OradnUtT* • ipnvai Ljubljana. Kopitarjeva Teleton 4001- 4004 MeseCna naročnina 18 Hr, u tno-zamatvo 11*50 U'. tok. ra«.' Ljubljana 10.6S0 ra avočolao la '.CLM9 za laHiata Ausdehnung der sowjetischen Angriffe Landungsversuche der Bolschewisten an der Krim gescheitert 190 Sowjetflugzeuge In zwei Tagen vernichtet • 9n SUditalien ortliche Kampftatigkeit • Erfolgreicher Luftangrlfi auf feindllches Geleit westlich Algier DNB 21. Okt. Aus dem FOhrcrhaupt-quartier. Das Oberkommando der VVchr-raacht gibt bekannt! An der Ostfront dehnten die SowJets ihre Angriffe auf vveltere Frontah-s c b n 111 e aus. Zwischen Asovvschem M e e r und Baporoachje trat der Feind nach hef-tlger Feuervorbereltung erneut zum Angriff an, wurde Jedoch unter hohen Verlusten lm wesentllchen abgeschlagen. Die KSmpfe slnd noch im Gange. Im Kampfraum stiddstlich Kremen-t s e h u g versuchten die govvjets auch gestern ihren Einbruch nach den Selten zu erweitern. In den schweren, noch andauern-den KSmpfen vvurdc etne feindliehe Pan-zergruppc aufferleben. Auch tn der Dnjepr-Schleife, sfld«stlich K 1 e w veriiefen feindliehe Angriffe troti starken KrSftcelnaatzcs bls auf elnen inzvvlschen abgertegelten Srtli-chen Einbruch ergebnislos. NBrdllch K i e w wurde durch ein elgenes Angriffsunterneh-men ein vvlehtiger Flussabschnitt crreicht und vom Feind« gesSubert. Nordwestllch Tschernlgov? fingen unsere Truppen die Immer wiederholten Durchbruchsangriffe der SowJets ln er-bitterten KSmpfen auf. Auch vvestltch Smolensk nahm die Kampftatigkeit wleder zu. Beiderselts der Autobabn mit starker Artillerie- und Schlacbtfllegeruntersttitzung auf achmaler Front angrelfender Feind vvurde abge-wleien. Eln Landungsversucb der SowJcts, der mit schwachen KrSften an der OstkOste der Krim unternommen wurde, schci-terte. Von der Obrlgen Ostfront werdcn er- folglose feindliehe Cbersctzversuche tiber den W o I h o w und die N e w a und eln crfolgreichcs Angrlffsuntcrnchmen stldvvcst-lich Wcllkije-Luki gemeldet. Deutsche Kampf- und Nahkampfflleger-gesrhwader zusammen mit rumSnlschen Schlaehtfliegern griffen wtederholt In die AbvvehrkSmpfe ein und ftlhrten besondera schiverc Angriffe gegen feindliehe Berclt-stellungen Im Elnbruchsraum stldSstllch K remcntschug. Am 20. und 21. Oktober wurden in Luftk&mpfen und durch Flakartlllerle bet 6 eigenen Verlusten 190 SowJetflugzeuge vernichtet. Leutnant I.ang, Staffelfilhrer ln elnem Jagdgeschvvader, errang gestern 12 Luftslege. An der sOdltallenlachen Front herrschte nur lm VVestabschnltt Ortliche Kampftatigkeit. Im Seegeblet westllch Algier griffen deutsche Kampf- und TorpedoMugzeuge feindllches Geleit an. Mehrere Transporter und ein Bevvachungsfahrzeug vvurden ge-troffen. Mit der Vernichtung eines Teils dleser Schiffe kann gereehnet werden. FUnf Flugzeuge kehrten von dlesem Ein satz nlcht zurtick. Einzelne brltlsche StGrflugzeuge vrarfen ln der vergangeneo Nacht pianlos elnlgc Bomben Im nordwestllchen Relchageblet. Schnelle deutsche Kampfflugzeuga stles sen In der Nacht zum 22. Oktober naeh London vor und erztelten Bombentreffcr in den bcfohlenen Zlelrlumen. Nach den endgflltlgen Meldungen der Luftverteldigungskrlifte hat der Feind bei selnen Tagea- und Nachtangriffen am 20. Oktober gegen das Reichsgeblet nlcht IS, son-dern 28 Flugzeuge verloren. Zgodovina izdajstva Savojske in Badoglieve klike Razširitev sovjetskih napadov Neuspeli boljieviškl Izkrcevaini poizkusi na Krimu • 190 sovjetskih letal uničenih v dveh dneh - Krajevni boji v juini Italiji • Uspel napad na sovražno spremljavo zapadno od Aliira Fiihrerjev glavni atan, 22. oktobra. DNB. Glavno poveljstvo oboroženih ali javlja: Na vzhodnem bojišču so razširili Sovjeti evoje napade na nadaljne frontne odaeke. Med Azovsklm morjem In Za-poroijem Je aovražnlk po močni topniški pripravi ponovno napadel, bil pa Je z velikimi Izgubami v glavnem odbit. Boji ao Se v teku. Na bojišču jugovzhodno od Kremen-č u g a so Sovjeti tudi včeraj poizkušali razširiti svoj vdor na obe atranl. V težkih, še trajajočih bojih, je bila uničena neka sovražna oklepna skupina. Tudi v kolenu D n j o p r a , Jugovzhodno od Kijeva, so se ponesrečili sovražni napadi, Izvedeni z močnimi silami. Uspel Je le nek krajevni vdor, kl pa je bil med tem ie odrezan. Severno od Kijeva jc lili z lastnim napadom dosežen važen odsek reke, ozemlje pa je bilo očiščeno sovražnika. Severozahodno od C e r n 1 g o v a so zadržale naie čete v ogorčenih bojih vedno znova se ponavljajoče sovjetske prodorne poizkuse. Boji so se ojačlll tudi zahodno od Smolensk a. Sovražnik, kl je napadel z močno podporo topništva In bojnih letal ■vzdolž avtomobilsko ceste na ozkem bojišču, je bil odbit. S slabšimi allaral Izvršen sovjetski Iz kreevalnl poizkus na vzhodni obali Krima se je ponesrečil. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo, da Je sovražnik zaman skušal prekoračiti | V o 1 h o v tn N e v o ter da ae Je ponesrečil nek njegov napad jugozahodno od Velikih Lukov. Nemški bojni letalci ln jate letal za boje Iz bližine ao akupno t romunskimi vojnimi letalci vedno znova posegali v obramb ne boje ter so težko napadli sovražnikova zbirališča na področju vdora Jugovzhodno od Kremenčuga. Dne 20. ln 21. oktobra je bilo uničenih v zračnih bojih In s streli protlletalakcga topništva oh šestih lastnih izgubah 1)1 sov-jetsklh letal. Včeraj Je poročnih Lang. vodja neko skupine lovskih letal, zabeležil 13 letalskih zmag. Na Južnem Italljanakem bojišču ao bili krajevni boji aamo v zahodnem odseku. Zahodno od A 1 ž I r J a so napadla nemška bojna tn torpedna letala neko sovražno ladijsko spremljavo. Več prevoznih par nlkov In neka stražna ladja Jo bilo zadetih. Lahko računamo, da je bil del tega liro-dovja Izgubljen. S poleta se nI vrnilo 5 na šlh letal. V severozahodnem državnem področju je nekaj britanskih motllnlli letal popolnoma brez cilja odvrglo svojo bombe. Hitra nemška bojna letala so v noči na 22. oktober prodrla do Londona In zadela z bombami obljudene stanovanjske predele. Po dokončnih ugotovitvah protiletalske obrambe Je Izgubil sovražnik pri svojih dnevnih In nočnih napadih na državno področje dne 20. oktobra 29 letal ln ne aamo 18. ALLARGATE PUNTATE Dl SOVJETI Dal -Quartler generale del Fiihrer, 22 ottobre. DNB. II Comaud0 Supremo germa-nlco eomunlca: Sul fronte orientale hanno esteso I sovietici 1 loro attacchl su altri settorl del fronte. Tra 11 Mare d'Asov e Saporosclile ha rlnnovato 11 nemico dopo lntcnsa prepara-zlone dl fuoco 11 stm attacco, venlva pero aostanzlalmente respinto con alte perdite. I combattimenti sono aneora ln corso. Ncl settore dl hataglla a sud-est dl Crc-menelug cereavauo anche lerl I sovietici dl allargare la loro puntata sulle ali. In dlffl-elll coinbatttnientl che sono tuttora In corso ii atato annicntato un gruppo dl carri armati nemici. Anche nelTausn d Dnjcpcr, a sud-est dl Klev rlmancvano gli attacchl nentlcl senza eslto malgrado 1'Implego di fortl forze, ad eceezlone dl una puntata locale, prontamen-te atroncata. A nord dl KIcv venlva rag-glunto In lin proprlo attacco un lmportau-to acttoro fluvlale da cul II nemico venlva cacclato. A nord-ovest dl Cernlgov Intercettavano le nostro truppe 1 repetutt tcntntlvl sovietici dl penetrazlonc ln accanltl combattimenti. Ancho ad occldcnto dl Smolensk venlva rlpresa 1'attlvlta combattlva. II nemico, che attacava su un0 atretto fronte con fnrto ap-pogglo d arllglcria c dl velivoli da com-hattlmento, venlva respinto su amlio 1 lati deirautostrndn. Un tontatlvo d'approdo del aovletlcl, In-trapreso dn deboll forze silila sponda orientale della Crlmca t falllto. Dal rlmanente fronte orientale non al segnalano che falltti tentatlvl nemici dl varcarc U Volhow e la Newa ed un falllto attacco a sud-ovest dl Vellklje Luki. Squadrlglle tedesehe dl velivoli di com-hattlmcnto e dl lotta da vlelno In eoopera-zlone con velivoli da conibaltlmcnto Konični prendevano parte rlpetutamcnte nei combattimenti dlfcnslvl portando spezlal-monte fortl attacchl contro 1 preparatlW nemici ncllo spazlo dl pcnetrazloue a sud-est dl Cremcnclug. Nei giorni 20 o 21 ottobre venlvano an. nlentatl nelle lotte acrce c dalla dlfesa con. traerea 190 velivoli sovietici. con perdlta (U 6 proprl appareechl. II tenento Lang, comandante di una stiuadrlglla da caccla, ragglunse lerl la sua doillccslma vlttoria aerca. Sul fronte merldlonalc Italtann al nota. va atttvlta combattlva locale nolo ncl aet. tore occldcntalc. Nei settore marino ad oecldente dl Al-gcrl attaccavano I velivoli tedesehi da com. liattlmento o sllurnntl un convogllo nemico. Venlvano colpltc varle navl da trasporto ed un plroscafo dl guardla. Una parte dl nueste navl pud retlncrso perduta. Cinque velivoli non rlentrnvano da queste opera, zlonl. Slngolt velivoli hrltannlcl dl dlstnrbo sganclavano nella notte seorsa, senza aloun piano alctino bombe ncl nord-ovest del territorio germanlco. Vplivni t aerei tedesehi da eninbsttlniento al splngcvano nella uotto sul 22 ottobre fl. Berlin, K. okt. DNU. To zapiskih vrhovnega poveljstva priobčuje »Vfilktsolier Beo-bachtor« zgodovino izdajstva Savojsko hišo ln Badoglieve kllko proti Nemčiji. Istočasno se razkrlnkujejo spletko tega Izdajstva, kl so šle za lem, du si zaradi zagoto. vltve lastnih koristi zajamčijo krltjo tudi nasproti Nemčiji. »Vtilkischer Beohachtcr« piie: »S aeda-njo .vojno napovedjo' Iladoglievih dezerter-jev Nemčiji je tudi zunanjo dovršeno lidaj-Btvo in je tako nastopil primerni trenutek, da razkrijemo v celoti in v vseh podrobnostih zgodovino te Izdaje. Po zapiskih, listinah in dnevnih beležkah, ki jih imamo pred soboj, vidimo pred seboj jasno sliko naravnost pretresljive dramatičnosti o tem najstrašnejšem prolomu zvestobe, ki ga jo kdaj kak narod zagrešil svojemu zavezniku. Ko so dne 25. julija Duceja z veloizdaj-nlšklm udarom Savojske hiše a kraljem Viktorjem Emanuelom in prestolonaslednikom Umbertom na čelu zahrbtno napadli in oropali svobode, Je bilo nemškemu vodstvu že jasno, da ne namerava Italijanski dvor ln njegova strahopetna generalska klika odstraniti samo fašizma, temveč po stari en-vojski tradiciji presedlati ponovno v zadnjem trenutku na stran domnevnih zmagovalcev, In to tudi tedaj, če bi se a tem poteptala čast in ugled naroda. Napetost, kl je vladala med fašizmom ln delom italijanskega vojnega vodstva, je bila vsem poznavalcem položaja že zdavnaj znana. Tudi nI bil nikaka tajnost, da ita-lijnska kraljevska hiša zavestno podpira to nnpetoat. Opozicija kraljevske hiše ln reakcionarnih krogov, ki se je predvsem zo-perstavtjala socialni mtendeneam fašizma, se jo pričela ie enposredno po prevzemu oblasti h strani fašizma. Vendar pa ni prišla tako dolgo na plan, dokler ao je dvigala Zedinjena Italija v veličini in ugledu. Dej-atvo pa je, da Je zahrbtno napadla v uri največje narodne nevarnosti moža, kateremu ee mora zahvaliti za ta vzpon, ln to zgolj z namenom, da bi izigrala obstoj naroda v lastno korist, vtisne temu zločinskemu delovanju za vse čase pečat neizbrisne sramote. Grandi jeva vlogn ?.e ob izbruhu te vojne so bili dinaatičnl In reakcionarni krogi prepričani, da bo Duce držnl ln izpolnil avojo dano besedo. Zategadelj naj bi bil odstranjon. Da, v teh krogih so tedaj že celo govorili o njegovem nnsledniku in je bilo imenovano Orandije-vo ime. To Je bil tisti Dlno Grandi, kl so je kasneje tudi resnično puetil izrabiti kot orodje za Izdajo proti Dueeju. To vstopu Italije v vojno jo še močueje oživelo podzemeljsko rovarjenje opozicije proti Dueeju in njegovi osni politiki. Dno 4. aprila 1041 se jo ob neki vidni priložnosti Imcno valo šo neko drugo imo. To je bilo Ime Badoglla, 6igar sin se jo kot italijanski generalni konzul v Tangerju nn neki prireditvi pustil nagovoriti od angleškega generalnega konzula z »dragi kolega" in so je skupno z italijanskim vojaškim atašejem Vinclgucrro rokoval z zastopnikom dežele, s katero se nahaja Italija v borbi na življenje in smrt. V oktobru Istega leta je označil Italijanski mornariški ata.5e v Budimpešti kepctan.poročnik grof Ponza dl San Marino zavezništvo med Nemčijo in Italijo kot nenaravno In je Izjavil: »Ml so bomo zelo kmalu borili z Angleži proti Nemčiji.« V januarju 1. 1M3. je bil odstavljen šef italijanskega generalnega štaba generalni polkovnik grof Cavallero ln na njegovo mesto je bil Imenovan general A m b r o s 1 o, ki je bil protlfašist in član dvorne knma-rile. Tako je atopil na čelo italijanske vojske mož, kl ni samo trpel razkrojilnega delovanja v italijanski vojski, temveč ga Jo celo podpiral. Tudi on je spadal k onemu koruptnemu delu italijanske gcncralitete, ki se nikoli ni mogla sprijazniti s tem, da si je fašizem prizadevni spremeniti salonsko vojaštvo preteklosti v na vse žrtve pripravljeno vojaštvo. Nemara ne bi dejstvo, da je bil postavljen na čelo Italijanako vojske Ambrosio ln da je tako lahko postavil na vse važne položaje svoje somišljenike, kar je tndi storil, zadostovalo, da bi pri. šla vojska v izdajalske roke. če jim ne bi k temu pripomogla okoliščina, da je bil med častniškim zborom in vojaštvom velik prepad, ki ga fašizem nikoli ni utegnil premostiti. Prepad med italijanskimi častniki in vojaki Italijanski vojak je zelo skromen, hitro se pusti nuvdušitt, je poslušen in pod odločnim vodstvom tudi hraber, kar so dokazale posamezne divizije v borbah proti skupnemu sovražniku. Povsod, kjer so bite italijansko divizije vključeno v nemške oddelke ali pa ao so borile pod nemškim vodstvom, so pokazale dobre, mnogokrat celo odlično vojaško uspehe, kar dokazuje resnično hrabrost. Italijanski vojak je večinoma anm trpel pod nezaintcreslrnnim ln protifašističnim vodstvom njegovih častnikov, ki so so kaj malo brigali za njegovo dobro in njegove skrbi, temveč so se izogibati sleherni odgovornosti ln skrbeli neodločni in brez vsake energije le za sebe aamo in za svojo lastno vnmost. Tnko so se borili le s polovičnim srcem in so so no a Londra c eolptvano con bombe I pre-vlstl spazl da colplre. Seeondo le deflnltlve scgnalaztonl deli« forze dl dlfesa contraerea II nemico ha per. duto nei auol attacchl dlurnl e notlurnl drl 2S ottobre contro II terrlturio uei Keich 28 auzlohč 18 vellTOll. strategično, tehnično, gospodarsko ln moralno zamižali le ua avojegu zaveznika. Stalno ao govorili: »Nemci bodo io vse opravili.« Ker je torej tako odpovedalo vodstvo, so moralo tudi odpovedati italijansko čote iu tako olajšali izdajalcem njih igro. Listino vrhovnega poveljstva In skrbni zapiski v dnevnikih nain razkrivajo skoruj ves razvoj to sistematsko Izdaje, kl je bila do najmanjših podrobnosti pripravljena in hotena. Le.tl pa nam dajejo tudi spoznanje, da itovllnl znaki tega preloma zvestobe niso ostali prikriti nemškemu vojuemu vodstvu, kl so nI pustilo zavesti a sveto-lilinskliul obljubami, prisegami in čnstniml besedami, temveč je z občudovanja vrednim mirom iu stvarnostjo prešlo k delu. Kakor jo vojno vodstvo dve Iu pol leti zaradi lastnih narodnih koristi molčalo o slabosti in krivdi svojega zaveznika, tako Jo tudi sedaj le molčulo o že ugolovljeul Izdajalski dvojni igri. Šele tedaj, ko ao mislili Izdajalci, da se že lahko veselijo nad svojo posrečeno lopovščino, je nemško vodstvo udarilo. In tedaj Je tudi udarilo a takšno bliskovito močjo, du jo raztrgalo v 48 urah mesece in leta dolgo tkano izdajalsko mrežo. Angleži in Amerikanci pa, ki so upati, da jim ho s pomočjo Izdajalcev hrez časti, ki jih sami zaničujejo, uspelo priti do cenenega zmagoslavja, so tudi morali v tem kratkem časovnem razdobju spoznati, da so jim bili odvzeti iz rok sadovi izdajo. Iz dokumontarnih listin vrhovnega po. veljstvu nemške vojske, iz katerih se vidi, kako ae iz mnogih navidezno nebistvenih znakov razkriva ozadjo tega zločinskega počenjanja, prinašamo sedaj strnjeno zgo. dovino tega verolomatva brez primere. ^.daja nn Hrvntskem Po padcu šefa italijanskega generalnega štaba generalnega poročnika grofa Cuvul-lera v prvih februarskih dneh leta 1943 je prvič odkrito nastopila tista klika, ki je skrita za kraljevskim plaščem bujskala no aamo proti fašizmu, teinvoč tudi proti zavezništvu z Nemčijo. Mož, ki je stopil ua Cavallerov položaj, jo nudil zn to najjasnejši dokaz: saj to je bit general Ambrosio, poslušno orodje kraljevih Izdajalcev. Bil Je šof generalnega štaba italijanske suhozemske vojsko In je nu tem položaju povzročil svojemu predniku mnogo huilth skrbi. Znova in cnovn Jo namreč poizkušal sabotirati potrebe in ukrepe akupnoga vojnega vodstva. Ne snmo v Afriki, ampak tudi pri operacijah na nalkanu bo ae zlasti pokazali sadovi tu sabotažo. Na Balkanu je nastal namreč položaj, katerega jo bilo potrebno resno proučiti. Ne morda, da lil precenjevali delovanje srbskih in komunističnih tolp na Balkanu, ne, nmpak nevarno jo bilo že aamo ukrepanje, ki ga je izvajnlo italijnnsko poveljstvo v Hrvatski k temu vprašanju. Na tem področju ja bil odgovoren za Italijansko vojsko poveljnik 2 Itulljansko armado general Mario B o a t t a. Kot italijanski vojaški ataše v Berlinu jo Koatta spoznal Nemčijo In nemško vojsko. Kljub temu pa Je bil še bolj nasproten zavezništvu z Nemčijo kot njegov neposredni predpostavljeni v Bimu general Ambrosio. Nu zunaj je bit podoben kakcinu židovskemu odvetniku. 2» 1. 1942, to Jo poldrugo leto pred državnim udarom, je bilo vedno jasno, da vodi Itoatta Izrcčno Izdajalsko politiko, ka tere edini cilj je bil, da prepreči ustalitev Hrvatske države: to naj bt uspelo a savojsko kraljevsko diktaturo pod vplivom dina-atlčno-reakclonarnlh krogov. Isto politiko so vodili tudi do Bolgarije in Grške. Tako ao bila v«a nemika prizadevanja «a dobro sporazumevanje a prijateljsko Bolgarijo ln za konaolldaoljo razmer v Grčiji onemogočena. j Neprestano Roattovo izdajstvo fce za časa Cavallera je lioatta odkrito izdul svojega zavezniku. V sporazumu z Am-brosijem jo namreč oborožil ln z Italijanskim živežem podpiral arbsko četnike. torej one tolpe, kl ao bile napadalo dau iu noč iz zasede noraške čute. Ko je pa ueinSko vrhovno poveljstvo zahtevalo razorožitev čelnlkov, je na to sicer v popolnem eporn-zutuu lu v najboljši veri pristal generalni polkovnik Cavallero, toda geueral Ambrosio kot šef generalnega štaba suhozemska vojsko iu general Itoatta ata kratkomalo sabotirala ta povelja. So več: Itoatta Jo sistematično podpiral četniko v njihovi borbi proti Nemeetu. Začrtano skupne operacijo pit Je poizkušul zavleči ali Ambrosio, ali pa ao jih Italijani tako prepročili, tla ao Izpraznili cela od u jili zasedena ozemlja iu jih prepustiti čet-nikom. Itoatta je odkrito prizual nemškemu poveljniku, s katerim se je pogajal, da »nujno potrebuje teh okoli 19.000 četnikov za lastne zaščitne naloge iu Jih ne morn pogrošati,« kar gu nu drugi strani ni oviralo, da je dopuščal najgrozovttejao Izpad« svojih čet proti arbskeinu prebivalstvu, ftm ao pa nemška oblnstva zvedela zn takšne grozovttosti, so sama oatro nastopita proti ltoatti in njegovemu štabu, du so lahko preprečila vsaj najhujše Izpade: aaj al je nemško vodstvo v glavnem prizadevalo pomiriti to ozemlje. S tolovaji prt isti mizi Ta razvoj ja dosegel avoje prve dra matske viške, kn so odklonili Italijanski generali pri operacijah nemških oddelkov proti tem tolpam v februarju I. 11)1,1. nemškemu zavezniku avojo podporo ln ao ae noatti podložni generali vaedli a tolovaji za lato mizo lo z njimi vodili pogajanja o pro-atetu odhodu. Boatta je vodil vae to podpiranje tolp pod geslom »borbe proti komunizmu«. Nu ta način je poizkušat alepttl nemika poveljstvu. Prve akupne akeije proti komunističnim tolpam, kl Jih je vodil v Moskvi izšolani Tito, pn dokazujejo, da ae ja Itoatta tudi v tej burbl odločil za Izdajstvo. Boatta ju ukazal poveljnikom Italijan sklli oddelkov, da ne Izvedejo eyoJ!h ope racij ob z nemškimi poveljstvi dogovorje nem času in je tako nudil upornikom vso motnost umika lu ao an le-tl utegnili zasidrati na drugih položajih In Izpopolniti svojo organizacijo. Poleg tega al je lioatta še drznil zahtevati vključitev hrvatskih oddelkov v Italijanske divizije, samo da jn lahko izločil vse protiaile. Prizadeval ai jo torej ne aamo da prepreči konsolidacijo mlade hrvatske dr/nve in jo v iuteresu dlnastično.reakcio-narnih krogov privede do padca, ampak .ie že tedaj poizkušal ustvariti na .ladranu bazo za angloamerUko predmostje. Popolnomu se atrinja s težnjo lega italijanskega armadnega poveljnika, če je pri pogajanjih z nemškimi generali vedno znova nainlgaval, da je vendar najboljše, ako prepustijo njemu vrhovno poveljatvo nad vsoml nastopi na področju Hrvatske, Črne gore in Albanije. Ce bi nemško vrhovno poveljstvo, ki Je pa že dovolj dobro spregledalo spletkaratvo toga častihlepnega, hladnokrvnega in brezobzirnega nasprotnika, sprejelo to zahtevo, potom bi bili kmalu Hrvatska in Črna gora naravnost uničeni. 13— Nemška fronta se ne bo omajala Stockholm, 22. oktobra. DNR. Ameriški poročevalec v Kinsenhovverjevem glavnem stanu llollcnbeck poroču v svojem zadnjem poročilu, da se moramo pripraviti, da sc bo italijanski vojni pohod zelo zavlekel. »Nemci,« tako piše dobesedno, >so borijo izvanredno dobro, vztrajno in žiluvo, ter izredno zadržujejo naše napredovanje. Nimamo nikakega izgleda, da se bo nemška fronta omajala. Značilno jc, da zajamemo lc malo ujetnikov in zaplenimo malo vojnegu gradiva.« Nevaren tekmec -kg- R'm, 22. okt. Italijanski krogi v Gibraltarju izjavljajo, da bo bivši italijanski zunanji minister grof Sforza, ki je v četrtek prispel v Bari, najnevarnejši tekmec Badoglijeve vlade. Viktor Ema-nuel in Badoglio sta bila zelo žalostna nad Sforzovo izjavo v angleškem radiu, da ima republikanski sistem v Italiji stoletno tradicijo. Začasna indijska vlada ftonan. 21. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) V četrtek je sporočil Subhas Chandra Bose, predsednik lige za indijsko neodvisnost in poveljnik narodne indijsko vojske, da je bila ustanovljena začasna vlada >Azad Iliudac (svobodne Indije). Kratka poročila iz vsega sveta -kg- La Guardia obžaluje. Žid La Guardia jc izrazil obžalovanje, ker je Portugalska sklenila pogodbo o Azorih z Anglijo in ne z Združenimi državami. Kakor piše »Daily Mail« iz New Yorka, je po mnenju La Guardie ameriško zunanje ministrstvo s svojim šefom Hullom spalo. -kg- Lord Strabolgl potrjuie, da to Judje zakrivili vojno. Lord Strabolgi ie na nekem predavanju v Londonu izjavil, da je najbolj čuvana državna tajnost druge svetovne vojne delež judovskih verskih občin celega sveta pri krivdi za an-gleškoomeriško vojno Ženeva, l?>Daily Herald« sporoča iz Aliira, da so tam mnenja, da bi bila Rusija še najliolj naklonjena povečanju vpliva alžirskega odbora, dočim so Angleži in Američani tozadevno zelo rezervirani. Madrid. 21. okt. DNB. Diplomatski so-delavec »Daily Telegraphav poroča, da je Kanada 19. oktobra prvič podpisala svoje ime neodvisno od Anglije iu sirep pri podpisu podaljšanja pogodb o posojilu in najemu. To je nadaljnji korak k popolni samostojnosti lega dominijona. Bukarešta. 21. okt. DNB. Uradno objavljajo, da bodo 1. novembra t. 1. vpoklicani letniki 1923 in 1928. Živel sem mesec dni med partizani Piše prisiljen mobiliziranec Pa povrnimo bo nazaj k razorožovanju. Stari partizani 80 vsi kmalu tičali v novih badoljevskih uniformah in imeli izbrano najboljšo opremo, dočim smo ml novinci morali vso nnplonjono robo nositi v skladišče za kolektiv. Nihče izmod nas si ni upal nič prisvojiti, ker nam jo prejšnji vočer komisar zagrozil s smrtjo za sleherno, tudi najmanjšo tutvino. »Tovariši,« je dejal, »to jo žolezen zakon med partizani. Vidoli ste, tovariši, kako jo kraljevski okupator brez orožja ln v sramoti božal iz slovenske dežele! Kdo ga jo prisilil, da je kapitulirali Kdo ga jo tako hitro izgnal iz teh krujev po dveletni borbi 1 Kdo jo vso to zmogcll To je storila disciplina slovenskih partizanov! Zato morate tudi vi biti disciplinirani ...« Jasno jo, da smo se mi toga držali, toda ie med potjo v skladišča so vso boljšo stvari izginilel Kam, no vem. Kmalu po govoru jo taisti komisar izginil in čez kako uro prijohal nn konju, pro-lovljcn v hadovljevskoga majorja. Popoldne smo pogrešili tudi komandanta, ki si je Izposodil kolo in čoz čas prijahnl nazaj na konju. Ko jo odšel, je Imel na oni nogi star škorenj, na drugi pa gojz.or, vrnil pa so jo v novih škornjili in proobločen v novo častniško uniformo. Zgled 80 posneli tudi nižji funkcionarji, po bi imel pesniško fantazijo, bi dejal s Prešernom, da jo najbrž spot priletel nn Bvot ptič Fcniks, ker Bcm pa navaden človek, sem pač skušal ta pojav razložiti na bolj ma. terlalistlčen način, — II — Karabinjer nastopi. Mod trumo rnzorožonih budoljovcov jo bil tudi kurabinjer, ki so mu v nahrbtniku našli nad 10.000 ciguret ln so jo prldušal, da jih no da, da mu jih no sinojo vzotl, ker jv oh njihov človek. On je vendar vedno bil s partizani v zvezi in jih o vsem obveščal. Za dokaz je kazal nokl listič. Komisar, ki jc bil pruv takrat zruven, je listek prebral, pa som vidol, kako mu nokaj ni všeč. Našim partizanom je primnnjkovulo cigaret ln so so nuposled s karabinjorjom pogovorili tnko, da so mu jih polovico pustili in gn prijuzno odslovili. Pa šo mnogo drugih primerov jo bilo, pa bi popisovanje prekoračilo odmerjeni ml pro8tor. Vrst« kraljevih junačkov so so prlčole rod čl 11 ln videti jo bilo, du jih bo kmalu konoo. Sli so proti Kočevju iu dalje proti domu. Plašno so gledali in hlupčovsko dvi. gali post: »lluoni couiunisti«, nekateri pa »o zatrjevali; »Anclio noi couiunisti«. Itazpoloženjo mod starimi partizani jo bilo naravnost zmagoslavno. Saj jo bilo bo. daj po dvelotnem pomanjkanju vendar vsega dovolj. Zapela jc harmonika, zaplesali so in pozno v noč so ropotali okovani čevlji in škornji !>o loscnili tleh. Novinci smo šli proj spat, posebno kmo-čki fantjo niRO Imeli smisla zu tako zabavo in tudi niso bili prav nič razpoloženi. Toda nismo šo dobro zaspali, ko jo priropotal dežurni: >I)iži se, spremn za pokrotl« (Daljo prihodnjič). Koledar Sobota, 23. vinotoka: Znvetnica umirajočih: Klotilda, devica in inučonica; Ignu-cij, škof. Nedelja, 24. vinotoka: misijonska nedelja; Rafael, nadangel. Novi grobovi kupite takoj eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Walter Scottov zgodovinski roman »ivanhoe« ki ga je založilo ln izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU .SLOVENCA«. Le do 1. novembra so še lahko naročite na poljudnoznanstveno zbirko »SVET« ^e odiašajte, ampak se takoj naiožite na to zbirko pri Ljudski knjigarni ali pa pri Upravi zbirke „SVET", Kopitarjeva ulica št. 6, Ljubljana čim morajo biti na praznik, 1. novembra, vos dan zaprte. — Odsok za obrtništvo. — Zeljo na mesarske knjižice. Dn so svožo zoijo. ki ga prodajajo od Prevoda pooblaščeni trgovol na živilskem trgu pravično razdeli, bo naprodaj od sobote, 23. t. m. eumo lin mesarsko knjižico. Zato naj vsakdo, ki želi zelje dobiti, prineso soboj mesarsko knjižico. Zeljo bo ruzdoljeno po razpoložljivih množinah. — Vsi člani, ki so naročili sadno drevje pri Sadjarski In vrtnarski podružnici Ljubljana I. naj pridejo ponj v torek, 2t. t. lil., li Kmetijski družbi na Novi trg 3. dvorišče. — Obrtnike obvešča Odsek zn obrtništvo, da na svojih domovih koristno uporabijo pridobljeno zoiuijo in Izkušnjo v Nemčiji, kjor so lahko na lastno oči videli iu opazovali napredne vasi, vzorna kiuolsku gospodarstva in državo, v kateri vse dela in vwik posamoznik iziiolnjujo svojo dolžnost. Vso njihovo delo mora biti usmorjono »odaj v obnovo sedanjo Srbije, ki mora postati nacionalno enotna in socialna. Končno jo Ne-dič srbski kmutski mladini govoril o svojem lio da vii o m obisku v Hltlorjovoin glavnem stanu tor jo je opozarjat na iiujiio potrebo, da so ohrani mir in rod ter da sc življenje in dolo normalno razvija daljo, /u ministrskim predsednikom Nedičoni jo povzol besedo srbski kmotijski minister Vesellnovlč. Zbruno srbsko kmetsko mladino jo Imenoval pionirje novega življenja v Srbiji. Dejal jo tudi da se bo srbsko kmetsko gospodarstvo v bodočo v vedno vočji meri posluževalo vsoh tehničnih pridobitev. Minister zn srbsko gospodarstvo dr. Nedeljkovlč pa jo poudarjal velik pomen in važnost bivanja srbsko kmetske mladine v Nemčiji. Poudarjal jo tudi. da 80 morajo Srbi e tem svojim velikim sosodom v vsakoin pogledu solidn-rizirail in z njim navezati tosne stike, kor so uvtoritoto srbskega naroda priznali nemški odgovorni krogi tor je sodnj naloga to mladino, da razprši šo vso predsodko proti Nemčiji. Slovenski Rdeči križ sporoča V skladišču paketov, Kotnikova 16, se naj oglase osebe, ki bo dddale pakete za da uvede počenši s 25. oktobrom zaradi po- | naslednjo interniraneo: Čcpou Ivan, Stcrlo Danes je umrl v Ljubljani po tožki bolezni — prod tednom bo mu morali amputirati nogo — vpokojeni rav-n a tel j učiteljišča Anton Dokler. Kdo ni pozimi velikega človoka, ki jo stopal ob palici po cesti, s knjigo pod pazduho in pipo v ustih in hitel zadnja lota — v Prosvetno knjižnico, iz njo pa na svoj dom v Rdeči hlSlt To je bil direktor Dokler, neutrudljivo marljiv človek, ki jo zadnja leta z veliko Bkrb-jo in ljubeznijo vodil 1'rosv. knjižnico tor prebiral kot mladenič vso knjigo, ki so izšle pri nas ali v nam dostopnem svotu. Mln-deniško čil in živahen jo spremljal naše revijalno časopisje, da bi človek no mislil: zapisan jo smrti .. . Tn usoda jo določila, da 80 jo preselil k svoji prijateljski dvojici. s katero jo bil v življenju nerazdruž-jjiv, pokojnima dr. Pcrnotu in dr. Dcbcv-cu, za katerega jo delal svojo zadnjo pu-hlieirano delo: jubilejno kaznlo petdesetih letnikov Doma ili sveta. Doial pa je še vedno, saj je v zadnjih letih prevcl iz grščino voliko Platonovo: Državo, za katero pa ni nnšel še založnika. Upajmo, dn bo v urejenih razmerah ta svetovno znana knjiga v Doklerjovom prevodu ohranjala spomin na marljivega šolnika. Da: njegovo Ime bo živelo predvsem kot šolnik. Raj jo napisal za slovenske gimnazije ogromni Grško-slo-venskl slovar, za katerega jo moral imeti resnično orjaško marljivost in globoko klasično izobrazbo. Izdal jo tudi prevod Sulu-stove vojne z Jugurto. slovarčke s Cicoronu in Ovidiju ter s tein pomagal slovenski gimnaziji v njenih početkih. Najbolj pn ga bo pogrešala sedaj Prosvetna zveza, katere knjižnici jo bil duša in gibalo, Rodil Re jo 11. jun. 1871 v Višnji vasi pri Celju. Po gimnaziji v Celju in Novem mestu jo študiral na Dunaju klasično filologijo ter poučeval na gimnazijah v Kranju to učiteljišču v Ljubljani, ki nm je bil ravnatelj do vpokojitve. Ob smrti izrekamo sožaljo nje govi hudo prizadeti družini. Njemu pa želimo večni mir in pokoj! t V Ljubljani je 21. t. m. v 86. letu starosti umrla gospa Terezija Tomec, mali pokojnega profesorja Ernesta Tomea in višjega davčnega inšpektorja g. Ivana Tomea Pogreb bo v soboto, 23. t. m., ob 4 popoldne iz kapelo sv. Cirila in Metodn na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji s^eti večna luč! Žalujočemu g. sinu in ostalim sorod nikom naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je umrl gospod Rajko Snšnlk, trgovec in obrtnik. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne iz kapelice sv. Antona na Žalah. Naj v miru počiva! Žalujočim našo iskreno sožalje! Osebne novice = Poroči so danes g. Ivan Korenčan, oddelkovodja klišarne Ljudsko tiskarne, gdč. Ivanko Gašperlln. Obilo sreče! — Državna tehnična srednja šola v Ljubljani obvešča učence 111. in IV. letnika nrch.- gradbenega, strojnega ln elcktrotoh niškoga odseka, II. letnika mizarsko in elektroinstalatersko ilelovodsko šolo ter vrc učence šole za glasbila, da se nadaljuje Sol skl pouk v ponedeljek. 25. oktobrn t. 1.. po razporedil, ki je objavljen v šolskem po slopju (vhod Oorupova ulica 10). Za ostale letnike bo objava sledila pozneje. _ višji trgovski tečaj v Ljubljani sprejema kot redno sluSalelje(ice) one dijake in dijakinje ki so dovršili višjo razrede sred- 'o šile ali pa rodni enoletni trgovski točaj. pisovanje so vrši redno šo vm t od en. Informacijo in novo prospekte dajoiTrgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobran- SkaJajunaško smrti je padel na vzhodnem bojišču Jožef Cuder iz Spodnje Belo pri Beljaku.^ rad|() p0prnTna vam točno, strokovno In z jamstvom ter »Predhodnim pregledom '.n proračunom izvrši tvrdka 1'hilips-lladio. Ulica 3. innja 6. «._,„„ — Uran čal aromatičnn čajna mešanica, vsebina in kakovost tekmec ruskemu čaju, Poskusite ga. „ . — Vsem državnim upokojeneem. /. ozirom na noš objavljen poziv glede nabave novih železniških legitimacij opozarjamo vso državne upokojence, da finančna direkcija zaenkrat ne bo izdajala novih legitimacij marveč bo enmo podaljševala stare. V legitimacijo, kjor so žo izčrpani vsi listi, hodo vstavljeni novi vložki. Zalo za zdaj odpailo najavljeno posredovanje za nase člane. Kolikor smo poučeni, državnim upokojencem V tekočem letu ni treba prcjlln-gati »prijav za prejem draglnisklh doklno« (v preišniih letih jo bil določen oktobrski tormin). Za otroke, staro nad 16 let, pa mora io upravičenci izkazati ledno šolan je z označbo, ali prejema otrok podporo ali štipendijo in koliko znr.ša tn na mesce, ali pa dokazati, dn Je otrok trajno ncRiiosobon zn delo in pridobivanje. To velja za državno upokojence, ki prejemajo pokojnin,, pri tukajšnji finančni illrekci.il. — Združenje javnih uslužbencev za Ljubljansko pokrajino — Zastrupi jen je z gobami. Ob sezoni gob vanko leto objavljajo časopisi primerne svarilne in poučne članke o gobah, zlasti je irebivalstvo vselej opozorjeno na razno ve-iko in liiBtvcne razlike med ačltnimi in Strupenimi gobami. Kljub temu so primeri kuka nesreča pri znuživanju gob. Reševalna posta in je v sredo prepel jala 'z li.ižno do-ine, Cesta II-3, v bolnišnico ženo narednika vodnika Lucijo Stepanovičevo, ki je obolela 7:\ zastrupijenjeni -z. gobami. V torek zvečer jo pripravila z.a večerjo gobo. med katero je prišla lialhrž tudi kaka 'itrunona goba, slič-nn užitnim. V bolnišnici -o zdravniki 11 krenili vse, dn ro jo oln-unili pri življenju. — Neki Frnnee Tomšo jo bil prepeljan v bolnišnico, ker jo požrl steklo. Ta človek ima inanijo, da rud požira steklo. — Trg v krlzantcmah. Bližamo se prazniku vsoh fivetnikov in vernih duš. Vodnikov trg se je zadnje dneve spremenil v veliko razstavo zgodnjih, lepih raznobarvnih krizantom. Vso polno je prodajalk. Polog krizantem ro naprodaj in na izbiro tope da-lije vseh vrRt. Imamo sioer ie nad teden dni do praznika, toda lahko se primeri, da pade prihodnji teden Rlana, bi ho pač škodovala dulljam, ne toliko pa križan temam, ki bo zelo odporne proti mrazu. — Topel Urškln dan. Dan sv. Uršulo je fcll izredno topel in prijeten. Zato ni čudni., da so bili vRi tivolski nasadi in drevoredi poln: šetajočega se oVova (Tyrševa) ccsta št. 29. (k STANOVANJE čeprav enosobno iSčem za takoj. Grem tudi za hišnika. Sem ključavničar, mehanik in elektromonter. Naslov upravi »Slov.« pod St. 7097. (c POSTREŽNICO za pomivanje in likanje sprejmem takoj od pol 2 dalje. Dalmatinova 5-1II. desno. (b ŠIVILJA se prinoroča za šivanje obleke, moškega in duniskegn perila, tudi za otroke. Sprejemam tudi vsa popravila in krpanje. — Krem/ar, Mandelčcva št. 15-1, (Trnovo) vrata 5 o. a HLAPCA ~~ konjskega, za prevoz mlinskih izdelkov in navajenega poljskih del sprejme mlin Maj« dič I ranz, Vir, Domžale. (b 2000 KG SLAME in nekaj svinjske krme, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7180. PRAŠIČA zu rejo, težkega 60 kg, prodam. Pod Ježami 17. BRZOPARrLNIK zn 160 I in sobna železna peč, vse v prav dobrem stanju, naprodaj. Naslov, v upravi »Slovenca« št. 7160. KUHINJSKO OPRAVO Irpo, proda: Krže, mizarstvo, Vrhnika. Otrle-du so. v skladišču: Ljubljana, Bleiweisovu št. 47, poleg kavarn« Majcen. S SVEŽO DETELJO kupi takoj Žegoza, Gallusovo nabrežje 33. SIV PLASč za 14—15 let, dobro ohranjen, prodam 7« 3S0 lir. Naslov v upr. »Slovenca« Št. 7143. DVA LEPA FOTELA, kavč, posamezne komade, prodam. Naslov v upravi »Slov.« 7142. ELEKTROMOTOR 20 PS, 380 Volt, 50 Period, 970 obratov na minuto, popolnoma nov — sc ugodno proda. Pojasnila: »LLHOMA« J. Slcjko. Sv. Petra c. št. 5. Telef. 26-91. OTROKA SPREJME v rejo poštena družina, skrbuu vzgoja. -Naslov v upr. »Slov.« št. 7154. Vsa rndio-poprnviln vam točno, strokovno iu z jamstvom ter s predhodnim pregledom in proračunom izvrši tvrdka: Philips-Radio, Ulica 3. maja 6. 2 MLINARJA za valjčni mlin zmožna in mlinarja za tz« delovanje kaše na kamnih sprejme valjčni mlin Franz Maj-dič. Vir, Domžale, (b Po dolgi mučni bolezni je umrla, previdena s tolažili svete vere, naša nadvse ljubljena sestra in teta gospodična Palice Matilda Pogreb drage pokojnice sc bo vršil v nedeljo dne 24. oktobra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 70, nn pokopališče Vič pri Ljubljani. Ljubljana, 22. oktobra 1945. Žalujoči brat ter nečakinja in ostalo sorodstvo. Povratek srbske kmetske mladine Iz Nemčije. Poročali smo že. da sta svoječssno dve skupini mladih srbskih kmetskih gospodarjev in mladouičev odšli na večmesečno študijske tečaje na vzorna posestva, kmetije in kmetijsko šole v Nemčijo. Tja jih jo poslala sedanju srbska vlada, dn na licu mesta spoznajo in vidijo moderno urejena kmetska gospodarstva ter da tam pridobljeno znanje potem koristno uporabijo dotna in modernizirajo sedanjo šo vedno primitivno srbsko kmetsko gospodarstvo. Prva skupina srbskih kmetov se jo sedaj že vrnila v domovino. Prod odhodom posameznih udeležencev poučnega tečaja v Nemčiji na svojo doinovo jo skupino mladih srbskih kmetov in mladeničev sprejel srbski ministrski predsodnik general Nedlč ter jim jo izrekel svojo zalivalo in priznanje za delo ki so ga opravili v Nemčiji. Dejal jo. da so kot njegovi odposlanci svojo nalogo gotovo boljo opravili, kakor pa gospoda v belili rokavicah, lukastih čevljih ln frakih. Po vrnitvi v domovino jo sodaj njihovu nulogu, LEPO PRIPRAVLJEN S SVETIMI SKRIVNOSTMI JE DAVI DOTRPEL NAŠ LJUBLJENI OČE, GOSPOD ANTON DOKLER RAVNATELJ UČITELJIŠČA V POKOJU POČIVA V KAPELICI SV. JOŽEFA NA ŽALAH. OD TAM GA BOMO SPREMILI V NEDELJO OB ŠTIRIH NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. NA) MU GOSPOD POVRNE VSO LJUBEZEN IN DOBROTO, S KATERO JE ZA NAS SKRBEL, IN NAJ MU NAKLONI SVOJE BOGATO PLAČILO VEČNO VESELJE V DEŽELI ŽIVIH. MAŠA ZADUŠNICA BO V PONEDELJEK OB SEDMIH V CERKVI SRCA JEZUSOVEGA.