Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 4. septembra 1956
Štev. 202. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. IL / Tel. uredn. 2410, uprave 2155 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dun ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Hmmmim akiminasU
Včeraj je bila v mestni posvetovalnici XI. redna seja mariborskega mestnega sveta. V okviru precej obilnega dnevnega reda so se obravnavala predvsem štiri aktualna socialna gospodarska vprašanja:	1. Zvišanje mezd pri Pomožni
akciji. 2. Starostno zavarovanje tekstilnega delavstva. 3. Starostno zavarovanje mestnih delavcev. 4. Likvidnost Mestne hranilnice.
Glede zvišanja mezd pri Pomožni ak-eiji se je v mestni posvetovalnici razvila obširna debata. Pomožna akcija ima namen, da točasno, ko delavci ne morejo dobiti drugod zaposlitve, da je s skromnimi sredstvi vsaj nekaj možnosti zaslužka. Ti delavci so bili slabše plačani kakor redni delavci. Občinski svet je že svojčas o tem sklepal in je bil mnenja, da se morejo plače sicer zvišati, da se Pa mora računati s tem. da bodo delavci radi tega za krajšo dobo zaposleni. V Mariboru ie zaposlenih na račun Pomožne akcije 134 delavcev, ki so prejemali 2 do 2.50 Din od ure. Drugi odsek je v svoji seji sklenil, naj bi so mezde zvišale. in sicer pri nekvalificiranih delavcih na 3 Din za samce, na 3.50 za poročene, pri kvalificiranih pa Za samce na 4 Din, za poročene pa m\4.50 Din. Sredstva za zvišanje mezd pa bodo zadoščala le za 14 dni. Po 14 dneh bo morala občina Ivseh 124 delavcev postaviti na cesto, če ne dobi nadalnjih sredstev za Pomožno akcijo. Ko je koncem meseca avgusta grozilo, da bo morala občina odpustiti Vse delavstvo Pomožne akcije, je občina zaprosila banovino, da naj nakaže iz bed Postnega fonda večjo vsoto in je poslala banska uprava 50.000 dinarjev, tako da so se mogli delavci še nadalje zaposliti. Občinski svet je soglasno sprejel predlog odseka, naj se ponovno zaprosi g. ban za nadalnje prispevke iz bednostne-ga fonda, kajtj Maribor je doslej plača) na račun bednostnega fonda 3,842.000 Din, prejel pa jih je nazaj komaj Din 813.(100, Ako primerjamo dajatve drugih občin in koliko so iz fonda prejele, vidimo. da je vsaka občina dobila vsaj polovico prispevkov nazaj, dočim je mariborska občina prejela doscclaj le četrtino vseh prispevkov. Iz fonda za javna dela Maribor tic dobiva ničesar. Znano je. da sedaj tudi druga licitacija za cesto Maribor - Št. Ilj ni potrjena. Tako odpadejo tudi ta dela, ki bi se sicer takoj pričela. Občinski svet zato nujno predlaga, da občina takoj zastavi vse sile, da dobi sredstva tudi iz fondov za javna dela ki so zbrani pri banovini in v Beogradu. Razmere v Mariboru so take, da občinski svet z vso resnostjo opozarja na- to, da je nujno potrebno najti sredstva za zaposlitev številnih brezposelnih, ker je v vsej banovini v Mariboru brezposelnost največja. Med drugim je spregovoril tudi gosp. Žebot, ki je dejal da je tre-ka to zahtevo energično ponavljati na Merodajnih mestih ter pri tem izjavil: '*AIi nas priznajo, ali pa nas ne priznajo!« županov zvonec je v akciji). Ko so še spregovorili gg. Kore s, Sluga, dr. Pihler 'o Ošlak, ic mestni svet mariborski spredi nredlog, da sc naprosi banska uprava, ‘ki spremeni pravilnik, ki govori o višini Mezd, obenem pa pooblašča mestni svet mestnega predsednika, da intervenira pri banovini, da se bodo podpore iz bednost-11eSa fonda v bodoče dotirale z večjimi dicski kakor doslej.
^ntgo socialno vprašanje, ki se je raz-hftivljalo v okviru včerajšnje seje mest-
Hudi Bern 111. fusi
RIM, 4. septembra. Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta pripotovala v letno rezidenco italijanskega kralja San Rossore. Kralj Boris je napravil iz-1 let v Rim in ob tej priliki obiskal Mussolinija v palači Veuezija. V službenem j poročilu se povdarja, da je bil ta obisk čisto privatnega značaja.
RIM, 4. septembra. Četudi se povdarja, da je včerajšnji obisk bolgar-1 skega kralja Borisa pri Mussoliniju čisto privatnega značaja, so v dobro po-, učenih krogih ipak mišljenja, da je bilo ob tej priliki govora o politični situaciji v Evropi, specialno v njenem centralnem delu. Ta sestanek je karakterističen radi tega, ker se je vršil pred sestankom bolgarskega kralja z 'nekim drugim suverenem, s katerim naj bi se sestal ob obali Črnega morja. Rimski politični krogi ne izključujejo možnosti, da je na sestanku kralja Borisa in Mussolinija bilo govora tudi o formiranju protisovjetskega bloka, ki naj bi se raztegnil tudi na nekatere balkanske države. Morda, tako pravijo, informirani krogi, je bilo na tem sestanku govora o Podonavju, glede katerega je Bolgarija direktno prizadeta. Četudi prinašajo tukajšnji listi vesti o sestanku kralja Borisa in Mussolinija brez komentarjev, se v tukajšnjih krogih pripisuje temu sestanku velik politični pomen.
Butanske mh mpum§a Sudm
SUEZ, 4. septembra. Britanske letalske in kopne posadke so včeraj evakuirale Sudan ter se v smislu nove pogodbe med Veliko Britanijo in Egiptom umaknile v zono sueškega prekopa, Mesto britanskih posadk pridejo sedaj egiptske, katerim pripravljajo svečan sprejem. Vojni material, ki je bil za časa abesinsko italijanske vojne tukaj nakopičen, se vkrcava na brodovje in se odpravlja nazaj v Anglijo.
BOMO smh'tik at&ev
RIM, 4. septembra. Po informacijah tukajšnjih listov je doslej umrlo v španski državljanski vojni 80.000 oseb, ranjenih pa 150.000. Okoli 38.000 žena so postale vdove,’40.000 otrokom pa so umrli hranitelji. Na strani vladnih
* čet je padlo 34.000, na strani vstašev 46.000,
na mam sede Brnita
LONDON, 4. septembra. Havas dozirava iz dobro informiranega vira, da sc je angleška na svoji seji posebno pečala s šansami konference peterih, ki naj bi se vršila jeseni. Ob tej priliki se je popovno ugotovilo, da je glavna zapreka, ki ovira pripravljalna dela za to konferenco stališče Nemčije, ki odklanja vsako reševanje vzhodne Evrope tako kakor se rešujejo vprašanja za-padne Evrope. V pariških krogih pa zbuja posebno skrb stališče Nemčije glede akcije za nevtralnost v španskih zadevah, ker se zatrjuje v Berlinu, da noče Nemčija sedeti za isto mizo z Rusijo. Čudno je tudi zadržanje Portugalske, tako da se zdi, da hočeta Portugalska in Nemčija pridobiti na času, da bi še dalje oskrbovali vstaše z vojnim materialom.
5000 deSmmsdGv,	ki
Hendiia?
PARIZ, 4. septembra. Znana španska komunistinja La Passionaria je ob priliki sprejema novinarjev v španskem poslaništvu izjavila, da razpolaga madridska vlada s preko 5000 dokumenti, ki dokazujejo, da podpira Nemčija španske vstaše. Ti dokumenti so se v originalu dostavili francoskemu in angleškemu ministrstvu, kopije pa nemški vladi. Izjavila je:	»Mi smo dnevno
informarali francosko in angleško vlado o transportih nemškega orožja in municije preko Portugalske v Španijo. Nam je znano da stoji preko 100 nemških pilotov v službi Portugalske, dejansko pa v službi španskih vstašev.«
UuiPjtsId uusd
v	BERLIN.	4. septembra. DNB poroča: Kakor sporoča službena sovjetska
brzojavna agencija je mesto odžaganega Muralova prevzel mesto namestnika narodnega komisarja za poljedelstvo Demčenko. Iz Bele Rusije so šli veliki transporti vojaških oddelkov v Ukrajino, da pomagajo tamošnjim vojaškim oddelkom pri zatiranju kmetskih nemirov. Vojaška ojačenja so šla tudi v Geor gijo in Azerbajdžan. Doslej je bojda aretiranih več tisoč kmetov. Pretežna večina aretirancev se odpravlja v Severno Rusijo? kjer bodo pretežno zaposleni pri delih okoli Ledenega morja.
nega sveta, je spomenica, mestne občine spomenico, ki jo je poslal mestni preds.
glede starostnega zavarovanja tekstilne- g. banu in v kateri se zahteva, naj se
ga delavstva. Občinski svet je odobraval starostno zavarovanje industrijskih de-
Meščanl!
Ciril-Metodova družba bo imela v torek, dne 8. tm. v Mariboru glavno skupščino. Nq čast Ciril Metodovi družbi in skupščinarjem bo mestna občina okrasila svojo poslopja z državnimi zastavami. Vljudno vabim meščane, da prav tako okrasijo z državnimi zastavami tudi svoja poslopja in da se udeležijo sprejema odličnih gostov na glavnem kolodvoru v torek ob 9.10.
Predsednik mestne občine:
,	d	r. J u v a n, s. r.
lavcev v Mariboru izvede po vzorcu, kakor je to zavarovanje že izvedeno v Hutterjevi tovarni. Ta zahteva je iz občinsko finančnih razlogov popolnoma ute meljena, ker se občinski svet zaveda, kakor kažejo razmere, da se skoro vsi; za katere mora občina v ršiti starostno preskrbo v hiralnici, priseljujejo od drugod v Maribor. Zlasti zaradi tekstilne industrije se je priselilo v Maribor zelo veliko delavcev, ki bodo ali so Ve postali občani. Čim bodo ti postali za delo nesposobni, pa si radi razmer sami ne bodo mogli oskrbeti zadostne starostne pre skrbe, bodo' pač obremenili mestne finance. Tudi je možno, da ne bo stalno takšna konjunktura za tekstilno industrijo kakor je danes, zato je treba v teh letih konjunkture zasigurati primerna sredstva za zavarovanje. Istočasno, ko se rešuje vprašanje starostnega zavarovanja delavstva, pa je treba rešiti tudi vprašanje delavskih stanovanj v Mariboru. Dejstvo je, da teh stanovanj občutno primanjkuje. Občinske finance so danes takšne, da ne more sama rešiti tega perečega vprašanja, ker zahteva velike vsote in nove davščine. Ako pa se ustanovi starostno zavarovanje delavstva, pa se s tem ustvarijo velika denarna sredstva, s katerimi se potem morejo zidati stanovanjske hiše za delavstvo. Tudi industrija sama se najbrže ne bo branila tega zavarovanja, ki daje delavstvu neko sigurnost za bodočnost in s tein veliko moralno 'oporo pri rednem delu in veselje do dela.
Občinski svet je nadalje vzel na znanje, da se je pripravil pravilnik za starostno zavarovanje mestnih delavcev in bo tako z lastnini zgledom dalo pobiido za gornji predlog starostnega zavarovanja, ki je utemeljeno v zakonu in stvarnih potrebah delavstva in mestne občine.
'Končno se je obravnavalo še četrto važno vprašanje: likvidnost Mestne hranilnice. Referent je poročal, da je mestna občina že meseca junija naprtila potrebne korake, da pride mestna občina s posojilom pri Hip. banki do denarja, da lahko odplača dolg pri Mestni hranilnici, in s tem omogoči čim večjo likvidnost Mestne hranilnice. Mestna občina je dobila zagotovilo, da se bo v najkrajšem času izplačal zaprošeni kredit v znesku 18 milijonov dinarjev od Hipotekarne banke. Mestna hranilnica pa je storila korake, da dobi, od Narodne banke es-komptni icredit v znesku 5 milijonov dinarjev, in sicer za menice mestne občine, ki jih ima občina pri Mestni hranilnici. Občinski svet je korake Mestne hra nilnice odobril ter bo tudi v bodoče Mestna hranilnica sigurne menice eskompti-rala pri Narodni banki, kar je za likvidnost Mestne hranilnice velike važnosti.
Glede ostalih tekočih zadev, ki so se obravnavale na včerajšnji seji, poročamo na drugem mestu.
*
v'
Stran 2.
Mariborski »V e Ser n! K« Jutra
V Mariboru, 'dne 4. IX. 1936,
M—Mi »Ml Ml'lil HI MBatfMKB '
iltfafi Se.£iAilikA
• ® • ••PIVIrWVVfV|r
XI. redna seja mestnega sveta
Uvodoma je mestni predsednik g. dr.: pore od 20 do 25 Din na osebo. Glede Juvan poročal, naj se odobri kredit v ‘ prošenj za redni vzgojni prispevek ne
znesku 3000 do 5000 dinarjev za poučno potovanje mariborskih gasilcev v Nemčijo. Predlog mestnega predsednika se je soglasno sprejel in se bodo stroški ekskurzije -krili iz fonda za nepredvidene izdatke ter iz fonda za obrambo mesta in gasilstva. Nato je g. dr. Juvan poročal, da se vrši letos revizija katastra zemljišč in se po županovem predlogu delegirata v omenjeno komisijo kot zastopnika rtestne občine dr. Sušnik in Stabej Naposled je g. mestni predsednik pozval mestne očete, naj se polnoštevilno udeleže sobotnih slavnosti ob priliki rojstnega dne N j. Vel. kralja Petra II., kakor tudi otvoritve nove šole CM D v Gradišču in občnega zbora CMD, ki bo v nedeljo v Mariboru.
Po poročilih mestnega predsednika so sledili referati načelnikov posameznih odsekov. Najpreje je poročal občinski svetnik g. dr. Miler za prvi odsek. Hed-viga Herzog, Josip Weltzebach in Franc Eksler so vložili ugovor zoper predpis davščine na pse. Ker se je dognalo, da so navedeni psi čuvaji, se je rešij ugovor pozitivno. Prav tako se je ugodno rešil ugovor Josipa Brandla zoper predpis uvoznine, dočim se je ugovor Martina Ritonja zavrnil.
Za drugi odsek je poročal mestni svetnik g. Hrastelj. Dne 28. maja t. 1. je občinski svet sklepal glede oddaje prostorov v Delavskem azilu in je Javna Borza dela dne 10. julija odobrila sklep mestnega sveta mariborskega. Borza de la bo pri Delavskem azilu plačala le stvarne izdatke, dočim za personalne izdatke ne ho jamčila. Prav tako bo morala mestna občina sama opremiti prostore s> potrebnim pohištvom, v kurato-rij Delavskega azila pa se^bo pritegnil zastopnik Borze dela. Ker je bil ukinjen ubožni svet, je bilo formalno potrebno, da se spremeni zadevni pravilnik mestne oskrbnišnice v tem smislu, da odpade točka, ki govori o pritegnitvi zastopnika ubožnega sveta k sejam oddelka socialnega skrbstva.
Na* dnevnem redu so bile tudi razne prošnje za ubožne podpore, in so se vsem prosilcem, in sicer 10 zvišale redne pod-
■doletnim otrokom je mestni svet sklenil, da bo občina te podpore zvišala, toda pod pogojem, da se otroci oddajo v mestno zavetišče, kjer bodo zares primerno vzgojeni, ker je dosedanja praksa pokazala, da se zneski za vzgojo nedoletnih otrok uporabljajo za vse drugo, samo ne za otroke. Prošnje Marije Mlinaričeve, Mihaela Lorgerja, Amalije Ginletti, Marije \Vokaujeve in Alfonza Reierja za sprejem v mestno oskrbnišnico so se u godno rešile. *i
Za tretji odsek je poročal občinski svetnik g. Stabej. V zvezi s preuredit vijo Tattenbachove ulice je občinski svet sprejel sklep odseka, da se na križišču Tattenbachove in Kopališke ulice cesta dvigne in nasipa. Tudi je občinski svet odobril predlog gradbenega urada glede kanalizacije Kacijanerjeve ulice in se stroški predvidevajo na 76.331 dinarjev. V bodoče se bodo odvažale smeti v gramozno jamo na Koroški cesti, ker sedanji prostor ob levem dravskem bregu v Melju ni več primeren in tudi vpliva na tok Drave. Občinski svet je odobril parcelacijo ob Valvazorjevi ulici in ob Tom šičevi ter Aškerčevi ulici.
Za četrti odsek je bil poročevalec mestni svetnik g. Hrastelj.
Mestni svet je odobril nakup zemljišča za regulacijo Betnavske ceste, nadalje prodajo nekaterih mestnih parcel v ma-gdalenskem predmestju, in sicer po ceni 15 dinarjev za m2. Odobreni sta bili prošnji tvrdke Straschill & Felber in Štefana Koterja za pavšaliranje uvoznine, dočim so se vse prošnje za spregled kazni v zadevi uvoznine, kakor tudi prošnje za odpis davščine za pse nečuvaje, ter za odpis davščine na nezazidane parcele odklonile.
Naposled je poročal za peti odsek podžupan g. Žebot. Občinski svet je odobril 11 prosilcem prošnje za dovolilo za prenos obrti gostilne ter dvema prosilcema za dovolilo za obrt avtoizvoščka. Tudi je mestni svet odobril nakup dela zemljišča, parcele :n hiše v Trstenjakovi ul. 5 po tvrdki »Ruda« s pogojem, da postavi tvrdka primerne tvorniške objekte.
fftmfotske 'šote
3428 učencev in učenk v mariborskih meščanskih in osnovmh šolah
Pred nami je seznam vpisanih učencev in učenk v mariborske osnovne in meščanske šole. Manjkajo samo še podatki od IV. deške osnovne šole, vendar je že sedaj mogoče zaključiti, da se je letos vpisalo v mariborske narodne osnovne in meščanske šole manj učencev in u-čenk nego lani. V celoti se je vpisalo na tukajšnjih deških in dekliških osnovnih šolah 1924 dečkov in deklic napram 1993 iz lanskega leta, torej za 69 manj kakor lani. V meščanske šole pa sc je vpisalo letos 1504 dijakov in dijakinj, napram 1556 v preteklem k tu, torej je letos vpisanih v mariborskih meščanskih šolah 52 manj jmkor lani. Statistični pregled po posarn“nih zavodih nam nudi sledečo poučno sliko:
Osnovne šole 1. dekliška 258, lani
————————in ,i’ hm, a;
256, II. dekliška 439, lani 434, III. dekliška 145, lani 150. IV. dekliška 246, lani 244, skupno letos 108S, lani 1084 I. deška 171, lani isto, II. deška 160, lani 158, III. deška 505, lani 580, od IV. deške manjkajo podatki, skupno letos 836 lani 909.
Meščanske šo'e:	I.	dekliška 390, lan!
isto, II. dekliška 330, lani 332, skupno letos 720, lani 722, I. deška 784, lani 834, torej skupno letos 78 J, lani 834.
Skupen pregled pokazuje naslednjo sliko: V osnovne šole je torej vpisanih: letos deklic 1088. lani 1084; dečkov letos 836, lani 909. V meščanske šole pa: deklic letos 720, lan; 722, dečkov leto? 836, lani 909, torej skupno: letos 3.428, lani 3549 učencev in uoenk. Potemtakem pre vladujejo v osnovnih šolah deklice, v meščanskih pa dečki.
Transporti bojnih sredstev k trdnjavi Saint Martial pred Irunom, kjer se vršil«
najljutejše borbe
j&tje
Nove ter izbrisane obrtne pravice v Mariboru
kanditov in bombonov, Slovenska ulica 20; Merlak Kv., trgovina z ogljem, premogom in drvi, Kopališka ulica 20; Verdnik Joško, trgovina z lesom na debelo in drobno, Aljaževa ulica 5; Hribar Josip, trgovina s konfekcijo na debelo, Pre šernova ulica 34. — Izbrisanih: Battelino Vinko, izdelovanje umetnega kamna in betonskih predmetov (podružnica), Ipavčeva ulica 41; Merlak Kvirin, gostilna in kavarna z barom, Grajski trg 1; Merlak Kvirin, restavracija, Grajski trg 5; Šoštarič Ivan, trgovina z modnim m manufakturnim blagom, koaiekci jo. perilom, drobnino in pleteninai.n, Aleksandrova cesta 13; Koser Milan, slaščičar, Slovenska ulica 20; Kurz Mihael, trgovina z optičnimi predmeti na veliko. Slomškov trg 6; Lobnik Franc, trgovina z mešanim blagom Glavni trg 10; Vodopivec Emil, oglasni reklamni za vod, Gosposka ulica 36.
Seznam v mesecu avgustu 1936 izdanih in izbrisanih obrtnih pravic vsebuje: — Izdanih: Stoinseheg Ivan, trgovina s kemikalijami, ke-nično-tehnič-nimi proizvodi in analinskimi barvami na debelo. Meljska cesta 12: Barta Leopold, obrt voznika s konji, Koroška cesta 40; Križanič Mica, strojno pletilski obrt, Frankopanova cesta 17; Makovec Alojzij, mizar, Levstikova ulica 9; Lešnik Ladislav, črkoslikar, Aleksandrova cesta 51; Obrovnik Avgus1., čevljar. Tržaška cesta 18; Kramberger Franc, čevljar, Aleksandrova cesta 51; Kmetijska družba, r. z. z o. z. v Ljubljani, trgovina z mešanim blagom na drobno. Melj sks cesta 12; Celec Alojz, krojač, Koroška cesta 19; Savkovič Vladimir, trgovska agentura m komisija z manufakti.ro in galanterijo s pristavkom »Liburma«, Meljska cesta 1; GroBmann Herbert, sla ščičar, izdelovatelj keksov, sladoleda,
K ŠPANSKIM BORBAM
■
Avto s strojnicami br/i y borbeno linijo
ilijonski dobite!
v Mariboru I
Dobitek Državne razredne loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št.
59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturi pri bančni poslovalnici
^ Sezjak, Maribor
Gosposka ulica 25.
Srečke za novo 33. kolo državne razsodni? loterije se dobe od 4. t. m. dalje na viru sreče bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25.
malo, prav tako kakor mesto Pornpeje, dokler ga niso popolnoma odkopali. Danes nam je dana modnost, da vidimo ves ogromni obseg mesta Chan-Chan, kjer vidimo predvsem impozantno Kraljevo palačo, ki je bila v sredini mesta. Pred to palačo se razgrinja ogromen prostor, na katerem so se opravljale razne verske svečanosti. Današnjega mo dernega arhitekta frapira predvsem natančnost in preciznost, s katero se je izvedla gradnja mesta po točnem načrtu.
Tu ne vidimo niti najmanjšega ogla, ki bi motil lepoto in ravno črto posamez nih ulic. Inženjerji in arhitekti starih Yunkov so s tem izvršili čuda mestne gradnje z nam neznanimi sredstvi in nepoznanim orodjem, že dolgo preje, predno so »beli« osvajalci prišli preko Oceana. Osvojevalci so razbili in uničili vse, kar so ustvarila ta staroslavna kulturna južnoameriška plemena v davnih dobah, ki nam je o njih še prav malo znano.
Mal Movi mttfut
h kvdfema m s¥®ta
V zemip zakopana slavna preteklost Chan-Chana
Ne\vyorškemu arheologu Johnsonu se je posrečilo odkriti dolgo iskano in znamenito glavno mesto Yunkov, stari Chan-Chan. Posrečilo se mu je odkopati malodane vse mesto. Yunki so bili prastaro indijansko pleme iz Perua, ki se je tu naselilo in si izgradilo staro pred-inkijsko kulturo. Ne more se pa ugotoviti točni datum, kedaj je njihova kultura najbolj cvetela. Profesor Johnson je mnenja, da je dosegla kultura Vrinkov svoj višek že več stoletij pred civilizacijo Inkov in da so bili združeni v skupni narodnosti in podrejeni samo enemu vladarju. Dognalo se je sicer že na podlagi starih risb, da je moralo nek daj obstojati mesto Chan-Chan. Ni pa bilo dosedaj znano, kako je bilo to mesto zgrajeno' in kakšen obseg je zavze-
Cenjenim naročnikom in čitate-ljem sporočamo, da pričnemo jutri v soboto 5. t. m. objavljati novi roman
S cesarskega
prestola v blaznico
V tem romanu se na podlagi verodostojnih zgodovinskih dokumen tov iz dunajskega dvornega arhiva prikazuje tragika cesarice Charlo-te, žene Maksimiljana, mehiškega cesarja in brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Charlota je postala žrtev velikih intrig na dunajskem dvoru, ki je slovel radi podlih spletk in rovarstev. V zgodovinskih dokumentih, ki tvorijo okvir romanu, se razgalja trohnoba in gniloba na tedanjih avstrijskih vrhovih. Pri poedinih nadaljevanjih bodo objavljene tudi slike, v kolikor se bodo nanašale na dogodke, opisane v romanu. Spričo velikih zanimivosti, bo roman gotovo zbudil zanimanje cenjenih abonentov in čitateljev ter priporočamo uena-ročnikom, da se naročijo na list.
, 7 Mari Iv o r u, 'dne 4. IX. 1936.
stasmaamm
Mariborski »Večernik« Jutra
E c2tSB3šI»ir y. .
Stran 3.
fHmihtsske m Mm&e mm'u&
V gozdiču Dobravi pri Rušah so včeraj našli umorjenega delavca
Ruše so bile včeraj v velikem razbur-ienju radi najdbe mrtvega trupla 26-let-nega pomožnega delavca v ruških tvor-nicali Ignacija Vrbljača. Našel ga je včeraj popoldne ob pol dveh delavec Alojzij Marčič, ko se je vračal po takozvani ciganski poti skozi gozdiček Dobrovo domov. Ob cesti je videl nekaj korakov od imenovane pešpoti par čevljev. Ko [e stopil bližje, je našel Ignacija Vrblja-ca mrtvega z razbito lobanjo. Na desni strani glave je imel veliko rano in je bila bližina poškropljena s krvjo in možgani, ki so izstopili iz lobanje. Pokojnega Vrbljača, ki je stanoval v Rušah st. 237 v tvorniški hiši, je že ves dopoldne iskala njegova mati, pri kateri je stanoval. Prejšnji večer se je ob K na 8. uro Poslovil od doma in se poŽal k takozvani mojstrski hiši, kjer je poslušal godbo. Med 9. in pol 10. uro zvečer se je poslovil in ga je še 6-letni sinček -Marije Cvilakove vprašal: »Ignac, kam Pa greste?«, nakar mu je pokojni Vrb-ljač odgovoril, da gre domov. Kakor izpovedujejo priče, je Vrbljač krenil mirno kurilnice proti gozdičku Dobrova in ie
komaj par sto korakov odtod postal žrtev še nepojasnjene usode.
Sodeč po tem, da je imel Vrbljač ob najdbi eno roko v žepu, je možno sklepati na pokojnikov samoobrambni poskus ob očividnem napadu od strani še neugotovljenega krivca, ki je v nočni uri očividno prežal na Vrbljača, ga naio iznenada napadel, ga porinil za par metrov od pešpoti v gozd, ga vrgel na tla in ga zatem pobih z nekim trdim predmetom po glavi, da mu je počila lobanja. Takoj obveščeni orožniki so uvedli obširno preiskavo in imajo že konkretno smer.
Ruše so pod vtisom grozne smrti mar ljivega delavca Vrbljača, ki je posta! žrtev skrivnostnega umora. V navedenem gozdu Dobravi najdejo vsako leto kakšnega mrtveca:	Lani	se je tamkaj
obesil neki Puchmeister. predlanskim pa neki Vigec. Vrbljačevo truplo so v svrho obdukcije prepeljali v ruško mrtvašnico. Danes bo obdukcija in so v komisiji preiskovalni sodnik dr. Travner, sodni zdravnik dr. Jurečko in zapisnikar Petrovič.
Drzni vlomilci so sredi starinarno
Danes ponoči je bil takorekoč v sredini Maribora izvršen drzen vlom. in sicer so si vlomilci izbrali starinarno Franca Sa-tnucha v Mlinski ulici št. 1, ki so jo dobesedno izropali. Policija je za vlom izvedela šele ob 6. zjutraj in so se policijski organi takoj podali v Mlinsko ulico 1, kjer so ugotovili naslednje:
Vlomilci so najpreje vlomili v krojaško delavnico Alojzija Granduča, in sicer tako, da so vrata izrezali. Nato so vdrli iz omenjene delavnice v sosednjo starinarno Franca Samucha ter tamkaj stikali po raznih predalih in mizicah. Pri tem so vse predmete, ki so se nahajali v starinarni razmetali po tleh, iz predala pisalne mize pa so odnesli po navedbah Fr. Samucha 96 srebrnih ur, več parov zla-
SVlarabora izropali
tih uhanov, več zlatih ur in verižic ter precej starega avstrijskega srebrnega denarja v skupni vrednosti nad 30.000 dinarjev. Iz nekega predala pa so zlikovci ukradli nekaj nad 1000 dinarjev gotovine. Po lastnikovih navedbah manjkajo tudi še nekateri drugi predmeti. Celokupna škoda je okoli 40.000 dinarjev. — Značilno je, da je lastnica hotela v Zagati okoli pol 12. ure ponoči našla na cestišču v Zagati dva čevlja in sicer različna, na plotu, v dvorišču Mlinske ulice 1 pa so našli 4 obleke, ki so bile odneše-ne iz starinarne, ter eno obleko, ki je bila odnešena iz Grandučeve krojaške delavnice. Policija sedaj mrzlično poizveduje za storilci.
6
Danes zjutraj ob pol dveh je izdihnila v tukajšnjem Mariborskem dvoru v najlepši dobi 44 let blaga in plemenita gospa Albina Črešnarjeva, soproga uglednega in priljubljenega mariborskega hotelirja in restavraterja g. Adama Črešnarja. — Blaga pokojna gospa Albina je bila vzor Podjetne, dobrohotne, postrežljive, plemenite in v gostinski stroki izredno sposobne žene, ki je vse dni svojega življenja in vse svoje skrbi posvetila dobro-Počutju svojih gostov ki so ob njeni še-gavi, dobrosrčni naturi našli vsikdar prijetno domačinko. V razgovoru z vsakomur je bila nadvse ljubezniva in odkritosrčna, za gosta, ki je prišel v njen gostinski dom, pa je žrtvovala vse, kar je mogla. Človek se je moral mnogokrat čuditi, kako more blagopokojna gospa Mbina ob tako cenenih pogojih tako kra-sno pogostiti. Vsi, ki so jo poznali in cepili, jo bodo obranili v trajnem spominu ju jo bodo v številnem spremstvu sprem bali na njeni poslednji poti v nedeljo popoldne ob pol treh na mestno pokopališče. Plemeniti ranjki svetal spomin, preostalim žalujočim, zlasti globoko užaloščenemu soprogu, naše iskreno in globo-^o sočutje!
jfftcj(Unt&i
Blagoslovitev razglednega stolpa na Velikem vrhu na Pohorju je bila prelože-t1a na torek, dne 8. septembra, na pratik Male Gospojnice. Na predvečer bla poslovitve bo iluminacija »Planinskega j*mna« pri Sv. Treh kraljih na Pohorju in ^kraljevske cerkve s kresovanjem in Požiganjem raket. V torek, dne 8. sept. o ob io. uri sv. maša za planince. Novo Diorje vas vabi.
Mariborski dvor. Danes pojedina postrvi. Sprejmem abonente na dobro domačo hrano.
Danes zvečer koncert v kavarni »Park«.
Veliko vrtno veselico priredijo mariborski poštni nižji uslužbenci na vrtu gostilne Račič (Gambrinus) v nedeljo 6. septembra. Za obilno udeležbo prosi — Odbor.
V nedeljo, dne 6. tm. vsi na športno veselico, ki jo priredi SK Železničar na stadionu ob Tržaški cesti. Začetek ob 15. uri. Vstopnine ni! Na sporedu godba, pjes, nagradno streljanje itd.
Mala Nedelja. V nedeljo, dne 6. sept. velika sokolska tombola. Ljudska veselica. Godba, ples. Pridite!
Zabave željnim Mariborčanom! Kdor želi biti jutri dne 6. septembra prav dobre volje, naj ne zamudi udeležiti se velike vrtne veselice v gostilni Weber na Pobrežju, ki jo priredi Podporno društvo paznikov moške kaznilnice. Spored raznovrsten, za zabavo preskrbljenio. Vstop nine ni! Začetek ob 15. uri.
Danes zvečer ob 20. uri predava v mali dvorani Narodnega doma pod okriljem Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru komponist prof. .Slavko Os t e r c o enem izmed najpomembnejših glasbenih problemov »O sodobnih smereh v glasbi«. Vstop prost.
Poziv vsemu članstvu in naraščaju Sokola I!
V soboto dne 5. tm. ob 6.15 zvečer zbi rališče na letnem telovadišču ter skupen odhod v Narodni dom k povorki. Bratje in sestre, ki imajo kroje, naj pridejo v krojih! Ostali v civilu z znakom. Strogo obvezno za vse! Zavedajmo se, da praznujemo rojstni dan našega prvega brata staroste Nj. Veličanstva kralja Petra II.
Kino Union. Danes srčkana opereta »V veselem Dunaju« Magda Schneider, Wolf Albach Rctty. aassKss
G kfn in (metu
Službeno iz Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. V Ptuju bo dne 6. 9. 1936 prijateljska tekma SK Ptuj:SK Slavija, Pobrežje. Tekma prične ob 16. uri. Službujoči odbornik g. Milan Vuga. Tajnik.
Delegiranje sodnikov, službeno. V nedeljo dne 6. tm. sodi v Ptuju tekmo SK Slavija:SK Ptuj g. Josip Turk. Začetek tekme ob 16. Poverjenik.
Darujte za azilni sklad PILI
UVJHUmBBBRBnaB
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Ob
pol 10. uri bo v mariborski stolnici služba božja, v evangeljski cerkvi ob 10. Nato se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreskega načelstva sobe št. 38-1, kjer bo v ta namen razpoložena vpisna knjiga.
Iz magistratne službe. V višjo položajno skup.no so napredovali: veterinar Fr. Luznar, tehniški uradnik MP Janko Jakše, uradnik mest. knjig. Maks Žula, vodovodni mojster Josip Czerny, mag. ur. Zorka Bakovnikova, mag. urad. Malka Nagodejeva in šolski sluga Štefan Cvilak.
Delavstvo tvornic Hutter in drug je včeraj, ko je prispel njihov šef g. Hutter v tovarno, istega obkolilo, dvignilo na ramena ter ga nosilo po tovarniškem dvorišču in mu vzklikalo ter želelo svojemu krušnemu očetu še dolga leta u-spešnega dela in procvita njegovega pod jetja.
Glasbena matica Maribor. V naši včerajšnji notici nam je tiskarski škrat skva ril datum letošnjega občnega zbora. — Redni občni zbor z običajnim dnevnim redom bo v petek dne 11. septembra 1936 ob 19.30 v pevski dvorani.
15 letnica studenških gasilcev je združena s slovesno blagoslovitvijo novega avtomobila v nedeljo pop. ob A 15. uri. Zatem jubilejne vaje. Podprimo vrle studenške gasilce!
V četrtek zvečer se je sestal mariborski sosvet Pokojninskega zavoda k posvetovalni seji, katere so se udeležili tudi predstavniki upravnega odbora P. z. iz Ljubljane. Razpravljalo se je o ponudbi nakupa banovinskega zemljišča Vinarske šole v Mariboru in ponudbi nakupa zemljišča Rosenberg ob Tržaški cesti. Delegati mariborskega sosveta so se zavzeli za nakup obeh ponujenih zemljišč po Pokojninskem zavodu, ki naj bi ista oddajal posameznim interesentom in tudi nameščencem, ki si žele graditi svoje lastne stanovanjske hišice in eventuelno za zgradbo večje stanovanjske hiše v režiji Pokojninskega zavoda. Do končne odločitve še ni prišlo, ker bo v teku prihodnjega tedna sklicana v Ljubljani seja upravnega odbora Pokojninskega zavoda, kateri bodo prisostvovali tudi delegati mariborskega sosveta. Šele tu bo padla končna odločitev. Parcele zemljišča Vinarske šole so z ozirom na to, da odpade v bruto nakupni ceni precejšen del na cesto, znatno višje nego za zemljišče ob Tržaški cesti. Mariborski nameščenci se zavzemajo za to, da Pokojninski zavod kupi obe ponujeni zemljišči.
Mariborski tekstilni industrije! nam poročajo, da je bila izjava, ki so jo podali dne 2. septembra t. 1. v navzočnosti policijskega oblastva v Mariboru zastopnikom delojemalskih organizacij in ki je bila tudi v listih objavljena, podana na podlagi in pod pogojem, da prične delavstvo dne 3. septembra t. 1. v vseh mariborskih tekstilniii tovarnah zopet z rednim delom. To se žal ni zgodilo, zato je uvodoma navedena izjava ostala brezpredmetna.
Napredovanja v učiteljski službi. Napredovali so v VI. skupino Elizabeta Serajnik v Mariboru, Antonija Vreš v Dravogradu, Justina Milič v Bogojini ter Iv. Močnik v Libeličah. V 7. skupino pa: Ma rija Krebelj v Mariboru, Štefanija Jesih v Mariboru, Marija Golja v Dravogradu, Gabrijela Kolar-Majcen v Mariboru, M. Pleskovič pri Sv. Marjeti, Angela Jaut pri Sv. Rupertu, Marija Kostanjevec v
jkoMot	krnitev
toliki dm
Zveza Maistrovih borcev poziva svoje članstvo, da sc v soboto 5. t. m. zbere pred Narodnim domom ob 18.45 uri, kjer se udeleži slavnostne bakljadc in povorke ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Mariborsko strelsko okrožje poziva svoje člane, da se sigurno udeleže slavnostne bakljadc in povorke v soboto 5. t. m. Zbirališče ob 18.45 uri pred Narodnim domom.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži sobotnih in nedeljskih manifestacij o priliki proslave rojstnega dne našega ljubljenega mladega kralja Petra II. Zbirališče na Trgu svobode (ob gradu), v povorki pa izpred godbe »Drava«.
Iz »Nanosa«. V soboto zvečer se "rši proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v veliki dvorani Narodnega doma. Spored slavnosti: Govor, deklamacije in pevske točke. Narodno občinstvo vabimo, da se proslave udeleži v čim večjem številu. Za članstvo udeležba obvezna!
Odbor Društva jug. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru vabi svoje člane na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Proslava se vrši po odredbi mestnega poglavarstva v soboto 5. t. m. zvečer. Zbirališče za upokojence pri gradu na Trgu svobode. Udeležba obvezna! -— Odbor.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru vljudno vabi vse obrtnike, da se udeležijo na predvečer v soboto 5. t. m. proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zbirališče na Trgu svobode ob 7. uri zvečer, potem bakljada in povorka po ulicah.
Vse člane Narodno železničarskega glasbenega in pevskega društva »Drave« poziva odbor, da se polnoštevilno udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralje Petra II., katera se vrši v soboto 5. t. m. Zbirališče članstva je ob 7. uri zvečer na Jugoslovanskem trgu (pri gradu).
Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, poziva vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., katera se vrši v soboto 5. t. m. Zbirališče članstva je na Trgu svobode (na izhodu) poleg godbe »Drava« ob 19. uri. — Odbor.
Moški zbori Ipavčeve pevske župe se zbero k skupni pevski vaji v soboto ob 18. ttri in četrt v pevski sobi Jadrana. Narodni dom; nato se podajo ob 19. uri na zbirališče k povorki. Note: Jenkova Molitev!
Ptuju, Angela Pahor pri Sp. Sv. Kungoti. Avgust Leštan pri Sv. Trojici in Jadviga Hudales v Šmartnem ob Paki. ,
Mrtvaški zvon. V bolnišnici so umrli: Jurij Lešnik, kletarski delavec, star 70 let; 40-letna delavka Marija Klemenčič in 9 -letna brusačeva hčerka Marija Hor vat. Žalujočim naše toplo sočutje i
Naval v mariborsko občanstvo. V včerajšnji tajni seji mestnega sveta mariborskega so se sprejeli v članstvo mestne občine mariborske: Štefan Babič, Štefan Grmovšek, Anton Korent, Ivan Koren, Hugon Perko,' Andrej Sila in Mihael Žižek, zagotovilo sprejema v članstvo mestne občine pa sta dobila Ibrahim Užba-nek itn Peter Beneš, jdočim se je drugim prosilcem odklonilo žagotovilo.
^§AUCL/u0A4lf>iŠt&O UAUttO
VPOSTAVITEV PREJŠNJE OBČINSKE UPRAVE PRI SV. LENARTU V SLOV.
GORICAH.
Z odlokom z dne 16. marca 1936 je banska uprava v Ljubljani razrešila dr. M. Goriška in druge občinske odbornike občinskega odbora trga Sv. Lenart v Slov. goricah. Upravno sodišče pa je z odlokom z dne 21. avgusta 1936 R 41/36 ugodilo zadevni pritožbi, razveljavilo gornji odlok banske uprave ter s tem vpostavilo stare občinske funkci-jonarje v njihove funkcije.
Stran H.
Mariborski »V e č e r n lit« Jufrs.
V Marii) or u, cine 4. IX. 1936.
Novi razgledni stotp na Velikem vrtar!
Ker je izredno slabo vreme prepre-čilo blagoslovitev novega razglednega stolpa na Velikem vrhu na Pohorju, je bila slovesnost preložena na torek, dne 8. septembra 1936, na Malo Gospojnico.
16 metov visok razgledni stolp je z velikimi stroški zgradila slovenjebistriška podružnica S.P.D. Na stolp vodijo prav udobne in en meter široke ter dobro zavarovane stopnice, tako, da se lahko, tudi najmlajši planinci brez nevarnosti podaje nanj.
Z novega razglednika se nudi prekrasen razgled, najlepši in največji na vsem Pohorju. V neposredni bližini leži idilično Črno jezero med plazečim borovjem, dalje Areh z Ruško kočo. Klopni vrh,
Roglja. Kozjak. Golica, Peca s prekrasnimi Savinjskimi alpami, celo Gradec so videli s prostim očesom. Nepregleden pa je razgled na jug nreko Konjiške gore, Boča, "Donačke gore, Slemena,
Kuma ter Dravsko-ptujskega polja. Torej nepozaben razgled. Pečat se nahaja v Planinskem domu.
Novi stolp bo blagoslovljen na Malo Gospojnico, v torek, dne 8. septembra
po sv. maši. Na predvečer bo ponovitev iluminacije trikraljevske cerkve ter »Planinskega doma« z nove veliko verando s kresovanjem in prižiganjem raket. V torek ob 10. uri bo sv. maša za planince v Meliki trikraljevski cerkvi, pri kateri bo pel zbor planincev. Iz posebne prijaznosti bo sodeloval šentlov-renški tamburaški zbor.
Najlepši dostop je iz Slov Bistrice ob riži —3 ure, preko Tinja in Šmartna — 3 ure, iz Oplotnice preko Keblja —2 uri, po 3 ure pa iz »Ruške koče«, s Peska ter s Klopnega vrha. Celodnevni izlet šest ur: Z jutranjim vlakom iz Slov Bistrice do »Planinskega doma« pri Sv. Treh kraljih 3 ure, mimo novega raz glednega stolpa (20 minut) ter Ornega jezera (30 minut) do Bajgota (1 in pol ure), mimo slapa »Šumika«, preko Smol nika v Ruše. Zelo hvaležna je ista tura iz Ruš v Sl. Bistrico. Avtomobili preko Smartna na Pohorju do Ramšaka, od koder imajo samo eno uro pešhoje. Vse poti so na novo markirane ter opremljene z novimi markacijskimi tablami.
ž&ffeifofrg Movite
Nemški turisti in njihova preskrba z dinarji. »Putnik«, Maribor, spofoča, da se je Narodna banka Kraljevine Jugoslavije na novo sporazumela z Reichsban-ko v' Berlinu, da bo turistične marke nemških turistov za enkrat do 30. septembra t. 1. zopet prevzemala in jih obračunavala po fiksnem tečaju 14.— za eno marko. S tem je vsaj za september odstranjena nevarnost, da bi bilo nemškim turistom radi pomanjkanja plačilnih sredstev onemogočeno priti po sezoni v Jugoslavijo. Zadevna kreditna pisma prevzema v izplačilo »Putnik« — Maribor, s svojimi podružnicami v Čelni, Rogaški Slatini. Št. liju, Gornji Radgoni. na glavnem kolodvoru v Mariboru in Dravogradu, kakor tudi vsi ostali potovalni biroji po vseh večjih krajih Jugoslavije.
Vozne olajšave. Sarajevo: 5. in 6. septembra kongres planinskih društev; v času od L do 20 IX. četrtin* ska vožnja za skupine od deset oseb, polovična vožnja za posamezne delegate na podlagi objave in železniške legitiina cije. — Z a g r c b: 5. in 6. septembra razstava aeroolanskih modelov: za dijake četrtinska, za ostale polovična vožnja v času od 1. do 10. IX. na podlagi železniške legitimacije. — L j u b I j a-r a: (> do 8. septembra, športne prireditve kluba -Planina', polovična vozu,a v času od 5. do 9. IX. na podlagi železniške legi!'macije. — Beograd. 6 septembra, skuošoina lovskih udruženj, polovična vožnja za delegate v času oJ
2. do 10. IX. na podlagi železniške legitimacije in objave. — Subotica: 6. septembra filatelistična razstava, polovična vožnja v času od 4. do 9. septembra na podlagi železniške legitimacije a Din 2.—. — N i š: 6. septembra odkritje spomenika kralja Aleksandra, polovična vožnja v času od 4. do 8. IX. na podlagi železniške legitimacije. — Maribor: 8. septembra skupščina društva Sv. Cirila in Metoda, polovična vožnja za delegate v času od 5. do 10. IX. na podlagi železniške legitimacije.
— W i e n: 6. do 13. septembra jesenski sejem, za vožnjo tja od 26. VIII. do !3. IX., nazaj od 6. do 23. IX. vizuma prost vstop v Avstrijo in 33V^h znižana vožnja na podlagi legitimacije a Din 50.—.
— P r ah a: 4. do 13. septembra sejem; v Čehoslovaški polovična vožnja, v Avstriji 25 odst., odnosno 33Ki°/o znižana vožnja v času od 25. VIII. do 23. IX. na podlagi sejemske legitimacije a 47 Din. Vse na daljne informacije pri Putniku.
Murske MovUe
;rr-——?
Rojstni dan N j. Veličanstva kralja Petra II. proslavi prebivalstvo mesta ptujskega in njegova okolica v naslednjem sporedu: v nedeljo 6. septembra z začetkom ob 10. uri zahvalna služba božja na Tyrševem trgu, nato nagovor in končno mimohod vojaštva. Zvečer priredi -Oficirska čitalnica v svojih prostorih družabni večer.
Protituberkulozni dispanzer v Ptuju v času od 10. do 17. tm. ne posluje, ker odpotuje šef zdravnik dr. Okolokulak na
vseslovanski zdravniški kongres v Sofijo.
Ptujski svinjski sejem, ki se je vršil v sredo 2. t. m. je bil istotako dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Pripeljali so 205 velikih svinj in 135 prascev, skupaj 340 rilcev. Od teh so prodali 97 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma nriso bistveno spremenile in so bile naslednje: pršutarji 5.50—6 Din, mastne svinje 6.50—7 Din, plemene svinje 5—5.50 Din za kg žive teže; mrtve teže 8—8.50 Din; prasce stare 6 do 12 tednov so prodajali po kakovosti od 80 do 140 Din komad.
PjoUčuske, um/iti,
Sv. Anton na Pohorju. V nedeljo dne 30. avg. t. 1. je bil slovesno otvorjen novi razred tukajšnje narodne šole. Kerni bilo zadostnih denarnih sredstev za ureditev razreda, so Antončani sami darovali ves inventar med katerim se zlasti odlikuje moderna stenska tabla, ki jo je poklonil šoli g. Kanop Miha veleposest-
nik pri Sv. Antonu. Tudi sicer so tukajšnji domačini prav okusno uredili prostor za novi razred ter izvršili vsa pripadajoča dela večinoma na lastne stroške. — Sploh so Antončani domači šoli zelo naklonjeni ter store za dobrobit šolske mladine vse, kar največ morejo. — Zato vsem dobrotnikom naše šole, zlasti v imenu šolske mladine — iskrena hvala. — Ž.
Kaj bo z davčno upravo? Zadeva radi
premestitve davčne uprave v Maren-berg, je prišla na mrtvo točko. Kljub temu, da je občina ustregla vsem zahtevam, do danes še vedno čakajo davkoplačevalci, da se ugodi njihovi želji.
Kaj bo z radelsko carinarnico? Že spomladi so bile na Radiu razne komisije radi zgraditve nove carinarnice. Tu di licitacija je že bila, a še do "anes se ni pričelo z deli. Kje neki je vzrok temu zavlačevanju?
1
f
V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, soproga, hčerka, sestra, teta, gospa
da je naša nadvse ljubljena
Albina Črešnar
poieatnica, hotelirka in restavraterka v Mariboru
dne 4. septembra ob ‘/s 2. uri zjutraj previdena s tolažili sv. vere Bogu vdana v Mariboru za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo ob V2 15. ('/»3. uri) popoldan iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob 6. uri zjutraj v Magdalenski cerkvi. Maribor, Ljubljana, Ruše, dne 4. septembra 1936.
Adam Črešnar, soprog Anton Pečar, oče	Viktor	in	Adolf	Pečar,	brata
Angela VIacby roj. Pečar, sestra
ter ostalo sorodstvo.	4397
Mali oglasi
Razno
AlORSKE RIBE:
tun (tunino) na žaru. tun v paradižnikovi omaki s polento. brancini in barboui, i:a-latuidc itd. danes v Grajski kleti.	'1-390
ŠOLSKE TORBICE,
aktovke, nahrbtnike in pe-resiiitč vse v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13.	4119
INŠTRUIRAM
za hrano in stanovanje. Zglasiti .se takoj v upravi .'Veternika«:	4386
Danes sveže prispele MORSKE RIBE vseli vrst. Vsako soboto 111 nedeljo odojki na ražnju. Gostilna »Dalmacija?, Meljska c. 18.	4388
Službo dobi
Sprejmem takoj KLEPARSKEGA VAJENCA.
Koroška c. 20.______A.iij7
AKVIZITERJE
za ljudska zavarovanja za vse kraje sprejmem. Ponudbe na upravo pod »Zaslužek* 4324
Stanovanje
BOLJŠO GOSPODIČNO
(dijakinjo) vzame samostojna gospa v dobro oskrbo. Bet-navska c. 18-11.	4391
LEPO STANOVANJE.
obstoječe iz 2 sob. kabineta in pritiklin, oddam s 1. oktobrom. Vprašati pri . Franju Vrablu. Radvanjska c. 24. 4382
Kupim
Grajska starinarna kuni takoj BERLITZ ENGLIŠCH
First Book. novejše izdaje. 4396
Spomnite se CMD!
' Majhne zapreke
(Pripoveduje L. N.)
(Dalje.)
»Dragi prijatelj,« — pravi, ne da bi .-cdel. jS knjigami' v kot, n-r> noiai z menoj«.
Kam zopet? Aii ti je mogoče z n o-v a kaka Icpotica udarila v možgane?«
Kako z 11 o v a? Saj nisem do sedaj nikdar resno ljubil. No tokrat, pri moji veri. bo živa resnica. Da jo vidiš. — lipam, da bo povsem po tvojem okusu.«
»Tako si govoril tudi o gospodični Olgi, ali si jo mogoče že pozabil?«
»Gospodična Olga ni dekle po moji volji. Saj veš dobro, da hočem ženo za se, ne pa za svet in za njegove zabave. Gospodična Olga je ošabno dekle, nima smisla za nič na svetu, samo za nakit in sprehajališča.«
A gospodična Marija Boničeva?«
Je še precej lepa deklica, tudi marljiva Je, le njen jeziček je preoster, če-sto nerazumljivo presoja, včasih ceri-dra: kritizira pa vsakogar. Ne ljubim žene njene vrste.«
»Boter moj. ako boš tako izbiral, ne najdeš v svojem stoletju žene! Imaš
namreč veliko, a slabo srce. in zelo pre-menljiva čustva. Spomni se samo. koliko budalosti si napravil, ko si tekal za Antoaneto Herberjevo?«
»Kaj hočeš, ko pa imam manj daru. kakor katerikoli narodni zastopnik pri izbiranju zlate pšenice £d kokalja, pr:-rode od umetnosti, pristnega od potvorjenega! No, čim sem se na verodostojen način prepričal, da se pod tisto sijajno zunanjostjo skriva vse preje kakor nežno dekle, nisem šel več v njeno bližino.«
»Tako bo tudi s to.«
»Ne bo. jamčim ti,« — doda moj in-jatelj z nekim zanosom. »Pojdiva, čemu bi premlevala stare povesti. Na lastne oči se prepričaš, da sem tokrat dobro izbral.«
Hodiva po mestu. Na koncu neke ulice, ki vodi na Glavni trg, prideva do neke hiše. Na oknu sloni zlatolaso dekle. Prijatelj me dregne pod rebra in šepne: to je ona.
Greva po ulici gori in doji, menda okoli desetkrat. Dokler sva bila lam, se dekle niti ne premakne od okna.
»No, kako se ti zdi?« — vpraša tovariš, ko že desetič premeriva ulico obrneva nase pozornost vsake služkinje
in dava deklini lepo priliko , da se na njen račun pošteno nasmeje.
»Tokrat si imel srečno oko«, — odvrnem malomarno. »Dekle je zares čedno.«
»Kako čedno? Lepa je, da, čarobna!« — nadaljuje zanosno 'Halapič »Najbrže nisi dobro pogledal njenih kožnatih ličec, in...«
»Misliš, da je tista rdečica naravna?«
»Prisegel bi«, odvrne moj zaljubljeni tovariš najbrže užaljen »O, toliko sem že napredoval, da dobrt) ločim naravno barvo od tiste, ki jo prodajajo v trgovinah in lekarnah.«
»Kaj misliš, ali ni malo koketna? Saj že četrt ure sedi pri oknu jn gleda za nama. Druga ne bi tega naredila.«
Ker so druge prevejanejše, skrijejo se za zavese na oknu, pa vsak trenutek škilijo za teboj, samo da te mučijo in dra žijo. Ako bi tudi ta tako storila, bi smatral to za koketerijo, a tako se mi pa zdi kakor nepokvarjeno dete, ki stori to, kar čuti«.
»Ali misliš, da ti je naklonjena?«
»Mislim«, odvrne prijatelj s takim ponosom. da mi je s tem odbil vsako na -dalnje vprašanje.
Sploh pa nisem imel nikdar navade.
da bi rušil malini in zaljubljenim velikim otrokom lepe iluzije, držeč se tistega pravila: bodi srečen vsak na svoj način.
Ko prehodiva, že ne vem katerikrat. kratko ulico, na veliko veselje najinih čevljarjev. Ko začne tudi dekletu presedati tisto spogledovanje, se napotiva končno proti promenadi.
»Ali veš kaj natančnejšega o tej krasotici, o njenih rodbinskih, premoženjskih razmerah, o njenih umskih lastnostih in o — ljubavnih avanturah?« — • Vprašam tovariša, ker se sedaj že devetič ozira na njeno okno.
»O vsem sem poučen«, odvrne ves ve sel, ker se mu je njegovo solnce še enkrat pokazalo. Njen oče je višji uradnik pri srezkem načelstvu; mati je vrla gospodinja; ima še dve sestri prav tako čedni dekleti.«
»Ali nista tako lepi kakor je tvoja?-
Halapič se nasmeje, ko zasliši besedo »tvoja«.
»Pogodil si, čeprav,« — pristavi, kakor da me popravlja. »Slava še ni moja ...«
»Lahko pa postane,- dodani, da gf potolažim
(Dalje sledi.)
Iz-daia konzorcij »J<utra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVJCO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.i
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru