ARIJIN LIST
Cena številki 1 Din,
Poštnina plačana v gotovini,
E. BALKANYI D. LENDAVA
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list.
VrejOje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: K'ekl Jožef, vp. pleb. v Črenšovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepe-noga poprijetja 1. 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posamez-noga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalendarom ,,Srca jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
▼TTr^^iTr^
ŠOLA ZA MISIJONARE.
Naš sv. Oča Pij XI. so vso svojo očinsko skrb obrnoli na to, kak bi se dalo poganske narode pripelati v K^istušovo ovčar-nico. Razmi se, ka se brezi misijonarov dOhovnikov i bratov to nemre zgoditi. Zato pa je prva skrb sv. Oče ta, ka se vzgojijo misijonari. Pri tom deli njim pomagajo tadi Don Boskovi dflhovni sinovje s tem, ka so ustanovili v Italiji tri zavode za vzgajanje dečkecov tak za duhovnike misijonare kak za brate. Za brata je tisti, šteri se nemre včiti. Tej zavodi majo te posebnosti, ka jem-lejo notri dečke od 14 do 25 let stare, čiravno drugih šol ne-majo kak ludske (osnovne). Se razmi ka či majo kaj drOgih šol, je dosta bole. Včenje i vse zdržavanje (hrana) je brezplačno. Plača se samo za vožnjo, gvant, knige i drflge šolske potrebščine. Vsaki naj se zglasi v Martinišči v M. Soboti.
Viizemsko veselje sv. Družine Krščeniki, judašje ne bodimo Trije grobi nam govorijo Kak je sv. Ivan Vianej predgao Najzvišenejše delo na sveti ... Odgovori na pitanja... V smrt za vero Vrednost sv. meše ...
Vsebina:
Stran 1 ............4
........ ._.	10
11
-	....... ...	13
......... ...	14
...........15
............16
Vuzemsko veselje svete Družine.
Svete Družine kotrige so tri: Jezuš, Marija, Jožef. Jezuš, boži Sin; Marija, njegova deviška mati i sv. Jožef, njegov hra-niteo i njeni deviški mož. Od vOzemskoga, od allelujskoga veselja teh treh najsvetejših duš vržimo par reči na strani M. Lista.
Veselje Jezusovo je bilo neskončno veliko, ar se je to topilo v neskončnoj božoj blaženosti. Bog je neskončno blaženi, to je verski navuk. K toj blaženosti se zdaj prikapči veselje odiče-noga stanenja. Več nikdar ne bo trpo, ne vmro. Večna je njegova zmaga nad smrtjov, večna je neskončna lepota njegovoga tela. Pa od njegove dike bodo zajemali do konca sveta vsi zvoljeni. O kak blaženo je zdaj njegovo Srce, ka je svet rešen i ka den za dnevom bo vsikdar več duš prišlo v njegovo kralestvo, na mesto puntarskih i v pekeo spravljenih angelov! O kak sladko je zdaj Zveličari pri srci, ka ga je njegova prečista mati nazaj dobila i ga več nikdar ne bo zgubila. O kakša nepopisna zahvalna radost ga je obišla, ka je meo priliko zdaj povrnoti sv. Jožefi triide, štere je te meo pri njegovoj zgoji, ka ga je lehko obis-kao, potolažo v pekla trnaci, od tec izpelao, da ga preseli vu domovino večne radosti!
I Marija, ta tužna mati, ta mrtvoga sina objokavajoča mati kak se je ona veselila?! Če ščemo njeno veselje razmeti, te ne smemo pozabiti, da Jezusa vsi angeli i svetci skupno, vse matere do konca sveta skflpno, vse obstoječe stvorjenje ino še ono, štero je mogoče obstojati skupno — ne tak lubilo i želelo, kak Marija. Ta njena lubezen, ta njena žela globša od najglobšega morja, višiša od najvišiše gore nesamo ka se je spunila, gda je svojega Jezuša od mrtvih staloga zaglednola, ne; ona ga je zaglednola blaže-noga, neskončno blaženoga, šteroga sreča več ne otemne i šte-roga ona več ne zgubi. Oh ve dQše, ki mate samo piknjico 1]G-bavi v sebi, ve zarazmite, kaj je čutilo pri sinovinom odičenom vstajenji materno srce. Njeno radost nekelko zapopasti bomo mogli pa samo na sodnji den, gda se obimnemo z našimi dragimi, na šterih grob smo teliko suz točili, gda se obimnemo ž
— 2 —
Jezusovo vstanenje,
njimi vu odičenoj radosti. Pa njena radost je vdablala povekšalno moč z edne druge prilike tiidi. Ona je bila najverneša tivarišica sv. Jožefa i najljubljenejša mati vseh vernikov. O kak nepopisno milo i ljiibo njoj je bilo pri srci ka je sv. Jožef, veren tovariš, že vreden postao gledati Boga od lica do lica i se nagnoti na odi-čeno Srce tistoga Boga, ki ga je za svojega očo zvao, čeravno njemi je samo hraniteo bio. Pa z sv. Jožefom so prišla do gledanja Boga i njena deca — to smo mi.Do konca sveta se bo ta zbirala okoli odičenoga Jezuša i hvalila njo, mater presladko, ki je z svojim sedemkrat prebodjenim srcom dariivala na križ svojega božega Sina za njihovo rešenje. Mati, o sladka mati, pa če se b" veseliš nam, svojo; deci, ne bi se mi tebi veselili, i ne bi ti li zahvalno spevali: Veseli se o Marija! Alleluja!
Svetoga Jožefa radost pri Jezušovom vstanenji je bila nebeška. On je čakao na njega v pekla trnaci. Tli je bila njegova dQša! O ka, ka je začOtila, gda je Jezusovo odičeno dflšo za-glednola!? Ka, o ka je obišlo to sveto dQšo, gda se je spremenilo njeno robstvo v nebeško veselje?! Jezuša po smrti viditi, je neba. Odtistimao, ka se je Jezus v pekla trnaci dušam staroga zakona prikazao, so te vživale nebeško radost, štera se je za štirideset dni odselila z Jezusom v nebo. Pa ne samo Jezusi, ve-selio se je sv. Jožef tiidi Mariji. Poznao je on bole kak štokoli drugi Marijino ljubezen do Jezuša i do sebe. Razmo je zato bole kak štokoli drugi velikost njene ljubavi do Jezuša i do njega i zato tiidi velikost njenoga blaženstva nad njidva večnov blaže-nostjov. Pa te dober oča sv. Družine je i oča cele Jezušove družine, cele sv. Matere cerkvi. Vsa deca te matere so zročena pod njegovo očinsko varstvo. A na vseh teh do konca sveta je vido bliščobo Jezušovoga odičenoga vstanenja. Dober oča, kak si se te veselio našoj diki, našoj radosti, radosti svoje dece! Bi ti mogli kaj drugoga bole primernoga dati v zahvalo za tvojo ljubezni puno radost kak sveto radost našega srca?! Ne moremo i ti driigoga niti ne želeš. Ti želeš naj se z tebov pri njima v svetoj radosti mOdimo v tom blaženom vOzemskom časi. O dflšice, spunimo to želo svetoga Jožefa i veselimo se, ka je sveta DrOžina razveseljena i ka mo po njej ednok tudi mi blaženi. Tomi se veselimo. V diihi toga veselja živimo z Dev. Ma-rijov i sv. Jožefom samo za Jezuša. To je pravo i jedino veselje.
Krščeniki, judašje ne bodimo!
Vsi, posebno tretjeredniki postanimo tolažniki Srca
Jezušovoga!
Oda je lubleni Jezuš stopo v tretje leto svojega javnoga delovanja, svoje vučitelske časti, je večkrat gučao od glavnoga svojega dela, od prve dužnosti svojega na svet poslanstva, to je od svojega trpljenja, štero bi moglo svet zveličati. A čeravno je večkrat govoro od svojega trpljenja, njegovo srce se je samo ednok genolo v njem pri toj priliki, samo ednok se je od • prevelike žalosti zburkalo i to te, gda je govoro od Judašovoga izdajstva. „ V duši je bio zburkan" (Jan. XIII. 21.) pravi sv. Pismo. Peklo ga je srce, gda je samo mislo na to hudobijo. Oda se je pa ta zvršavala i zvršila, gda se je hudodelnik pogajao za svojega Vučenika i gda ga je odao, te so se toga vusta odprla i spustila iz stbe reči, kakši nikdar neso prle i ne sledkar: žalostna je moja duša do smrti11 (Mat. XXVI. 38.) O, gda ga je Herod še kak gingano dete na smrt preganjao, gda so ga rojaki Naza-rečani dol z brega sunoli, ka bi ga vmorili, gda so židovje za kamenje spolovili, da ga skončajo, gda so v cveke spletene bi-kovnice letale po njegovom čelom presvetom teli, da je meso po falatah kapalo dol z njega, gda so strašni cveki prebodli njegove roke i noge — o te ne meo teh reči boži Sin. Pa niti pri stra-šnom trivornom vmiranji na sv. Kjr.ži ne prišla ta pritožba iz njegovoga srca. Do smrti žalosten je bio samo zavolo Judašovoga izdajstva. O kak strašna hudobija se je mogla skrivati v tom! Glejmo jo, da ne bomo nikdar judašje!
Črna nezahvalnost je gnala skopača vučenika, da oda svojega vučitela. Navadni nevolaš, kodiš, je bio izdajnik Judaš, brezi znanosti, brezi bogastva, brezi lepote ali kakših drugih zvun-rednih naravnih darov. 1 toga nevolaša je Gospod nebe i zemlje, krao vseh kralov postavo za ministra, za steber svojega ne-beskoga kralestva. Na njem bi moglo to sloneti, kak na ostalih apoštolih ino tak bi i on mogo soditi na sodnji den celi svet.
Pred njim, pred stebrom sv. Cerkve, bi se mogli klanjati vsi papovje, vsi piišpeki i duhovniki, vsi verniki do konca sveta i bi ga prosili: sv. Judaš, prosi za nas!
Njemi na čast bi se podigavale krasne cerkve, bi se postav-lali umetni oltari, bi se molile vroče molitve, spevale sladke pesmi •i bi se njemi zračale milijoni i milijoni duš, štere bi rade zado-bile za sebe posebno zavupanje Jezusovo, kakše je on vživao. To
posebno zavupanje Zveličarovo do njega je v tom obstojalo, ka je te svoje siromaštvo, iz šteroga je živo z svojimi vučeniki, ne zročo na čuvanje prvaki apoštolov sv. Petri, niti vučeniki, koga je najraj meo, sv. Janoši, nego njemi, samo njemi, Judaši. Kak drugi apostoli i on je dobo oblast ■ betege po čfidnoj poti ozdravljati, hude duhe zganjati, biti ne sluga nego „prijateo" Je-zušov i vreden, ka je na skradnjoj večerji dober Bog i pred njega poklekno, njemi noge oprao i kflšno i ga nabrano z svojim svetim telom i napojo z svojov svetov krvjov.
Pa za vse to, — za vse to — pripela v ograd Getsemane sovražnike Jezušove na njega i njim Boga z kflšom izda. Bog ga še tu za „prijatela' zove, on pa to bože prijatelstvo zavrže, se nagne na Boga i toga kflšne kak svojega sovražnika.
Judaš! Judaš! z kušom izdaš Sina človečega? (Luk. XXII. 48.) Tak te je pitao Jezuš. I odgovora nesi dao, ar si odgovor že v žepi meo. Cveketali so ti po njem srebrniki sovražnikov Je-zušovih i prekričali glas tvoje vesti, štera te karala: stoj, ne kušni ga, poklekni pred njega i prosi ga odpuščenje !
Penez je prekričao pravičen glas tvoje vesti, izdao i odao si svojega vučitela, svojega Boga. Pa velika je mogla biti ta šuma, štero si dobo za Njega, velika, ar si od odaje nikak ne šteo odstopiti? Tvoj dobiček je mogo biti tak velikanski,, da stotine let bi mogo ti i tvoj odvetek plavati v samom bogastvi i v vseh dobrotah sveta I ?
Hudobnež! Drugi izdajniki so tak delali. Zgodovina nam svedoči o izdajstvi a ta so bila draga. Ta so se vršila za kraljestva, kneževine, grofije ! Ta so nosila milijone. Ešče dnesden služijo špijoni ogrome peneze. Počem si pa ti odao svojega gospoda? „Obljubili so njemi treseti srebrnikov(Mat. XXVI. 15.) Za treseti srebrnih filerov je odao vučenik svojega Vučitela, stvar svojega Stvoritela I Vu vremeni Joras kralja je ednoga bujtoga somara glava več koštala. Pa ta glava nema na sebi nikaj vredne kože, nikaj vrednoga mesa. Pa ta nikajvredna reč se je li dražje odavali, kak je Judaš odao svojega Gospoda. O krščeniki, posta-nimo malo, pa se razjočimo! Razjočimo se i svoj plačni glas podvojimo! Za edno jajce, edno pišče, za vsako nemo stvar ešče za par niti sOkanca se pogajamo i določimo ceno. A pri Jezuši nega cene i ne pogodbe. Za vsako najmenjšo ceno i pod vsako sramotno nizko ceno ga je Judaš pripraven ta dati: ,,Ka mi ščete dati, da vam ga izdam.11 (Mat. XXVI. 15.) Jezuš nema cene, Jezuš nikaj ne je vreden, Njega se mora on znebiti, Njega se mora on rešiti, Jezuša njemi ne trebe, to je Judašov namen. Pa dobro je,
če ti ga ne trebe, Judaš, dobro je, če ti raj ščeš meti hOdob-noga duha, kak Boga, ali bar vošči to svojemi sovražniki, koga si odao, kak so to drugi izdajniki včinoli, vošči njemi življenje. Glej, Jožefa odajo njegovi bratje v Egipt, a zakaj? Naj njegove obleke ne namaka lastna, nego kozličova krv, naj on žive ! Hlap-čeka Polykarpa kupi plemenita Rimljanka, pastirčka Patricija drugo plemenito srce, a oba za življenje. Odata se za življenje, da postaneta slobodna, da postane z prvoga sveti Polykarp, mantrnik i piišpek v Smyrni, z drugoga pa piišpek i apoštol Irske. Ali se iz rok roparov mogoče ne kOpiljejo robi? Se, a vsigdar za slo-boščino, za življenje. Za življenje, za sloboščino odavajo države vojne zgrabljence drOgih držav ravno tak. Na smrt, na grozno križno smrt je samo Judaš mogo odati i to odati svojega Boga. On sam te Večni to posvedoči: „Sin človeči se bo izdao, da ga križajo." (Mat. XXVI. 2.) Ne samo, ka se znebiti šteo Jezuša Judaš, ka njemi je ne trbelo njega! Ne, to ne je bilo Judaši za-dosta. On je več šteo! On je šteo, naj zmaga njegovo sovraštvo do Boga, naj se Bog vniči, naj se vmori. Iz sovraštvo do Jezuša je toga izdao na smrt, na strašno križno smrt. O duše, gda to čtete, ne čildivajte se nad tem, če je Jezuša nad tov hOdobijov obišla žalost, da njoj je dao glasno izraza „Moja duša je žalostna do smrti." Ne čudivajmo se, nego jočimo z izdanim Jezušom i ponavljajmo z odločnov trdnov voljov: judašje pa ne bomo, nikdar ne bomo.
mJaj tistomi človeki, po kom se sin človeči izda. Bole bi bilo, da nikdar ne bi bio rojen te človek(Mat. XXVI. 24.) Zakaj bi bilo to bole? Zato ar ga je čakala strašna kaštiga na dnej pekla. Strašna kaštiga, štero je naznano i tudi doprineso nad njim te izdani Jezuš sam, kda je spregovoro od njega te strašne reči: da je .sin pogubljenja" (Jan. XIII. 12.) Ka je to, ka je sin pogObljenja ? To pomeni, ka ga pekeo, ka ga vrag tak rad ma, kak svojega sinii, ki si je največ peklenske herbije zaslOžo.
O krščeniki, judašje Kristusovi ne bodimo nikdar! Ne, ne bodimo nikdar! Pazimo zato, oj pazimo, da nas hfldi duh ne napela gor na prvi lanc, z šterim je te nesrečnik k dnej pekla priklenjeni. Pazimo, oj, pazimo. Njega pa sem veže žerjava veriga, zato ar je izdao Jezusovo telo grešnikom. Anaš, Kajfaš, Herod, Pilat, krvniki i drflgi Jezusovi sovražniki so bili grešniki, veliki grešniki. A hudi duhovje neso bili. Dokeč človek žive, še lehko dobro dela i se povrne, vrag samo po smrti grata z človeka če te v smrtnom grehi vmerje. O ti nesrečen judaš, o ti stokrat nesrečnejši kak Judaš, pa izdaš Jezušovo presveto, bože telo ne
grešnikom, nego samotni hiidomi diihi, če se nevredno prečistiš, če v smrtnom grehi pristopiš k sv. obhajili. Na Judašov lanc si napelan, sin pogOblienja si z njim vred, ar si izdao Jezušovo sveto telo. Krščeniki, o judašje nikdar i nikdar ne postanimo! 1 da ne postanemo, ne pozabimo, ka ne je zadosta k spovedi iti, nego vsi smrtni grehi se tu tudi odkrito povedati morejo i tOdi kelko-krat so včinjeni, — pa ne je zadosta vse smrtne grehe povedati i je nabrojiti, — ti se objokati morejo ; — pa joč sam tudi nikaj ne pomaga, če se samo oko suzi, duša pa nema volje te grehe ostaviti; — pa ne je zadosta odločiti se na poboljšanje, če pesnica še zmirom drži vkradjeno blago, če jezik ne še povrno vzetoga poštenja, če srce ne še popravilo narejene spake. Ce neščem priti na Judašov lanc, moram vse smrtne grehe z številom njihovim povedati, vse obžaluvati, pri vseh meti istinsko volo, da jih ostavirn i kvar včinjen bodisi vu vrednosti bodisi vu poštenji popraviti, včinjeno spako, pohujšanje pa z svojim novim življenjom odstraniti. Vsega toga če nega pri meni, sem izdajnik jezušovoga tela, sem se nevredno prečisto i vreden sem Judašove plače. O krščeniki izdajniki Jezusovi nikdar, o nikdar ne bodimo 1 Pa Judaš je še z ednim drGgim lancom privezan k dni pekla. Te nosi napis: izdajsto Jezušove.vere. Neskončno je bolelo Jezusa, ka je Judaš izdao njegovo bože telo sovražnikom, a od toga nezmerno bole ga je bolelo pa to, ka njim je izdao i njegovo vero. Da telo njegovo, čeravno se izda, se muči i vmori, postane s tem li odrešilno telo, daritev boža za zveličanje sveta. A ka se pa njegova vera izda, od štere je on včio: „Ki verje vu Sina, večni žitek ma" (Jan. III. 35.), ka se celo njegovo poslanstvo na sveti osramoti, ka dika njegovoga nebeskoga oče,, koga voljo je iskao samo na zemlji, otemne, ka duše v Njega vervajoče zdaj prido dol z prave poti, ka sovražniki božega kraljestva dobijo vekšo moč nad pravicov, to, o to ga bolelo, peklo, jezero-jezerokrat bole, kak vsi vdarci bičov i vse rane njegovoga razbitoga tela. Tri leta je včio z jezikom i zgledom, z miloščov i čudami Judaša na ka-toličansko vero i postao je ž njega grdi skopač i hudoben izdajnik. Triletni trOdi so te sad rodili, ka je Vučitela kat. vere kak nikaj vrednoga zavrgo i odao, ka je njegov navuk zatajo i osra-motio. Povejte, ki ljubite Jezuša, povejte, ki čatite z Jezušom, jeli zapopadnete njegove bolečine! Razmite je, a zapopasti jih ne morete; če bi jih zapopadli, živi več ne bi bili. Neskončna je bila Jezušovo žalost nad Judašovim izdajstvom, ka je osramotio i spačo njegov navuk, njegove apoštole, njegove vernike. Ta žalost je pa skovala drOgo verigo, št«ra veže Judaša k dnej pekla i na

štero so napelane tiste nesrečne duše, ki po njegovom zg'edi izdajajo Jezusovo sveto katoličansko vero.
Od svoje svete Materecerkvi, od njenih predstavnikov je pravo dober Jezus : „Ki vas posluša, mene posluša i ki vas zavrže mene zavrže" (Luk. X. 16). Če Vam Maticerkev glasi po svojih slugah čisti navuk Jezusov, če Vam ona kaže v njih Jezušove jakosti, njegovo čistost, krotkost, smiljenost, ljubezen, darovitnost itd. itd. — i Vi vendar te zavržete, pa bogate ljudi, ki k meši ne hodijo, k spovednici ne pokleknejo, Jezuša k sebi ne sprejmejo, ki se z svet h rečih norčarijo — judašje ste i napelali ste se na drOgo Judašovo verigo, izdali ste njegovo sveto vero. „Edinoga Gospoda Jezuša Kristusa mamo. (I. kor. VIII. 6.) Ja, Kristuš je eden, deliti se ne more ; ne more se deliti zato ni njegova vera, ni naša diiša, ki je to vero sprejela. I^atoličanec sem, ne samo v cerkvi, takši sem i v mlini, na senji, na njivi, v krčmi, povsod. Nedelji-voga Kj"istuša povsod moram sebov nositi, zato se deliti ne morem, ne smem.
Po drugoj božoj zapovedi smo vsi dužni verno držati svojo vero, pokorno poslušati Jezušovoga namestnika rimskoga papo, sv. Stolico i se ogibati vseh prilik, vu štenh bi znala naša vera i naša jakost priti vu nevarnost. Ostri cerkveni zakoni to še posebi predpišejo i zapovedavajo, kak na priliko zakoni od čtenja knig i časopisov. Pod smrtnim grehom je prepovedano veri i jakostam nevarne knige i časopise čteti. Takše samo z dovoljenjom cerkvene oblasti oni prebirajo, ki morajo napade Kristusovih sovražnikov odvračati. Toisto majo tretjeredniki predpisano v 1 $ i v 8 § svojih vodil. Močni morajo biti vu veri, bogavni do sv. Materecerkvi i veri sovražnih knig ali časopisov ne samo ka ne smejo čteti i v svojo hišo pustiti, nego to isto moro zabraniti i vsem, ki pod njihovo oblast slišijo : ženi, deci, slugom, delavcom.
Pa to drugo zapoved, štera nas veže na verno držanje svoje kat. vere, keliki o, keliki prelomijo. Keliki, o keliki so hfljši od Judaša! On je bar nekši hasek meo od svojega izdajstva. Dobo je par filerov, ti pa dajo, ne filere, nego dinare, vrednost za to, ka se izda Jezusova vera, ka se sramoti, ka se zaničava.
Moj Bog, a lehko ne je tak! Siromaški Jezuš, lehko ne je tak! Tvoja vera nas vči, ka so svetniki tvoji prijatelje! Ti potrdiš to z čudarni, ti potrdiš to z obilnimi miloščami štere deliš na njihovo prošnjo onim, ki se do njih obračajo za pomoč. Pa od teh tvojih prijateljov ka pišejo tebi sovražni listi?! — Ne zamerite krščanske sramežljive dOše, ne zamerite, da vam odkrijem, ka piše 1. 1926. mesca marca 5. dneva v Ljubljani izhajajoči demokratske stranke
list »Domovina" od sv. Frančiška, koga smrti 700 letnico letos obhajamo! To piše te gnOsoben list, ka je sv. Frančišek bio pijanec, razbijač, razvuzdnec i to takši, da je posiljavao dekle v nečisti greh, da so matere mogle svoje hčere pred njim skrivati, da jih ne oskruni! — O moj dober Jezus, o smiljeni Jezuš, kakši Bog si te ti, če takše prijatele maš! Kakši Bog si te ti, večna čistost i treznost, či si za prijatele zvoliš nečistnike i pijance 1 Ne vekše sramote za tebe, kak te reči, štere ti podtika te nesramni list i šteroga — o groza -- katoličana pišejo i tfldi katohčanci še v našem kraji čtejo. Še krivoverniki priznavajo čisto življenje tvojega prijatelja Frančiška, tem nesrečnim tvojim zablodjencom pa pamet saino po Judašovom groši hodi, šteroga njim zapelanci pošiljajo za blatenje tvoje svete vere. O, dober Gospod, odpusti, obojim, nam pa daj moč, da ne bomo, da nikdar ne bomo tvoji judašje ; nego nesprotno da bomo tvoji dragi tolažniki. Mi ščemo tvojo vero držati i zagovarjati, naj te tak potolažimo. Ti si z veselov zadovolščinov povdarjao po tvojem svetom apoštoli: „Moj pravičen iz vere žive(Heb. X. 38.) Tak ščemo živeti mi. Povsod, pred vsakim, pri vsakoj priliki ščemo biti celi kristjani, samo ino jedino tvoji i to vsi: moški i ženske, dečki i dekle, pa še gingava dečica. NasledOvali bomo tisto de-tece, štero je lastnoga očo pokaralo v drGžbi za nedopOstne guče i s tem vu veri potrdilo celo družbo. Pred vsem pa bomo se trudili i vse sile napnoli, da „Domovino" i vse veri, poštenosti sovražne liste odstranimo. Tak dugo se bomo trOdili z molitvami, opomini, delom i vsemi dopustnimi sredstvi, ka Tebi sovražne liste poteremo i nadomestimo z onimi, ki tvojo diko razširjajo.
. Tak pravi gospod, zavolo treh ali štirah hudobij se ne obrnem , vkraj od Izraela, obrnem se pa vkraj, ka je Pravičnoga za peneze odao." (Am. II. 6.) — Vse raj, vse hitrej odpusti dober Bog; a teško, jako teško izdajstvo svojega Sina, judašov greh. O kak teško je priti tistomi na pravo pot, ki za jelo, pilo, obljubo, mito i kakšokoli drOgo ugodnost i dobroto zapusti pot pravice. Kršče-niki zato judašje nikdar ne bodimo. Ne gledajmo na speglane lače, na fine cigare, na mastne reči, na bogate obljObljene podpore, kak plačo krivice ! Vse to je Judašov groš! Ne ! Judaši je groš spleo dva lanca na dni pekla; na teva se ne dajmo nape-lati ! Gledajmo o gledajmo na Jezušove reči i veselimo se njim: „Radiij se veren sluga! Idi vu veselje mojega Gospoda". (Mat. XXV. 21.) Verno držimo svojo katoličansko vero, tolažimo ž njov Jezusovo z Judašovim grehom telikokrat razžaljeno srce: Kraljestvo veselja odprto je že, čaka nas.
Trije grobi nam govorijo.
Stojimo pri odprtom grobi, v šterom je pred dvema dnevoma počivalo mrtvo telo Boga-človeka, Jezuša. Pobožnim ženam, ki so prišle k grobi, je angeo pravo: „Jezuša iščete, nazarenskoga, gori je stano, nega ga več tu. Glejte prostor kam so ga položili" (Marko 16. 6.). Resan ga nega. Stano je z lastnov močjov ar je smrt premagao. Njegovo čOdovito stajenje je fundamentalni kamen, na šterom stoji naša sv. vera. Ona je ž njegovim sta-jenjom prepojena tak, kak je narava oživlena od lepoga sproto-letnoga sunca.
Jezuš je nemrtelen i častitlivi prišeo z lastnov močjov iz kamenitoga, zapečatenoga groba. On je stano od mrtvih brezi vsake drOge pomoči, i zato je istinsko vsemogočni Bog. Či je pa tedaj J. Kristuš pravi Bog, tak je .tudi vera, štero je oznano, prava, od Boga razodeta vera. Gospodovo stajenje nam vtr-djava vero, vupanje i lflbezen. To nas vči prvi grob.
Od toga prvoga, lepoga, dišečega groba, v šterom kralGje beli angeo, stopmo naprej k drugomi grobi. Koga najdemo? Sa-moga sebe. Te drflgi grob smo mi. O, kakši razloček med tem pa onim grobom! Tam svetlost, tu krnica, tam vse diši po ne-beskom, tu je težko ozračje, tam veselje, tu strah i groza, tam mer, tu razburkanje, tam angeo pri dveraj, tu pozoj s sedmimi glavami, včasi ešče sam šatan. Te žalosten grob smo mi, naše telo s svojimi grehi, s svojimi nagnenji i strastmi. Ali je ne tak? Kelkokrat je v našem srci groza, vojska, nemir, temina, žalost, joč, obvup! Što more popisati strahoto dOše, v šteroj je šatan čuvar ar je duša v smrtnom grehi? Pekel pa takša dflša to je vednako.
Stanimo s toga groba kak najprle. Istina je, Jezuš je s svo-jov smrtjov na križi i s svojim stajenjom božoj pravici zadosta včino i ves človeči rod odrešo, itak se moremo pokoriti, delati, se truditi za zveličanje. Tudi Izraelci so se mogli, dugo potem, gda so bili po Mojzeši iz robstva rešeni, vojskovati z vnogimi sovražniki prle kak so prišli v oblObleno deželo. Tak je z nami. Naši sovražniki so svet, hfldi dflh i naše telo; naša pomoč je pa milost boža. Korono dobi samo tisti, ki se proti vsem tem sovražnikom vojskuje. Sin boži, te nedužni Agnjec, ti ne pomore nikaj či ti sam ne postaneš agnjec boži. Križ na Golgoti te nede rešo či si ga sam v svoje srce ne zasadiš. Kristusova smrt ti ne hasni, dokeč ti samomi sebi ne merješ za Njega v Njem.
/
Či zrno ne spadne pod zemlo, ne skiije. Po dugom, trdom vojskiivanji na tom sveti nas čaka počitek v pravom grobi, v šte-roga nas položijo naši dragi. Te tretji grob nam pravi, ka tudi mi stanemo k živlenji, ka nas obfldi ravno Kjistuš sam na sodnji den. Za to nam je poroštvo njegovo stajenje. Pravični stanejo v milosti božoj. Njihova tela se bodo svetila kak zlato sunce. Obdani do z nebeskov bliščobov. Pogubleni tudi stanejo v svojih grehaj! Njihov obraz i telo vse bo odorno, grdo. To dvojo is-tino nam potrdi sv. Pismo: .Vsi bomo stanoli, nego izpremenjeni ne bomo vsi" (I. K°r. 15. 51).
Kak je sv. Ivan Vianej predgao.
Te priprosti, siromaški pa malo vučeni dOhovnik je bio pravi boži apoštol za rešavanje duš. V svojem živlenji je spovedao više stojezero /udi. Med temi je bilo vnogo zokornih grešnikov, ki so več let ne šteli čuti nikaj od sv. spovedi. K tomi svetomi dflhovniki so šli ne samo iz cele Francoske nego tGdi z drugih držav. Največ ludi je pa spreobrno iz predganice. Njegova farna cerkev je bila vsaki den puna i vsaki den je ob edenajstoj držao predgo. Med poslušalci so se vidili častniki, generali, poslanci, uradniki i velki vučenjaki. Vsi so ostali nepremično i gledali na predganico. Prle kak je začno predgati, je obrno svoj pogled na poslušalce. Večkrat se je te njegov oster nego sveti pogled stavo malo duže na kakšem vekšem grešniki, šteroga je on včasi spoznao čiravno ga je nikdar ne vido. Indri je bio tihi, zamišleni, nego na predganici pa ves drugi. Glavo je držao vi-siko, oči so se nenavadno svetile, glas milodoneči pa odločen. Ne je govorio vučeno nego priposto, lejko, skoro preveč po domače. Pa ravno ta priprostost je telko duš genola. ZvQn toga se je iz njegovih reči vidilo, da vse ka je pravo, njemi je šlo od srca. Tu podamo nikaj iskric iz njegovih predg.
„Boga lubiti, kak je to lepo! Človek bi mogeo biti že v ne-besaj, da bi to lubezen docela razmo. Molitev pomaga k spoznanji te lubezni ar je molitev pozdigavanje dGha k Bogi."
„So !Qdje, ki Boga ne lubijo, ne molijo, pa se jim denok dobro godi. To je slabo znamenje. Med mlačnim živlenjom so nikaj malo dobroga li včinoli. Bog jim plačOje že tO."
,,Svoj jezik bi mogli niicati samo za molitev, srce samo za lflbezen do Boga i oči samo za jok. PogObleni v pekli ne tožijo
Boga nego sebe. Oni pravijo: ZgGbo sam Boga i svojo diišo po lastnoj krivdi."
„Či bi pogubleni meli tisti čas šteroga mi tak zapravlamo, kak dobro bi ga ponOcali! Či bi meli samo pol vore, bi se rešili iz pekla."
„Na tom sveti moremo delati, trpeti pa se boriti proti Iago-jini, na ovom sveti bomo meli čas za počitek."
,,Tri štrtine krščenikov se briga samo za svoje telo, štero de skoro vrženo v grob i postane gnjiloba."
„Svetniki i zveličani v nebesaj so ne vsi dobro začnoli živeti, vsi so pa dobro dokončali živlenje. Či bi mi razmili svojo srečo, bi se skoro za več lejko meli kak svetniki. Oni tam živejo od svojega intereša, to je od zasluženja, štera so si na tom sveti spravili, nemrejo si pa več nikaj zaslužiti. Mi si pa lejko vsaki trenotek povekšamo svoje zaslOženje."
,,Orehi, štere pri spovedi zamučimo, pridejo na den. Zato pa či ščemo svoje grehe skriti se jih moremo spovedati."
„Naši grehi so kak zrno pesika v primeri z velkov gorov božega smilenja.
,,V dQši, štera je z Bogom združena, je vsikdar sprotoletje."
,,Brezi sv. Duha smo kak kamen na cesti. Vzemte ga v roko pa ga stiskajte — nikaj ne pride ž njega."
„Večkrat se mi tak vidi, ka je med pogublenimi krščeniki največ pogublenih zato, ka so ne zadosta podvučeni v krščanskih resnicah."
,,Oreh je morilec Gospodov pa naše duše. Vkradne nam nebesa i nas sune v pogublenje. Mi ga pa tak radi mamo! Kakša norost! Či bi na to mislili, nikdar nebi grešili. Bog nas šče srečne včiniti, mi pa neščemo. Obrnemo se od njega pa se odaino satani ! Ogiblemo se našega prijatela pa iščemo neprijatela."
,,Z grehom zaničujemo dobroga Boga i ga križamo. Kelk° duš se pogubi, čiravno je Odrešenik trpo za nje! Ka nam je Bog žaonoga včino, ka tak delamo z Njim? O či bi skvarjeni mogli priti na te svet! Či bi bili na našem mesti!"
,,Či gučiš od politike pa od kupčije, se zmantraš, či pa gu-čiš od Marije, maš vsikdar kaj novoga."
,,Najsvetejša Devica Marija stoji med Bogom i nami. Kelko vekši grešniki smo, telko je vekše njeno smilenje do nas. Dete, za šteroga je mati pretočila največ skuz njoj je najdragše. Jeli ne pazi zdravnik v bolnišnici najbole na tiste, ki so najbole betežni?"
Najzvišenejše delo na sveti.
Sv. Vincericij Pavlanski pravi: „Na sveti nega zvišenejšega dela, kak je pomagati za zgojitev duhovnika." To telko pomeni, ka što v kakšokoli formo pomaga, ka mladenec, šteri ma po-zvanje za duhovski stan, to tQdi dosegne, napravi Bogi jako do-padlivo delo. Kak je to istinsko, se najbole prepričamo, či po-glednemo v širni svet i opazujemo žalostne dogodke, šteri se godijo zavolo pomenjkanja duhovnikov. Komi ne ječe srce, gda vidi ka je na sveti više edno jezero milijonov liidi; šteri ne poznajo svojega Odrešenika ar nega duhovnikov, ki bi jim ga dali spoznati? Što more brezi straha gledati, kelko duhovnikov vsaki den pokosi smrtna kosa, pa nega telko novih, da bi na njiivo mesto prišli ?
Poglavarji sv. Cerkvi se večkrat bridko tožijo, kak malo je delavcov v Gospodovij goricaj. Toga je kriva verska mlačnost med lOdstvom, božna vzgoja dece v družini, protiverske novine i knige. Med mladinov je jako dosta takših, ka bi šli v šole, potem v semenišče ali samostane, pa njim goriomenjene reči strgajo iz srca to sveto želo. Dostakrat je krivo tudi siromaštvo, štero ne dovoli, ka bi se dečkec včio. Tli majo sveto dužnost tisti, ki so premožnejši, da lejko pomagajo. Nindri pa nindri se ne nabere tak bogati intereš kak pri šumi, štero date za to.
Zdajšnji sv. Oča Pij XI. se tak skrbijo za razširjanje sv. vere i za vzgajanje misijonarov, ka jih svet imenuje »misijonski papa." Pri vsakšoj priliki pišejo i gučijo od misijonov. Delijo velke časti onim misijonarom, šteri se pokažejo posebno goreče za zveli-čanje duš. Lani gda je zavolo svetega leta na stojezere vernikov hodilo v Rim, so sv. Oča dali napraviti velko misijonsko razstavo. To najmre pomeni, ka so misijonarje iz celoga sveta poslali v Rim dosta kaj takšega, ka je posebnost za kraje med šterimi delujejo. Poslali so poganske ma.ike (bolvane), to je vsefele, zre-zane podobe, štere pogani molijo, potem orodje, slike, rastline, gvant, živali itd. V misijonaj navadno največ delujejo različni redovniki i sestre (nQne). Tak n. pr. Frančiškani, Kapucini, Laza-ristje, Jezuitje, Domenikanci, Salezijanci itd.
Vsi tej pa vnogi drOgi s poglavarom sv. Cerkvi vred neprestano prosijo: Pošlite, dajte, zgajajte mladence za duhovski, misijonski stan. Više kak edna milijarda poganov joče, kriči, prosi: Mejte smilenje nad nami, pošlite nam misijonare, da nas odpe-lajo iz temine v svetlost, da nam raztrgajo peklenske lance, šteri nas vežejo, da nas operejo v sv. krsti, nam odprejo nebeška vrata! Mejte smilenje! Pa bi se mi delali gliihe pred tem?
Odgovori na pitanja.
P. Zakaj katoličanska Cerkev tiho obslOžavle velki petek, Luteranje pa z velkov paradov?
Odg. Luteranje majo veseli svetek zato, ka je Jezuš s svojov smrtjov grehe zbrisao. Katoličanci pa obhajamo v tihoti i žalosti, ar je to den Knstušovoga trplenja i smrti. Či mamo pri hiži mrtveca smo žalostni, tak tudi gda idemo na cintor ali se spomenemo na naše pokojne. Na den Jezušove smrti je celo natura žaluvala. Postala je krnica, sunce je otemnelo, zemla se je trosila, skale so pokole.
P. Zakaj na velki petek nega sv. meše?
Odg. Zato, ar nam je te den živa v spomini krvava daritev na križi i ar je pri sv. meši zmerom nikaj veseloga, na te den pa je velko žaluvanje. Je pa zato na te den tak zvana „sGha meša." Pri toj mešnik zavžije tisto sv. hoštijo, štero je v četrtek blagoslovo.
P. Zakaj v začetki te meše ne gorijo sveče na oltari?
Odg. V znamenje, ka je te den svetlost sveta tak rekoč vgas-nola, gda je Jezuš mro.
P. Zakaj se duhovniki pred oltarom doli ležejo?
Odg. Zato ka premišlavlejo Jezušovo trplenje i ga ponižno na zemli molijo.
P. Ka je v božem grobi glavno?
Odg. Boži grob je navadno tak napravleni, ka je odspodi mrtva Kristusova podoba, više gori pa sv. Oltarsko Svestvo. To je glavno pri božem grobi, ar je pravi, živi Jezuš pod podobov kruha nazoči. Zato gda pridemo k božemi grobi, moremo moliti sveto hoštijo ne pa mrtvo telo, podobo
P. Zakaj se na velko soboto krstna voda blagoslavla?
Odg. Zato ar se ž njov človek k novomi živlenji prerodi. Krstna voda pomeni Kristusovo krv, štera očiščiije naše duše.
P. Ka pomeni tisti rog s tremi svečami ?
Odg. Pomeni presveto Trojstvo. Prva sveča se prižge pri cerkvenom pragi. drGga na sredi cerkvi, tretja pred oltarom. Zato ar smo po Kristuši spoznali sv. Trojstvo.
P. Ka pomeni velka debela sveča?
Odg. Pomeni Jezuša, od mrtvih stanjenoga. Pet voščenih zrn se v njo zapiči i ta zrna pomenijo pet Jezušovih ran pa mazanjenje njegovoga tela. Kesnej se od te sveče prižgejo vse drflge. To pomeni, ka je vsa svetlost božega navuka prišla na apoštole od Jezuša samoga.
P. Zakaj se blagosiavla ogenj?
Odg. Ogenj se blagosiavla zato, ar Cerkev žele, naj bi bilo vse posvečeno, ka se nOca pri slflžbi božoj i ar ogenj pomeni Kristusa, ki je prineseo z nebes ogenj lubezni.
P. Ka pomeni ,,aleluja"?
Odg. Pomeni po našem: ,,Bogi naj bo hvala.'1 Zato se spevle to, naj se božemi Zveličari brezi prenehanja zahvalOjemo zavolo njegovoga stajenja.
P. Zakaj se blagoslavlja meso, krflh, belice, hren?
Odg. Te jestvine se blagoslavljajo v naš opomin, ka se po svetom posti nesmemo dati v lakomnost, požrešnost. Belice ali pi-sanice, naznanjajo Jezusovo vstajenje. Luščanja pomeni grob.
V smrt za vero.
Leta 1789. je na Francoskom vovdarila grozna revolucija. Bujli so krala i kralico, za njima pa ešče dva milijona drOgih ludi. K™ je tekla po celoj Franciji. To revolucijo so vodili slo-bodomiselci, to je, ludje brezi vere, šterim je Bog njihov bankaš. Zato se je ne nikaj čuditi, či so najbole besneli proti dOhovnikom, redovnikom i niinam. Cerkvi so zaprli, duhovnikom prepovedali mešGvati, vzeli so jim vsa imanja, redovnike i redovnice so spodili s kloštrov, iz šol so vozmetali križe. Što je ne šteo bogati i preklinjati Boga, toga so na smrt obsodili.
Tak so v mesti Orange v par tednai obsodili na smrt 332 ludi. Med temi je bilo 36 duhovnikov pa 32 nOn. Ništerne od teh so bi!e celi mescc v vozi. Tam so neprestano molile i hvalile Boga zato, ka jim je dao milost trpeti za Njega.
Pred sodnikom so brezi najmenšega straha priznavale svojo vero. Blažena Elizabeta Konstant je odgovorila, gda so jo pitali što je: ,,Jaz sam hči sv. Kato]ičanske Cerkvi/' Edna drOga je pa ne to pitanje odgovorila: „Nflna sam i nQna ostanem do smrti." Fiškališ je šteo edno nagučati naj zapusti klošter pa naj ide v svet. Po dugom nagovarjanji njemi pravi: „Jaz sam ne-vučena sestra i si nevem pogovarjati z vami, liki znam pa mreti." Ravno te fiškališ je šteo rešiti lepo, 24 let staro Eurieto Faurie. ,,Eurieta — njoj pravi — vi ste ešče tak mladi pa ščete mreti ? Prisegnite ali pa samo povejte, ka te inači živeli, pa vas včasi pošlem domo k materi." Mlada sestra odgovori: „Prisegnola sam Bogi i nemrem drOgomi." Blažena Gertruda se je sodnikom zahvalila zato ka so jo obsodili na smrt. Edna drOga je pravila :
„Švojim sodnikom smo dužne več zahvalnosti kak svojim stari-šom ar so nam stariši dali samo to zemelsko živlenje sodniki pa večno."
Na den svoje smrti so molile molitvi za vmerajoče. Oda so je gnali na morišče, so bile tak merne kak či nikaj nebi bilo.
Popevale so svete pesmi. Na morišči so vse kOšnole gilotino (mašin) s šterov so jim odsekali glave.
Lani, 10. maja, so sv. Oča te sestre proglasili za blažene.
Vrednost sv. meše.
Oda je na Angleškom vladao krao Henrik VII/. je bilo prepovedano hoditi k sv. meši. Eden bogati gospod se je pa te prepovedi na zbojao nego je naprej hodo k sv. meši. Zato so ga kaštigali. Mogeo je plačati 500 zlatov. Zbrao je pa najlepše zlate ka jih je meo. LGteranski sodnik se njemi je smejao, zakaj plačuje kaštigo s tak lepimi penezi. Pobožen gospod pa njemi odgovori: ,,Za greh bi se mi vidilo či bi plačao z grdejšimi penezi tak velko milost, ka sam lejko bio pri sv. meši i tak počastio svojega Odrešenika v Oltarskom Svestvi."
Kelko pa je dnesden ludi, ki sveto mešo tak malo štimajo. Ne pomislijo, ka se pri vsakoj sv. meši ponavla tisto daruvanje Jezuša, s šterim nas je rešo pekla i nam odpro pot v nebesa. Što zametavle sv. mešo, te zametavle zveličanje svoje duše. Vnogi starišje niti ne mislijo, ka so dužni tudi svojo deco pošilati k meši. Izgovora pri tom sta navadno dva, najmre, ka deca ne-majo gvanta ali pa ka morejo pasti. Pa se ne zgodi dostakrat, ka stariš v krčmi zapravla za gvant pa nema? Tudi se zgodi, ka starejša hči hodi v svili, mlajše sestrice i bratje pa so brezi sve-tešnjega gvanta? Či štero dete ravno nad časom, gda je slflžba boža, more pasti, pa bar drflgi naj idejo. Starišje, na vašo dušno-vest ide vse!
Podpirajte »MARIJIN LIST«!
Lepe knige so, — naročite si je:
Molitvena kniga: „Hodi k oltarskomi Svestvi". Dobi se v Črensovcih v uredništvi M-Lista. Cena: v platno vezana z rdečim obrezom 12 Din.; v platno vezana z zlatim obrezom 20 Din. — V ledjer vezanih nega več.
Živlenje Sestre Benigne šteroj se je ljubljen Jezus vnogo-krat prikazao i odkrio razne skrivnosti med tov strašnov svetov-nov bojnov. Dobi se v Črensovcih v knižnici tretjega reda. Cena 10 Din. 50 par.
Življenje svete Jezušekove Trezike. Dobi se v Črensovcih v uredništvi M. Lista. Cena 5 Din.
Koga podpiraš?
Ki da samo en filer, ki vošči samo edno reč na novine, na drOšt-vo, na stranko, štera so količkaj veri sovražna, podpro je moč sovražnikov svoje dQše, povekšao je broj Kristušovih preganjalcov.
List, šteri piše, ka je vera zasebna stvar, ka duhovnik samo v cerkvi ma za opraviti, ka v šolo samo vučiteo spada, ka je zakon razvezljiv, je protiverski list. DrOštvo, šteroga namen je narod odtujit od cerkve, od svestv, od molitve, od duhovništva i je potopiti v razveseljavanje, v nečistost i potem v nevernost, je protiversko društvo. Stranka, štera napada Kjistušovoga namestnika, kat. cerkev, štera dela zakone, ki gazijo sloboščino cerkve i dflševne vesti, štera stiskava siromaka človeka i podpira krivico bodisi pri zakonah, bodisi pri izvršavanju zakona, pri nastavlanji uradništva ali pri službi teh, nesamo ka je protiverska nego ešče proti zapoved« Kristušovoj: ljflbi bližnjega, kak samoga sebe. — Ka čteš, dragi moj? Ne čtem nikaj slaboga. — Ne je zadosta, — čteti moraš dobro. Če maš občem, pa ne voščiš svojoj veri v obrambo par dinarov izdati za dobro čtenje, si slab katoličanec. Slab si i ešče protivnikov pomagač, ar kem več bogatašov se drži v kraj od dobroga čtenja tem bole se širi slabo čtenje. Kakda? Tak, ka če dobri listi nemajo naročnikov, ne morejo dati telko kak slabi, čtenja, ne morejo z temi konkurerati i tak trpi dobra stvar, štero ne morejo tak zagovarjati kak bi jo radi. Menjši je list, ar si ti skopi za božo čast.
V kakšem društvi si? V niednom. — Ne v slabom i ne v dobrom ? To je že slabo, ar to je znamenje mlačnosti. DrOštva neso potrebna za zveličanje, je istina, ali hasnovita so. Vsaki pameten človek pa išče hasek pri deli, na poli, pri živini pač pri vsakoj reči. Je li ka je tak? Zakaj pa ne iščeš te haska tudi pri dflši, štera je največ vredna? Spoti se i popravi svojo pot.
Cerkev ma dosta društev, zvoli si, štera ti najbole vgaja.
Od stranke ti pa samo telko povem, "ka bodi pošteni i pameten. Pošteni, ne idi za mitov nego za pravicov, gledaj življenje, delo, ne pa reči. Bodi pa tiidi pameten, premisli, ka obljubljati nikaj ne košta. Vervaj samo poštenjakom ! — K°ga podpiraš, pitaj svojo dušno vest, Kj-istuša ali njegova protivnika ?
Starinska viizemska pesem.
_ Ftičice prepevajte, Ribice si igrajte, Sunce svejti naj, Mesec svetlost daj, Jezuš Boži Sin živi! Rožice le cvetite! Zemlo vso okinčajte! Kaj stoji, leži, Naj se veseli, .Jezuš Boži Sin živi! Zvoni, ki ste zgGbli glas, Zdaj je pa veseli čas, Zvonte nam tako, Da veselo bo: Jezuš Boži Sin živi! Marija žalostna, Vidiš Sina živoga, Ne ga v grobi več, Stro je smrti meč. Jezuš pa drOgoč živi! Žene, ki ste k grobi šle, Rade bi ga mazale, Angeo pravi "vam, Ne ga v grobi tam: Jezuš Boži Sin živi! Magdalena žalostna, Ki si si meštra iskala, Vučeniki vi, Bodte radi vsi. Jezuš Boži Sin živi! Vse kaj svet na sebi ma, Vse naj Bogi hvalo da, Ti pa človik moj, Z menov zdaj zapoj: Alleluja On živi!