIL CELOTNO ZGRADBO Mendes-France je v svojih dosedanjih odločnih posegih naletel na splošno odobravanje, vprašanje pa je, kako mu po uspelo pritegniti večino države v njegovih nadaljnjih načrtih. Računati moramo, da je Francija razkosana in razdrobljena tako, da jc tam že toliko enakovrednih strank in strančic, da že ne moreš več računati na večino in s tem na podporo, čim bi preveč v živo zadel interese strankinih poglavarjev. Majhen spodrsljaj torej lahko pomeni usoden polom. 2e dosedanji drzni koraki bi ne mogli uspeti, če ne bi bile množice razpoložene in pripravljene podpreti Mendes-Franceo-va prizadevanja. Veliko vprašanje je, kako bo reagirala Amerika na preveč odločno in samostojno sedanjo francosko politiko. Bo Mendes-France vzdržal? Težko hi bilo odgovoriti na to vprašanje, ker še niti ni preveč znan njegov program in načrt reforme gospodarskega sistema. Morda pa računa s tem, da bi si z dvemi, tremi drznejšimi posegi pridobil splošno naklonjenost in nato imel bolj proste roke. FRANCOSKO-ANGI,EŠKA ZMERNOST IN AMERIŠKO IZSILJEVANJE Znaki nekakšnega nesporazume-vanja med zahodnimi velesilami so se pojavili že na berlinski konferenci. Jasnejši obrisi tega razkola so prišli na dan v Ženevi in posebno še po ženevski konferenci. Amerika s svojim macartizmom postaja vedno bolj izrazito napadalna in tega niti ne poskuša skrivati, Angleži in Francozi pa dajejo iz dneva v dan bolj čutiti, da ameriške politike ne odobravajo. Je pa to dovolj, da lahko sklepamo o razkolu? Še ne. Interesi vseh treh držav so zaenkrat še precej enaki. Kako bo šel razvoj, bo pa pokazala bližnja prihodnost. Motiv iz Kazelj na Krasu Vroče je te dni na Krasu, tako vroče, da v zatišnih kotlinah sko-ro dihati ne moreš. Sonce žge, da so škržati, ki jih je na tisoče v vejevju hrastov ¡in borov, zelo dobre volje. Ko sonce najbolj pripeka, odmeva po globelih, med vinogradi in v snopeviu n~avkar požetega žita: »še žgi, še žgi. še žgi, še žgi . . .« Nikoli jim ni dovolj vroče. Enako je razpoloženje pri ljudeh, Po dolgotrajnem deževju, ki je zakasnilo dela in razvoj poljskih kultur za več kot dvajset dni, je vendar posijalo sonce. Iz rdeče krašk? zemlje izvablja tiste sokove, ki polnijo grozde terana, debelijo krompir in priganjajo travo po gmajnah, da hitreje rase izmed ostrih kamnov. Želja vseh Kraševcev je, da bi se vreme vsaj sedaj ustalilo. To pa ne samo Kraševcev. MODEREN VINOGRAD V »STRAŽNICAH« Med Toma jem in Avberjem je zemlja drugačna, kot jo ima ves ostali Kras. To je »močna zemlja«, kot jo imenujejo domačini, in daje najboljši teran na vsem Krasu Potnika preseneti nenadna sprememba. Od pustega in kamnitega zemljišča, ki ga imajo vse ostale vasi Krasa, se cistro loči predel, ki začenja prii Pcnkvah in konča pri Kazijali. Ta rodovitni pas je dolg nekaj več kot 10 km. V tem pasu imajo še posebno ugodno lego Do-bravlje, kjer uspeva teran, sadje in v gozdovih plemeniti kostanji. Zemlja je polna kremenca in morajo kmetje vsako leto menjati le-meže pri plugih, tako se izrabiio pri oranju. Vse do Dutovelj in To-maja sega ta zemlja. Zunanja po-deba tega predela bi bila podolgovata in globoka dolina. Očem je skoro skrita in jo ne opaziš, dokler ne prideš na višino tomajske cerkve, ali pa če te pot zanese iz štori j v Kazlje in od tam naprej proti Dobravljam, Ponikvam in Štanjelu. O modernem vinogradu v »Stražnicah« smo že pisali v našem listu, zato ne bomo tega ponavljali. Povedati pa moramo, da so letošnje spomladi nasadili okrog 10.000 trt terana in so se večinoma vse prijele. Te dni so vso površino (4 hektarje) oplelš s strojem. Med vrste trt so nasadili krompir. Ce bo seme, ki so ga nasadili 19 sto- lov. dalo le p-jtkrat.ni pridelek, bodo dobili najmanj 100 stotov dobrega krompirja. Pri pletju so bili stroju v pomoč štirje delavci, ki so otresali plevel in pleli v vrstah, kjer stroj ni dosegel, Istočasno so okepavali mlade trte in privezovali mladike. Na vprašanje, če bo vinograd kmalu začei vračati vloženo delo in denar, (do sedaj okoli en milijon din), so odgovorili: »Po delu bo plačilo, če bomo dobro obdelovali, bo vinograd dal veliko grozdja, če slabo, pa bo dal malo«. Tovariš Franc Pipan, delovodja vinograda, sd ne da miru in je vsa njegova skrb usmerjena v to, da bi bilo delo čimbolj uspešno. Prav tako požrtvovalen je traktorist Alojz Živec, ki se ne ustraši nobenega vremena. Delo mora biti opravljeno. PODZEMSKA JAMA »DRAGA« PRI PONIKVAH Kakih dvesto metrov cd ceste Ponikve — Štanjel je šs skoro nepoznana, toda zanimiva podzemska ja^-ma »Draga«. Ustno izročilo pravi, da so v tej jami prebivali ljudje v kameniti dobi. Vhod v jamo je b!i že cd narave tak, da so ga takratni prebivalci lahko zavarovali pred napadi jamskega medveda, (Orsum ' speolus). Tovariš Albert, Ravbar iz Komna ie imel v svoji zbirki zob jamskega medveda, ki so mu znanstveniki! napovedovali starost 30 tisoč let. Poleg t??a je imel še druge predmete dz predzgo-dovinske dobe, školjke, posodo in drugo, Nekoč je prišel k njemu direktor univerze iz Padove in hotel kupiti tiste predmete za Padovan-sko univerzo. S?veda iih ni dob'1, ker je tovariš Ravbar nameraval izročiti vse ljudski šoli v Komnu. Med NOB so nacifašisti ob požigu Komna uničili tudi te zgodovinske predmete. Do vhoda v jamo vodijo sprva strme stopnice, vsekane s krampom v gozdna tla, naprej pa navadna steza. Jama je v tesni grapi in požira ob večjem deževju vodo iz vseh bližnjih dolin. Govorijo, da je izhod v Raši in da je jama dolga kake štiri kilometre. Za časa Avstrije so v jami kopali in našli več posod iz žgane gline, ki je stanovalcem služila za shranjevanje masti, V jarmi so velike dvorane s kapniki, Med NOB je bila jama varno skrivališče partizanov. Nekoč so partizane napadli Nemci z bombami, vendar se je napad izjalovil, ke» so se partizani umaknili v notranjost iame, V jamo pa se Nemci niso upali. »POSTAJA« PTIC SELIVK PRI AVBERJU Na severovzhodni strani Avbera je kamenita dolina — in to v pravem pomenu besede — kjer je v zemlji nakopičeno bogastvo. To bogastvo je sivočrni kamen, ki so ga lomili še pod Italijo, Lastnik je bil podjetnik Ballerini — fašistični funkcionar. Drugi lastniki krašk h kamnolomov so bili še Mariani, Orlando in Caharija iz Nabrežine. Delo v kamnolomu »Na Drnovcu» kar kriči po mehanizaciji. Same človeške roke, tudi čc so še tako pridne, ne zadostujejo več. Pa je tudi škoda, ker je povpraševanje pa tovrstnem kamnu zalo veliko. Prav te dni jc bil na obisku v tem kamnolomu neki trgovec iz New Yorka in je takoj kupil vse že pripravlje- ni o le v botaničnih vrtovih. To-stran vasi Ravne so naprav li poskus saditve teh dveh sert- gozdov-cev in se je cbnesal. Potemtakem naš Kras le ni tako pust, kot bi s, kdo predstavljal. Leta 1943 so partizani pri vasi Ravne napadli fašistični kamion. Biio je več fašistov mrtvih in več ranjenih. Zaradi tega so do;;m fašisti vas požgali in ustrelili še 11 talcev. Na kraju ustrelitve so domačini postavili lepo spominsko ploščo. Vas je danes obnovljena, ZANIMIVE ZGODBE O TERANU Kraševcl slovijo po izredno dobrem zdravju, trdnosti, vztrajnosti in šaljivosti, »Pri nas na Krasu ni tuberkuloznih ljudi in ne mačkov«, pravijo. Zakaj? Sonce in teran sta najboljša zdravnika. Saj je še živ v spominu beg sežanskega zdravnika pred petdesetimi leti v Senožeče, Ta zdravnik je baje izjavil: »Tu ni mesta zame, Ce ljudi boli Lepo so se oprijele sadike terana Star kraški vodnjak '•»c bloke. Laiiko bi prodali 1000 kubičnih metrov kamna, če bi ga imeli pripravljenega. Kamen iz tega kamnoloma uporabljajo seža-gan v plošče za oblaganje sten in za mize. Nad tem kamnolomom je še en kamnolem. Veliki bori, ki rasejo iz živega skalovja, pričajo, da že več let počiva. Celo na dnu jame rasejo bori. Kct bi hoteli zakrti rano. ki jo je tuji kapitalist vsekal kraški zemlji. Ta kraj ima. še drugo zanimivost. Stara in ukoreninjena pripovedka pravi, da na Krasu ni vode. Tu pa to pripovedko postavlja na laž precej velika mlaka, kjer nikoli ne zmanjka vode. Kadar potujejo čez Kras v južne kraje ptice selivke: gosi, race in druge, se vedno spustijo k tej mlaki. Tu počivajo in se osvežijo v vodi, nakar se vzdignejo in potujejo dalje. Prav tako spomladi na povrat-ku v naše kraje. Tam blizu je še »Zlata dolina«, že od davnih časov gre o tej dolini pripovedka, da je tam zakopan zaklad, že večkrrat. so zaklad iskali, toda brezuspešno. Ni se še našel človek, ki bi zadostil pogojeni pravljice,-ki pravi, da bo zaklad našel tisti, ki bo imel belo mačko s popolnoma belo dlako, (To je povedal tov. Franc Fabjan iz Ponikev in se pri tem hudomušno nasmejal). Med narodnoosvobodilno borbo je bila v »Zlati dolini« partizanska bolnica. Zanimivost na Krasu sta poleg vztrajnega bora plemenita jelka in mecesen, ki ju po navadi občuduje- glava, se napijejo terana pa so rdravi, če jih boli trebuh, se napišejo terana pa so znova zdravi. Enako je z mano. Odkar sem prišel sem na Kras, sem še jaz bolj "dra.v, kot. sem bil prej. Kaj torej naj delam tu. Za moj »meštir« tu .nema »kšefta«. (Ce je vse dobesedno res, ne vem. Tako sem slišal in tako tudi oddam naprej). Takrat ko je po teh krajih gospodarila fašistična Italija, so v Montecatini priredili državno razstavo vin. Neki Micel, (ima še danes gostilno na Opčinah). je poslal v svojem imenu na razstavo tudi pristni kraškj teran. Kaj se je zgodilo, ko ie komisija ocenjevala vina? Micelu je dodelila — zlato medaljo za prvovrstno vino! To takrat, ko je imela Italija sama več kot- dovolj vin! Letos je družina Stanka Pegana iz Avberia dobila srebrno medaljo in diplomo za kraški teran na razstavi vin v Novi Gorici, Pod nsk-danjo Avstrijo ie bila leta 1911 državna razstava vin na Dunaju. Pe-gan žvokelj ie posla] na razstavo kraški teran in dobil lepo diplomo za kvalitetno vino. Dve leti zaporedoma je Krašev-cem neugodno vreme napravilo ve-l'ko škodo na teranu. Predlanskim toča, lani slana in še toča. Letos pa se pritožujejo (kot povsod), da grozdi ne morejo debeleti, ker ni gorkote. No, teran zasluži, da bi mu tudi oblast našla tisto mesto, k; jo s svojimi zdravilnimi last- (Nadaljevanje na S. strani) JOŽE OBLAK (Nadaljevanje in konec) Med vsemi primorskimi partizanskimi odredi so v Briško-beneškem odredu največ izdali. Poleg Klica s -krajnih meja, ki je bil glasilo odreja, je odred izdajal od 1. marca 1944 list Soško-nadiški kurir, ki je bil vojaški vestnik odreda. Tudi vsak bataljon Briško-beneškcga odreda je ilel jc svoje glasilo, ki ga je izdajalo eikloslirano ali pisano s pisalnim strojem. Izdali so Partizansko pcsmarico, brošuro Pozdravi slovenskih letalcev domovini in Devet re-jiortaž, ki jih ej napisal Franci Preis. Prva številka Brkinskega borca, glasila Istrskega odreda, je izšla ma-;.i 1944; propagandni odsek odreda />a jc izdal Našo borbo — naš usjjeh. Tako smo na kratko opisali tisk primorskih partizanov, ki lahko s ponosom gledajo na svoje časoj)ise m brošure, saj so bili v raznih vojaških enotah pisci reportaž in brošur in tiskarji zelo pogosto iste osebe. III. Naše beležke o primorskem partizanskem tisku bi bile zelo pomanjkljive, če ne bi omenili tudi partizanskih tiskarn in tehnik, kjer so se listi, brošure in letaki tiskali. Veliko število primorskih partizanskih listov in glasil dobi svoj .pravi smisel šele takrat, ko se spomnimo, da so vse tiskali v tiskarnah, ki so nastajale sredi boja. Tudi tu je partizanska iznajdljivost ustvarjala čudeže. Tako so v teh partizanskih NAJMLAJŠI — BEN] AMINČEK Francija je po devetih in po več ko dvajsetih poskusih končno le dobila svojega ministrskega predsednika. Mendès-France je že prve dni osvojil simpatije ne samo francoskega ljudstva pač pa je njegov odločen in oster nastop naletel na odobravanje tudi drugod na svetu. t Ko so takrat predstavljali novega ministrskega predsednika domači in svetovni javnosti so časopisi zlasti poudarjali dejstvo, da je bil svojčas Mendès-France najmlajši advokat v Franciji, najmlajši poslanec in je tudi najmlajši povojni ministrski predsednik. Nehote se je človek ob tem naštevanju spomnil na pravljico o treh sinovih, od katerih je bil najmlajši najbolj prebrisan. Značilnost, ki odlikuje tega mladega politika, je njegova odločnost "i njegova doslednost. On ve, kaj hoče, in od svojih načrtov, kaže, ne bo zlahka odstopil. Tako si je kot jirvo nalogo zadal rešitev spora v Indokini, še več, po-tavil rok, do katerega bo Franciji vrnil mir. 3000 MILHARD, 100.000 MRTVIH iN OKROG 150.000 RANJENIH IN ZAJETIH — ŽRTVE, KI SO TERJALE RAZSODNOSTI To razsodnost in poleg nje še dober kup odločnosti jc prinesel Men-v dès-France s sabo v vladno palačo. Prvo njegovo dejanje — postavil si je rok za premirje v Indokini — je častno izpolnil. Če bi hoteli dla-kocepiti, bi lahko rekli, da z nekajminutno zamudo, a kljub temu je ostal mož beseda. Največje zlo, ki je težilo Iranco-sko ljudstvo, je bila nesmiselna morija v Indokini, Od vseh mrtvih, ki jih uradno štejejo blizu 100,000, je polovica Francozov. Krvni davek je torej bil tudi za Francijo pomemben, čeprav so se v Indokini bojevale predvsem, jioleg Vietnamcev, najenmiške čete — tako imenovani tujski legionarji. V osmih letih je poleg tega Fran- cija plačala za vojno štiri petine od skupne vsote 3000 milijard, kolikor znašajo stroški od leta 1946, Ostalo ie prispevala Amerika, ki zaradi svoje politike zelo rada pomaga drugim, če se že tepejo, pa čeprav »brez upa zmage«. Vsemu temu moramo še prišteti ogromno škodo pri civilnem prebivalstvu, opustošenja, požgane vasi, uničene pridelke in velikanski za-stanek gospodarskega razvoja Indo-kine. Žrtve na nasorotni strani niso bile nič manjše. Tragična bilanca vojne, ki so jo zahtevali skrahirani francoski politiki in ki jo je podpirala Amerika, je francosko ljudstvo pripravila do tega, da se je oklenilo politike in pobud novega ministrskega predsednika ter njegove uspehe pozdravilo res kot zmago razuma in trezne presoje. TUNIZIJA — NOVO POGLAVJE Mendes-France se ni še dobro vrnil iz Ženeve v Pariz, ko je že začel reševati nov spor. Začel je celiti novo rano, Id so jo njegovi predhodniki prizadejali francoskemu ljudstvu s svojo ne samo starokojiitno in reakcionarno, temveč naravnost zločinsko politiko. Angleži so že jired leti razumeli, da kolonializmu bije zadnja ura. Pohiteli so v Indiji in rešili, kar so lahko še rešili, pohiteli so povsod, kjer so opazili, da se jim majejo tla jiod nogami ter ubrali popolnoma svojsko politiko do svojih bivših podložnikov. Francoski politiki tega niso bila sposobni: Zapletli so se v vojno v Indokini, netili so sovraštvo in dražili čedalje hujši odpor nac:-_ nalistov tako v Tuniziji kan-or tudi v Maroku ter so poskušali duši ti njihove težnje po neodvisnosti in svobodi. Mendes-France se je znašel v kaj zapletenem položaju, V Tuniziji in Maroku obsedno stanje, nasprotja med domačini in tamkaj živečimi Francozi pa rastejo iz dneva v dan. Svest si odgovornosti in perečega položaja ter posebno še propadajočega vpliva Francije v Afriki, je koprskimi dijaki in profesorji po domovini »Spoznavaj domovino, v spoznanju io boš vzljubil!« je napisano na rdečih knjižicah, ki smo jih dobili po-eitničarji, ko smo odrinili iz Ljubljane na enai.ndvajseldnevno krožno poučno potovanje po Jugoslaviji. A jaz nisem sedla k pisanju zato, da bi vam pripovedovala o lepotah Jugoslavije, ne bom vam naštevala zgodovinskih spomenikov ne rudnikov in tovarn, ki smo jih videli. — vse to si morate ogledati sami! Povedala vam bom ie nekaj zgodbic s potovanja, ker sem to obljubila vneti bralki Slovenskega Jadrana s Krasa. Torej: S. julija je 47 članov Počitniške zveze zasedlo rezervirani voz beograjskega brzega vlaka. Tako se je začelo. In konec? Vse živo, eden težji, nekaj lažjih ranjencev, nekaj med potjo izgubljenih in pozabljenih predmetov, nekaj ranjenih srčkov in koš neizbrisnih spominov! Beograd. Mladi sc že poznajo. Marsikatera krepkejša roka poprime za težji kovčeg sopotnice. Starejši smo nerodnejši v predstavljanju. Šele v Ohridu sem menda izvedela za vsa imena in službena mesta kolegic in kolegov. Prva noč od doma. Nekoliko zaskrbljeni smo si ogledovali ležišča. Toliko vedno govore o sostanovalcih v posteljah! Naša Vera nas je kaj kmalu potolažila: » Kaj bi to, saj niso kače! Nekaj krvi pa tudi lahko privoščimo tem malini živalcam, nam vsaj ne bo na ■ gajalal« Pa nam krvi ni bilo treba odstopati ne tu ne drugje, povsod smo imeli snažne postelje. Napad na podonavski parnik v beograjskem pristanišču je bil nad vsa pričakovanja silovit. Po dveh urah čepenja na kovčkih so nas spustili na krov. V desni kovček, v levi osebno izkaznico in potno dovolilnico, med zobmi kontrolni listek — tako me je val zanesel v »Resto-ran I. klase«, kjer smo kmalu po-spali okrog miz kot Matjaževa vriska. Ko me je v Džerdapu prebudilo sonce, je sopotnik, domačin, ži vneto pripovedoval, kako je na ru-munski strani: »Vsak večer morajo kmetje pre- sklical sejo vlade ter do podrobnosti pretresel možnosti za pomiritev. Naletel oje sicer na delno razumevanje, naletel jsa je prav tako na hud odpor, Ne glede na to se je odločil ter sam poletel v Tunis ter nesel tuni-škemu arabskemu poglavarju sporočilo, da bo odslej Tunizija samostojna. Iz Pariza se je odpravil kar ob dveh ponoči, besedilo deklaracije pa je dokončno sestavil šele med potjo kar v letalu. Seveda je to njegovo pogumno dejanje rodilo po vsem svetu val novega odobravanja, orav tako pa -lahko pričakuje, da bo v Parlamentu naletel na precej hud odjDor okorele desnice. Vendar je avtonomija Tunizije že v glavnem izvršeno dejstvo in v francosko-tu-niških odnosih se je že marsikaj spremenilo, NOTRANJEPOLITIČNE ZADEVE — TRDA KOST Doslej je Mendes-France začudil svet z nekaj drznimi potezami v zunanji politiki. Čaka ga pa še drugi del njegovega programa — reorganizacija političnega in gospodarskega življenja v domovini sami. Pravzaprav je pred vsemi notranjepolitičnimi in gospodarskimi problemi, ki se jih bo moral lotiti ministrski predsednik, še zelo važen, notranje in zunanjepolitično zapleten problem ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Tu se bo pač znašel v križnem ognju svojih državljanov in interesov Francije same ter najrazličnejših sredstev pri-tiska ameriške zunanje politike. Med drugim je značilno to, da je njegov položaj toliko slabši, ker je v Italiji ratifikacija že v glavnem dejstvo. To Na sliki: Mendès-France je ob povratku iz Ženeve sladko zaspal sen pravičnega. Opravil je veliko delo, s počitkom pa si pridobiva novih moči za težke naloge, ki ga še čakajo. orali in. pomesti širok pas zemlje, da bi se poznalo, če kdo zbeži čez mejo.« Lojzek pa bi si znal pomagati: »Na roke in noge bi si pritrdil konjska kopita, ali jia bi prebežal s hoduljami!« A tudi za to so poskrbeli. Medtem ko so nas na naši strani pozdravljale množice ljudi v narodnih nošah — bila jc nedelja in vsi so se zbirali v [pristaniščih — je bilo na romunski strani vse mrtvo, še iz dimnikov se ni kadilo. Ljudi so preselili v notranjost. V Prahovem so nam domačinke ponujale jabolka jio »jednu banku za kilo«, hruške po 20 din, vino po SO, jajca po 7. »Tisoč jajc kupim, jih prodam v Ljubljani po 15 din in si s tem povrnem stroške za potovanje, j?a še dva jurja mi ostaneta...« je na glas računala Marjanca, a se je premislila, ker tudi Tonček ni kupil soda vina, čeprav ga je bil potreben, Ko smo jirišli v Bor, so nam že (Nadaljevanje na 11. strani) S potovanja po Jugoslaviji pri Sv. Naumu = Zamišljen je stopal po sobi, Poznalo se mu je, da mora biti nervozen. Desnica mu je pohitevala vsakih deset sekund preko čela, preskočila | meje, ki jih ni bilo, in se nastanila za nekaj trenutkov na | zrcalnobk-ščečem se temenu, kjer so divjale pred leti skrbi | in vesele urice valikomestnega življenja liki benečanske | sekire po Krasu in pokončavale one goste gozdove temno- | rjavili kodrov, tako da niti pogozdovanje iz tovarne Ane | Čzillag ni moglo poklicati najmanjše koreninice k novemu = življenju. | Stopil je k pisalni mizi. Levica je začela brskati pa 1 aktih, zapisnikih, zakoniku, Lombrosiju in Mantcgazzi, če- § mur so sledili kratki izpiski. | In zopet je stopal po sobi. Kaj bi tudi ne bil nervozen? | Jutri, da, jutri nastopi ¡Drvič kot zagovornik pred porotniki. | Mnogo zavisi od njegovega prvega nastopa, velikanski vpliv | ima lahko njegov prvi uspešni zagovor. Ko mu vsaj državni g pravnik ne bi preveč kvaril njegovih smelih izvajanj, saj | ima pri požigalcih in znanih lumpih celo najspretnejši | odvetnik težko stališče, tem težje pa odvetniški koncipient, E ki nastopa jirvie pred porotniki. p Težko stališče! Kdo je zakrivil v prvi vrsti, da sta | pogorela kmetu hlev in senik? Najprej slaba vzgoja obto- | žencev; doma je vladala revščina, starši so bili veseli, da | so jim pomagali pri domačem delu, zato jih pa tudi niso | pošiljali v šolo. Vaški otroci so jih zasmehovali, ker so bili | revni na telesu, zaničevali so jih, podili iz svoje srede in | pri obtožencih se je prvič pojavil srd proti človeški družbi, = Brez omike, brez prijateljev, telesno pokvarjeni, navezani | sami nase, obužujoč edinega tolažitelja v onih obupnih | urah, namreč alkohol, so prišli v službo k surovemu kmetu. | Delali so kakor živina za majhen denar, ko je pa izvedel I gospodar, da hodi najmlajši med njimi za njegovo najbrh- g kejšo deklo, jih je zapodil brez usmiljenja — in narava | jim je postala domovje. Zapili so svoj zaslužek, duh jim g je bil omamljen, srce polno srda, jeze in maščevanja in | zažgali so krutemu kmetu hlev. Hoteli so ga le ostrašiti, | toda ogenj se je širil, gasilci niso skočili tako hitro v svojo | uniforme in pogorel je hlev. Pravnik sicer poreče, zakaj s so se skrivali in skrili, zakaj so tajili, toda kaj, zavrnejo s njegova izvajanja z dejstvom, da tiči v vsakem človeku | nagib do samoobrambe, posebno pa še pri njih, ki si niso | bih svesti nobenega zločina. Vsak ni tak značaj, da bi = nastavil še desno lice, ako ga biješ po levem. Kri je vzki- | pela tudi njim, srd, ki se je kuhal vse življenje, je počakal = pravega trenutka in izbnilmil v maščevanje itd. Tako približno bi se dalo govoriti. To bi še šlo. Še | malo razvrstitve, še malo priprave, nekaj temnejših barv | za kmetov značaj, za pogum še kozarček konjaka in ob- | činstvo mora biti zadovoljno z novopečenim zagovornikom. | Toda čakalo ga je še drugo delo in desnica sc je zopet | napotila na opolzli Kras njegove glave. Bil je namreč vrl | narodnjak, podpiral sleherno koristno društvo, bodisi gmotno | z mesečnimi doneski, bodisi s svojim krepkim basom, ele- = ganlnini nastopom pri javni sokolski telovadbi ali pa z | navdušenim slavnostnim govorom pri tem ali onem narod- | nem slavju. Skratka, bil je duša vseh društev in zavzemal | tudi najimenitnejša odbomiška mesta kot predsednik, pod- | starosta, reditelj itd. | V istem času se je moral pripravljati tudi na pozdrav | došlim udeležencem na veliko narodno veselico, ki bi se | imela vršiti dnigi dan po njegovem nastopu v porotni 1 dvorani. Razna društva so se zglasila, da pridejo že dan | prej v mesto. Kdo naj jih pozdravi? I seveda, doktor! | Rad je sprejel to nalogo, saj si je sam priznaval v veselih I trenutkih, da mu mora tak pozdrav le koristiti, ljudje spo- | znajo bodočega odvetnika, listi popišejo natanko njegove | uspehe pred porotniki, njegove pozdrave, ime njegovo za- | slovi po širni deželi in ne bo mu treba iskati pozneje svoje | klientele z Diogenovo svetilko, ki jo bodo že itak vsi ob- | krožali liki \ešče ponoči. | Pozdravni govor ni ravno težka stvar. Dobrodošli, zi- | hvala, da so se udeležili v tako velikem oziroma ogromnem | številu, da so premagali vse težkoee, prehodili hribe in | doline, nekaj običajnih braz z zagotovilom, da niso fraze, | nekaj takih stavkov, kakor je na primer: Kri ni voda!, | prošnja, naj podpirajo mestno centralo v njenem ljutem s boju proti kratim sovražnikom, gomovit »Živio!«, prisrčno | stiskanje rok — in pozdrav je končan. Sicer je vsekakor mnogo odgovornosti združene s ta- | kitni posli, no, tem večje veselje bo užival, ako se mu oboje | posreči. Večkrat mu je prihajala misel, da bi bilo bolje | zanj, ako bi nadaljeval pred leti filozofske študije. Toda | neumestni dovtipi njegovih kolegov - pravnikov na račun | filozofske raztresenosti, njihove zafrkaeijc so ga odvrnile | od filozofije in vpisal se je na juridično fakulteto. In | verdar bi bil z.d;;j že zdavnaj profesor in nikoli ne bi 5me» § toliko skrbi, kakor jih ima sedaj. Kaj se hoče, on se je i žrtvoval za narod, za ljudstvo, za prosveto in za b>ljšo h njegovo bodočnost. Sodna dvorana je bila polna radovednih poslušalcev. | Državni pravdnik je že končal svoj obtoževalni govor in § jezno je zrlo občinstvo na obtožence. Vstal je zagovornik. | Glas se mu je v začetku nekoliko tresel. Toda kmalu je 1 prišel v ogenj, glas se mu je ojačil in njegove besede so | bile izborilo milo, s katerim jc pral črno barvo raz obraze | požigalcev. Ako so bile Ciceronove besede res sam med, | potem bi morale bili njegove besede najokusnejše vcliko- i nočne potice, ki jih jc nudil občinstvu, porotnikom in obto- | žoncem. ki so se kar čudili odprtih ust svoji nedolžnosti, š posebno še ko so slišali tupatam glasno ihtenje v porotni- | škili vrstah. »Sedaj pa kličem,« obrnil se je proti požigal- | cem, »dobro došli! Veseli me, da vas morem pozdraviti na 1 tem mestu! Vi ste oni faktor našega ljudstva, ki podpira = z duševnimi in telesnimi doneski našo narodno stvar v | mestu, vi ste noč in dan pripravljeni seči nam pod pazduho | s svojimi krepkimi rokami, da ne pademo v boju za lastno | eksistenco, za katero se bojuje naš narod že leta in leta. 5 (Nadaljevanje na 11. strani) IZID LITERARNEGA NATEČAJA Za literarni natečaj, ki ga je bil »Slovenski Jadran« razpisal v svoji 22. £tcvilki, je uredništvo objavilo 7 prispevkov. Komisija se je odločila, da podeli razpisani nagradi za najboljši črtici takole; prvo nagrado 2000.— din prejme Humbert Pribae za prispevek Cesta bela ie tako, druco nagrado I,An0.— din prejme Ludvik Prelec za prisnevek Istranka, ».Slovenski Jadran«' obenem razpisuje druci nagradni literarni natečaj PrKnevke — kraiše črtice — bomo objavljali s 1. septem^nm. Natečaj bo Iraiol do 29. novembra t. !., ko bo komisija spet izbrala t" "Ogradila tri naJhoKše sestavke, in 1. naerada bo S-f"»1.— r>in, 2. nagrada 2.""".— -"n, 3. naerada I.^On,— din. Nnlečaia se lahko H-1^'..?; vsakdo. Prisnevke pošiljali nn »r'iT »Slovenski Jadran«, Santorlievn Koper. Krkavčani in vsi naši ljudje na vasi in v mestu zabavajo, plešejo in se veselijo. Želimo samo z dopisom, ki smo ga navedli, pokazati, kako naši preprosti ljudje pojmujejo kulturo. Veselico namreč organizira prosvetno društvo. Povsem upravičeno smo lahko zaskrbljeni nad takimi dejstvi in povsem upravičeno se lahko vprašamo, če smo storili dovolj za dvig ljudske prosvete no naših vaseh. Omenili smo, da sc je naša prosvetna dejavnost v glavnem javljala le ob določenih priložnostih, proslavah in da je bilo prosvetno delo kampanjsko. Izvzeti moramo vsekakor zelo lepe primere, kakor so na primer bivše prosvetno društvo v Vanganelu (razpadlo je zaradi razprtij z ljudmi, ki bi morali biti najbolj zainteresirani, da tako društve nemoteno dela), prav tako so tudi na Maliji imeli prosvetno društvo, ki je zraslo iz potreb prebivalcev samih. V to vrsto lahko štejemo pevski zbor v Ospu, nekatere odseke v Pobegih in pri Sv. Antonu ter v Bor-štu. Gre pa v glavnem za godbe, k! niso izrazito kulturnega značaja, pač pa bolj služijo za ples. Tudi De-kančani, ki imajo izredno bogato tradicijo, so aktivni v nekaterih ljud-skoprosvetnih panogah. V Škofijah so prav tako sami organizirali knjižnico in imajo tudi igralsko skupino, ki ni slaba. Po večini ostalih krajev pa ie težnje prebivalstva nekako prevzel učiteljski kader, jih potenciral do take meje, da jim je prevzel iniciativo, namesto da bi jim pomagal, ter se končno znašel v takem položaju, da je delo popolnoma obviselo na megovih plečih. Uspehi so vsekakor bili, toda ti uspehi so taki, da bi se ne ponovili, če bi dotični učitelj šel v drug kraj, dokler ne bi prišel nov učitelj. V maši prosvetni praksi rešujemo take stvari tudi s tem, da posameznim društvom pošilja odbor Zveze prosvetnih društev razne inštruktorje, pevovodje in druge strokovnjake direktno iz Kopra. S tem smo seveda dosegli učinek, da je ta ali ona igralska skupina pripravila prireditev, ta ali oni pevski zbor nastopil, na drugi strani pa smo istim skupinam dali nekakšno potuho, vzeli iniciativo, da si same pomagajo iz stiske. Vsa stvar potem izgleda približno takole: V Kopru je odbor, ki bo društvu v vsem «omagal, o finančnih stvareh sploh ne moremo go- (Nadaljevanje s 6. strani) nostmi zasluži. Osebno so mi v več hišah priporočali: »Ko boste pisali, napišite dobro besedo še za naš teran. Teran ni navadno vino, temveč je zdravilo«. S tem sem jim izpolnil njihovo željo, ka pa ni samo njihova. O PŠENICI SORTE »NEVEM Ko sem pešačil med vinogradi, je mojo pozornost pritegnila pšenica, ki je povešala klasje proti tlom. Pristopil sem k njivi in pregledal klasie, ki je na straneh plavkasto-s:vo nadahnjeno. Zrnje je izredno debelo, klasje veliko in polno. Povprašaj sem najbHžnjesia kmeta in dobil tole pojasnilo: Seme te sorte je prinesel nek; Miha iz Lokev pri Divači. Ko je prišla gledat konrsHa in ga vprašala, ka-ko se sorta imenuje, je odgovoril: Ne vem. Od takrat ima pšenica to ime. V Kazljah ji pravijo »Grusla«. V Avber io ie prinesel tovariš Vran iz Toma-ia leta 1950 in se je kmalu razširila. Danes sejejo vsi samo to sorto. Tovarišu Stanku Seražinu v Kaziljah je lani dal vsak snop en kg zrnja. Dobra lastnost te pše-n:ce je, da ne pozebe. Letošnja neugodna z;ma ji ni prav nič škodovala. Tudi seiati jo je treba bolj redko kot domačo, ker se zelo raz-rase, do 10 stebel iz enega zrna. Vse kaže. da gre tu za križanec med pšenico lin posredoval njenemu zdravniku znake bolezni lepe potnice, ki je vzbudila pozornost vse posadke z ladijskimi častniki in kapitanom na čelu. Zdrav- nik z vojne ladie je no brezžični noti potrdil kapitanovo diagnozo in predpisal injekcijo, ki jih je imela vsaka ameriška ladja v svoji lekarni. Ta način zdravniške pomoči ni bil na ameriških ladjah n;č novega in kapitan »Predsednika Rooseivelta« je že večkrat vbrizgal injekcijo ter pripravil zdravila iz ladijske lekarne po receptu nevidnega zdravnika. Lepi bolnici pa vroö'na kliub iniekciji ni upadla in se je proti večeru še znatno povečala. Zopet je priklical radiote-legrafist zvezo z zdravn'kom na več kot sto kilometrov oddaljen1 voini ladii. rim in pre.iel brezžični odgovor, je vbrizgal kapitan bolnici novo" injekcijo. Tokrat je predpisal zdravn k. z vojne Iad.ie enkrat večjo dozo kot prvič. Skoraj brez diha je sedel Ivan ob bolniški postelji svoje ljubljene Dolores. Strah za nieno živlienje mu je skoraj popolnoma ohromil živce, ko so niesrovi prsti občutili, da ji žila v zapestju vedno počasneje utripa. Sredi noči j? Dolores izdihnila, ne da bi doživela svi-denie z očetom in poroko z Ivanom, ki mu ie sledila vso nevarno pot iz Singapur» skozi indijske džungle, na Ceylon, nn otok Bali, v Syrlnev in skozi avstralsko divjino. Ivanu bi malone zastalo srce, ko je prisostvo\al naslednjega dne na krovu morskemu pogrebu svoje Dolores, ki je omagala pred koncem njune dolge poti, nekaj dni vožnje pred mehiško obalo. Ko ie Ivan prispel z žalostno novico na ha^iendo njenega očeta ob Rio Fuerie, je starega Armendariza zadela od žalosti kap. mu odvzela vso moč leve noge in roke ter ga priklenila na posteljo. Ivan mu je moral vedno znova pr'povedovati sleherno podrobnost o Dolores in njenem žalostnem koncu. Stari Armendariz je bil prepričan, da je zakrivil smrt njegove edinke kapitan »Predsednika Roo-sewelta«. Čo ne bi bil hrom. bi se prav gotovo odpravil v Washington in zahteval, naj ga pokličejo na odgovornost. Zaman ga je Ivan prepričeval, da ne zadene kapitana nobena krivda in da je vsakršna pomota ali malomarnost po-popolnoma izključena. Radio telegraf ¡s t si je dal pravilnost »prejema v obeh primerih brezžično potrditi, kapitan pa je spravil izpraznjene ampule injenkcij skupno z obema radio-gramoma v ladijsko blagajno in sestavil uradni zapisnik ki ga je podpisal tndi Ivan. Vedel je, da je odpovedalo ubožici srce. Napori, ki jih je morala prestati zaradi svojega nezvestega moža in pozneje na njunem begu pred moskovskimi zasledovalci, niso mogli ostati brca posledic pri tako nežnem bitju, kot je bila njegova Dolores. Spomladi 1952 se je izkrcal Ivan v reškem pristanišču. •Na haziendi očeta pokojne Dolores ni našel miru, saj ga je sleherna stvar spominjala na njo in povzročala pekoče bolečine v njegovem srcu. Priklicati v življenje je ni mogla niti njegova žalost, niti obup njenega starega očeta, ki je vedno bolj hiral in si lajšal svojo bolečino s posebne vrste mehiškim žganjem. Najtežje je b'lo Ivanu pri srcu takrat, ko je st3ri Armendariz velel prinesti iz nekdanje sobe svoje edinke prekrasno tigrovo kožo, ki jo je poslal iz Indije mister Humphrey. Kakor film so mu stopili pred oči tisti srečni trenutki, ki jih je preživel s svojo Dolores pod gostoljubno streho čudaškega in zgovornega Britanca ter njegove mlade Indijke. Več je misTil Ivan na svojo ljubljeno pokojnico, težje je verjel kruti resnici, da leži njeno truplo na dnu Tihega oceana, kjer je bila pokopana vsa njegova ljubezen, vsa njegova sreča . . . Dobojeval je težke boje v svojem srcu, preden se je oglasil na jugoslovanskem predstavništvu v Mehiki in odkrito povedal vso svojo zgodbo. Do takrat namreč ni vedel, da živijo ljudje v njegovi pravi domovini svobodno življenje državljanov socialistične skupnosti, ker je še vedno živel v prepričanju, da sega senca Moskve ilo vzhodne obale Jadranskega morja in Triglava. Sreče Ivan Oblak v svetu ni našel. Našel pa je pot v svojo pravo domovino, kar jc bila tudi največja sreča T njegovem nemirnem in od neznene usode gnanem življenju. Nogometaši Pirana so doživeli težak poraz v Mariboru, kjer so pustili vsako upanje za vstop v slovensko-hrvatsko ligo DESETIČ S „PO HRVATSKI V nedeljo je bilo na stadionu S. D, Zagreb v Zagrebu vse veselo in dobro razpoloženo, saj so jugoslovanski kolesarji prvič v zgodovini našega kolesarstva dosegli velik in pomemben športni uspeh z dvojno zmago Petroviča in Jugoslovanske prve ekipe, v mednarodni in močni konkurenci na etapni dirki »Po Hrvatski in Sloveniji«, ki je bila letos, v počastitev 70. obletnica jugoslovanskega športnega kolesarstva že desetič organizirana. Veselih obrazov so bili i kolesarji i spremljevalci i velika množica ljubiteljev kolesarstva, ki je pritekla na stadion, da prisostvuje svečanemu zaključku dirke. Nihče ni mislil na grenko in težke ure, ki so jih kolesarji preživeli v sedmih dolgih in mučnih etapah. Naj o teh povemo samo nekaj, kar bo naše bralce prav gotovo zanimalo. Glavni favorit dirke je bil Italijan Gian-ni Ghidini, bivši cestni svetovni prvak. Vsi so pričakovali njegov podvig že v prvi etapi. Kako je pa šlo? Iz Zagreba do Karlovca po lepi, novi avtocesti je l ilo v redu, kar kakih osemdeset kolesarjev je vozilo v strnjeni grupi. Po Karlovcu smo asfalt zapustili. Nismo prevozili še kilometra, ko srečamo ob robu ceste odličnega državnega prvaka Dellasanto, ki je menjaval gumo zaradi defekta. Nedaleč od njega v istem delu zaposlen je stal Ghidini. Poleg njiju še dolga vrsta drugih manj znanih vozačev. Medtem ko so drugi šli dobro skoz z enim ali dvema defektoma, sta Dellasanta in Ghidini morala popravljati vsak po štirikrat. To sc je jasno odrazilo tudi na njihov plasman. Ghidini je kljub temu prispel na Relco 6 minut za prvim, medlem ko je Dellasanta izgubil kar četrt ure. S tem sta oba izgubila veliko možnost dobrega plasmana. Druga etapa, ki je bila na lepi asfaltirani cesti Keka—Urikvenica—Opatija je povzročila odstop Javornika, ki je vozil za koprski Proleler. Vračajoč sc iz Crikvenice proli Opatiji je Javornik na čelu velike skupine nesrečno padel in vnesel zmedo med vse oslalc. Takrat smo videli, da so kolesarji, poleg ostalih vrlin, tudi veliki akrobati. Nihče se ni podrl na Javornika, ampak z. akrobatskimi potezami so ga vsi obkrožili in pustili nedotaknjenega. Nedotaknjenega do neke mere, saj je ubogi Jurij že pri padcu samem dobil lake poškodbe po ramenih, komolcih in kolenih, da je moral drugi dan jokaje odstopiti. Najrcsnejši padec je bil v trelji eta:;i od Opatije do Pulja. Nedaleč od Lahina, na nekem ostrem nezavarovanem ovinku je Avstrijce Richard Durlacher, ki se je na nedavno končani etapni dirki po Avstriji uvrstil na peto mesto, zgubil ravnotežje in se težko zgrudil na tla. Ležal je nezavesten do prihoda zdravnika, Ni bilo kaj pomagati, takoj v puljsko bolnico na Id miški pregled. Tudi za njega se je dirka nesrečno končala. Od Pulja do Bovca je poteklo vse v redu. Lepo vreme nas je spremljalo povsod. Upali smo na veliko borbo na Vršiču. Ta je sicer bila, toda pod takimi vremenskimi pogoji, da se sedaj čudimo, kako so kolesarji mogli tO prenesti. Po Trenti, ko sc cesta v ostrih serpentinah začne vzpenjat», je začel m".el dež, Temnerr'::ra ie padla na ničlo. Vsi so bili poletno oblečeni. Z miko so se kolesarji vzpenjali. Vztrajni Bonin je kar dvakrat zaporedoma padel, ne da bi se poškodoval, V roke jih je zcMo, c\-> niso mogli robro upravljati s kolesom. Italijana Zamponi in Lorenzol-ti sta bila tako zmrznjena, da nista sploh vedela, kje sta. Zamponi je našel Ie pol na zadnji, pobiralni kamion. Lorenzottiju je še težja predla. Nekje pred Kranjsko goro se je ves leden zatekel v neko hišo. Medlem časom je zadnji kamion že vozil mimo, V Ljubljani srno sc vsi spraševali, kje je Lorenzotti. Pozno ponoči zvemo, da je nekje v Logu pri Kranjski gori. V Ljubljano je prišel šele drugi dan. Smeha ni bilo konca, kot pač običajno med veselimi in dobro razpoloženimi športniki. V zadnji etapi, nekje pri Varaždinu pri-drve med strnjeno skupino petdesetih kolesarjev tri goske. Mnogo kolesarjev je zavozilo kar v obcestno njivo. Goske so se znašle nepoškodovane na repu kolone, A le za malo, ker na repu je vozil spremljevalni avto, ki je vse tri povozil. Izpred neke hiše smo videli kmeta, ki sc je prijel za glavo. V nesreči si je pa vsaj zagotovil odlično hrano za teden dni. Vse te nevšečnosti so kolesarji pozabili takoj po zadnjem krogu na zagrebškem stadionu. Začel se je svečani zaključek, počasni krogi in bogato nagrajevanje. Vsi IN SLOVENIJI" vodje inozemskih skupin, med katerimi sta bila svetovno znana kolesarja Girardengo in Goldschmidt, ki sta vodila italijansko in luksemburško ekipo, so sc zelo pohvalno izrazili i o organizaciji i o sprejemu, ki so ga hill deležni v naši domovini. Girardengo je obljubil, da bo prihodnje leto ponovno prišel k nam s že močnejš» ekipo. Ghidini je izjavil, da je naša dirka, vsaj kar sc organizacije tiče, na evropskem rangu in da se je bo z veseljem udeležil prihodnje leto, če ga bo BSJ povabil. Najsrečnejši od vseh pa je bil Stjcpan Ljubic, podpredsednik BS Hrvatske in direktor dirke, kateremu gre največja pohvala za uspešno organizacijo in tehnični uspeli. Dellasanta to šel H lelos na svetovno prvenstvo Po zaključku mednarodne etapne kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji« se je v Zagrebu sestala tehnična komisija BS Jugoslavije, ki je določila reprezentanco, ki bo zastopala jugoslovanske barve na prihodnjem svetovnem kolesarskem prvenstvu 21. avgusta v Solingenu v Zapadni Nemčiji. V reprezentanco so bili izbrani Veselin Petrovič, zmagovalec dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«, Siiverio Dellasanta, jugoslovanski državni prvak za leto 1954, tc-i Vid Ročič, Alcksandar Lakovič, Fra-njo Varga, Emil Osrcčki, Alcksandar Ku-levski in Ljubo Vidali. Od teh bo šest kolesarjev po skupnem treningu, ki se bo začel 8. avgusta v Zagrebu, odpotovalo v folingen, Od-Vteh šb\že so že določeni Petrovič, Dellasanta, Uočič in Lakovič, medtem ko bosta ostala dva določena po končanem treningu. Kakor je znano, je na lanskoletnem prvenstvu izmed Jugoslovanov dosegel največji uspeli Dellasanta, ki se je uvrstil na dvajseto mesto. Bobet že drugič zmagal na Tour de France Najvidnejši francoski profesionalni kolesar Louison Bobet je lotos drugič zapovrstjo zmagal na najdaljši in najtežavnejši etapni kolesarski dirki na svetu, Tour de France. Čeprav ni štartal kot glavni favorit, ker vsi so videli zmagovalca v švicarskem asu Iiugu Kobletu, je Bobet že po prvih etapah prevzel vodstvo in oblekel rumeno majico. Za nekaj etap je znak najboljšega prepustil Wagmantsu, nato, po odstopu glavnega favorita Kobleta, je odločno napadel švicarske ase Kublerja in Schaera, katere jc nadmočno in avtoritativno premagal na težkih alpskih vzponih in na etapi na kronometer. V nedeljo so mu v Parizu priredili sprejem, katerega ni še. doživel nobeden francoski športnik. V generalnem plasmanu se je na dru