294. številka.
Ljubljana, v četrtek 24. decembra.
XVni. leto, 1885.
Izhaja v»uk dan n«**r, hdmii nedelje in praznike, ter velja po poiti projeman za avatrij sko-ogeriko dežele za v-i leto 15 <;ld., za pol leta 8 L-I<1 . za četrt leta 4 gld., aa Jeden most t. 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt lota 3 gld. 30 kr., za jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po -0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko vet, kolikor poitnina ;n»J». Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če »o trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli' frankovati.— Rokopisi sc ne vračajo.   Uredništvo in upravo iitvo je v Uudolfa Kirbisa nisi, „Glcdaliaka stolbaJ. Upravnižtvu caj se blagovolijo pošiljati naročnine, rokkmuo:j«, oznanila, t. j. vbo ndninistrativne stvari.
Zaradi Božičnih praznikov izide prihodnji Ust v ponedeljek 28. decembra 1885.
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo q pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.   N' /
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
VprntmUtvo ,.Slov. Narotla".
Božično premirje.
—o.— Bodite nam od srca pozdravljeni, božični prazniki! Poslanci sto iz nebes, ki stopate mej sovražne vojske na zemljo, da se za dva trenotka sklene premirje, da se odložijo meči strasti in da človeško srce prejema milino angeljske vaše harmonije. — „Mir ljudem na zemlji"! Od veka do veka se obnavlja to vaše nebeško naročilo, ali vseh vekov zgodovina je od dna do vrba napolnjena z boji in razprtijami, in če vzamemo posamezen boj, posamezno razprtijo, že pod prvim pogledom razpade nam na milijone drobnih bojev, drobnih razprtij! Tudi sedanjost je bila postavljena na razvaline in bodočnosti si išče tako, da dela razvaline. Nemirno morje, sedaj bolj, sedaj manj razburjeno, a vedno nemirno je človeštvo in Človek, v njem kakor kaplja, se skozi vsako trenutje mora prebiti s trudom in bojem. Kako se tedaj razveseli srce vas, blagodejnih božičnih praznikov, ako prebiva v tistem delu človeškega valovja, do katerega se obrača vaša moč! Ko sneženi hlad pokrije zemljo, pridete tudi vi, in pod vašo stopnjo se naše  valovje  potolaži, vsaka
kaplja i/mej nas poišče samo sebe, ni več sovražnega dotikanja — mir navstane zavoljo vas, čudodelni božični prazniki!
Tudi v imenu slovenskega naroda vas pozdravljamo, božičui prazniki! Nedolžni mir ljubi že od nekdaj naš dobrosrčni narod in zastran njega bi se že davno lahko bila spolnila božja volja, da bi „mir Jjud«m rfa zemlji zavladal. Toda celo najnežniša ■^vtida" ne more živeti v miru, ako ima slabega so seda poleg sebe. In iz tega pride, da narod slovenski nema mini, če tudi je po evangelijskih besedah mir uprav tistim namenjen, kateri imajo dobro voljo. Da je narod proti narodu, dežela proti deželi, krivde za to nema najmanjše slovenski narod, vsa krivda je v tistih, ki kakor rjoveči levi prežijo na Slovenka naša selišča. Zategadelj se veseli srce našega naroda, kadarkoli more imeti zavest, da so se poželjive oči našega sovražnika obrnile od naše svojine, — če tudi le za jeden jedini trenotek. Dnevi božični položijo v vse krščanstvo kratko premirje, potolažijo tudi strast v nasprotnikih naših. Znatno sicer, da se bodo v kratkih urah znova vzdignili proti naši sveti stvari, — toda oddihljaja božičnega je politični naš narod ravno tako vesel, kakor se preprosti slovenski narod raduje sedanjih praznikov, ker so mu najprisrčniši božični.
In ko tako politični naš narod uživa sladko božično premirje, pomisli naj srečo poznejših slovenskih rodov, katerim bode dan stanovitni politični mir! Slovenstvo se bode ohranilo na sedanjem svojem ozemlji, narod se bo osvobodil od tujstva, sam-svoj bode služil državi in slovanskemu napredku, —« ako se sedanji rod slovenski da do zadnjega prešiniti od slovensko-narodne ideje, ako se potem z vso svojo močjo umeje po jedni strani v bran postavljati proti sovražniku, po drugi pa delati za trdo-slovensko, narodno odgojo. Na borbah in na delu sedanjega slovenstva počivajo upi boljše naše bodočnosti ; če smo mi malomarni v svojih narodnih tež^ njuh in žrtvah, zapraviti utegnemo našemu potomstvu celo priliko, da bi so boriti moglo, odvzeti mu celo milo zavest božičnega premirja Dajmo se premagati, potem bode res večni mir, ker potem bode sužnost, a sužnost malih narodov je grozna, ker nema niti v sebi tolažbe, da bode kedaj še mogoče, upor in borbo vzdigniti proti tlaeiteljem. Sleharna zavest je potem zatrta, tudi zavest božičnega premirja ! Bodimo hvaležni usodi, da nam je naklonila
borbo z odkritim neprijateljem, borbo,  v kateri je upanje do zmage, borbo, }ki ima za slovenski narod gotovo zmago, ako se sedanji  rod  navduši proti sedanjemu   položaju   svojega  naroda, ako do poslednjega  moža  postane   vojskujoč  se in delujoč rod.   Koliko časa že vemo,  da imamo sovražnika po naših  pokrajinah, — a zakaj  ga tako rahlo odganjamo,  zakaj   celo  nekateri mej  nami hote, da mu pripravimo gorka gnezda V   i'o naših mejah je osobito sovražnika polno, tam nas zatirajo, uničujejo, — a zakaj so pretekla leta in leta, predno smo se izučili, da je treba proti navalu sovražnikovemu postaviti trdnjav, zakaj se tako počasi sedaj donaša? Kakšno je to naše vojskovanje, ako se mej sabo ne ljubimo, ne združujemo, ako v boji nesmo jedno telo, kakor  pravimo, da smo jedna duša?  In sploh, zakaj si ne razjasnimo pomočkov, potem, ko smo si razjasnili nevarnosti? A pred vsem: zakaj nam nedostaje odloke in poguma? „Sapere ande"!   Junaška ta beseda pravi: Imej pogum, da svojo usodo določuješ po svoji sodbi in razumnosti! Imej pogum, da ostaneš zvest prepričanju svojemu ter da jasno in  pošteno zastopaš svoje mišljenje drugim, protivnikom v lice!   Vsi naši   boji za narodno odgojo in samoodločljivost slovenstva, z jedno vkupno domovino, ti bodo naj živa istina junaškega gasla: „Sapere ande" in naša bo zmaga in napočili bodo časi, v katerih bo slovenstvo uživalo svoj stanoviti narodni mir, mir, katerega dobroto dajo vam v naši dobi okusiti kratki trenotki božičnih praznikov !
Z razburjenostjo zadnjih dnij v srci stopa slovenski narod v letošnjo milo premirje božičnih praznikov, dobro vedoč, da je kratko, a da so dolgi dnevi novo borbe za njim. Dobro nam došli božični prazniki s premirjem, a dobro nam došla tudi bodočnost z borbo, z borbo za sveto narodno zavest, za vso narodno stvar! Če no mi, naši sinovi in unuki veselili se bodo lepšega preubožičnega in po-božičnega časa in s čutom zadovoljnim, ki ga daje prestana nevarnost, bodo so ozirali v prošlost, polno naših grenkih stisk in trdih bojev.
Dr. Knotz in jaz.
(Samoovadba.*) Bila je to grozna noč!   Brez spanca sem so metal po vroči postelji sem ter tja. In ko konečno
*) O poni n j a urodni 81 v a.  Ta članek mini jo poslu! n&l Dunajski dopisnik, ki ob jednom pifio:  ,,Sestavek
LISTEK.
I v j e.
Je li kaj lepšega na svetu, nego z belim ivjem pokriti gozd, kadar se lahna jutranja megla dvigne z njega, in ga obsije jasno zimsko solnce? Niti sapice ni v zraku, niti ptičjega glasu iz gošče, le tvoj korak, ki hršči po zmrznjenem snegu, moti ta tihi, sveti mir, a še ta glas ne sega daleč, kajti zrak je prečist, pretenek, da bi bil odmev mogoč. In krog in krog vse belo, vse kakor srebrom prevlečeno! Ni je zelene vejice, ni rujavega, suhega lista, ni ga temnega debla; povsod le belo ivje, ki leskeče v solnčnem svitu, kakor milijarde biserov. Pri tem pa vse, kakor okamnelo! Nobena žival se ne gane; ptiči čepe v varnem zavetji pod kako debelo vejo, veverica spi v gorkem gnezdu blizu vrhu košate jelke, zajec pa leži pod upognjenim robidovim grmom, in niti ne skoči ne, da nanj no stopiš.
Pa stoj! Tu se je nekaj ganilo, in z nizkega
leskovja se jo vsulo ivje. -Stržek, mali rujavi kra-Ijiček se je preletel in sel na tanko leskovo šibico, in sedaj zopet smuknil naprej v košato kostanjičevje, pod njim pa se usipljejo sneženi biseri, podobni tisočerim utrinkom.
A solnce prihaja višji in višji, in njegovi, če tudi sedaj še slabi moči, ustavljati se ne more ledeni kras po drevji. Polagoma jame padati z višjih vršičev, in padajoč moči belo skorjo raz spodnjo vejo; gozd postane zopet zelen, in v bližnjih jelkah kričiti hripavi dve Šogi, in se trgati za želo-dovo kapico, katero je prinesla jedna izpod sosednega hrasta. Pa tudi tega je kmalu konec. Solnce se hitro nagne v zaton, večerna megla zleze z doline vedno višji in višji ob gori, mokri vzduh zmr-zuje vnovič ob vejah in iglicah in jutri bo zopet vse belo, vse prevlečeno s krasnim ivjem.
Dejal sem, da ni lepšega na svetu, nego sprehod v takov z ivjem okrašeni gozd. Lepo, krasno je res, pa zaukati človek vendar ne more v njem, kakor v mehki pomladni noči, ali pa trdega zimskega večera na vasi, ko brle po  kočah leščrbe,
gori na nebu pa blišči brezštevilno zvezd, in zadnji krajec meseca razsvetljuje gladko stezo do samotnega mlina v dolini, kjer vse že spi, a le jedna, le jedna — bedi. Za-to ivje ni stvarjeno. Nekoliko svetlobe je v njem, in to je čutil sigurno pesnik, ki je prvi pel:
Po g>rah je Ivje, Na ravnom jo mraz; A v mojemu arcu Jo vedno dolg čas.
In takov dolg čas se je polastil tudi meno danes, ko sem tekel skozi beli gozd, — drugi giedo na sprehod, a jaz tečem, kakor pripovedujejo prijatelji; — sneg je škripal pod nogo, ivje je sulo pod solnčnimi žarki z dreves, in po grmovji ob stezi je skakljal drobni, rujavi stržek.
Sveti večer in, — dolg čas! Ne, ne, to no sme biti, in res! Kje so bile takoj moje misli? Stižek, ta rujavi kraljiček mi jih je v trenutka presuknil. Vedi ga vrag, kako se je to zgodilo, a komaj mi je izginil drobni ptiček v gostem vejevji, že sem videl v duhu pred seboj malo, a široko po-s tavo nj. ekscelencijo barona Sclnvegla, kakor sem
ves utrujen rahlo zaspim, stiskale so mi strasne prika/ni moje ubogo dušo. Dva žandarma z nasajenimi bajoneti — kako grozno se je belo jeklo svetilo v mesečini! — stopita trdo k mojemu vzglavju in hripavo-debel glas je zabučal vame strahovite besede: „V imenu postave!* Na to sem s svojimi bežal v temno noč, brez strehe, brez pomoči, ne vede, kje na svetu si dobimo zavetja.
Kaj čuda! Pozno zvečer sem bral, kakor po navadi v postelji, svoj vsakdanji časopis „W. A. Z." poročilo s parlamentarnega bojišča, o ,dies irae" za naše sedanje ministerstvo : kar na kouci namerim na besede (govor poslanca dr. Knotza): „In razen gospoda prof. Šukljeja dobite v nemških srednjih šolah še druge prononsovane osobe, ki ne pripadajo nemškemu narodu". — Sveta nebesa! kaj to teti na-me? - „Dobite v nemških srednjih šolali" — da, mene dobijo (žandarmi?) tudi v nemški srednji šoli! — (Jimnazija v VIII okraji Dunajskem je gotovo tudi nemška srednja šola ; lepo bi me pogledal gospod poslanec, če bi mu to pobijal. In v tej srednji šoli me najdejo vsak šolski dan od 8. do 11. ure dopoludne. — „PrononsOvane osobeu
— osoba sem tudi jaz. od tega ne odstopim; majhna ali velika, osoba sem! Ali pa sem tudi „pronon sovana"? — „Ki ne pripadajo nemškemu narodu",
— to je zopet nekaj, kar se ujema. Nemškemu narodu ne pripadam prav gotovo ue. „Moj en" Slovenec sem; to se prenarediti ne da. Vsaj meni ni znano, kako se to napravi, da človek postane Nemec, kakor bi pihnil, ko je" poprej bil, denimo, Slovenec 24 celili let, ali pa tudi narobe; pa oboje se je menda že dogodilo. Da ljudje v jedni noči dobijo sivo glavo, to sem že bral; kako pa se zvečer Slovenec uleže in zjutraj Nemec ustane, to mi ne gre v glavo. Slovence sem torej in Slovenec ostanem do hladnega groba. Morebiti jo res večja sreča in večja čast, če kdo pripada velikemu nemškemu narodu, kakor pa malemu slovenskemu — „človek nikoli ni dosti moder, kadar si roditelje izbira", — toda za me moj rod ni nesreča, niti sramota, in mi je z njim prav dobro. Svojega uro-jenega slovenstva nisem nikoli in nikjer prikrival; vsemu svetu, tudi državnemu pravilniku bi odkrito in javno povedal, da Sloven sem! Ne samo to, svoje urojeno slovenstvo celo tudi skušani vzobraziti in razviti; vedno sem po svojih močeh skrbel zato, da postanem prav spodoben vrl Slovenec. Zavoljo tega pa ni bilo, da ne bi spoštoval Nemca z odločnim narodnim prepričanjem, ako je le poštenjak bil, in da ne bi prav udauo z njim občeval, če mi je le sicer drag b'l, to mi izvestno radi potrdijo moji mili nemški kolegi.
Toda zopet nazaj! Vsi znaki tedaj zadenejo mene, „pogonski list" do zadnje pike kaže strahovito razločno name — izimši besedico „prononso-van". Ta bi me še utegnila rešiti, — primem se za slamico, prodno utonem. Ali sem jaz „pronon-sov.uia' osoba ali ne? To je vprašanje. Kaj znači „prononsovana" ? Če tudi nisem Nemec, mi vendar jezičen instinkt pravi, da ta beseda ni nobena trda Nemka.   Zakaj mož Nemec ne govori nemškega ?
sem j;u preložil na slovenfiiino, ker g. profesor ga je bil napisal v nemščini, „Knotzijahi" za odgovor. Hotel ga je priobčiti v katerem tukajšnjih nemških dnevnikov. Pozneje pa se je premisi.I. Izročil je aedij rokopis meni, ter mi dovolil, da £0 priobči v „Slovenskom Narodu11. — (Je tudi „post festum" in v prevodu, radi ga damo v javnost.
„Prononsovan", to diši po francoskem. Da torej stvari pridemo do dna — profesor, čeprav ne nemški, naj je globok, — preiskujmo, odkod je beseda doma. Kakor vse kaže, utegnila bi prihajati od latinskega „pronuutiare". To pa pomeni — hitro, kje je »veliki Georges!- tu berem: pionuntio: „herkUn-digen, hermelden, hersagen" — nič! — „laut mel-den . .. aussprechen" — stoj! tu bi bilo nekaj; „prononsovan" bi torej značilo „izrečen", „izrečena osoba" V Morda bi bilo prevzetno, če bi nato rekel „da"; zdi se mi namreč, da beseda v tej zvezi ne pomeni nič slabega. Ali kaj, če nemško - češki De-mosten s tem misli moža z izrečenim narodnim prepričanjem? Po stiku bi kazalo tako tolmačiti. In potem res nesrečni pridevek name leti. Svoje narodno prepričanje sem že izrekel večkrat in glasno; po pravici se tedaj sme trditi, da je izrečeno. Sveta nebesa! Če jutri zjutraj stopim v šolo in m? naš ravnatelj, ki ga je sicer sama ljubeznivost, razbeljen napade: „Vi ste tudi taka izrečena osoba" — »quid sum miser tunc dicturus?* Ali naj se potem hitro obrnem in poberem svoja kopita? Pa na katero stran naj grem —in zimo imamo! — „Und sie vverden mich doch ergreifen !" stokam preplašen, kakor „Gretchen". Brez strehe, brez kruha, brez „dokazanoga poštenega zaslužka" padem v oblast trdi potepuški postavi. Nemška gimnazija mi ostane zaprta za večno; od uhoda me bo odganjal s plamečim mečem kerub — Knotz. „Nemški kruh Nemcem, Dunaj Dunajčanom. Poberi se, nesrečnež, odkoder si prišel!" Jaz siromak! tudi domov mi jo pot zaprta. Ni dolgo tega, da so me moji dragi rojaki še nekoliko spoštovali zastran mojih pisateljskih del, ko pa sem jim bil ponudil nekamo grenkih, a po mojem pravih zdravil, so me zavrgli, izgnali.*) Kamor se obračam, od povsod mi doni gromoviti „nazaj!1 In drugemu se, siromak, učil neseni! A morebiti se mi ni treba bati. To po-mižkovanje s kolcem se utegne prezreti, ostati brezvspešno. Da, morebiti, dokler ima še to ministerstvo krmilo v rokah! Toda „vse je od danes do jutri". Če bi — „quod detestabile nmen avertat Juppiter!" — ee bi došlo ministerstvo trših;" če bi „liorribile dictu l" — pravi jezikoslovec si nikamor ne upa brez latinskih tropin — Knotz, Fiegel postal minister bogočaslja in nauka, potem gorje meni, gorje vam Nenemcein vsem po ueinških šolah! O grozno prebiranje bi se potem pričelo! Da nas vsaj v življenji ne dohiti ta nesreča, dajmo mi vsi, ki smo najbolj v nevarnosti, zjedinjenimi močmi podpirati ministerstvo, dokler je še čas; kajti že se je jeden pot potreslo! Da, tudi jaz je bom podpiral proti Starimi in Fieglu in Knotzu! Toda, če bi tudi moči imel, kolikor treba, kolikor imam dobre volje, da bi s pleči in s hrbtom „zaslanjal", odkodi dobim časa za to? Vse ljubo dopoludne „construc-tio accusativi cum infinitivo" ter aorist, močni in slabi, v šoli, — popoludne pa bi podpiral ministerstvo, kedaj bom potem popravljal naloge? Noč moram vender imeti za odpočitek po takem — Her-kulovem naporu.
Take in jednake misli so mi spreletavale, mučile uboge možgane; ni čuda tedaj, kar sem zgoraj opomnil, da se je ogibal spanec mojega očesa, da so slednjič o grozne sanje s svojimi prikaznimi stiskale in trapile mojo dušo!
*) Tako hudo pa že ni bilo!
Op. ured.
Toda dovolj nekamo bridke šale. Za resnico povedano: ovadbe se nikomur dobro ne podajo, naj pridejo od „desne" ali „leve\ od Petra ali Pavla; slabše človek ne more rabiti božjega daru,
— jezika, slabše ne poslanec nebeškega izročila
— zgovornosti in privilegije, neodgovornosti : to je slednjič, da prav rahlo izrečem, najsramotniši posel, ki ga poznam!
Na Dunaj i, 21. oktobra 1885.
Jos. Stritar,
profesor c. kr. drž. gimna/.iji v VIII. okraji.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 18. decem bra 1 8 8 5.)
(Dalje.)
Poslanec in odbornik Detela izjavlja, da bode govoril, nasproti načelu njegove (narodne) stranke, nemški in to iz tega razloga, ker misli, da ga bodo gospodje nasprotne nemške strani bolje razumeli in ker meni, naj se zagovaija vsak v istem jeziku, v v katerem je zatožen. V prvi vrsti obžaluje, da ni navzoč poročevalec v tej zadevi v dežeinem odboru, deželni poslanec cesarski svetnik Murnik. Čudno pa se govorniku zdi, da se je neutemeljenemu natolcevanju na deželni odbor od strani barona Sehvvegla posmehoval prav sladko in pritrjevalno poslanec, deželni odbornik Dežrnan,- kateri je vendar vse sklepe v deželnem odboru o tej zadevi odobraval popolnem brez vsakega ugovora. Niti najmanjše besede ni č r h n i 1 g. Dež man proti sklopom v deželnem odboru. Njega tedaj se tikajo isto tako predbacivanja barona Schvvegla na deželni odbor. Baron Schvvegel trdi, da se ne ujema poročilo finančnega odseka z dejanskimi razmerami. A g. Detela vpraša, s katerimi da ne? Bolje bi bilo da bi se od nasprotne strani bilo preiskovalo početek te naklade. Potem bi se bilo lahko povedalo, v kaki zadregi bil je finančni odsek deželnega zbora v zadnjem zasedanji, ko mu je bilo rešiti vprašanje, kako pokriti veliki nedostatek za normalno-šolski zaklad, kateri bi bil iznašal vsaj 2% doklad na vse cesarske direktne in indirektne davke na Kranjskem. Takrat priskočil je s svojim predlogom mož, kateri ni tega nikdar naglašal, ker je v istini preskromen za to, in on je odprl po svojem nasvetu nov vir dohodkov za deželni zaklad in ta mož bil je deželni odbornik, dr. Vošnjak, kateri je tako rekoč Kolumbovo jajce iznašel, nasvetovavši finančnemu odseku davek na užitnino žganih pijač. Pa mesto, da bi se takemu možu, ki je toli zaslužno deloval za deželo, izrekla zahvala, ni slišati druzega, nego napade na narodno večino deželnega odbora od nasprotne strani. Pa seveda, kdo bode tudi zasledoval pri gospodih nemške strani blagosrčnost, od kod, vsaj je ne poznajo. Kdaj se bodo vzvišili na isto stališče, katero je uvažala narodna stranka brez vsakega oporekanja jednoglasno, ko je veljalo izreči zahvalo za njegovo delovanje v prid deželnemu muzeju nlludolfinum"-u, kustosu tega zavoda, — gospodu — Dežni anu? Naglašalo se jo tudi od nasprotne nemške strani, da naj bi bil deželni odbor dražbo naklade brez pritrjevanja Nj. Veličastva pogojno razpisal. A govornik vpraša, kje bi si smel deželni odbor kaj jednacega postopiti, kako bi bil mogel razpisati dražbo, v katere pogojih bi bil naglašal, kot najvažnejšo dolo-
y$$r Dalje v prilogi.
se ga bil ogledal pred nekoliko dnevi z deželno-zborske galerije. Mož je majhen, — temu bo vsak, morda tudi ekscelenca sam pritrdil — in živ in gibčen je, kakor ta mali stržek, ki skače poleg mene. A tudi tega ne bo nihče tajil, da nadkriljuje vse svoje somišljenike na desni strani našega dež. zbora duševno najmanj za toliko, kolikor je telesno manjši od njih. Celo takozvani vodja nemške stranko v naši deželi, gospod baron Apfaltrern, v zadnjem času ni dobil druzega posla, nego izjavljati od slučaja do slučaja takozvane „Erklarungen", in to menda ni bilo več vredno, nego predlagati konec debate. Baron Schvvegel je kar „čez noč" vzrastel ter postal „kraljiček1 sijajnih zastopnikov našega veleposestva, jedini, ki si otrese včasi mrzlo ivje, katero je prevleklo v zadnjem času našo nemško desnico.
Pa še nekaj! Ekscelenca svojega rodu ne moro zatajiti. Gorenjski tip leži na njegovem markantnom zanimljivem lici in kdor pozna naše kmete okrog Bleda in Bohinja, bo tudi vedel, kake krvi je mož, ki je danes seveda ekscelenca.   Gorenjec je kakor
žid, vtakni ga, kamor hočeš, preobleči in prestroji ga, kakor želiš, — svojega rodu ne bode mogel zatajiti.
Marsikoga se je morda lotila misel: škoda, da ta mož ni ostal naš! Kaj potem? Potem bi pa ne bil „prevzvišeni", in če bi se ga ne bil naš centralni volilni odbor in poleg njega gospod kanonik s Klim usmilil, bi ne sedel niti v državnem niti v deželnem zboru. I, morda bi še taka protekcija ne zadostovala!
Žalostno, a veselo ob jednem je pa vendar to, da vse nemštvo v Kranjcih voditeljem ne more dobiti pravega Nemca, in kar je odličnejših mož v naši „častiti opoziciji", vsi so rodom Slovenci. Žalostno, a vendar veselo.
A kakovi so dandanes zastopniki nekadanjih slavnih rodbin! Kje so imena, kakor Kacijanar, Ravbar, Hcrberstein in drugi, drugi? Joj, mrzlo zimsko ivje je vse prevleklo, in danje tako meglen, da niti najgorkejše zimsko solnce ne prodere te duhomorne, sive megle.
Ah, — ko pač govorim o kranjskih plemeni-
taših in o solnci! Nad velikimi vrati redutne hiše lesketal se je še pred malo leti v kamen rezan pozlačen napis:
NoVae AeDes GvMnasII LabaCensls Aere OrDInVM CarnloLIae. ki je s svojim chronogramom pričal, da so stanovi kranjski leta 1658 postavili iz svojega premoženja to poslopje.
Pred malo leti dal je neki deželni odbor, v katerem je sedel tudi že konservator starin, gospod Dežman, s smolo zamazati ta napis in potem kamen sivo pobarvati.
Pa solnce, to nesrečno zlato solnce! Le to je ogrelo kamen in zid, in smola se je jela topiti, in sedaj stopa zopet na dan prejšnji znameniti napis, priča nekedanje slave in gmotne moči kranjskih stanov, priča sedanjega bornega stanja neslavnih potomcev.
Ah, ivje, ivje, kako si ti dolgočasno!
Pa nocoj je sveti večer! Kaj morem zato, da imamo premalo solnca?
R e d i v i v u s.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 294. 24. decembra 1885
čilo: vs*' druge izvedeli bodete pozneje, ako presvetli cesar blagovoli doklado potrditi. No\a doklada, katera je bila sklenena v lanskem deželnem zboru bila je popolnem nova Btvar in zelo dvomljivo je bilo, bode li imela tisti finančni vspeh, kateri se je na nje razpis tako rekoč v zraku sezidal.   Kdo je hotel kaj ponujati za naklado, o kateri bode zvedel pogoje pozneje? Samo g. Anton Dekleva, kateri ima užitninski zakup v 16 davkarskih okrajih na Kranjskem, bil je v srečnem položaji, staviti kako ponudbo in isto tudi držati. V 16 okrajih je imel že svoje osobstvo, kdo bi se bil upal brez tega staviti ponudbo za vso kranjsko deželo v 30 davčnih okrajih? Vsaj je bila še druga ponudba za zakup te doklade, a h tro jo je ponudnik umaknil.   Vsa stvar bila je pač čisto neznana, dohodek popolnem negotov, zato je vzdržal samo g. Anton Dekleva, ki je strokovnjak prve vrste, kar se tiče užitninskega zakupa, svojo ponudbo. A celo g. Anton Dekleva hotel je umakniti svojo ponudbo, ko se je seznanil z naredbami deželne vlade o izpeljavi sklenene postave. Mnogo je bilo razgovorov in slednjič dozorela je vsa obravnava do tega, da bi bila ostala skoro brezvspešna. Ponudil je gospod Anton Dekleva 25.000 gold. za zakup, a on govornik (g. Detela) zahteval je najmanje 26.000 gld., konečno se je tako rekoč od najemnika iztisnilo 25.500 gld. Doklada se je oddajala od 1. januvarja 1. 1., a komaj koncem januvarja 1. 1. mogel je zakupnik pričeti isto pobirati. Celi mesec bil je tedaj izgubljen, in deželni odbor je bil pri oddaji zakupa te naklade v res jako sitnem in mučnem položaji.   Kar je poslanec baron Schvvegel pravil o 20.000 hektolitrih špirita, katere se spremene  potem na Kranjskem v 40.000 hektolitrov žganih pijač mora se zmatrati jako veliko iluzijo, kajti velike množine špirita pošiljajo se po Ljubljanskih trgovcih izven dežele v druge kraje, sploh pa se kupuje spiritus sam in se pripravlja za pijačo.
S konsorcijem za odkup te naklade obravnavati, bil je pač čas prekratek, ravno tako ni kazalo prevzeti naklade v lastni deželni režiji. Slabo se je to izkazalo na Solnograškem, ko so prevzeli tako naklado v lastni režiji, in tudi na Štajerskem. A niti na Solnograškem, "niti na Štajerskem ni imel deželni zbor ali odbor nikakih predbacivanj zaradi nedostatka po deželi samej pobirane doklade. Govornik ne dvomi, da se bode v prihodnje vse na bolje obrnilo. Deželni odbor bode kakor prej in slej storil svojo dolžnost, tedaj je po poslanci baronu Schweglu nasvetevana resolucija popolnem nepotrebna kajti deželni odbor ravnal se bode vsekdar po najboljšem prepričanji in vesti kakor doslej. (Velika pohvala.)
Poslanec Luckman, sploh „Bpreehminister" nemške nasprotne strani, misli, da je mnenje deželnega glavarja, kakor bi bila predbacivanja res v zmislu besede taka, neistinito. Deželni zbor si mora pridržavati pravico, kritikovati delovanje dežolnega odbora, katero se ne zdi govorniku popolnem pravilno. Poslanec Luckman tudi želi, da bi se v prihodnje ustanovila odkupna društva in ne dvomi, da se bode v prihodnje b pobiranjem te uaklade dosegel boljši vspeh, želel bi pa, v da dobe davkoplačevalci sami nekoliko dobička to doklade. V obče pa se zavaruje, da ni hotela njegova stranka (nemška) izrekati nikakega nezaupanja narodni večini deželnega odbora v tej zadevi. (Konec prjb.)
Govor poslanca Viljema Pfeiferja
v deželnem zboru dne 22. decembra. Iz letnega poročila je razvidno, da je deželni zbor 1. 1883 oktobra meseca izročil deželnemu odboru v pretres načrt postave o izdavanji ženitovanj-skih zglasnic, oziroma glede omejitve prostega že-nitovanja.
Deželnemu odboru zdelo se je primerno in potrebno, v tej zadevi prej poizvedeti mnenje cesarske vlade, ki se je — kakor smo ravno čuli iz ust denašnjega poročevalca — proti omenjeni postavi izrekla.
S tem vladnim odgovorom naš priprosti narod pač ne more zavovoljen biti; vedno odločnejše zahteva naš narod, naj se zabranjuje ali vsaj omeji prosto ženitovanje, ki je jeden glavnih uzrokov, da je vedno več siromaštva, vedno več proletarijata; posebno globoko občutijo to našo občine, ki imajo dolžnost preskrbovati svoje domače reveže, kateri prouzročujejo leto za letom višje občinske naklade.
Statistika potrjuje neovrgljivo prikazen, da se ljudje iz nižjih in srednih stanov bolj pogosto ženijo, nego iz višjih   bogatejših krogov — zlnsti po ve-
likih mestih na Dunaji, v Berolinu itd. nahaja se na tisoče neoženjenih bogatinov, ki brezskrbno žive od obilih svojih dohodkov, od svojih mastnih slu-žeb; takim bogatinom, ki se nečejo ženiti, bi se moral naložiti visok davek po posebni postavi, kar bi zakonoželjne dekleta gotovo radostno pozdravljale, pa tudi finančni minister bi hlastno odprl prazno državno mošnjo takemu davku.
Pa poslovimo se za sedaj od zakonomrzlih bogatinov ter oglejmo si naše manj imovite zakonske ljudi, ki so se prerano oženili, pa imajo povprek mnogo več otrok, kakor grošev za njih oskrbovanje, Brez premoženja', brez dohodkov lahkomiš-Ijeno Bklenejo taki ljudje zakonsko zvezo, ne zmene se za to, bodo li mogli preživeti svojo rodbino; pri vinski kapljici — v kateri potope včasih svoje reve in nadloge — pač najmanj mislijo, kako bodo prehranili svoje otroke, marveč so veseli, da nekoliko pozabijo skrbi vsaj za par trenotkov, če je tudi večkrat nasledek — obilo število otrok.
Da taki BtariŠi ne morejo dobro izgojevati svojih otrok, je pač jasno, še potrebne obleke ne morejo omisliti otrokom, da bi šolo obiskovali — občina se jih mora usmiliti; večkrat taki stariši brezvestno zapuste svoje nedolžne otroke, prepustivši jih tudi občini v daljno skrb.
Iz lastnega opazovanja morem tukaj navesti, da se število siromakov, katerim mora občina dajati podpore za razne potrebščine vsakdajnega življenja, za hrano, stanovanje, obleko, šolske knjige itd. vedno bolj množi, tako da bodo preobložene občinske rame kmalu preslabe, še dalje prenašati to težko breme.
Sicer je nnša občina samoupravna — pa le takrat, kadar treba plačevati ali pa preskrbovati občinske reveže: nasproti pa takoj neha ta avtono-nomija, kedar se ženijo siromaški ljudje, takrat občina ne sme ugovarjati lahkomišljenim ženitvam, molčati mora, akoravno gotovo zna, da ženin brez vsega premoženja ne bode mogel živeti otrok si-romaškega zakona.
Po vsi pravici zahteva država v svojih postavah, da imajo stariši sveto dolžnost preskrbeti in odgojiti svoje otroke, tedaj bi morala država s po sebnitn zakonom zabranjevati ženitve takim siroma škim ljudem, o^katerih se že naprej zna, da te dolžnosti ne bodo izpolnjevali, temveč navalili na tuje rame; če pa vlada neče take postave dati, s katero bi se omejilo prosto ženitovanje, pa naj ona prevzame vse siromaške rodbine v svojo skrb, občine jej bodo gotovo hvaležne.
Da pa to važno vprašanje ne izgine z dnev-j nega reda in da je mogoče posamičnemu poslancu l natanko poizvedeti zapreke in pomislike, navedene j v danes prečitanem dopisu c. kr. dež. vlade, stavim j predlog:
SI. dež. zbor naj sklene:
„Dopis c. kr. dež. vlade od 22. novembra 1885 vsprejme se od besede do besede kot priloga denašnjemu stenografičnemu zapisniku."
Poročilo deželnega odbora
o dovoljenji deželnega doneska 50.000 golti, za gradnjo lokalno železuice iz Ljubljane v Kamnik.
(Konec.)
Dejanski stavbeni stroški celo železnične proge od Ljubljane do Kamnika proračunjeni so na svoto v največjem znesku 086.000 gld., to je na 31.181 gld. za vsak kilometer; za napravo dovlačnice do smodniške tvornice potrebovala se bode glavnica v znesku 85.000 gld.
Skupna dejanska stavbena glavnica pridobiti je na ta način, da se glede državnega doneska 200.000 gld., glede deželne podpore 50.000 gld. in glede doneskov udeležencev v znesku 100.000 gl. torej skupaj 350.000 gld. izdajo glavne delnice po kurzu al pori, glede ostale glavnice v najvišjem znesku 421.000 gld. pa se izdajo predstvene delnico po kurzu najmanj 8%, tedaj v okroglem nominalnem znesku za 520.000 gld., tako da bode skupna nominalna glavnica te lokalne železnice znašala k večjemu 870.000 gld.
Državni upravi pridržana bi bila pravica, vsaki čas prevzeti in voditi vršbo železnice s prosto določitvijo primernih tarif. V tem oziru obljubilo se jo koncesijonarjem na njihovo prošnjo, da bode uprava državnih železnic prevzela vršbo nameravane lokalne železnice proti temu, da se vršbeni stroški povprečno izračunijo oziroma poplačujejo z največ 45°/0 kosmatih (brutto) dohodkov toliko časa, dokler velja koncesija.
Na podlagi v začetku tega poročila iavedeue postave uložil je Oskar baron Lazarini kot prihodnji koncesijonar lokalne železnice od Ljubljane v Kamnik prošnjo pri deželnem odboru, da bi on priporočal slavnemu deželnemu zboru dovoljenje deželnega doneska 50.000 gld., da bi bilo potem v prihodnjem letu mogoče začeti graditi za glavno de-želao mesto in za druge kraje, skozi katere bode držala, važno lokalno železnico.
Pri preračunjevanji, se bode-li izplačevala ta železnica, sklicevalo se je na vodno moč reke Bistrice, na jako živahno obrtnijo v krajih: Domžale, Jarše, Mengiš in v Kamniku, kateri slove v obrtnem oziru. Izmej obrtnih strok opomniti je zlasti: erama tvornica za smodnik v Kamniku, osem velikih tvornic za slamnike v Domžalah, Mengši in v Stobu, umetni mlini v Jaršah, tvornica za cement in lončene izdelke, napravljevanje snaživnega praha in kaolinske spiravnice v Kamniku; dalje zdravišče z mrzlo vodo v Kamniku, žage in mlini, ki izdelujejo blago za izvažanje, kakor tudi pripravljanje apna, katerega se že zdaj kakih 5000 ton na leto naredi.
Ker se torej nahajajo pogoji in podlage za povzdigo že obstoječih in za ustanovitev novih obrtnijskih strok, more se zanesljivo misliti in reči, da se bodo promet na železno-cestni progi iz Ljubljane v Kamnik, ki se zdaj računi na 40.770 ton, glede uvažanja, kakor tudi glede izvažanja pomnožil.
Vsakoletni kosmati dohodek preračunjen je na 68.000 gld., stroški vzdrževanja pa na 45 u/o» to je na 30.600 gld., torej ostane čistega dohodka 37.400 gld.
Ker dejanska stavbena glavnica znaša 771.000 gld., znašajo obresti po tem računu 4*9 odstotkov.
Ker je zgradba navedene lokalne železnice odvisna od deželnega doneska v znesku 50.000 gld. ker se pomen te železnice ne more tajiti, ker bode dalje železnica gotovo pripomogla v povzdigo obrt-nije in oživljenje piometa, in ker slednjič nI dvomiti, da bodo tudi glavne delnice v kratkem času prišle gotovo na B°/0 obresti, bil je deželni odbor mnenja, priporočati prošnjo prihodnjih koncesijonar-jev slavnemu deželnemu zboru.
Deželni odbor torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Dežela kranjska zagotovi za gradnjo lokalne železnice od Ljubljanske postaje Cesarjevič Rudolfove železnice v Kamnik z dovlačnico k on-dukajšnji erarni tvornici smodnika donesek v znesku petdeset tisoč (50.000) goldinarjev avstr. velj, v notah.
2. S tem doneskom udeležila se bode dežela osnove ali pridobitve glavnice v namen gradnje navedene lokalne železnice prevzemši glavnih delnic delničarske družbe, katera so osnuje za to lokalno železnico, za 50.000 gld. avstr. velj. v notah. Ta udeležba odvisna je od pogoja, da bodoči kouccsi-jonar osnovo ali pridobitev ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite stavbene glavnice v znesku, ki ga določi državna uprava, zagotovi z iz-datbo predstvemh in glavnih delnic družbe, katera se osnuje, na ta način, aa bodoči koncesijonar prevzame poroštvo za to in glede tega, da se bode izhajalo z glavnico, ki jo državna uprava določi za gradnjo.
3. Dividenda, katera pristoji predstvenim delnicam, — ki se bodo izdale, — predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanja dividende, ne sme izmeriti se više nego s pet odstotki.
Glavno delnice, ki jih dežela prevzame, morajo uživati enake pravice, kakor one, ki jih država prevzame in kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje.
4. Uplačila na glavne delnice, ki jih dežela prevzame, naj se opravijo v dveh letnih zneskih, ki se začneta od leta 18S7., v onih rokih, katere bo določila državna uprava za uplačevanje glavnih delnic, ki jih bode prevzela država.
Prvi uplačilni obrok naj se nikakor ne uplača prej, dokler se ne bode prav izkazalo, da je upla-čana in uporabljena še ostala glavnica za gradnjo, katere nima pokriti ne državni zaklad in no dežela ter da je omenjena lokalna železnica po dopustnem pismu dodelana in javnemu prometu izročena.
5. Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako bode preskrbeti sklcneni donesek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 24. decembra.
Ti'Kotoko min is le rs« * o je zaukazalo, da se po vseh železnicah uvede mesto sedaj navadnega Praškega ;n Budopeštanskega časa Dunajski srednji čas.
Y nanje države.
Kakor so sklenile velevlasti, bode se arl>sl£0-bolgurskili mirovnih pogajanj udeleževal tudi jeden zastopnik Turčije.
V poslednjej vojni se je pokazalo, da v
siti vojski primanjkuje discipline. Glavna skrb novega glavnega poveljnika generala Ilorvatoviča je, odpraviti demoralizacijo vojske. Pri tem hoče jako Strogo postopati. Šestdeset vojakov, ki so skoro vsi iz Val jevskena okrožja, je ukazal zaradi nepokor-ščine ustreliti. Na njegovo željo se je osnoval najvišji vojaški sodni senat. Člani tega senata so imenovani polkovniki Kitanič, Zdravković in Popovič ter podi>(dkovuika Toma Jovanovič in Ivan Golubo-vič. Predsednikom imenovan je general Milutinović Juvanovič, kateri je bil zakrivil katastrofo pri Slivnici. O poslednjem se je govorilo, da je prišel pri kralji v nemilost ter da pride celo pred vojno sodišče. To imenovanje smatra javno mnenje za nekako rehabilitacijo tega generala. — Mej vojnim in druzimi ministri navstalo je resno nasprotje. Vojni minister trdi, da je bilo preskrbovnnje vojske, katero je vodil finančni minister, jako pomanjkljivo, in zahteva, da se zanaprej izroči vojnemu miuisterstvu. Ako drugi ministri ne bodo tega hoteli privoliti, misli vojni minister odstopiti. General Horvatović je v tej stvari z vojnim ministrom istih mislij in je kralju obširno poročal, kako pomanjkljivo da je oskrbovanje vojske.
0 pogajanjih Madjid-paše z bolgarskim knezom o v*'Jio<liionifiiielijskeiti vprašanji še sedaj ni nič gotovega znano. Kakor se govori, se je knez Aleksander izjavil proti turškemu odposlancu, da ne more dopustiti, da no bi Vzhodnorumeiijci sami izbrali si vladarja. Privoli pa rad v to, da sultan kot .vrhovni vladar potrdi volitev. Sicer se pa kaže, da so se razmere mej Turčijo in Bolgarijo jako zbolj-šale. kajti pri sklepanji premirja se je za Bolgare poleg angleškega in francoskega odposlanca posebno potegoval turški pooblaščenec Sakir paša. Vzlic temu pa Bolgari ne pozabijo previdnosti. Sedaj, ko je premirje navstalo, začele so odhajati bolgarske in vzhodnorumelijske čete zopet na turško mejo ter zasedajo svoje prejšnje pozicije.
Turki so bili obdolžili bolgarskega metropolita v Drinopolji, da je sokriv ustanka v Plovdivu, in so ga bili zaprli v konaku generalnega guvernerja. Sedaj so ga pa zopet izpustili, ne vemo, ali so se prepričali, da je nedolžen, ali pa iz kakega druzega povoda.
„Novoje Vremja" jako ostro obsoja sklep (rrNke zbornice, da se 100 milijonov frankov vzame na posodo za oboroževanje. Ta list misli, da so Grki le spekulanti, ki ne mislijo začeti vojne, a le hočejo na ta način podpibati nemire v Makedoniji, da bi potem pridobili nekatere kraje. Najboljši odgovor na omenjeni sklep grške zbornice bil bi po mnenji tega lista, da bi velevlasti odposlale več vojnih ladij v grško morje, da bi tam demonstrovale.
V Rimu so hotela nekatera društva 20. t. m. ob obletnici usmrtenja Oberdanka prirediti proti-avstrijske demonstracije, pa so je oblastva prepovedala. Italijanska vlada neče dopuščati, da bi se javno demonstrovalo proti Avstriji, s katero Italija živi v prijateljstvu. Tudi vseučiliški dijaki so hoteli prirediti jednako demonstracijo. Ko so prišli pred vseučilišče, so pa našli vrata zaprta. Nekaj časa so dijaki razsajali, potem so se pa razšli na prigovarjanje redarjev. Zaradi teh izgredov je zaukazal rektor, da se za nekaj dnij ustavijo predavanja na vseučilišči in zažugal dijakom, da se bode vseučilišče zaprlo, ako bi se še pokazali najmanjši izgredi. — Italijanska zbornica odšla je na božične počitnice. Poslednje seje bile so jako burne, zlasti posvetovanje o reformi zemljiškega davka. Vladna predloga je sicer bila vsprejeta, pa s tako neznatno večino, da se že govori, da odstopi sedanjo ministerstvo. DNovo ministerstvo sestavil bi nekda grof Robilaut.
Kii.ska vlada je naznanila carinskim uradom, da iz Prusije iztiranim ruskim podložnikom pri povratu v domovino ni treba plačati carine od stvarij, katere peljejo seboj, ako dotični carinski znesek ne znaša za posamično osobo nad 500 in za rodbino ne nad 000 rubljev.
Francoska vlada se nadeja, da bode v toukinškem vprašanji v zbornici dobila kakih 20 glasov večine. Za vlado bode glasovalo tudi kakih 40 konservativcev.
Dopisi.
Iz I*ulja 21. decembra. (Nemško pravico-ljubje.) „Triester Zeitung" in „Triester Tagblatt" se z novim letom združita. To je najnovejša časnikarska vest s Primorskega. Izhajala bodeta sicer tudi v bodoče vsak ga-se, a v jednakej obliki in pod skupnim vodstvom.
Ne da bi hoteli pripisovati tej Časnikarskej furiji Bog zna kake važnosti, namenili smo se ven-derle izpregovoriti par besed o tej priliki.
Kakega duha da bo časnikarska ta dvojica, že danes lahko povemo. Treba nam je samo pre čitati „manifest44, kateri sta napisala in podpisala glavna urednika rečenih dveh listov. »Deutsche Kultur, deutshe Bildung, deutsches Wesen" itd., itd. to vam je tako gosto namešano v tem „manifestu" kakor sladke rozine v vsakej poštenej velikonočnej potvici. Da bi gospoda urednika napisala z lapidar-nimi črkami besede : „Pravični hočemo biti vsakemu, naj si bode katere-koli narodnosti" — in to bi jima bilo gotovo v največjo čast — tega ni nikdo pričakoval, kdor dobro pozna nrav nemško. Ona dva hočeta le braniti nekaj, česar niti ni, to je nemštvo na Primorskem.
Ker jih je pa mej nami mnogo, ki te nemške nravi ne poznajo in še vedno verno pričakujejo ko-I nečne sprave z Nemci in ker se jo ravno „Triester Tagblatt" zmatral z mnogih stranij Slovencem prijaznega,  vidi se nam primerno, staviti vprašanje: „Bode-li kedaj Nemec nam Slovencem pravičen?" To vprašanje je za nas načelne važnosti in naš odgovor na to vprašanje je Iakoničen : Nikdar, ni-i koli! Poreče nam marsikdo: „Kaj pa konservativni I Nemci, vsaj so tudi oni del sedanje večine v dr-I žavnem zboru in vladajoče stranke.11 Počasi prija-! tel j • Konservativni Nemci so dobri politiki in dober ! politik ukrene vedno le to, kar se mu zdi o portu nn o, hodil bode vsekdar po onej cesti, katera I vodi najhitreje do cilja, in če mu je ta cesta tudi ! malo n prijetna.
Glavna točka programa nemških konservativ-I cev je seveda konservatizem.  V obrambo te točke j svojega programa zastavljajo nemški konservativci vse svoje moči.
Nemški liberalci pa zopet kakor besni plešejo i okolu zlatega svojega malika in ta malik je : nemško-| židovski liberalizem.
Pri teh razmerah je naravno, da je razdor mej \ nemškimi konservativci in liberalci tako velikansk, : da ga ni na svetu čudotvornika, ki bi mogel pre-! mostiti mej obema zevajoči prepad. Ostro to na-sprotstvo ne bode prenehalo nikdar, dokler defini-1 tivno ne podleže jedna ali druga stranka.
Ni čuda torej, da je konservativcem dobro ] došel vsak zaveznik in če je ta zaveznik makari i Slovan.  Ali počakajte malo, da nemški konserva-\ tivci trdno konja zajašejo, potem boste videli, da so oni ravno tako ognjeviti germanizatorji, kakor njihovi liberalni protivniki.   Če bi nam kdo utegnil ugovarjati,  kličemo mu v spomin razne dogodbe izza Gletne dobe bivšega državnega zbora, katerih prouzrnčitelji bili so nemški konservativci. Dogodbe te neso pustile — vsaj za sedaj — za sabo nikakih nasledkov, a simptomatične važnosti jim ne moremo odrekati.
Kaj naj porečemo o Lienbacherji ? In mož je vender korifeja mej konservativci. Kdo ne zna, kako sramotno da je zapustil vrste večine, raztrgavši vse vezi strankarske discipline in kako je tekmoval z govorniki levice v pobijanji zahtev, pravičnih zahtev avstrijskih Slovanov. Poganjal se je z vso zgovornostjo svojo za nemško Staatsprache, dasi-ravno je dobro vedel, da zadene s tem Slovane na najobčutljivejšem mestu. Mož bi bil najraje razpršil večino na vse štiri vetrove sveta, ker je mislil, da se bliža zlata doba za njega in njegove somišljenike. Seveda se je pozneje nekako skesano vrnil v vrste večine, kjer so ga zopet s krščansko ljubeznijo vzprejeli, a vrnil se je še le potem, ko je videl, da se je — vsaj za sedaj — v računih zmotil. Volje, škodovati Slovanom, ni nikdar mankalo Lienbacherju iu njega prijateljem, mankalo jim je samo — moči.
A vzemimo vzgled iz sedanjosti. Nemški konservativci v Graškem deželnem zboru podpišejo ne-kov predlog slovenskega poslanca g. Raič-a. Ko pa je bilo ireba pravicoljubje svoje dejansko pokazati, to je, za predlog glasovati — jim je glas zamrznil.
Zakaj smo vse to pravili? Zato, da bodo nekatere dobro dušice mej nami vender jedenkrat nehale verovati v pravicoljubje Nemcev, da bodo jedenkrat nehale sanjariti o spravi z Nemci. Kar ne more biti, ne more biti. Nemec je rojen naš protivnik, to istino imejmo vedno pred očmi. Kaj nam pomaga, če si pred njo oči tiščimo, da bi je ne videli ! Tem nevarnejša je za nas.
In morala iz vsega tu navedenega ? Mi se ne smemo na nikogar zanašati, kakor na same sebe,
in sorodne nam brate. Buditi moramo narodno zavest, užigati ljubezen do domovine svoje in ucepiti ljudstvu našemu prepričanje, da veljamo mi toliko, kakor drugi, da smo drugim jednakorodni. Ako bode narod naš znal ceniti in spoštovati samega sebe in svojo vrednost, vedel bode tudi čuvati svoje pravice potem se nam ni več bati pogube.
Narodni ponos bodi naš paladium, pod to zastavo se moramo zbirati in ako bodemo ostali zvesti tej zastavi, izšli bodemo sigurno kot venčani zmagovalci iz ljutoga boja.
Predno končamo, vidi se nam potrebno, da izrecno poudarjamo, — kajti pri nas se kaj rado človeku podtikajo nameni, o katerih niti sanjal ni
— da besede naše neso bile naperjene proti konservativcem, ampak samo proti Nemcem. Upamo, da nas bodo na dotičnem mestu umeli.
C—t—č.
Iz Trsta 23. decembra. (Naša Irredenta.
— Izdajske tiskovine. — Volitve v mestni zbor. — Grška ladij a prazna. — Pobita okna.) Naša obrezana in neobrezana lahonska svojat ima v svojem koledarji natančno zaznamovane vso obletnico, da tu in tam nekoliko pokaže tihotapno svoje irredentovske namene. Obletnica Oberdanka, katerega je sodba na vislice obsodila, kar se je tudi točno izvršilo, bila je minula nedelja 20. t. m. Že v soboto so pobalini v mraku trosili zavite papirje po ulicah, ali je pokladali po vežah, kajti pogum imajo velik, kadar jim nihče ni za petami. Bila je to neka proklamacija naših po-
l balinov, katerim bi šiba najbo'je pristojala. Jedna j teh listin bil jo v malem formatu tiskan častnik „Circolo Garibaldi Triestina". Imel je na prvej strani podobo Oberdanka. Obseg njegov bil i je brez soli, spoznalo se je na prvi hip, da je to • uredovala glava in roka pobalina, kateri je še mo-i ker za ušesi. Tudi nad Slovane dvignili so se ti ; junaki v nekej donkizodijadi, da nas vlada podpira, ! da na njih zemlji zločine proti Italijanom doprina-! šamo. Kdo se ne bi smijal, čitajoč tako visoko po-I litično žabje kvakanje nedoraslih Mojzesovih potom-\ cev Drugi list bil je hektografovan na črno obrob-i ljenem papirji. V njem povzdiguje se Oberdank mu-i cenikom, ter poživljajo somišljenike, da je čas blizu, 1 ko bo treba za orožje prijeti ter izgnati iz laških (?!) zemlja iz Trsta, Tridenta in Istre tirane in ■ barbare.
Za prihodnje volitve v mestni zbor delajo že i vsi aparati. Progresovci, katerim se stvar dvomljiva zdi, dokazujejo dan na dan v svojih umazanih listih, koliko je njih stranka izvojevala in koristnih zavodov uživotvorila. Pred seboj svoj liberalni ščit držeč, udrihajo po patrijotični stranki, pa ne morejo nič veljavnega dokazati. Lov na volilce se je že pričel v polne j meri, pri rokodelcih, štacunarjih i u sploh pri volilcih v IV. razredu, kateri bode, ako ne-neustrašljivo dela, dobila patrijotična stranka v roke.
V tukajšnjem kanalu pred pravoslavno cerkvijo je zasidrana grška ladija, katera je zapuščena, prazna, kajti policija zaprla je vse mornarje, kolikor jih je na ladiji bilo. Povod temu je, da je služil na tej ladiji mlad fant, ki je pa izginil. Pisaril je redno svojim starišem, a nekaj časa neso dobili nobenega pisma več. Starišem se je to čudno zdelo. Obrnili so se na kapitana ladije, da bi poizvedeli, kaj se je sinu pripetilo. Kapitan je odpisal, da jo mladenič na Jonskih otokih v Zante nekaj iz ladije ukral in pobegnil. Starišem se to ni verjetno zdelo, in obrnili so se na tukajšnjo policijo, ta na konzulat v Zante. Ker je stvar sumna postala, potegnili so vse mornarje v zapor, kar bode na dan spravilo, kje da je mladenič ostal. Govori se, da je kapitan zlorabil dečka, potem ga pa vrgel v morje.
Obletnica Oberdankova 20. t. m. pa ima še ta posebni pomen, da so vodji Irredente, predsedniku zloglasne „Operaie", isti večer pobili vsa okna, da je kamenje v sobe padalo. Splošno govore pametni ljudje, da je bil to odgovor na to, da so se trosile izdajske tiskovine isti večer po Trstu, kakor je bil pred dvema letoma na petardo odgovor, da so nekateri laško telovadnico skoro v četrt ure razdejali, kakor bi bila vojna tam gospodarila. Res, da taki izgredi ne delajo časti stranki, katera jih izvršuje, ali v Trstu je to drugače. Jednako so leta in leta lahoni delali in še vedno delajo. Razloček je le ta, da za svoje ljudi niti ne črhnejo v listih, pač pa upijejo po policiji, ako jih kdo drugi po-' snema.
Iz Celovca 23. decembra. (Proti žganju. — Volitev državnega poslanca.) Velike priprava so se delale pri nas, da bi zatrli žga-njarsko kugo, toda za velika dela treba je velikih mož. Posvetovali so se in ugibali, — nazadnje pa vender spoznali, da je najbolje „lai las-sen"; s tem se človek vsaj nikomur ne zameri. Parturiunt montes et nascitur ridicules inus! Deželni zbor je sklenil postavo, da sme dežela pobirati davek od žganja. To bi bilo že nekaj, pa namenili so se, naložiti samo 3 gold. na hektoliter. Kavno ta mala svota je, ki nam ne more dati nobenega upanja, kajti 3 kr. pri litru se pač ne poznajo ; pili ga bodo, kakor do zdaj. Nadalje se je še sklenilo, da bo deželna vlada delala na to, da se zmanjša število žganjarij in da bodo tudi sta-cunarji plačevali toliko od litra davka, kakor krč-marji. Če se nekatere žganjarije zaprejo, bodo pa ostale toliko bolj cvetele. Facit celo vojne proti žganju bo le ta, da bo deželna blagajnica pridobila nekaj tisoč, in naši nemški liberalci bodo že skrbeli, da ta denar ne bo obležal v blagajnici. Si bodo že izmislili kako novo uradnijo, saj ravno sedaj mislijo na to, kako bi občinske tajnike naredili za deželne uradnike, tem se bo gotovo mesečna plača dobro prilegala, in z veseljem bodo delali „ad majorein Germaniae gloriam.
Žganjepitje zatreti bi bila prav lahka reč. Druzega ni treba, ko prepovedovati uvažanje špirita; obrtnikom pa, ki špirit potrebujejo v svojem rokodelstvu, naj se uradno določena mera izroči vsako leto od kake uradno nadzorovane spiritne prodajalnice. Ako pa vlada iz uljudnosti do spirit-nib tovarnarjev, v to ne privoli, potem je zastonj govoriti o tem, da bi se žganjarstvo odpravilo.
Domače žganje ni tako po ceni, da bi ga mogli revni ljudje, in „šnopsarji" so navadno revni, piti čez mero. Kdor kuha žganje iz brinja, borovnic, lesnik, jabolk, češpelj in druzega ovočja, in plačuje svoj davek, ne more ga dati spod 1 gld. do 1 gld. 40 kr. liter. Toliko denarja pa cela žganjarska kompanija ne spravi vkup; piti bi ga morali po malih glažkih in ne bi se upijanili, ker bi jim prej zmanjkalo denarja. Tako žganje iz domačih tvarin, in ker je dobro prekuhano, tudi ni toliko škodljivo, kakor špirit, ki je kuhan iz slabih tvarin in površno, tako da ima v sebi še tisto strupeno olje, ki se pravi „Fusel".
Dr. Wrann, državni poslanec za Belaški okraj je umrl in treba bo nove volitve. Od sloven-sko-katoliške strani se bo kandidoval zopet g. prof. Einšpieler. Pri zadnji volitvi nam je zmanjkalo štirih glasov. VVrann je imel 70, Einšpieler pa G3 glasov. Da bi bili slovenski Borovci volili z nami, imel bi bil Einšpieler 67, VVrann pa 66 glasov. Volilni okraj je obljuden s Slovenci in Nemci, vender pa so Slovenci v večini Paternjonska sodnija jo vsa nemška, BelaŠka po dveh tretjinah, Trebižka pa na pol. Sodnije Borovlje, Rožek iu Podklošter so pa slovenske. Pa mej Slovenci Belaškega in Podkloš-terskega okraja je nemškutarija že od pamtiveka hudo ukoreninjena; tudi v Borovski sodniji je več, občin, na katere se ne moremo popolnem zanašati, zato je cela stvar negotova, in za danes vam ne morem še nič povedati, koliko imamo upanja do zmage.
Najhuje nas tlačijo fužine, kjer imajo slovenski ljudje zaslužek in morajo potem zatajevati svoje prepričanje.
Domače stvari.
— (Odbor „Matice Slovenske") je imel dne 23. t. m. sejo, katere so se udeležili gg. od-odborniki: prof. Mam, dr. Jarz, dr. Lampe, prof. A. Zupančič, prof. Vavru, direktor Praprotnik, dr. Zupanec, inspektor Robič, prof. Vodušek, prof. Žol-gar, Vilhar, prof. Leveč, direktor Wiesthaler. — Predsednik prof. Marn obžaluje, da je Matica zadne mesece izgubila dva jako vestna in pridna odbornika, ki sta vrlo delovala v književnem odseku v Matičinem odboru. Vender je Matici tudi v čast, da sta bila oba — g. SenekoviČ in g. Wiesthaler — povzdignena za gimnazijalna direktorja dveh slovenskih gimnazij. Pozdravlja navzočnega g. direktorja Wiesthalerja, čestita mu v odborovem imeni ter ga prosi, da bi tudi na novem svojem mestu ne zabil Matice. Direktor Wiesthaler se zahvali za čestitko ter obljubi vselej po svojih močeh pospeševati Matičine koristi. — G. prof. A. Zupančič se voli za ključarja, g. prof. Pleteršnik za verifikatorja. Določijo se nagrade pisateljem za spise, priobčene
leta 1885. — Izreče se zahvala g. Kralju, posestniku v Ilijaševcih, ki je Matici velikodušno podaril 7 gld. — Knjižnici c. kr. male gimnazije v Kranji se sklene podariti nekoliko knjig;; ravno tako g. Miklavcu v štajerski Ribnici. — Naprosi se g. prof. dr. Fr. Ce lest in v Zagrebu, da prevzame ondotno poverjeništvo. — Določi se cena knjigam za leto 1885. in sicer Kosovi „Spomenici tisočlet-nice Metodove smrti" po 80 kr., rLetopisu" po 1 gld. 80 kr. — Za leto 1886. sklene odbor dati na svetlo „Letopis", Kraszevvskega povest „Koča za vasjo" in še kako tretjo knjigo. — Za urednika Letopisu se spet naprosi prof. Leveč. — Več pisateljem se vrnejo rokopisi, ker jih Matica ne more porabiti. — G. prof. Scheiniggu v Celovci se dovoli, da sine porabiti Vrazovo zbirko narodnih pesmij za svojo zbirko narodnih pesmij koroških Slovencev, — Zniža se cena nekaterim knjigam. Potem pridejo na vrsto poročila gospodarskega odseka.
— (Božični darovi za Ljubljanske reveže.) Za ljudsko kuhinjo darovala je pokroviteljica g. Jeanette Recher 10 gld., g. baronica Rastem 10 gld., dež. poslanec g. vitez Gut-mansthal 20 gld. sladčičar g. Kirbisch 25 kilo moke, pekovski mojster g. Ivan Schrey 173 prest, gostilničar g. Hiinig hektoliter piva. Gosp. llbnig daroval je tudi za reveže v mestni revni hiši hektoliter piva.
— (Joure fix „Sokola" ) kojemu reditelj je g. Ant. Jeločnik, bode na praznik sv. Štefana v restavraciji Ljubljanske čitalnice. Začetek ob 8. uri zvečer. Pelo bode društvo „Slavee". Gg. pevci „Slavca" vabijo se na praznik sv. Štefana popoludno ob 2. uri k izredni pevski vaji v društveno sobo.
— (Gospici Nigrinovi), ki sta aganžo-vani na gledališči v Belemgradu, prišli sta za nekaj dnij v Ljubljano na dopust, ker so sedaj zaradi nesrečne vojne gledališke predstave ustavljene, kakor čujemo, bode gospica M. v 6. dan januarja predstavljala „Deboro" na odru gledališča Ljubljanskega. Bil bi to izreden užitek, žal, da naši dramatiki hočejo nekda napraviti „strike", in sicer zaradi tega, ker bi v isti večer tudi nastopil g. Gorazd, ki se sedaj šola na dramatiškem učilišči na Dunaji. Pričakujemo, da si bodo stvar premislili
— (Voščila ob novem letu.) Te dni so kakor vsako leto objavile tukajšnje novine mestnega magistrata razglas glede oprostnih listkov za običajna voščila ob novem lotu in ob godovih. Častite svoje čitatelje opozarjamo na ta poziv mestne gospodske in še posebno dostavljamo, da omenjeni oprostni listki letos neso samo pri g. Karingerji na Mestnem pa pri gosp. Schaferji na Kongresnem trgu na razpolaganje, kakor dosle, nego da se bodo vsled sklepa mestnega odbora pošiljali tudi na dom, da se dobrotnikom prihrani celo pot v omenjeni prodajalnici. Ker je skupilo za oprostne listke namenjeno ubožni mestni zakladi, je že iz človekoljubnih obzirov želeti, da bi se spečalo prav mnogo oprostnih listkov, pa tudi v svojem interesu naj bi občinstvo po teh listkih segalo v najobilnejši meri, da se kolikor toliko omeji tisto nepotrebno pretirano razpošrljavanje vizitnic „na debelo", zlasti ob novem letu. Vsako leto je čuti nevoljnih pritožb o tej razvadi, katera je nekaj časa sem udomačila se mej nami in se razširja vedno bolj. Oprostni listki so najprimernejše sredstvo, rešiti se vsake neugodnosti; pa to se ve, da morajo kupovalci oprostnih listkov tudi v resnici vzajemno posluževati se pravice, katero si prisvoje, če ne, ne bode pomagano niti z oprostni mi listki.
— (Kranjska trgovinska in obrtnij-ska zbornica) v Ljubljani izdala je zadnje dnij poročilo o narodno gospodarkih razmerah na Kranjskem v letu 1880. Poročilo, sestavljeno po tajniku trgovinske zbornice g. cesarskem svetniku M urniku, je jako obširno, obsega 465 stranij in ima celo vrsto jako zanimivih statističnih podatkov o prebivalstvu, veliki in mali obrtn;ji itd. — Knjiga je večinoma spisana slovensko-nemško.
— (Gosp. prof. Janez Jesenko) je neumorno skrben za učila našej srednješolskej mladini. Ravnokar izšla je nova šolska knjiga : „Občna zgodovina. Spisal in založil Janez Jesenko, Drugi del: Srednji vek. (Drugi popravljeni natis.) Cena 30 kr. V Ljubljani. Natisnila „Narodna Tiskarna". 1886. 81 str.u Jesenkovo knjige so na predobrem glasu, da bi jim trebalo še naše pohvale. Dobro delo hvali se samo, Jesenkovo pa še posebno, zatorej nam ne preostaje druzega, nego izreči najtoplejo zahvalo gospodu pisatelju na
njego vej jeklenej delavnosti, katera nam je priredila celo vrsto šolskih knjig. Gosp. prof. Jesenko izdal je namreč doslej: Zemljepisno začetnico (60 kr.), Občni zemljepis (2 gl.). Mali občni zemljepis (80 kr.), Prirodoznanski zemljepis (1 gl.), Občno zgodovino I. del (veča izdaja 80 kr.), I. del manjša izdaja 55 kr.), II. del (veča izdaja 50 kr.), II. del (manjša izdaja 30 kr.), III. del (SO kr.), Zemljepis za I. razred srednjih šol (45 kr.), Zemljepis za II. in III. razred srednjih šol (90 kr.), Avstrijsko-ogersko monarhijo (45 kr.), torej v kupe 12 šolskih knjig. V očigled tolike j delavnosti gojimo samo željo, da nam Bog gospoda pisatelja še mnogo let ohrani čilega in zdravega.
— („Lj udske knj ižnice,) izšel je 23. snopič. Vsebina: Kratkočasnice, (86 —101). Kratkočasne pravljice in povesti. Zbral A. Vakaj. „Ljudska knjižnica" priporoča se kot božično darilo za našo mladino.
— (Nova knjiga.)  Ravnokar izšla je pri ^Ig. pl. Kleinmavr & Fed Bamberg-u nova slovenska
knjiga: Učna knjiga za babice o por o došlo v j i. Spisal vladni svetovalec prof. dr. A. V a-lenta. Bivili se bodemo s tein proizvodom domačo literature pozneje, danes nam je le toliko omeniti, da je v nji zastopano ne le najnovejše stališče zdravstvene vednosti, sosebno antiseptike, temveč dodal je pisatelj tudi jako umesten popularno pisan pri-klad o prvem ravnanji pri nezgodah.
— (Paznik tat.) Pred včeraj prišla je k policiji ženska ovajat, da sta njej neznani osobi v „Prulah" poskrili neke cule. Trije redarji odidejo takoj tjakaj in se poskrijejo. Čez pol ure pride najprej neka ženska, potem pa možki po blago. Ugledavši redarje hočeta pobegniti, a bilo je že prepozno. Prijeli so ja. Bila sta Janez Nemec, paznik v kaznilnici na Gradu, in njegova žena Ana. V culah bilo je razno blago, katero je Nemec, mojster krojačev na Gradu, s pomočjo svoje žene pokral, kakor: platno, sukno, svila, gumbi, konci itd., vse vkupe vredno nad 60 gld. Nemec se je udal, da že dlje časa krade in potem blago prodaja stari-narjem. Oba so oddali deželni sodniji.
— (Čitalnica v Sen Petru pod sv. gorami) priredi v dan 27. decembra t. 1. ob 4. uri popoludne svoj II. občni zbor. Spored: I. Pover-jenje zapisnika I. občnega zbora. II. Govor g. predsednika. III. Polaganje računa za 1. 1885. IV. Volitev novega odbora.   K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Diletantiško gledališče vSevnici) V nedeljo 27. decembra t. 1. 1. predstava. I. „Ga-ribaldi". Gluma v jednom dejanji. Spisal Julij Rosen. Poslov. Ivan Kalan. II. a) petje; b) igranje na citre. III. „Krojač Fips" ali .nevarni sosed". Burka v jednem dejanji. Poslovenil D. Hostnik. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina: Sedež v I. in II. vrsti 85 kr., v III., IV. in V. vrsti 20 kr., drugi prostori po 10 kr. — Ustopnice se prodajajo po dnevi v lekarni gosp V. Medica v Sevnici in zvečer pri kasi. Ker je čisti dohodek namenjen v podporo ubozih učencev tukajšnje ljudske šole, se tudi nadplačila hvaležno vsprejemajo.
(Zahvala.) Odboru gospa za oblačevanje ubogih šolarčkov je naj prijetnejša dolžnost, da se v imenu s popolnimi zimskimi oblačili obdarovanih otrok najprisrčneje zahvaljuje slavnemu vodstvu hranilnice v Ljubljani za veledušno naklonjeni dar v znatnem znesku 250 gld. a. v.
V Ljubljani dne 20. grudna 1885. Za odbor:
Karolina pl. Bleivveisova. Marija Murnikova.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Krakovo 24. decembra. Zebrani na vvspolnvm obchodzie vvigilijnvm czlonkovvie „Sokola" w Krakovvie pija zdrowie ,,Sokola" slo-venskeho v Ljubljane i zaselaja sokolskie bra-terskie pozdrovvienie.
Dunaj 24. decembra. Po poročilih časopisov sešel se bode državni zbor stoprav v 20. dan januvarja. Rojstni dan cesarice praznoval se je slovesno po vseh cerkvah v prisotnosti oblastev in mnogobrojnega pobožnega občinstva.
Trst 23. decembra. Za ladije z Beneškega prihajajoče odredilo je trgovinsko ministerstvo brzojavno petdnevno opazovanje, mesto sedanjega 24 urnega.
Gradec 23. decembra. V dinamitni tovarni pri sv. Lambrehtu razletela se je peril-nica. Trije delavci mrtvi, trije ranjeni. V samostanu 200 šip utrtih, v trgu tudi mnogo.
Vapeant idravilnl vspeh. Vsakeršno trganje po hrbtu in 11 tli ti ter bolečine v členkih vspešuo ozdravi mazanje z M oll - o v i m .Francoskim žgan jem". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlaulifit 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom^_4 (11 — 9)
(Koristna ustna voda.) Kedna poraba desinfekcij-ske ustne vode je gotovo varstvo proti vratnim boleznim otrok. Pristni Bittner-jev koniferni aprit je izvrstna ustna voda, ki ima v sebi tvorni kislik in razruši infekcijske kali. — Kje se dobiva, glej denašnji inserat. (537)
Poslano.
Bolezni vsake vrste, zlasti bolezni živcev, padle o. bolečine v ielodel, nervozno Auinenje po u«M'slli, trgau|e i»o učenih, triub posluti, glavobole, migreno, bledico in mrtvito ozdravlja po ra-cijonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih na pl|uvah in naduMl j i \ I >■ dosežemo v štirih tednih čudovite vspeho. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor.
Privatna klinika „Freisal" (708—4) v Solnogradu. (Avstr.)
Poslano.
Zdravi zrak Je življenje. Jeden najdragocen^j-lih darov prirode je cisti lepodišeči zrak naših jelovih gozdov. Ponuja nam kislik, ozon, duh smole in cvetja, da si okrepčamo naša trudna pluća in oživimo naše živce. Gozdni duh pa nam v sobi popolnem nadomesti G. Ghilla-ny-jev „gozdni bouquet" (tovamica in glavia zaloga pri G. Wettendorter-ji, na Dunaji, Iiernals). Zaradi svojih zdra vilnih in praktičnih lastuostij se je ta izdelek hitro priljubil pri nas in v inozemstvu. Ghillany-j«v gozdni bouquet prinaša okrepčujoči in oživljajoči gozdni duh z ozonom v sobo in tu širi razpršen duh jelovega gozda. Dobro upliva na živce in kožo, ako se pridene kopalnej ali umivalnej vodi, ter se zaradi teh dobrih lastuostij more vsem priporočati in bi ne sme! manjkati v nobeni rodbini.
it upravuišlva. Slavno narodno bralno društvo v Orehku. Prejeli 8 gld. naročnine, katero smo zaračunali I gld. za 3. kvartal, drugo 4 gld. pa od 15. decembra 1885 do 15. marca 1886.
Umrli so r LJubljani:
22. decembra:   Neža Muzlovič,  hišnega posestnika žena, 39 let, llradeckega vas št. 13, za Brigthovo boleznijo.
23. decetub a: Simon Žitnik, uradnik, 54 let, Streli-Ske ulice št. 14, za j etiko.
V deželnej bolnici: 21. decembra: Andrej Naglic, dninar, 37 let, Demen-tia paral iti <.a.
Meteorolog i (ino poročilo.
J	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	! Mo-Nobo   krina v j mm. ;
23. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743-62 mm. 741 86 mm. 742 20 mm.	—11 0° C — 5 4° C — 7-8u C	si. sev. brezv. brezv.	magla1 i 90mm. megla megla enega.
Srednja temperatura — 8-10, za 5*6° pod normalom.
□Z>"ux:ra.aos!3:a, borza
dne 24. decembra t. 1.
(Izvirno tel^gratičuo poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta..........
Zlata renta ...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije   .... ....
London .......... •
Srebro............
Napol. .....
C. kr. cekini .. .......
Nemšk*.- marke ........
4% državni- srečke iz 1. 1854   250 gld Državne srečke hi 1   1864 100 gld
Ogrska zlata renta 4°/0 ...
„   papirne renta Š°/0 ......
59/0 štajerski, zeuiiji'o odvez, oblig Dunava reg srečke 5u/„ 100 gld.
Zemlj. obč avatr. 4l/>°/0 zlati zast listi . Prior, oblig Elizabefine -/apad železnice Prior, oblig Ferdinandove Bev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
liudolfove srečke.....10 „
Akcije .m., .n-      r banke .       120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. , .
Slovenci!  Pozor!
Nov, izvorno ilustrovan šaljiv in satirsk list
82 gld. 95			kr.
83	n	30	
110	n	—	_
100	n	05	n
872		—	
293	19	70	
126		05	n
9	m	98	n n
5	n	98	n
61	■	90	
127	■	50	
170	n	—	s
100		—	It
91		60	
104		—	n
117		PO	n
125	•	90	n
115		75	n
105	D	50	■
180		—	
18	rt	75	»
103	•	50	n
196		75	B
pričel bode z novim letom izhajati po dvakrat na mcNCC in sicer 1. in 15. dan na celi poli (os«'m strani) velike četvorke.
Naročnina 3 gld. za celo leto, I gld. 50 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta blagovoli naj se pošiljati (7^3—3) upravništvu „ROGAČA"
v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v 11. Kirbischevi hiši.
Vabilo.
Proda we iz pronte roke
hiša v Vnanjih goricah št. 3
pri Brezovici* v dobrem stnnu, s 6 sobami, podom, tremi obokanimi štalami, obokanim hlevom, vodnjakom 11 sežnjev globokiui, prodajalnico, za gostilno ali kupčijo pripravno, z velikim lopo nasajenim vrtoin, proti dobri kupni pogodbi, da se plač« v obrokih. Zri odpis in propis ni treba i n i * -1 i nobene skrbi. — Natančneje se izve pri g. .Tiiii«ry.n ZdeAu »*-.{!• po domačo ."J apel j-mi, v Vuanjlli goricu li -l. 30, po tu LJubljana. (762)
Že mnogo let sem oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovi b s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestne ubožne zaklade.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos si. občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje < prostnib listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Kari Karinger na mestnem trgu štv. 8 in Albert Schafer na kongresnem trgu štev. 7.
Vrhu tega pa bo mestni magistrat letos te listke po naročilu si. mestnega odbora po uradnih organih zaradi lagodnosti p. n. občinstvu razpošiljal tudi po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodi si za novo leto bodi si za god, je kakor dosedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisani poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti torej niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam naj blagovoli dodati se razložna adresa.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 10. decembra 1885. (739—3)
(348—36)
icfeDli^vi^glencra za želodec!
y$.' ' kitaro pripravlja
G.PlCCOIil, lekar v Ljubljani.
O/dravlja kakor je razvidno it zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje. krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
migreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem itevilu dobi se primeren odpust.
Gena steklenici 10 novo
Odlikovan s pohvalo Njega Veličnst vm cesarja avstrijskega! (766—1)
Okrepčujoči, ozona bogati
£'4»Zfflli flllll V SOllI
se doseže le s razpršenjera  lekarja Ghy!lany-ja
grozd iic*$?a lioiiffiietfi.
Pripravljen jo iz svežih konifernih brstov in lepo dišečih gozdnih cvetom, razkuži in čisti zrak, oživlja sapne organe, ter hi no umel manjkati v nobenej ntroškej, bolni&kej in sploh stanovalnej sohi. Ako se pridene kopalnej vodi, go/.dni boiupiet s svojim okrepčujočiini in oživ-ljajočimi kakovostmi dobrodejno upliva na živce in kožo, ravno tako se lahko prilijo vsak dan vodi za umivanje. Zaradi trajnega svojega lepega duha jo gozdni boiupiot odličen za parfmnovanjo v sobi in izvrsten parfum za robce.
1 velika steklenica 1 gld., majhna 60 kr. Glavna zaloga iti tovnrniea: €i. Wefttendorfer, H Ion. II<>rnals. Zaloga v Ljubljani: €>. Piu.-oli, lekar.
JJ^jT Važno "^BB|S
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben zoper kaielj, hripavost, zaslizonje, katar in oslovski kaielj, za take, ki želu dobiti čist in krepek glas, za škrofolj-naste, krvidne, slabotne, bledično in krvi-revne je
sok kranjskih planinskih
I • v-
zelišč,
n podf oslonio k talim apnom in železom pomeša n. "-^ 'hi
Lastu: izdelek.   Ceua 56 kr.
Dobiva so v (673—7)
LEKARNITENKOCZY
zraven rotovža v LJubljani. Hi Razpošilja se vsak dan po pošti. MB
Proti vratoboljn
vsake vrsfe, kakor angini, daviei, akutnem in kroni'nem vratnem kataru in proti smrdljivi sapi iz ust tiaj se rabi
Bittner-jev Coniferni sjril
kot ustna voda, ki se je že večkrat dobro pokazala iu je "Justi neobhodna za lolo obiskujoco mladino. Cena steklenici 80 kr, 0 steklenic 4 gld.
(536 — 3)
Bittner-jevo ConiFerno milo
jo izvrstno toaletno milo, po nji se dobi in obvaruje nežna koža ter je radi njenih deainfekc^jđkib. lastnosti) priporočati kot otroško milo. Cena kosu 3"» kr., 3 kosi veljajo 1 gld. Crliivuti seaJLofpa i>i*i
.Ui!: : Biitner-ji, lekarji v Reichenau, Spni. Ustr.,
in glavna zaloga za Kr:injslco pri
I . Vrnko< z., -ji. lekarji v l^jgil»Bjaiai. Vsak kos ima 2ittner-Jevo varstveno znamko.
e in
vina.
Naj goto vej ie, najhitrejie iti najoenejie sredstvo m čiščenje iti zboljšanje vina m popravljanja bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGIHET &c C v Pariza, Ljonu, Marseilln.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako
Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. M AIM TI % \\ t ljubi Jani,
pisarna v Tavčarjevi palači.    (f>87—24)
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
v IVJiibljani, na Kongresnem trgu št. 7,
pripomSa svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov tz klobučlno, kap, apooljalitet klobuke v za dečke, slamnikov vsako vrste. (495—2>)
CHAPEAUX-CLAQUES
I domaČe in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in faconu. BiajkulnntneJNns p«>al,režba tte zagotitvJM.
le-ei
J. BAMICM-jeva
zaloga čevljarskega blaga,
Židovske nliee št. 6, *
♦
priporoča častitemu občinstvu svoje  lastnoročno iz- ♦
delke ćevljsrskega blacra sa gospode, s;oape In 2
otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih  cenah. |
— Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato ♦
zalogo                      (603—21) ±
čevljev za dečke in deklice, ■
ki se izjemoma po Jako siilžitnej veni razprodaje jo. m
prave dr. Popp-ove anntlieriii iislne vode  pri/.nava   najvišja ariwtokra-eija.
Podpisana potrjuje c. kr. dvornemu zdravniku dr. J. G. Popp-n z veflcljem, kakor je resnica, da jo njega anatlierln unIiio vodo že dalj časa rabila in jo mota posebno priporočati ne samo zaradi njene dobrote, temveč tudi zaradi prijetnega okusa.
Dunaj. (328—3)
Terezija knjeginja Esterhazy.
Pristni anatherin izdelki imajo varstveno znamki).
Dobiva se p Ljubljani pri lokarjih j. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoezv, JK. Birsehitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričit5. EtL Mnhr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postoj ini: Fr. Baccarieh, lekar; na Krškem: F. Btiniches, lekar; v Idriji; J. Warto, lekar; e Kranji: K. Savnik, lekar: v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: j. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; p Liliji: J. Bettel, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Jtadovljici: A. Roblek, lekar; v Norem mestu:,], llergman, D. Ri zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Crnotnlji: J. Biatok, lekar; o Vipavi:
A. Lebftn, lekar _ ____H
BCo m b u r en
slepariji s konjskimi retrakami.
Že 60 let obstoječa e. k. deželno pooldašreiin
tovarna za žebrake in koce
je nam na'očila, da so narodi korenito konec konkurenci,
ki se je pokazala, njene Izdelke Holi«luej;a9  rednega  1» dobrega blagu
konjskih žel>r
od ilunis dalje
samo po gjrlcl- LSO komad
velike, debele, široke, nepo-končljive
žebrafe©
prodajati. Te žebrake so 190 centimetrov dolge iu 130 cunti metrov široke, z barvastimi krajci, debele kakor deska, tedaj res nepokonoljivc. Razpošiljajo se proti gotovemu plačilu ali poštnemu povzetju. Vsak dati se razpošiljajo tu vso kraje sveta iu mo povsod Mira priljubijo, ker so dajo rabiti tudi za posteljno odejo in so poprej Stale dvakrat toliko. — Naslov:
ExportwaarenKaus „zur Austria"
Wien, Ober-Dobling, Mariengasae 31,
v lastnej hiši. (731—3) _j$2Sjf? Prosi so, dobro paziti na naslov.
Prave, garantirane
voščeno sveče a voščene zavitke
priporoča vlsokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjcj ceni
OROSLAV DOLENEC,
met
Mvečatr v r#jiililjuisi.    (747 — 2)
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč so za mnogostransko zaupanje mojim čast i ti m kupovalcem in naročevaleem (smej nustjan-atva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati,
da imam za
jesensio m zimsKO sezono
v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in so priporočam tedaj \vlcčastitcmii p. n. občinstvu za uarejanjo oblek po najmoderuej-Scm kroji ■ zagotovilom jako reelue iu kolikor mogoče ceiio postrežbe- (509—16) Z velespoStovanjem
v LJubljani, Gledališke ulico št. 6, v Pau-sohin-ovej hiši
£>!) let
na Dunajskem trgovišči obstoječa in na najboljšem glasu stoječa tvtdka za sukno na debelo
,Pri dobrem pastirji'
(Knin g-uirii Ilirtrn)
poprej
Vine nc Strtetoelftej
l>U\VI
L. Itolliriitliiiriiislnissp. Nr. II
proda vso njeno zalogo
pvttsffcneffM
Brnskega volnenega blaga
v ostankih za celo obleko za gospode,
popolnem KiidoMtl za celo obleko.
in sicer suknjo, hlače in telovnik, v vseh barvah in nerazlr gljive' bnžo po sledečih dveh  nizkih, trdno določenih cenah, in sicer:
IX. bate sa v-o obleko .   .   .   gld. 3.50, I. baze „    „      „     .   .   .     „ 4.60.
Od t"h OBtankov ne morejo se pošiljati nikaki uzorci, a savezem se javno, da vsako ne ugajajočo blago brez ugovora nazaj vzamem.
Blago so razpošilja, ne da hi se kaj zaračiiniio savijanje, proti predpolUJatvj sueska ali pa proti povzetju. (,721—JJi
Konkurenca
slepariji s konjskimi žebrakami!
Že 87 let o"bet©ječa,
C. kr. ilp/.rhio jirivilogoviinu
tovarna za žebrake in koce
poprej (729—8)
Lichtenauer-ja udove in sinov
razpošilja po svoji Dunajski saiogl
KONJSKIH ZEBRAK
10»   etin.  dolKili  iu ^ i:tO vin. širokih, ne-
pokouuljive baze, temne l^/ barve, z živejsimi krajci, po
nm. 1.60
z  »uvijanjem   v rod.
liilor  }ili vzauie in. dobi Jedno po vrhu, ali «ie mu pa cena za lo zniža.
Samo zaradi velikanske izdeljavc in razprodaje smo v stanu žebrake take iu>uiivaduc velikoMi ia otllieue buže tako eeuo  prodajati. Na
stotino pohvalnih pisem jo vsakemu na ogled. Razpošilja se po poštnem povzetji. Neugajajočo blago se brez ugovora nazaj vzhiuo. i>*.!.c-. nuj jsjo fpojcsl ua naslov z
'uuiino-naupi-rilPI VVien, i., Rothentliurmstrasse 14. Svaiilol "WK\
Vsacega svarimo pred kupovanjem od tacih tlim, ki se hoje javno podpisati svoje ime in neopravičeno posnemajo našo anoiico.
!!Previdnost Je potrebna!!
Dober kamnoseški pomočnik
^^fe ^^^^ ^^Si      ^tSfes 3^^^ HO Ufgjo*
Pfss&eSMJ ponudbe sprejema
Peter Toman,
(751-3) kamnosek v Ljubljani.
Ako so organi preživljen|a in so-penja nepoškodovani, pa smo lahko brez skrbi; ako pa neso, je prijetno in Korenito upliva joče sred tvo, da se /.opet ozdravimo — rabljen je Ivana lloffa sladnega zdravilnega živila.
Glavno  tovnml^ko   poujetje  z» AvMtro-Oger •   <- «- kr. dvorneKH založniku Nkoro ■ m-Ii , • ropskih vladarjev, »ospoila
Ivana Hoffa v Berlinu in ua Dmaji,
c. kr. Nveluika« lun Jitelja zlatt'KU križea za zia>.lutre n krono, viteza viNorlk pruskih in m-1. H, redov« i/.umit«"IJ in j«--uiui iz«l«>lo%aielJ Ivanu IIolLi NSmliieKA hvlefkn, «l\orm«>ga /.nlužuiku skoro vseli kuczov evropskih, Dunaj, tovarna diru-beuhof, l{'iiii:n,M ic, 2j tovarniška zalogu in |>is .im, : (Urnheii, Itrauuer-stran«o H,
Izmej tisoč že objavljenih priznainih pisem objavimo sledeča: Pravosodni minister gospod Leuning v Kodanji konstatufoj da je rabil Hoffovo sladno izdelke z dobrim vspchoiu. zdravniku vojaške bolnice na Dunaji, gospod nsdštabni zdravnik dr. Loeff in gospod Štabni zdravi.ik dr. Pori a h, sta se izrekla o uplivu Hoda sladuih izdelkov in konstatovala. da je Hoffovo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka bohhajočim za kronič-ii.mi prsninn boleznimi Jako Zdravilno, ravno tako tUdI sladna čokolada. V 40 letfh dobil je izumitelj 68 odlikovanj. Sla Ini izdelki so splošno potrebni in zatorej razširjeni v 27.000 prodajsdnieah po celi zemlji. Za vse bolnike je tO dovolj doka a, da se obrnejo po'prcskiišcuih sladnih izdelkih.
Izrek   o/.diavljenega:   „Zahvaljujem   ee svojemu sdravuiku, da mi je priporoči) pravo sredstvo, da sem ozdravel mučne bolezni.a
Služba se išče.
M! ulenie, ki je kupčijsko Solo s dobrim uspehom dovršil in zdaj za knjigovodjo aluži, rad bi izpremenil svojo dozdaujo službo ter stopil v kako dru^o, nj■-nni bolj primerno. Pu-«-l>no rad bi Sel k špediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, zmožen je tndi kavcijo poloJiti.
Već o njem iz prijaznosti poizve pri g. F. O. V Študent o vskih ulicah it. 13 v LJubljani.      037 -9)
Največja zaloga
Novo!
Berlin, «lne 80. aprila 1885. Garten-štrnsse 2. Odkar sem na predpis zdravnika kateremu sem jako hvaležna, da mi je priporočil pravo siedstvo, poleg njegovega zdr*«. ljenja in družili naredil rabila Vašo izvrstno Sladne izdelke (Vaše zdravilno pivu s sladno čo-
i.ola o proti bledici in pomanjkanju slasti do jedtj, čut m se mnogo boljši in trdnejšo, tako da hc nadejam, da popolnem ozdravim in Vas v ta nameu prosim, da mi se. pošUete 20 steklenic adra-vilnega piva »z sladnega >z\ ločka.
Hlura Fisch«>r, učiteljica. VTaie blagorodje! I'lana, 12. maja 188").
Po I tu mi G steklenic Vašega zdravilnega piva slndnoga izvleška*j s vradajofio pošto proti poštnemu povzetju.
Z velespoštovanjera Fr. li)- 'fm., prakt. zdravnik v Plani ca LiUoiiie, ha Fran Josipovej železnici.
*) 0|»oinb<i. To z«lrnvliiio pivo iz Nlail-nega izvlečku Je l>iIo O.'tkrat odlllcovunu zaradi njegove sdravi.ne mool.
Lovov, 19 maroa 18H1   Ze vce let bolehajoč, za pomanjkanjem krvi m i Sladne  zdravilne  i/.d-lke z (NadaPna naročitev.) KihIh.I' Seliisller« e. kr,
vce
lato žiio, rabim Vaše najboljšim vspeliom.
ti
vojaški raC. »itieijal.
Kašljanje in bolečine v želode .
Moja presrenu zahv.*:la za Vaše izvrstno i/.um-Ijenj i zdravili ili in sle/, iaztapljajoeili slailnib bonbonov in koiiciMitrovanefra sladnega izvlečka. Le b porabn pristnih Ivana Uolla sladnih lionboiiov in pristnega konoentrovanoga sladnega izvlečka znebil sem se dve leti me nadlegujOCega k:u51jii in ž njim združene hrlpavosti ter bolezni v prsih. Priporočam sleduemu, kdor hočo ozdraviti, priznane bludne izdelke Ivana Bofla. Prosim, poSljite mi 1.*} Btekl 'lile sladnega p va in 2 zavitka bonbonov zaradi rabata.
J«»si|» CsbetlOV«  kontekcijonar,  liot! entbnrin-
Btrasse 89, Dunaj. 692—4)
Prvi pristni slez raztapljajoči slndni bon- -Sj, boni za prsi so v modrem pnpiiji. iJtfv
0|,i>in!ih. Sliutni iievločki mo iionnrojajo, na kur mora limiti zdravnik in bolnik. 1'riatni Hladili i/.ilulki lv:ma llntTa monjo Imeti vnrstvono znamko (jioJoIju i/.umitolja li.un lloffa iu ]KiU]iiu Jvanu llolta).
Oette mi iniiniji: SBdt»vUno pivo iz r-l.i.ln. ..■ i izvločka (z zubojom iu Htokli'iiic.'niii)l 0 atukluiiic k!<1. 3.H2, 18 Htoldmiic «1:1. 7.2li, 2i MtukliMlic (jlil- 14.»in, I* nlnkli-liiu «ld. 2U.ll). — Koncoutrovunl slmlui i/.vlečok: 1 llacon kM- 1.18, pol llacorm 70 kr. — Sliulna čokolada: pol kilo 1. Kiti. 2.40, 11. Kld. 1.110. — Sludui  bonboni  v zavitkih k 80  Ur., :I0 kr.  in it. kr. —
Kanj k«>t m a gld. se nc pošlje.
Vao iirodajulnico ho n prodajo na drobno pooblaičono z lito-BrafoTanun barrMUni plakatom.
Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik.
V Kranj t: Josip Dolenc. V Postojini: Dozat & Dietrich. V Kočevji: Kd- UcfTmanii. V (.'oricl: <i. Oristofoletti,  c. kr. dvorna  lekarna.   V Krškem:
Kup. Engelsperger, V Rudolfovem: Dominik liiz-
zoli. lekar. V Zagrebu: Bslvatorjeva lekarna, knezo-škofljska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kuplersclmutlt, lekarja, J. Mati«". V Heki: N. Pavaeie, P. Jechel, G. Catti, lekarji. V Colovci: W. Thurinvvald, lekar. V Marihoru: P. P. llolašek. V IMuji: .1. Kasimir. V 1'illji: (i. B. WaS-sermann, lekar. V Trstu: PranceBco S. Prinz, via Aauedotto, Culo Zan itti, J. Serravallo, lekar. V lleljukll: Dr Euuipf, P. Schols, lekarja, \i. Dana-vali. V Zilru: Crlstoforo Mazzocoo.
JAN. JAX,
t Ljubljani, llolrl Kir»pn C. k. privilegij
I sboUsanJe Šivsil« t I_nili strojev.
JAN. JAX,
■ ij n i»!Ja na,
HOTEL EVROPA.
Na m« «.«•« n«- obrok«> p'» 4 do Si ul«l* i.iH-17)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
U----" >
omorsKi pra
umori
stenice, bolhe, ščurke,   mole,  muhe, mravljince,  prašičke,  ptično drviče, sploli vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  <la od tuželkiiin zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
•i. A*fi»i:ii-ii,
13, H u sov a (Dominikanska) ulice 13,
v FZ%^.OrZ. V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge ua deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plakatih« (.211—19)
Marijincefjsk
P
fe^-pce za žeiocK
iiepreseitiio IsYi*st.no zdravilo zopei vne bo-lezni v želodci,
in nepresežno zopt-r noslast do Jedi, slabi želodec, smrdo$o sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno in slez, /oper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (čo izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, prcobložonjo želodca z Jedjo ali pijačo, črve, soper bolezni na vra-xf •    niči, Jetrah in /oper zlato
žilo.
«T31ii-v-»i»« zolo«rn: Lekar C. Bradf« Kremsier, Moravsko. Jedna sklenioa s navodilom, kako    rabi, stana
Prave ima samo: V LJubljani: lekarna Gabrlel Plccoll, na DnnnJskeJ cesti: lekarna Josip Svoboda, na Pr*-Sirnovem trgu, V Novom mestu: lokama Dom. Ki/./.oli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoll. V A.ldovičinli lekarna Michaol Guglielmo. V Oelji: lehar J.
K upfersohmled. V K r* n j ! lekar Drag. Sa vnik. V Kamniku; lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A;, Koblck. V Sežani: lekar Pli, Ritsohol VCrnomlii: lekar Ivan Blažek. V Škofje j Loki: lekar Karol Pflbiani. V Heki: lekar A n t. M i z zan.
%flBir~ SVctriVievT Kei te v ssdnjem Času nai izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje HMiio v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj so osobito na »r. Znamenja: Prave Muriiineeijske kapljice sa želodec morajo imeti v sklenioo vtimene be-sede: Echte alariaaeller Uagentropfen — lir*uly & Dostal — Apodieker, sklenfoa mora biri zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba MarijincJjskc uia-terc božje, mora biti poleg te podobo ulisneuo y.<vl-nijsko spravljeno VSUratveno znnuienje in zavoj mora biti zapečaten /. našim vsnrstvenlui sname-■i i c m. Izdelki podobnega ali istega Imena, ki ne-uiajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovale; in Prodajalci. (90— 46
CHAMPAGNE
EJS39 AYALA & G*
Glavna maloga v I. j ubijani pri
Varstvi znamka * PETER . ASSMK u
I Cesarsko, marčno 1 in BoctjiTO
ii pivovarne
bratov ItoslerJeV
(6—52) priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic A. MAYER-jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
Za zimsko zirayljenje!
Nova napolnitev
medicinalnega
S
s
\ s s s
\
s
Pristno in jako zdravilno. 1 steklenica «50 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674 - 7j
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža -v Xj3~o.1ol3a.xil.
sriTbjega. olja, S
S
5
Erveii Lncas Bols,
ustanovljeno leta 1575,
katerih specijalitete:
Curacao-Anisette,
(Curacao-gko aniško žgauje)
c. k. dvorni zalagate Iji. k. nizozem. dvorni zalagatelji,
Amsterdam,
se dobi v prvih prodajalnicah v _deželi. (534-18)
Lastna skušnja {e"aj; _ ,J boljša! Kdor dvomi,  katero sredstvo bi rabil proti revmatlzmn  ali bolečemu trganji po udih,
kupi naj za 40 kr. steklenico pvtscssssjn
PA1N-EXPELLER
m morskim mu. k mu.
Sedemnajst letna akuinja in mnogobrojni VBpehi JMmCijo, da se 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi so skoraj v vseh lekarnah*.  Glavna zaloga:   Lekarna pri
Zlatem levu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar.   V Mariboru: J.
VV. KOnig, lekar. (613—12)
Kovinske vinske in piv-ptcnl pipe
za pritiskanje s samozaporom. Ne morejo se aklsatl, kakor lesene pipe, tedaj so neškodljive. Praktična oblika, solidno delo.  Ker so trajne, lav-, dostuje, da se Jedenkrat nap avijo. tedaj se mnogi/ gm~ prihrani proti lesenim pipam. Se trdno zapirajo, se ni bati, da bi pozneje pijača tekla ter j lahko snažijo.
Cene t Polniveo za steklenice s kavčukovo cevjo vred gld. 2.20. Zavijanje 20 kr. T — Pipa za likere gld. 2.50. — Fipa za desertna vina gld 3.50. — Točilna pipa X A gld. 4.50. — Sodua pipa B gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6.50. — Sodna ♦ pipa D gld. 8.50. — Ilustrovani ceniki zastonj in franko.      (719—4) x
DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votivne cerkve. j
Prodajalcem na drobno daje se rabat. — Agentom za tukajšnji trg dober laslažek. ♦
Polnivec za vinske in pivske steklenice Ces.kr.
s samozapornim kavč. ventilom.
S pritiskom na gumb otvori se na konci cevi kavčukov ventil; tekočina ne počasi vzdiguje v steklenico, tedaj se pivo preveč ne peni. — Ker se samo zapre, ne zgubi nič vina ali piva.
sjsT* Lahko se nauči vsakdo rabiti, -mm
Resolvirno milo,
katero je izumil in lastnoročno naredil
Fran Pichler, c. kr. živinski iiadzdravnik v avstro-o^erakej vojski,
ozdravi vsak vnanji nedostatek in spuščaj pri vsakej domači živini, ozdravi vsak pogresek, ki se tiče rahe ali lepote konj, ozdravi vsako pokvečenje, naj bode novo ali staro, zlnsti je radikalno sredstvo pri Složnih iu bolečinah na nogah, posebno vnetji kit, odrgnenjl komata al- sedla.
Resolvirno milo je radi izvrstnih kakovosti in naglega zdravljenja že veckrnt s častilnlml »pričali in prlznalniml zahvalnimi pismi odlikovano od kmetijskih društev, živinozdravnikov in mnogobrojnih posestnikov. 1 kos resolvirnega mila, 50 gramov čiste teže, za 10 bolnih konj, gld. 1.80, 1   n „ n    120      „ „       „     „ 25     „        „      ,, 2.40.
Vsakemu kosu resolvirnega mila pridejan je v deželnem jeziku navod, kako
je rabiti.
(Javna razprodttjaluiea za vse dele sveta pri vVuMil«wNkem (720—4) & 1*1 lastitem v Varšavi.
Glavna zaloga aa Hraajakn pri Viljemu Mayer-ji. le-karji v Ljubljani, ua Marijinem trgu. Nadalje se dobiva V Ljubljani pri Mihi Kastiier-ji, prodajalnici z materijalnim blagom, in v skoro vseh lekarnah in droguenjah Kranjske.
DSJC* Da se ponarejanj" izogne, ima vsaka Škat-Ijica resolvirnega mila zraven stoječo, zakonito deponirano varstveno znamko z našim imenskim počrkom.
Wasile\vski & Pilaski v Varšavi.
I
■■■aMMM
N
EUSTEIN-ove
j^sliulliurjeiir
KRI ČISTEČE PILE
SVETE ELIZABETE.
Bolj*i od VMn podobnih izdelkov, nćniajo to pmtiljo nič akoilljlvcai* v srhi; naJujtprAneJfi »e raltijf* couor bolmni v OfgaaUl Bpodnjocra dola tolcsa, prehajalno mrzlico, bolezni na kozi, v moi-janih in tenske bolesni) ći»tlJo kri in leliko odpravl|ajo blato. Ni »a zdravila, ki bi bilo boljio in pri tem popolnem neškodljivo zoper
telesna &a§pwmct?*?9
gotovi -vir vaeli boloznij. Kur ho poaludkorjono, uživajo Jih radi tudi otroci. To pilo bo odlikovane r. jako čaatnim pismom rfnorncf« uvetnikn i'ithn.
SJSJf* 'f dna »kutijicu B lt> pitami velja lli kr. — Zavitek, osem mkattjlr skupaj, liiO pil, rt lin
MNMO i it M- n. v.  ^af> (589—12)
Qua-.j_nj_1 Vsaka Skatlj ion, ki nema firmo : Ajtotltrkrztun OVclrjcNJO.    /,, ii   I ,,,/,i,l/l in  na zaiin.ioj  atr:ini ttaitn
vnmtrene  tmiin/.v. Je  jianarejenn, ter   gvirimo,  naj  so ne
kupuje.
1'azlti »e mora flohro, »In kilo »e ilohi -.hit.. ./,.. tieapllr-*woa ali relo ibOdUtveffa izdelka. Vsakdo uaj izrecno /.ahtova NeMHtetnorih i:iixahetlnih pil. to imajo na zavitku ter navodilu El k rabo }n>leff utojrei poti piti
Glavna zaloga na fiunajl: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD1' des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse.
■V t iJTa^ljsmal se dobivajo  pri  goBpodu lekarji   G-a/torijel ^iccoli.
Lekarna TBMK0C2Y*I
ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY POVVDER,  Stupa za otroke in odraščene debele ljudi, 1 škat-ljica 80 kr. BERGERJEVA KOSMETIĆNA INZDRA-
VILSKA MILA. VIJ0LĆN0 GLICERINSKOMILO,40kr. OBRAZNO LEP0TIL0,imeno- ano ,l)amen-
toilette", l steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a €0 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld ŠMARNIĆNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah.
MALAGA VINO, katero nepo-redno dobivamo, v steklenicah po 30. GO kr. in 1 gld. 10 kr.
MALAGA  S  CHINO,  proti   ponvrnjkanju i slasti do j?di itd., I steklenica 70 kr
MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. I
SLAJEVI CUKRĆKI, a 10 kr. In po pio- I
zraven rotovza v Ljubljani, J
lik rat n £
HOMEOPATIČNA LEKARNA, J
zaloga vseh domačih, ln tujih apeoljalltet, ~W £
:
♦ ♦
priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridene se navod, kj*ko je rabiti.
GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor  MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala stekle: i.-a 'JO kr , 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3> kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru-
deči, A 3u in 40 kr. RUM,  ki ga  neposredno dobivamo, a
30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., 1 Akatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki so pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim prafikom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, hripavosti itd., ki so so že dostikrat za dobro izkazali, 1 steklenica 50 kr., I Akatljica 80 kr., kakor tudi PELINOVI, SLLŽNI, GUMI IN SALMIJA-KOVI CUKRČKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar no posutu, A 20 kr.
ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne Trste.
izvoljenih četah.
gjs^" Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti, (644—9)
w
Jako koristna in primerna
žična in novoletna darila
dobe se pri
Rffl DE
v Ljubljani, r: vis-a-vis železnemu mostu, na Starem trgu štev. I, |f
v podobi
p^r jako elegantnih
»i^mirnih aizefev
F. Wertheimovih Magajnic
i. t. d. i. t. d.
po lovai'iiiškili cenah.
ZkTstd-SLloe -velilsisi Izloer t •
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
u,ann, m c....  Nivvudnd liskarne".