Glasilo kolektiva izdaja GIF »Ingrad« Oelje v nakladi 3000 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS. sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). UGOTOVITVE DISCIPLINSKE KOMISIJE DO INGRAD Delamo tudi za Vse manj je dobrih ljudi (delavcev)... Žal, je ta ugotovitev v času, ko vse bolj trkamo na večjo delovno zavest, na večjo samodisciplino vsakega posameznika. In kje se najbolj kaže stopnja razvitosti naše zavesti? Prav gotovo pri delu. Zato je možnosti za uresničitev načela o odmiranju prava (s tem tudi disciplinskih ukrepov) potrebno iskati najprej na delovnem mestu, kjer moramo delavci dokazati, da smo dovolj zreli in da vemo, kaj je naša delovna dolžnost ter, da zato ne potrebujemo nikogar, ki bi nas moral nadzorovati. Po zdajšnjih ugotovitvah pa je nadzor, žal, še vedno nujen. Delo, ki ga zunaj organizacij združenega dela opravlja pravosodni aparat, ustreza v organizacijah združenega dela delu disciplinske komisije, ki ugotavlja delavčevo disciplinsko in materialno odgovornost ter izreka disciplinske ukrepe. Pri pregledovanju evidence o disciplinskih postopkih v GIP Ingrad, ugotavljamo, da le-ti iz leta v leto hitro naraščajo. Od aprila do konca oktobra v letu 1978 (prva disciplinska komisija) je bilo 68 primerov, v lanskem letu 136 in letos 153 primerov za enako obdobje, to je 7 mesecev. To naraščanje pa lahko pomeni dvoje: da je disciplina vedno slabša ali pa, da vedno več pozornosti namenjamo delovnemu redu. Po svojem prepričanju in prvih izkušnjah lahko trdim, da je prisotno oboje. Zelo zaskrbljen je podatek, da je največ prekrškov, več kot dve tretjini, storjenih vsled neopravičenih izostankov, predčasnih odhodov z dela ali pa z zamujanjem na delo. Največ preglavic delajo komisiji nepotrjeni bolniški izostanki in nesporazumi pri odrejanju dopustov delavcem. Pri tem ugotavljamo, da veliko delavcev ne ve koliko dopusta jim pripada, zaradi česar se nemalokrat izgovarjamo na neobveščenost. To velja še posebno za delavce iz drugih republik in za tiste, ki so zaposleni krajši čas. Opazno je tudi, da nekateri še vedno »špekulirajo« s prenehanjem delovnega razmerja po starem, češ, da niso seznanjeni z novim ukrepi zakona o delovnih razmerjih, ki te »dovoljene« plave (5 dni) močno zaostrujejo na daljši čas (od 3 do 6 mesecev). Tudi vinjenost med delovnim časom ima še vedno verje- tno poklicno prisotnost, čeprav so to bolj specifičnosti kraja kot pa posamezne TOZD. Ne morem mimo dejstva, kako različno pojmujejo disciplinsko in materialno odgovornost v posameznih temeljnih organizacijah. Redna praksa je, da se vedno pojavljajo le disciplinski prekrški, za materialne odgovornosti pa skorajda ni prijav. Kot, da ni namer-nosti, malomarnosti in zlorab na delovnem mestu. Seveda pod pojmovanjem, da je vse to »naše« in ni moje, družba bo še plačala, se marsikaj, brez krivde vesti tudi mnogokje opravičuje. Zelo prizadeti jutri pa na disciplinski komisiji delavci tožijo češ, mene ste za takšno malenkost kaznovali, druge, ki delajo večje (beri materialne) grehe, pa ne vidite. In obtožbe so. Sicer pa vodstvi temeljnih organizacij dokaj različno spremljajo disciplino v svojih okoljih in tako tudi delo disciplinske komisije. Za nekatere je zadeva že končana, ko se podpišejo na prijavni list, med redkimi, skoraj edina pa je TOZD Mobilia, kjer direktor stalno spremlja in sodeluje na obravnavi disciplinske komisije. Tudi prijave so pomanjkljivo izpisane (z izjemo zopet Mobilia, Prevozi in Rogaška Slatina, ki to zapisniško uredijo). Ni dovolj, da se navede samo izostanek določenega dne, saj obravnavani običajno vedno zanika neopravičeni izostanek. Komisija pa tudi ne more in ne sme izreči ukrep samo na podlagi dveh nasprotnih si trditev. Vsi pa vemo, da v sedanjem času ni mala stvar postaviti človeka na cesto. Predvsem člani disciplinske komisije, ki zastopajo TOZD in obravnavane delavce, (nadalj. na 2. strani) 29. november — Dan republike Naš največji praznik. Rojstvo nove države. Tudi novih odnosov. V noči 29. novembra 1943. leta so odposlanci vseh narodov Jugoslavije na zgodovinskem zasedanju AVNOJ v Jajcu položili temelje nove socialistične Jugoslavije. Federacijo enakopravnih narodov in narodnosti. Naj živi Dan republike! *.Jf0AfG*£S SSJ Kakor je znano, je bil 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije od 11. do 13. novembra 1982 v Beogradu. Delo na kogresu je potekalo v naslednjih sedmih komisijah: — za družbenoekonomske odnose in razvoj (zajema tudi vprašanja izobraževanja, kulture in znanosti); — za vprašanja samoupravnega odločanja delavcev v združenem delu in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja; Med štirimi celjskimi delegati, ki so se udeležili 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu, je bil tudi naš član kolektiva, Jože Mešl. Pričakujemo, da nam bo kaj več o kongresu napisal v prihodnji številki glasila. — za združevanje, razvoj dohodkovnih odnosov, pridobivanje in delitev dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; — za vprašanja življenske-ga standarda in socialne politike; — za politično, organizacijsko in kadrovsko izgradnjo Zveze sindikatov (zajema tudi vprašanja financiranja in porabe sredstev v ZSJ); — za mednarodno sindikalno sodelovanje; — za vprašanja jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini. Za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je bilo izvoljenih 1075 delegatov iz osnovnih, občinskih, republiških in pokrajinskih organizacij Zveze sindikatov iz vseh republik in pokrajin. Zveza sindikatov Jugoslavije šteje danes blizu šest milijonov in je najmasov-nejša družbenopolitična organizacija delavskega razreda pri nas. Zveza sindikatov je po statističnih podatkih vključevala v letu 1981 93,8% vseh zaposlenih in ta odstotek od 1969 leta stalno narašča. Iz Inf. ZSJ Blagovna hiša Živinice. To je največji objekt od štirih, ki jih je TOZD Gradbena operativa Celje zgradila letos v Bosni. Vse te blagovnice v krajih okoli Tuzle (Kale-sije, Sekoviči, Lopare, Živinice) so zgrajene z montažnim sistemom Ingrad. Sklepi delavskega sveta DO Na svojem 5. rednem zasedanju dne 11. 11. 1982 je delavski svet razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: Razpravljal je o poročilu komisije za izvajanje akcijskih programov ukrepov v TOZD in DSSS. Ugotovil je, da se iz poročil premalo odraža dejansko izvajanje posameznih ukrepov iz akcijskih programov in da sestavljajo nekateri poročila bolj zato, da zadostijo zahtevi po rednem poročanju. Zato naj poročila v bodoče zajemajo konkretne ukrepe, ki so bili v obdobju poročanja realizirani in kako. Opravljen je bil pregled, kako TOZD oddajajo dela v akordu. To je po posameznih TOZD zelo različno, vendar ipa še zdaleč ne tako kot bi moralo biti, predvsem v TOZD gradbene operative. Največ del oddaja v akordu TOZD Proizvodni obrati in pa IGM Medlog. Delavski svet je zahteval, da se oddajajo dela v akordu povsod tam, kjer je to le mogoče, o oddajanju del v akordu pa naj redno mesečno poročajo TOZD komisiji za pregled obračuna proizvodnje. Resničnost poročil pa naj občasno kontrolira služba za tehnični obračun. Opaziti je tudi nedoslednost pri obračunavanju akorda, zalo bo organiziran po tem vprašanju, predvsem za mlajši tehnični kader, ustrezen seminar v zimskem času. Tudi pri izplačevanju učinka vplivnosti ni doslednosti. Sprejeta merila za ugotavljanje učinka vplivnosti upošteva le TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. DS zahteva dosledno upoštevanje teh meril povsod, kar tudi naj preverja komisija za pregled obračuna proizvodnje. Pri obravnavanju rezultatov poslovanja ob 9-mesečnem obračunu so bili v razpravi izpostavljeni predvsem vzroki za moteno poslovanje TOZD Mehanizacija, ki izkazuje izgubo in pa za TOZD IGM Medlog ter Prevozi, ki sta poslovali v tem obračunskem obdobju na meji rentabilnosti. Pomembnejši vzroki, ki vplivajo na izgubo, ki jo izkazuje TOZD Mehanizacija so: v povišanih stopnjah amortizacije, v poviševanju cen nafte, v iztro-šenosti mehanizacije in velikih stroških vzdrževanja ter v manjšem obsegu del. Sicer bo pa na ostale vzroke pokazal še sanacijski program za TOZD Mehanizacija, ki je v izdelavi in mora zlasti zajemati naslednje: — vzroke za nastanek motenj v poslovanju, — povzetek sedanjega stanja, — ukrepe za odpravo izgub, — možnosti preusmeritve, — uvajanje dohodkovnih odnosov, — upoštevanje usmeritev DPO ter poleg strokovnih rešitev prikazati tudi rešitve na samoupravnem področju ter opredeliti to TOZD kot skupnega pomena in določiti samoupravno participacijo pri usmerjanju in ostalih odločitvah. Delavski svet je bil seznanjen s problematiko dela, v inozemstvu ter nadaljnjih izgledih o vključevanju Ingrada na tuja tržišča. »Ingrad« si prizadeva, da bi prodrl na tuja tržišča in so v tej smeri vodene akcije na več področjih. Postopki so dolgotrajni in konkretnih rezultatov še ni, razen za Irak. Delavski svet je bil seznanjen s potrebo po izgradnji skupnega skladišča v Iraku, za kar pa bo potrebno sofinanciranje. Delavski svet je to podprl in sprejel samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje skupnih skladišč v Iraku. Delavskemu svetu je bila podana informacija Republiškega komiteja SRS za idelo in Izvršnega sveta skupščine občine Celje o stališču glede uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1982. Izoblikovano je stališče, da sprememba tečaja dinarja in učinki, ki jih ima ta sprememba na oblikovanje dohodka, pe bi smela vplivati na pove-nje osebnih dohodkov delavcev. Dalje je bil delavski svet seznanjen s spremembo uredbe o izvajanju investicijskih del v tujini, ki določa, da del osebnega dohodka, ki ga sme delovna enota v tujini izplačati z devizami delavcem, ki so poslani začasno na delo v tujino zaradi izvajanja investicijskih del, v odvisnosti od življenjskih razmer in delovnih pogojev v posameznih državah, ne sme znašati več kot 70 °/o celotnega osebnega dohodka, ki ga doseže delavec. V smislu te uredbe bo potrebno spremeniti samoupravni sporazum o razporejanju delavcev in njihovih pravicah, obveznostih in odgovornostih v Iraku. Glede na to, da je obstoječa organiziranost naših skupnih služb zastarela in neprimerna glede na razvoj in povečanje delovne organizacije ter na vedno zahtevnejšo gospodarsko situacijo, so predvidene nekatere bistvene spremembe v organiziranosti skupnih služb v smislu učinkovitejšega izpolnjevanja zastavljenih nalog. Da ipa bi ta organizacija čimprej zaživela, je delavski svet sprejel statutarni sklep, ki velja vse dotlej, dokler ne bo nova organizacija uzakonjena v statutu DSSS. Za izvedbo letnega popisa je delavski svet imenoval popisne komisije. Delavskemu svetu je bila podana informacija o sklicu slavnostnega zasedanja delavskega sveta DO, ki bo namenjeno praznovanju Dneva republike in jubilantom za njihovo dolgoletno neprekinjeno delo v Ingradu. Seznanjen je bil tudi o načinu podeljevanja jubilejnih nagrad in njihovih višinah, kar vse je v smislu določil naših samoupravnih aktov. Delavski svet je informacijo sprejel, sprejel pa je še sklep, da se delavcem, ki so že in še bodo dopolnili 35 let neprekinjenega dela v Ingradu, podelijo posebne nagrade, oziroma priznanja ob njihovem odhodu v pokoj. Obliko tega priznanja ali nagrade bo proučil kad-rovsko-pravni sektor in predvidel stroške, ki naj bremenijo sklad skupne porabe. Delavski svet DSSS je na seji dne 29. 10. 1982 sprejel sklep o imenovanju Iva Stebleta, dipl. ekonomista, za vodenje del in nalog direktorja finančno-računskega sektorja v DSSS. Glede na to imenovanje je delavski svet DO GIP »Ingrad« pooblastil Iva Stebleta za sklepanje pogodb finančnega značaja v imenu DO GIP »Ingrad« Celje. To pooblastilo, bo vpisano v sodni register OZD pri Temeljnem sodišču Celje, enota Celje. DS je sprejel sklep, da GIP »Ingrad« pristopi k izdelavi letnega plana za leto 1983. Delavskemu svetu je bila podana informacija, da je Temeljno sodišče Celje, enota v Celju — 30-dni register OZD, vpisalo združitev GP Megrad v GIP Ingrad Celje, kakor tudi konstituiranje, oziroma združitev vseh TOZD, ki so se iz sestava GP Megrad združile v GIP Ingrad. Na vprašanje delegata DS iz TOZD GO Celje, kaj pomeni članek v Ljubljanskem dnevniku glede večjega povečanja osebnih dohodkov v prvih devetih mesecih letošnjega leta v DSSS kot pa v TOZD, je bilo dano naslednje pojasnilo: Od družbenega pravobranilca samoupravljanja smo prejeli zahtevek za uskladitev rasti osebnih dohodkov v DSSS z rastjo osebnih dohodkov v TOZD. Ta zahteva je bila dana na podlagi ugotovitev službe družbenega knjigovodstva, da je odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (masa OD, oziroma povprečni OD na delavca) glede na doseženo rast dohodka v DSSS, z indeksom 39.98, višji od rasti istih sredstev v TOZD, ki so dosegla indeks 9,35. Na podlagi podatka SDK je bil tudi objavljen članek v časopisu Ljubljanski dnevnik. Po pregledu izplačanih osebnih dohodkov v Ingradu smo ugotovili, da je bilo povišanje osebnih dohodkov v DSSS enako kot je bilo v TOZD, da pa nastaja razlika v masi izplačanih osebnih dohodkov zaradi povečanega števila zaposlenih v DSSS po integraciji z GP Megrad. Ob integraciji, ki je bila izvedena z julijem lani, se je s tem mesecem povečalo število zaposlenih v DSSS od (prejšnjih 306 na 361 (kar za 55 delavcev). Torej se je povečana masa zaradi povečanega števila za- poslenih pričela izplačevati z mesecem julijem lani, letos pa se izplačuje za celo obračunsko obdobje, ki je obenem tudi primerjalno obdobje (januar — september). Tozadevna obrazložitev je bila poslana družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in pa novinarju, ki je objavil obravnavan članek. Ivica Bezlaj Delegati in delegacije ZELO KONKRETNO O PRESKRBI Redna seja zbora združenega dela Skupščine občine Celje je bila tokrat 19. oktobra. Med najzanimivejšimi točkami dnevnega reda sta bili vsekakor 4. točka »Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih plana občine Celje za razdobje 1981 — 1985« in 6. točka »Poročila o aktualnih vprašanjih preskrbe v občini Celje.« V poročilu o aktualnih vprašanjih preskrbe je bilo ugotovljeno in predlagano, da morajo OZD vlagati maksimalne napore za zagotovitev enakomerne in dolgoročne preskrbe z osnovnimi kmetijsko-prehrambenimi proizvodi in drugimi proizvodi široke potrošnje na osnovi samoupravnega sporazuma. SOZD Merx DO Potrošnik, kot nosilec preskrbe s kemtijsko-prehrambenimi proizvodi, je dolžan v okviru svojih prodajnih zmogljivosti v Celju organizirati »diskontno« prodajo prehrambenega blaga ter omogočiti porabnikom nakup v večjih količinah po ugodnejših cenah. Pri tem je naša delegacija podala pripombo, da je za nemoteno oskrbo prehrambenega blaga odgovoren tudi SIS za preskrbo. Ugotavljanje, da v določenem obdobju ni možno preskrbeti trga, ni sprejemljivo, potrebni so le pravočasni ukrepi. Trgovina mora pravočasno sporočiti izvršnemu svetu, če je situacija na določenem področju preskrbe kritična, ta pa naj takoj ukrepa. V času od 27. 10. do 3. 11. so bile tudi seje skupščin vseh SIS. Delegati so se teh sej sicer udeležili, vendar z manj pripombami kot v delegaciji ZZD. Vzrokov za to je več, vendar je eden od bistvenih ta, da delegati ne uspejo predelati vsega gradiva, saj zaradi preobsežnosti in premalega števila izvodov, to ni mogoče. O. M. DELAMO TUDI ZA JUTRI (nadalj> s 1. strani) morajo biti temeljito seznanjeni z vsebino vsakega primera posebej, saj je to njihova osnovna dolžnost. Neodgovorna je tudi slaba pripravljenost nekaterih TOZD, ki ne zagotovijo zahtevanega, polnoštevilnega zastopstva članov disc. komisije. Pravnomočna je komisija le v primeru prisotnosti vseh petih članov, vključno z zunanjim članom. Takšen »slab« primer je v GO Celje, kjer so izvoli le tri člane in namestnika, ostal pa je samo en član in še ta se sej ne udeležuje! Torej treba bo izvesti nadomestne volitve. Sicer pa k samim podatkom. Komisija je imela v času od aprila (po volitvah) do konca oktobra letos 24 sej, na katerih je obravnavala 153 kršiteljev. Izrečeno je bilo: 24 opominov, 13 javnih opominov, 29 denarnih kazni, 1 prerazporeditev na druga dela, 10 prenehanj delovnega razmerja pogojno na dobo 6 mesecev, 7 prenehanj delovnega razmerja pogojno na dobo enega leta in 39 dokončnih prenehanj delovnega razmerja. Vzroki so bili naslednji: neopravičeni izostanki, predčasni odhodi z dela, zamujanje na delo v 114 primerih, spanje na delu v 3 primerih, pretep s sodelavci v 7 primerih, povzročitev škode z malomarnim odnosom in neupoštevanjem predpisov iz varstva pri delu v 7 primerih ter odtujitev imovine v 2 primerih. Število kršiteljev po tozd: Celje 26 kršiteljev, Laško 3, Šentjur 5, Slovenske Konjice 8, Žalec 10, Ljubljana 34, Rogaška Slatina 19, IGM Medlog 20, Mobilia 15, Prevozi 3, Mehanizacija 2, Proizvodni obrati 7 in DSSS 1 kršitev. Iz navedenega je moč sklepati, da nas kar precej stanejo tako številne kršitve. Torej treba je nekaj ukreniti. Verjetno, da še tako ostri disciplinski ukrepi ne bodo dovolj. Predvsem bo potrebno izboljšati organizacijo dela, v nagrajevanje vnesti več efektivnega dela ter posvetiti več časa medsebojnim odnosom. Glavni cilj pa bo dosežen, ko bomo spoznali, da smo spremenili odnos do dela. da ne delamo samo za danes, ampak tudi za boljši jutri. Ervin Drgajner TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Nujno popraviti ustrezni pravilnik tmmUljajM-uku/utfftur 2e leto 1975 je veljalo za leto napredka, tehničnih izboljšav in varstva pravic industrijske lastnine z namenom, da bi vse družbene sile v združenem delu in v celotni družbi spodbudilo k spremembi odnosa do znanstvenega in tehničnega ustvarjanja. Posledica je oživljanje teženj gospodarstva, da se izboljša proizvodnja z vrsto tehničnih izboljšav, iznajdb in koristnih predlogov. Ta težnja je po eni strani rezultat položaja, v katerem je naše gospodarstvo, po drugi strani pa je rezultat potrebe po večjem vključevanju v mednarodno delitev dela, ki vse bolj postaja boj za obstoj in ne dovoljuje životarjenja. Dejstvo je, da je inventivna dejavnost (iznajdite-ljska dejavnost) izredno pomemben del naše stabilizacijske politike in sestavni del naših prizadevanj za razvoj proizvajalnih sil. Za to mora biti to področje stalno v središču pozornosti. Ukrepi morajo biti bistveni in temeljiti. Omogočiti morajo popolno spremembo v odnosu do tega vprašanja in sicer tam, kjer bodo učinki najbolj vidni. Iznajditeljstvo mora zajeti vsa področja naše dejavnosti, če se hočemo hitreje vključevati v delitev dela, kjer ne sme biti velikih razlik v stopnji modernizacije in produktivnosti dela. Kolikšno pozornost posvečajo iznajditeljstvu po svetu, pove podatek, da vrednotijo v razvitih deželah v proizvodnem faktorju iznajditeljstvo s 50 odstotki. Pri nas je ta odstotek bistveno manjši in se prepočasi spreminja. Zanesljivo je tudi to eden glavnih vzrokov, da je pri nas, v primerjavi z razvitimi deželami, produktiv- nost še vedno nizka. Tu so torej še zelo velike možnosti za razvoj našega gospodarstva. Tudi v naši delovni organizaciji smo na ravni le -te imenovali delovno telo za obravnavo inovacij. Pri oceni zadnjih predlogov pa se je začelo zatikati pri osnovah, kar vse kaže na vrsto nedorečenih, nedodelanih kriterijev, oziroma normativov. V temeljni organizaciji smo mnenja, da je v prvi vrsti pripraviti, oziroma dopolniti Pravilnik o patentih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, v katerega je vnesti odstotek izločanja za razvoj no-raziskovalno delo, saj je podlaga za tovrstno združevanje dana že s sprejetim Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev čiste- POSLOVANJE V DEVETIH Še veliko Ob ocenjevanju poslovnih rezultatov temeljnih organizacij je treba upoštevati specifičnost razmer poslovanja v letu 1982. Vse do sprejetja Odloka o določitvi najvišjih ravni cen za vse proizvode in storitve (Ur. 1. SFRJ 47/82), so cene reprodukcijskih materialov vrtoglavo naraščale, kar je razvrednotilo vsa naša stabilizacijska prizadevanja. Drug pomemben moment, ki je vplival na naše poslovanje je omejevanje investicijskih naložb, še zlasti negospodarskih. Zadnji ukrep (Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom združenih sredstev za nakup dies. goriva in bencina), pa bo imel prav tako vpliv na poslovanje v SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ENOTNEM UREJANJU INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DO GIP INGRAD V prejšnji in v današnji številki glasila trije prispevki obravnavajo inovacijsko dejavnost v delovni organizaciji in jo povezujejo kot neločljivi del bitke za stabilizacijo ter nakazujejo številne predloge in pobude, kaj na tem področju storiti, da bi bil odziv predlagateljev večji. O tem, kako se je na te pobude odzval odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave, je njegov predse- dnik Alojz Krajnc povedal: »Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja je narekoval, da se naš obstoječi Pravilnik o inovacijski dejavnosti iz leta 1975 nekoliko spremeni in uskladi z novim zakonom. Naša pravna služba je pripravila delovni osnutek, ki bo šel v široko razpravo. Najprej ga bo obravnaval Odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave, dal še svoje pripombe in dopolnitve, na kar ga bomo obravnavali na zborih delavcev. Novi pravilnik, oziroma SaS, prinaša nekaj novosti, ki bodo verjetno vplivale na širši razmah inovacijske dejavnosti v Igradu in tudi olajšale delo odbora. Naj istočasno še povem, da je bilo v času od 30. 9. 1982 do 15. 11. 1982 prijavljenih 10 predlogov, katere je odbor obravnaval na seji 18. t. m. Kaj več o njih pa prihodnjič.« ga dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe v DO GIP »Ingrad« Celje. V pravilniku pa je potrebno tudi natančno opredeliti način, po katerem bo komisija glede na oceno predloženega dela lahko tudi koristne predloge ustrezno nagradila. Tovrstne strokovne literature je dovolj, celo sindikat je v svoji zbirki izdal priročnik za pomoč delavcem v temeljnih organizacijah pri reševanju inventivne dejavnosti. Če bo pravilnik pripravljen tako, da bo spodbujal delavce k izboljševanju dela, bo razkorak med razvitejšimi delovnimi organizacijami in našo vedno manjši. Pot napredka pa je želja in cilj nas vseh. Jože Potočar MESECIH nalog VARČEVANJE Varčevanje do sedaj ni imelo prave ekonomske moči. Vse, kar smo privarčevali se je nekam izgubilo, ni se dalo posebej izmeriti in nismo imeli občutka, da je potrebno. Sedaj so nas ekonomske razmere prisilile, da ravnamo drugače. Pomanjkanje bencinskega goriva in drugih virov energije so v osnovi menjali pogoje gospodarjenja. Ne samo zaradi pomanjkanja virov energije, pač pa predvsem zaradi trajnejše stabilizacije našega gospodarstva, bomo morali pričeti varčevati na vseh področjih. Znano je dejstvo, da se kot občani — potrošniki že ravnamo po spremenjenih pogojih, da pa pri delu in gospodarjenju temu še ni tako. Varčevanje, kot obvezen element gospodarjenja, nam še ni v »krvi«, kot temu pravimo. Se premalo pomislimo, da vsak strošek, ki ni nujen, predvsem zmanjša dohodek in iz tega odvisna sredstva za nagrajevanje. Ce to zvezo do sedaj nismo čutili tako direktno, bomo to sigurno v prihodnje. Lep primer za to je TOZD Mehanizacija, ki je ob zmanjšanem obsegu poslovanja — povišanju cen materialov (bencin), večji obvezni amortizaciji, zašla v zgubo, nekatere druge TOZD pa so na robu rentabilnega poslovanja. Nedvomno bo treba varčevati na vseh področjih. Ze pred leti smo na pobudo sindikata sprejeli sklep, da privarčujemo 1 */o na vseh porabljenih sredstvih. V letošnjem letu bi to znašalo 25 starih milijard. Ce bi uspeli prihraniti desetino od teh sredstev, bi bilo 250 starih milijonov. Torej — pobud za varčevanje dovolj! Odgovorni urednik tistih temeljnih organizaci- vo eno od osnovnih su-jah, kjer predstavlja gori- rovin. Rezultati poslovanja I. — IX. 1982 v DO Gip »Ingrad« _______________________________Celje (v 000 din)__________ 1981 1982 ImT. Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Cisti dohodek Osebni dohodek Del ČD za stan. potr. Del ČD za dr. nam. SSP Poslovni sklad Rezervni sklad Izguba Število zaposlenih 3.497.342 4.021.509 115 2.608.671 2.981.153 114 888.671 1.040.356 117 605.414 677.112 112 438.100 520.239 119 23.247 28.135 121 27.296 19.711 72 94.926 81.545 86 20.167 21.330 106 15.946 16.302 102 3.380 3.314 93 ljne organizacije, ki posluje z izgubo? Zakon o sanaciji in prenehanju organizacije združenega dela nalaga temeljni organizaciji, da v roku 45 dni izdela sanacijski program, ki mora poleg vzrokov pokazati tudi ukrepe, ki bodo temeljno organizacijo pripeljali do uspešnega poslovanja. V predhodnem besedilu so že omenjeni vzroki, ukrepi, ki bodo morali biti izvedeni, pa bi bili v grobem naslednji: Prikazani rezultati (celotni prihodek ind. 115) kažejo na padec finančnega obsega proizvodnje ob dejstvu, da so bistveno več porasle cene. Porabljena sredstva so sicer počasneje porasla kot celotni prihodek, vendar v nadaljnji delitvi ugotavljamo staro dejstvo, da imajo prispevki iz dohodka še vedno trend rasti, kar seveda vpliva na delitev čistega dohodka, kjer razen dela ČD, ki ga namenjamo za stanovanjske potrebe in rezervni sklad, beležimo negativne indeksne stopnje. Ob nadaljni analizi rezultatov temeljnih organizacij lahko le-te glede na uspešnost poslovanja razvrstimo v tri kategorije: — temeljne organizacije, ki so poslovale uspešno ali zadovoljivo, — temeljne organizacije, ki so poslovale na meji rentabilnosti, — in temeljna organizacija, ki je poslovala z izgubo. Namen sestavka je, da pokaže vzroke, ki so povzročili takšno stanje in skuša nakazati ukrepe za odpravo motenj poslovanja, še zlasti za temeljno organizacijo Mehanizacija, ki je poslovala z izgubo. Med objektivne vzroke motenj v s poslovanju štejemo naslednje: — padec finančnega obsega proizvodnje, — povečanje amortizacijske stopnje, — porast cen goriva, maziva in rezervnih delov. Seveda ne smemo prezreti subjektivnih vzrokov, ki so v organiziranosti, pravočasnem prilagajanju kapacitet tržišču in ne nazadnje glede na obseg proizvodnje, prevelikem številu zaposlenih pri opravljanju režijskih del in nalog. In kakšna je usoda teme- — organiziranost TO, — razširitev in nudenje uslug drugim delovnim organizacijam; — uveljavitev delovne discipline, — izboljšanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela, — še večjem vključevanju prostih kapacitet pri delih pridobljenih v tujini, — boljši dohodkovni odnos z ostalimi TO. Realizacija tega paketa ukrepov bo sigurno prinesla rezultate, v smislu pozitivnega poslovanja te temeljne organizacije. Ivo Steble GO CELJE GO LAŠKO GO ŠENTJ. GO S.K0N. GO ŽALEC Celotni prihodek 869.939 218.103 167.598 196.076 261.680 Porabljena sredstva 717.276 178.821 108.643 152.611 200.060 Dohodek 152.665 39.282 38.955 41.465 61.661 Cisti dohodek 113.828 26.337 26.553 21.389 22.853 Osebni dohodki 65.379 20.6*48 17.898 12.870 17.180 Del ČD po odbitku OD 48.449 3.689 8.655 8.519 5.673 GO LJUB. IGM PO LES.OB. MEHAN. Celotni prihodek 558.720 526.208 207.195 98.008 255.775 Porabi jena sredstva 381.301 618.531 122.383 59.636 175.506 Dohodek 177.619 107.676 84.813 38.372 80.268 čisti dohodek 86.905 66.021 60.001 23.563 66.758 Osebni dohodki 63.526 59.136 37.005 13.061 61.061 Del ČD po odbitku OD 23.381 6.885 22.996 10.682 1 zguba * 16.303 PR0J.B. M0BILIA PREVOZI GR.ROG.S. DSSS Celotni prihodek 20.286 78.007 66.696 372.133 167.687 Porabljena sredstva 2.587 53.756 60.021 296.571 73.673 Dohodek 17.699 24.25*4 26.673 75.562 96.016 čisti dohodek 13.029 16.003 16.767 53.162 73.680 Osebni dohodki 10.325 15.061 16.936 63.377 68.782 Del ČD po odbitku OD 2.706 962 1.833 9.765 4.898 Zaskrbljujoči podatki ODSOTNOSTI Z DELA V MOČNEM PORASTU... Zadnje čase zopet veliko govorimo o aktivnem delovnem času. Bodisi, da je govor o premakljivem delovnem času, drsečem, ne nazadnje pa o kar najbolj ra-cioalnem in efektivnem delovnem času. Veliko se govori in piše v dnevnih časopisih o »-Izgubljenih urah«, to so bolniške, neopravičeni in opravičeni izostanki ali kakršnikoli drugi izostanki. Nad podatki, s katerimi se tokrat srečujemo, smo lahko zelo zaskrbljeni. Najprej in predvsem bi se morali zavedati, kaj pomenijo izostanki nam vsem, po drugi strani pa, kaj pomeni to za našo delovno organizacijo. Strokovna služba je izdelala analizo odsotnosti po temeljnih organizacijah za čas od januarja do septembra 1982 in primerjavo z enakim obdobjem leta 1981. BOLNIŠKI IZOSTANKI Pri bolniških izostankih do 30 dni je porast napram 9-mesečnemu obdobju lani naj večji v TOZD Prevozi in sicer za 157 % ali v urah od 1.431 na 3.686 ur, za katere je bilo izplačano kar za 231.562 din denarnih nadomestil. Nato sledi TOZD GO Ljubljana s 113 % porasta, 55.841 ur in 2.879.373 din nadomestil in na tretjem mestu TOZD Mobilia z 98 % porasta, oziroma 4.061 ur in 208.488 din nadomestil. Največji padec bolniške napram lanskem letu izkazujejo TOZD GO Šentjur in sicer za 28%, TOZD Slo-venjske Konjice za 26% In TOZD IGM za 19%. Na splošno pa izkazuje gradbena operativa 20% povečanje bolniških izostankov, oziroma denarnih nadomestil za 71 odstotkov. V delovni organizaciji so se povečali bolniški izostanki do 30 dni za 12% ali v urah od 222.111 v letu 1981 na 248.066 ur. Za te je bilo izplačano 13,222.860 din denarnih nadomestil. Ta podatek lahko povemo drugače: vsak zaposleni v delovni organizacije je imel v tem obdobju 75 ur bolniške, za katero je dobil 3.989 din nadomestila. Ce si pogledamo še bolniške izostanke nad 30 dni, izkazuje pet temeljnih organizacij padec, ostalih deset pa občuten porast. Največji porast napram preteklemu letu izkazuje TOZD Projektivni biro (541%) od 560 na 3.588 ur. Visok porast ima tudi TO Mobilia (196%) od 1.828 ur v letu 1981 na 5408 ur v letošnjem letu, na tretjem mestu pa je TOZD GO Ljubljana od 11.029 ur na 23.896 ur v letu 1982. Zmanjšanje ur pa izkazujejo naslednje temeljne organizacije: Prevozi za 27% (988 ur), GO Laško za 26% (4.800 ur) in IGM Medlog za 23% — 23.448 ur. Na splošno so se v gradbeni operativi in v delovni organizaciji povečali bolniški izostanki nad 30 dni za 18% in znašajo za devetmesečno obdobje 197.162 ur (na vsakega zaposlenega 59 ur). NEPLAČANI IN NEOPRAVIČENI IZOSTANKI Zelo zaskrbljujoč je podatek, da so v gradbeni operativi narasli neplačani in neopravičeni izostanki skoraj za enkrat več kot v lanskem enakem obdobju, za delovno organizacijo znaša to povečanje 81%. Najvišji porast izkazuje TOZD Prevozi in sicer od 63 ur v lanskem letu na 1.457 ur v letu 1982. Visok porast je opaziti tudi v TOZD GO Ljubljana, 458 % — 15.936 ur, v TOZD Mobilii za 213% od 45 na 141 ur in v TOZD GO Šentjur z enakim odstotkom, vendar z drugim številom ur in sicer 4.016 v letu 1982. TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina izkazuje občuten padec v letošnjem letu in sicer za 74% (744 ur), sledijo Proizvodni obrati, ki izkazujejo 45% padec napram lanskem letu (497 ur). V tem letu ima delovna organizacija 53.144 ur neopravičenih in neplačanih izostankov. To pomeni, da ima vsak zaposleni povprečno 16 ur ali dva delovna dneva neopravičenih, oziroma neplačanih izostankov. Lani jih je imel le 9 ur. DRUGE ODSOTNOSTI Odsotnosti — to je čakanje, zastoji, zimski dopust so v gradbeni operativi v 10% zmanjšanju, v delovni organizaciji pa so za 9 odstotkov porasli. Najvišji odstotek porasta izkazuje GO Slovenjske Konjice od 97 ur v letu 1981 na 1.361 ur v tem letu. Visok je ta porast tudi v IGM Medlog — 350% povišanja (4.565 ur) in v Lesnih obratih za 79%. GO Ljubljana izkazuje komaj 26% (1.703 ur) lanske vsote ur. Redni letni dopusti in izredni dopusti se gibljejo v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih in so v sorazmerju s številom zaposlenih. ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN POVPREČNI OSEBNI DOHODEK V več kot polovici teme- ljnih organizacijah je število zaposlenih padlo. V gradbeni operativi za 2 odstotka, v delovni organizaciji kot celoti pa za 1 odstotek in sicer od 3.339 povprečno zaposlenih v letu 1981 na 3.315 v letošnjem letu, (september 1981 = 3.396. september 1982 = 3.312). Povprečni osebni dohodek je znašal za devetmesečno letošnje obdobje v gradbeni operativi 12.358.— din neto ali 22%več kot lani, za delovno organizacijo pa je to povprečje 13.364,-din ali 21% več kot v enakem obdobju lani. NADURE Se informacija o številu opravljenih nadur za obdobje januar september 1982: V štirih temeljnih organizacijah (GO Celje, Lesni obrati, Prevozi, Mobilia) se je število nadur povečalo, v ostalih temeljnih organizacijah pa se je število opravljenih nadur bistveno zmanjšalo. Če si pogledamo število nadur po temeljnih organizacijah bolj podrobno: TOZD Mobilia izkazuje 54% povečanje in sicer 7.592 nadur, GO Celje izkazuje 48% povečanje in ima 43.350 nadur, nato sledijo Prevozi z 24% povečanjem in 7.880 nadurami in še Lesni obrati z 21% povečanjem in 1.769 nadurami. Ostale temeljne organizacije izkazujejo bistveno zmanjšanje nadur. Največji padec teh ur je v TOZD Projektivni biro in sicer 489 ur, GO Slov. Konjice izkazuje samo za četrtino lanskih (5,141 nad- ur, lani 20.197), GO Laško upad od 31.553 v letu 1981 na 10.466 nadur v letošnjem letu. Tako velja za gradbeno operativo, da so se zmanjšale nadure za 28% in jih je vsega skupaj 121.257 ur, za delovno organizacijo pa se izkazuje 37% upadanje in jih je v devetmesečnem obdobju za 205.718 ur (lansko leto 324.590). Mislim, da ob prebiranju teh številk skoraj ne potrebujemo komentarja. Številke so preveč zgovorne in kar kličejo po takojšnjih ukrepih, kajti, če bomo zopet le samo ugotavljali, bomo na koncu leta imeli še bolj porazno sliko. Anuška Drgajner SREDNJEROČNI PLAN ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V spremenjenih pogojih gospodarjenja Razmere, v katerih smo poslovali vsi nosilci planiranja v letu 1981, v prvem letu sedanjega srednjeročnega obdobja, se v pogledu pogojev, problemov v izvajanju ekonomske politike in v pogledu rezultatov na več načinov razlikujejo od prejšnjih let. Nakopičena nesorazmerja v razvoju so se pokazala že v letu 1980 in v letu 1981, ko smo v delovni organizaciji GIF INGRAD Celje in gradbeni operativi Ljubljana, v TOZD Prevozi in v TOZD Mobilia iz sestava GP Megrad Ljubljana (po združitvi 1. 7. 1981), z referendumom sprejeli temelje plana za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Ugotovili smo, da so težave, ki se bodo odrazile v rezultatih poslovanja naših temeljnih organizacij v letih 1981 — 1985, predvsem naslednje: V gradbeni dejavnosti, ki je v letu 1981 stagnirala, se v letu 1982 pričakuje realen padec proizvodnje, ki se bo nadaljeval tudi v letu 1983, in to zaradi restriktivnih ukrepov na področju novih investicij. V 1984 in 1985 pa pričakujemo postopna izboljšanja na področju investicij. Po pripojitvi temeljnih organizacij gradbenega podjetja »Megrad« Ljubljana s 1. 7. 1981, vstopamo v GIP Ingrad Celje v srednjeročno obdobje 1981 — 1985 s 14. TOZD in DSSS. OSNOVE ZA PLAN Osnovna metodološka izhodišča za planiranje so podana v zakonu o temeljih sistemov družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76), v zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80), v odloku o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničeva- nje planov (Ur. list SFRJ št. 27/79) in v zakonu o združenem delu. Srednjeročni plan za obdobje 1981 — 1985 je v DO GIP Ingrad Celje izdelan ob upoštevanju naštetih predpisov in na osnovi naslednjih dokumentov: 1. temeljev plana GIP Ingrada za srednjeročno obdobje 1981 — 1985; 2. temeljev plana TOZD Gradbena operativa Ljubljana, TOZD Prevozi in TOZD Mobilia Ljubljana iz sestava GP Megrad Ljubljana, za srednjeročno obdobje 1981 — 1985; 3. resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1981 — 1985 v letu 1982; 4. dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982; 5. samoupravnega sporazuma o temeljih planov v GIP Ingrad za obdobje 1981 — 1985; 6. družbenega plana občine Celje za obdobje 1981 — 1985 ter dogovorov o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin: Laško, Šentjur, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Žalec in Ljubljana; 7. odloka o spremembah in dopolnitvah družbenih planov SRS 1981 - 1985; 8. drugih samoupravnih sporazumov s področja materialne proizvodnje in ostalih finančnih predpisov. Spremenjene razmere poslovanja v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 Leto 1981 kot prvo leto v srednjeročnem planskem obdobju 1981 — 1985 je bilo za delovno oragnizaci-jo GIP «INGRAD« uspešno, kljub nestabilnim gospodarskim tokovom. V tem letu se je nadaljevala visoka rast cen gradbenih materialov, ki je marsikje razvodenela prizadevanja za gospodarnejše poslovanje. Motnje pri oskrbi z reprodukcij- skimi materiali, zlasti z železom, so bile prisotne skozi vse leto in so povzročale zastoje pri gradnji. Dodatne težave pri izvajanju gradbenih del je povzročala močna fluktuacija delovne sile. Odhajali so predvsem kvalificirani delavci (KV zidarji, KV tesarji, KV železokrivci). Kljub težavam, ki so nastajale med letom, smo z rezultati vseh TOZD v sestavi GIP Ingrad zadovoljni. Vse naše temeljne organizacije so poslovno leto uspešno zaključile in skupaj ustvarile 1,259.649.000 dohodka. V letu 1982 se v gradbeništvu srečujemo z novimi problemi. Gradbena dejavnost, ki je finalizator investicijske porabe, je močno odvisna od splošne gospodarske in investicijske politike v državi. Zakon o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1982 (Ur. list SFRJ št. 66/81) omejuje investicije, s tem pa dodatno zaostruje pogoje gospodarjenja v panogi. Obseg proizvodnje smo glede na pridobljena dela planirali v manjšem obsegu kot je bil realiziran v letu 1981. V letu 1982 že prihajajo do izraza problemi v zvezi z zasedenostjo kapacitet, ki so postale prevelike in specifične. Za leto 1983 predvidevamo, da nas bodo problemi, ki so se kopičili skozi vrsto let v delovni organizaciji in zunaj nje, obremenjevali tudi še v naslednjem letu, zatem pa naj bi nastopilo postopno izboljšanje razmer v gospodarstvu. V DO GIP Ingrad Celje smo k razreševanju teh motenj pristopili na ta način, da smo sprejeli akcijski program ukrepov, ki narekuje dosledno izvajanje ekonomske stabilizacije. (Opomba: dalje v naslednji številki.) Olga Logar Maši jubilanti so povedali... DRAGO SABOL, strojnik, TOZD GO Žalec V teh letih se je najbolj izpopolnila mehanizacija. Bistveno so se tudi izboljšali pogoji bivanja v delavskih naseljih, kar sem lahko v vseh teh letih dela po terenu spoznal, saj sem med tednom prebival v naseljih podjetja, ob koncu tedna pa redno obiskoval družino v Medjimurju, od koder sem doma. MILAN ŠKOFLEK, vodja avtoparka, TOZD Mehanizacija Težki časi niso le sedaj, ko moramo na vseh koncih in krajih gledati, kako bomo varčevali. Takšni so že bili, pa smo jih s strpnostjo, disciplino in nemalokrat odrekanjem vedno V Ingradu je že tradicija, da jubilejne nagrade in priznanja za 10, 20 in 30 letni delovni jubilej podeljujemo na slavnostnem zasedanju delavskega sveta ob Dnevu republike. Letos slavi v naši delovni organizaciji 286 delavcev, ki so eno dve ali tri desetletja prispevali svoj delež h krepitvi in razvoju Ingrada. Kar 26 pa je jubilantov, za katerimi je trideset let trdega dela, ki je velikokrat zahtevalo od njih požrtvovalnost in odrekanje. In kot vsako leto, tudi zdaj tem jubilantom namenjamo prostor v našem Glasilu. To bomo storili v dveh delih: v tej in naslednji številki, ki bo izšla še v decembru. Zato se tistim, s katerimi nismo dobili stika za kratko predstavitev v tej številki, opravičujemo in jim obljubljamo, da jih bomo poiskali na proslavi, izmenjali tam nekaj besed ali jih vsaj predstavili s skupinskim foto posnetkom, ki ga bomo seveda objavili v naslednji številki. MILAN ŠTEFKO, strojnik, TOZD GO Celje Več let sem opravljal strojniška dela. Po nesreči, ki sem jo imel, delam že nekaj let v skladišču na gradbišču in pomagam tudi pri drugih opravilih. Včasih je bilo težko, se spominja Štefko. Do vlaka v Desiniču, kjer ima družino, je imel 4 ure peš hoje. Domov pa je hodil vsak teden. In tako je tudi ostalo vsa ta dolga leta. Nekako se je na to navadil in tudi na sodelavce in na podjetje se je navezal, je povedal. EVGEN ŽOHAR, gradb. delovodja, TOZD GO Šentjur Bera objektov, ki sem jih v teh tridesetih letih vodil kot gradbeni delovodja, je precejšnja, tako po številu kot po raznolikosti. Delal sem na industrijskih, stanovanjskih in upravnih zgradbah. In eno je dejstvo. Danes se veliko slabše dela kot nekoč. Ljudje so razvajeni in neposlušni. Včasih smo bili bolj disciplinirani, obvladovali smo medsebojne odnose in tudi besede niso bile same sebi namen. KARL ROTAR, tesar, TOZD GO Šentjur Že več let delam na režijskih delih v Železarni Štore, pred tem pa sem delal na objektih v Celju, pri Študijski knjižnici, domu upokojencev, Agrotehniki in še drugje. Z razvojem tehnike se je spremenil način dela tudi v našem poklicu, vendar so še dela, kjer ni možna strojna obdelava. Ob tej priložnosti bi rad povedal, da bi morali v delovni organizaciji posvečati večjo skrb starejšim delavcem in jim zaradi oslabelosti odrejati lažja dela. ROBERT KAJBA, zidar, TOZD GO Celje Gradbinci smo pač takšni, da se stalno selimo, iz kraja v kraj, iz enega na drugo gradbišče. Tako se spominjam, da sem delal na gradbiščih v Trbovljah, Laškem, Zidanem mostu, Velenju, Konjicah, Žalcu in še drugje. Bilo je vsega, dobrega in slabega. Vedno pa sem vesel, če gre vse po sreči in z zadovoljstvom ugotavljam, da v vseh teh dolgih letih dela skoraj da nisem videl težjih delovnih nesreč. HERMINA LOBE, knji- vodja, DS sk. službe V likvidaturi računov, kjer sem delala večino let, sem in še rada delam in mi samo delo nikoli ni povzročalo težav, čeprav je po svoje enolično in zahteva od tebe, tako kot večina knjigovodskega dela, da si vedno »na tekočem«. Seveda te tak tempo počasi utrudi in ker sem iz generacije, ki ni poznala prostih sobot, pa velikokrat tudi ne nedelj, mislim, da bom kar srečna in če bom povrhu še zdrava, ko bom izpolnila pogoje za upokojitev. prebrodili in trdim, da jih bomo tudi sedaj, tako v TOZD kot v delovni organizaciji. Glede priznanja za 35 letni delovni jubilej pa mislim, da nikakor ne bi smeli mimo njega in da moramo ohraniti način pozornosti tudi ob tem jubileju. VLADO RAJH, vodja SIP, TOZD Mehanizacija Odkar pomnim v svoji dolgoletni delovni praksi, se soočamo s pomanjkanjem rezervnih delov; že tudi tedaj, ko sem naš strojni park lahko preštel na prste ene roke. Zato mislim, da nas tudi zdajšnji slabi časi v tem pogledu niso našli nepripravljene in da jih bomo znali premagati. MARTIN ARTIČEK, inštruktor učencev, DS Skupne službe Pred tridesetimi leti je bilo še veliko ročnega dela, delali smo ob sobotah, včasih tudi ob nedeljah. V tem času se je tehnologija zelo razvila, delo gradbinca je že bistveno lažje. Veliko smo zgradili in podoba mest in naselij je sedaj čisto drugačna. 18 let že opravljam poklic inštruktorja Z veseljem in sem zelo zadovoljen, ko vidim sedaj po gradbiščih marljive delavce, ki sem jih pomagal vzgojiti. ZDRAVKO RADIČ, nab. referent, DS sk. službe Vsa ta leta sem v glavnem skrbel za prevzem va-gonskih in tudi kosovnih pošiljk materiala po železnici. Ne bi mogel oceniti, koliko ton različnih vrst materiala smo v teh letih raztovorili in ga odpeljali s kamioni na gradbišča. V zadnjem času manj, prejšnja leta pa so ključni gradb. materiali, opeka, betonsko železo, gramoz, apno, itd. prihajali z železnico. Vselej je bilo treba hitro organizirati »transportno skupino delavcev«, velikokrat tudi zunaj delovnega časa, pa tudi sobote tu niso bile izvzete. Sedaj vse več koristimo kamionske prevoze materiala. LUPRET RADOSLAV, delavec pri cevnih odrih, TOZD Mehanizacija Veliko sem bil okrog po gradbiščih v Celju, Trbovljah in v Štorah. Leta 1957 sem delal pri gradnji avtoceste Ljubljana — Zagreb. Minula leta nekako dokazujejo mojo veliko pripadnost kolektivu in rad bi, da tako tudi ostane, saj se v sredini, kjer delam, dobro počutim. IVAN VONČINA, ccmentninar, IGM Medlog Kot cementninar sem delal na terenu, nato pa v obratu cementnine in tera-cerstvo. Pred dobrim letom, malo tudi iz zdravstvenih razlogov, sem sprejel delo v obratnem skladišču v železokrivski delavnici. Od začetka sem se težko znašel in že sem premišljeval, če naj bi se vrnil v prvotni poklic. V teh tridesetih letih je bilo vsega,' dobrega, pa tudi tistega manj dobrega, pa smo vse nekako premagali in želim si, da bi bili to sposobni tudi v naprej. — m j PRISPEVKE ZA 12. ŠTEVILKO GLASILA POŠLJITE DO 6. DECEMBRA 1982. IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD TOZD GO Šentjur Zgledno sodelovanje Gradbenikom se večkrat očita neorganiziranost in zaprtost v ozke okvire svojega področja. Zato upamo, da pomeni zgledno sodelovanje GIP Ingrad, TOZD GO Šentjur in SGP Gorica, TOZD ABK Gorica pri gradnji farm dokaz, da je sodelovanje možno, v zaostrenih gospodarskih razmerah pa tudi nujno. Delavci, montažerji iz TOZD Šentjur so namreč v treh mesecih sredi letošnjega leta opravljali montažo hlevov za jance, po montažnem sistemu ABK Gorica. Kljub temu, da je sistem montaže specifičen in je bil nov za delavce naše montažne skupine, je bil zelo hitro osvojen, tako da so montažerji dosegli podobne, če ne celo boljše rezultate pri montaži kot pa proizvajalec elementov ABK Gorica. Plaketa za TOZD GO Žalec tost vseh delavcev na montaži in organizaciji dela, ki so za ceno odrekanj, ki jih nalaga težko terensko delo, dokazali tudi svojo strokovnost in voljo do sodelovanja. In na koncu še rezultat sodelovanja: V Kuli pri Slavonski Po-žegi so v zelo kratkem času zrasli hlevi za jance v skupni površini cca 7000 m2, v bližini Karlovca pa podobni hlevi v površini 4.000 m2. Marjan Kotnik Zveza Hortikulturnih! društev Slovenije in Hortikulturno društvo Žalec sta na podlagi mnenja strokovne komisije podelila GIP »Ingrad« Celje — TOZD Gradbeni operatlvi Žalec diplomo s plaketo za zasluge in uspehe pri varstvu pri izgradnji mestnega in »Spominskega parka maršala Tita« v Žalcu. Plaketo so podelili 18. septembra 1982 na osrednji proslavi 20-letnicc Hortikulturnega društva Žalec in ob 800 letnici Žalca. Vili Šuster TOZD Projektivni biro Projekti za prilagodljiva stanovanja Stanovanjske potrebe sodijo med elementarne potrebe človeka. Zato je skrb družbe na področju reševanja stanovanjskih potreb izrednega pomena, in v vseh družbenih sistemih posvečajo stanovanjskemu gospodarstvu posebno pozornost. V našem Projektivnem biroju smo se odločili za sistem prilagodljivih stanovanj, ki bo kupcu omogočal glede na obseg družine in finančno sposobnost izbiro tipa stanovanja v okviru zaključene stanovanjske enote, s tem pa cena stanovanja ni bistveno večja od dosedanjih sistemov. Vsaka stanovanjska enota je zasnovana v dveh konstrukcijsko zaključenih prostorih in je dvostransko osvetljena. Kupec si bo pred dokončanjem objekta izbral po katalogu tip stanovanja, ki mu najbolj ustreza, v nasprotnem primeru pa bo izvajalec izdelal osnovni tip stanovanja v eno izmed prikazanih variant. V vseh stanovanjih so stalni prostori kopalnica, predprostor in loggia, ostale prostore pa je možno spreminjati. Priključki za štedilnik na trdo gorivo, električni štedilnik, pomivalno korito, pralni stroj ipd. so vedno na istem mestu. V katalogu so prikazane samo tiste variante, ki vplivajo na število ležišč, obstajajo pa še razne potiva riante, za katere se lahko kupec odloči sam. Največjo prilagodljivost oziroma fleksibilnost dosežemo pri večjih stanovanjih. zlasti pri dvoinpolsobnih in trosobnih. Ne glede na popolnoma novo tehnologijo gradnje (potujoči opaž), smo uporabili obstoječe opaže »outinord«, ki lih je potrebno dopolniti z minimalnimi stroški. Z opisanim sistemom gradnje prilagodljivih sta- novanj smo sodelovali na natečaju Samoupravne stanovanjske skupnosti Celje in bili izbrani kot najugodnejši ponudnik za izvedbo in izdelavo projektov treh stanovanjskih nizov v soseski Spodnja Hudinja (426 stanovanj). V mesecu oktobru smo v roku predali investitorju projekte za prvi niz F, kjer je predvideno 62 stanovanj. Avtorja sistema sta dipl. inž. Janez Kovačič in dipl. inž. Marjan Čebela. Vzporedno z izdelavo izvedbenih projektov izdelujemo tudi kataloge stanovanj in detajlov. Janez Kovačič -fi--------------------«»--------------------fr- —fl------------------ Prikaz spremenljivosti stanovanjske enote za trosobno stanovanje v niz »P« IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD TOZD GO Ljubljana Uspešen zaključek del na več objektih DOBRO SODELOVANJE DVEH DELOVNIH ORGANIZACIJ Tako kot lani, smo tudi letos gradili nekaj objektov iz sredstev drugega samoprispevka ljubljanskih občin. Objekte smo gradili v občinah: Šiška, Moste-Polje in Vič-Rudnik. Največji med njimi je Dom za starejše občane v Stepanj-skem naselju, ki te dni odpira vrata za ‘200 varovancev. Med gradnjo tega objekta smo imeli nekaj težav, saj smo ga gradili v dveh zimskih sezonah, razen tega pa je na začetku gradnje normalni potek zemeljskih del močno oviral nepredviden konglomerat. Gradnja je potekala normalno, čeprav je obdobje dveh zimskih sezon povzročalo precejšnje zamude. * ILAJL M Hjf-1 ŠmMM vanj je sodoben objekt z vsemi potrebnimi skupnimi prostori. Naš delež pri tej gradnji pa bo opravljen kvalitetno in v roku. Primer dobrega poslovnega sodelovanja smo pokazali pri gradnji večjega stanovanjsko-poslovnega kompleksa z delovno organizacijo »Beton« Zasavje. Objekt gradimo v središču Domžal, v avgustu letos pa je sprejel že prve stanovalce. Tako imenovana prva faza gradnje gre h koncu, pripravljamo pa se na drugo fazo, ki naj bi doživela nekaj sprememb na račun povečanega števila stanovanjskih enot v primerjavi s poslovnimi prostori. Gradnja objekta je bila dokaj zahtevna. Gradili smo po sistemu outlnord opažev. Kljub zimskemu času je delo potekalo po predvidenem načrtu. Vsakodnevno srečevanje in sodelovanje delavcev dveh delovnih organizacij na istem gradbišču ni prinašalo nobenih ovir za normalni potek del, saj je v zdajšnjem času skupno delo dveh ali več delovnih organizacij na istem gradbišču normalna oblika delovnega procesa za doseganje večje ekonomičnosti poslovanja. Naši in Betonovi delavci so ponosni, da je objekt doživel vse pohvale širše družbene skupnosti v občini Domžale. Ivo Coh TOZD Gr. Rogaška Slatina Velika pobuda delavcev (SLOŽNA BRAČA KUCU GRADE ...) Dom za starejše občane v Stopenjskem naselju v občini Moste-Polje, zgotovljen Stolpnica nedružinskih stanovanj ob Celovški cesti v Ljubljani Janez Šinkovec upokojen Dolgoletni šef gradbišča v TOZD GO Ljubljana, diplomirani gradbeni tehnik, Janez Šinkovec, je odšel v zasluženi pokoj. Od leta 1954, ko je pričel delati pri tedanjem Betonu, pa vse do upokojitve, julija letos, Je ostal zvest gradbeni operativi. Bil je eden redkih, da je ves delovni staž posvetil odgovornemu delu na gradbišču. Naloge šefa gradbišča je vseskozi opravljal vestno in z veliko odgovornostjo, zato si Je v vseh teh letih pridobil zaupanje in spoštovanje sodelavcev. Kot najstarejši na tem delovnem mestu v zadnjih letih, ne le v TOZD, ampak tudi v DO Ingrad, je s svojim delom dajal lep zgled mlajši generaciji. Ob slovesu mu sodelavci in prijatelji želimo Se mnogo srečnih let. Sodelavci GO Ljubljana Objekt je eden od zadnjih, obenem pa tudi med najlepšimi v vrsti objektov, ki jih je naša temeljna organizacija gradila za starejše občane na področju ljubljanskih občin. Blok nedružinskih stanovanj ob Celovški cesti je trenutno največji objekt, ki ga gradimo letos. Gradnja poteka z majhno zamudo, vendar bo v njem kmalu našlo svoj dom 900 samskih delavcev iz ljubljanskih delovnih organizacij. Velika težava, ki nas je spremljala ves čas gradnje, je bila lastna udeležba kolektivov, saj se Je pokazalo, da so organizacije združenega dela v času stabilizacijskih naporov zelo težko sproti odvajale sredstva za gradnjo stanovanjskih prostorov za svoje delavce. Blok nedružinskih stano- Ob obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja in analizi izvajanja ukrepov akcijskega programa stabilizacije v TOZD, smo na sestankih sindikalnih skupin in zborih delavcev vsestransko ocenili družbenoekonomski položaj temeljne organizacije. Velja ugotovitev, da smo kljub še zadovoljivemu rezultatu realizacije planskih nalog, zaradi občutno povečanih materialnih stroškov in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na dohodek, ostali še naprej kršilci družbenega dogovora glede izplačila osebnega dohodka na ustvarjeni dohodek. Se več, H kršitve se nam je od polletnih rezultatov celo povečal. Ko smo med ostalim tudi o tem poročali delavcem, je prišla pobuda iz vrst neposrednih operativnih delavcev gradbišča TAM Maribor, da bi prispevali k izboljšanju dohodka TOZD enodnevni zaslužek v obliki prostovoljnega dela na prosto soboto. To pobudo smo prenesli med ostale delavce in na DS TOZD. Delegati DS so se na svoji seji dne 29. oktobra 1982 odločili, da mora biti ta pobuda v sedanjem trenutku realizirana člmprej. DS je tudi sklenil, da mora strokovni kolegij izdelati operativni plan, ter da morajo vsi organizatorji proizvodnje in ostali režijski delavci delati tega dne v neposredni proizvodnji. Pobudo delavcev in sklep DS smo realizirali na dan proste sobote, dne 6. novembra 1982. Vsi vodje gradbišč, inženirji, tehniki In ostali režijski delavci z direktorjem na čelu so se prelevili v čistilke — čistilce hotela »Jelša« Šmarje pri Jelšah, ki je tik pred otvoritvijo, oziroma predajo Investitorju. Veselo na delo! Je bilo geslo kljub mrazu. Pa ni ostalo le pri geslu, ampak realizaciji konkretnega dela, čiščenja objekta. Delovno in tekmovalno vzdušje ni popustilo niti proti koncu »šihta«. Operativno delo po gradbiščih se je odvijalo kot da je normalni delovni dan, le z razliko, da so na gradbišču delali tega dne vsi v neposredni proizvodnji. Tisti delavci, ki so bili odsotni, so obljubili opraviti ivoj dolg do solidarnosti v naslednji soboti. Za dodatno presenečenje in delovno vzdušje so po-ikrbeli delavci iz izpostave DSSS na sedežu TOZD, kateri so se prostovoljno udeležili te delovne akcije s 100 v« udeležbo In dokazati, da moramo bitko za dohodek, posebej v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, bojevati z roko v roki. Ni pomebno le ustvariti dohodek, ampak je pomembno, da se vsi zavedamo, da bomo le s skupnimi močmi in dobro voljo prispevali v dejanju, ne le v besedi k stabilizaciji. Pomembno Je tudi to, da takšno delo okrep-Ijuje medsebojno tovarištvo in razbija barijem med umskim in fizičnim delom. Prepričani smo, da realizacije pobude naših delavcev Delavci TOZD Rogaška Slatina Za domiselno postavitev naše razstave in širok izbor izdelkov je izrekla 4. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije 1982 ljubljena V oktobru, točneje od 18. do 22. oktobra, je potekalo v Ljubljani 4. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije v organizaciji SOZD IMF — DO IZIP iz Ljubljane. Branko Hrovat je sodeloval na vseh štirih srečanjih, letos je poslal štiri slike, vse so bile razstavljene. Predstavljamo vam eno, »Deževni dan v Motovunu«. V ponedeljek, 18. oktob- fijami ter Brane Drevenšek Vili Šuster je drugič razstavljal, letos štiri fotografije, ta ima naslov »Stoli«. ra je bila v Domu družbenih organizacij KS Stadion otvoritev slikarske razstave, razstave fotografij z literarnim večerom, na katerem so pesniki in pisatelji iz vrst gradbenikov predstavili svoja dela. Sodelujočih je bilo veliko, iz Ingrada pa iso se udeležili Branko Hrovat, Silvo Javoršek in Franc Klemen s slikarskimi deli , Vili Šuster in Edo Einspieler s fotogra- Franc Klemen je predstavil na razstavi slike iz letošnjega ciklusa »Arkade« (Foto: G. Rovan) Brane Drevenšek je recitiral svojo pesem »Tišina« (Foto: G. Rovan) TlSlNA Tišina Spot je tišina Tam nekje na obzorju konji in moje misli sredi njih Tani nekje na obzorju 'sonce in jaz pod njim Tam nekje na obzorju rjavi lasje — sveže zorane njive ustnico — roeče jagode v gozdu Šepet vetra. Dotik roke. In spet tišina Ih vse so samo misli Okenska polica, bela barva šipe so motne, zunaj bela barva V peč ne zakurim šal okoli vratu, v rokah pero In povsod okoli tišina Stara hrastova omara. Miza. Postelja v kotu Odmev korakov na stopnišču Vrata se odpro »Spet nisi zakuril.* *Konji so na obzorju« ji odgovorim Tiho sva In nič več ni tišine. VC f V- ' ''''jflfit - Silvo Javoršek na razstavi pred svojimi slikami (Foto: G. Rovan) z literarnim delom. Razstava je bila odprta ves teden, do petka, 22. oktobra, ko je bila zaključena prireditev, na kateri so nastopili pevski zbori, po reviji le-teh pa je bil družabni večer, na katerem sta igrala ansambel Črni asfalt iz STC Ljubljana in Ingi iz naše DO. Mnenja sem, da je bilo to srečanje doživetje za vse udeležence in kulturna popestritev v sicer bolj skromnem kulturnem življenju nas gradbenikov. Prihod-leto pa, ko bo ta prireditev v Celju, v organizaciji naše DO, bomo spet pokazali svoje dosežke in doživetja na področju kulture. D. B. Edo Einspieler je sodeloval prvič na razstavi umetniške fotografije. »Zrcalo« je ena od štirih prikazanih. Razstava ročnih in likovnih del V počastitev sindikalnih kongresov je bila oktobra letos v avli Ingrada razstava naših delavcev. Z likovnimi deli so sodelovali Franc Klemen, Alojz Uranker in Jože Vaš. Ročna dela so razstavljali Ivan Cafuta, Herta Fifer, Jožica Gnilšek, Vito Goš-njak, Albin Grušovnik, Mojca Jagrič, Rudi Kotnik, Bojana Koštrin, Mihaela Kozole, Ida Koželj, Metka Lesjak, Vinko Lesjak, Nada Muhovec, Marta Ogra-jenšek, Martin Pevec, Zdenko Prislan, Nataša Pungerčič, Marjeta Randl, Magda Bimonič, Cvetka Sipec in Jelka Sturm, fotografije pa Edo Einspieler in Vili Šuster. Na občinski razstavi v Likovnem salonu so nato razstavljali Jožica Gnilšek, Mojca Jagrič, Nada Muhovec, Nataša Pungerčič in Jelka Šturm z ročnimi d(^li, Franc Klemen in Alojz Uranker pa s slikami. Na fotografski razstavi v prostorih Muzeja revolucije je razstavljal Vili Šuster. Torej, za veliko udeležbo zahvala vsem sodelujočim. V. S. mui oocmsKa ocenjevalna komisija (Foto: F. Pungerčič) % čSt Ocenili smo svojo aktivnost Nekaj dni pred mladinskim kongresom v Novem mestu smo mladi v Ingradu izvedli programsko volilno konferenco, ki je zajela oceno dela enoletnega mandatnega obdobja. Ta pa je bila obenem osnova za nadaljno usmeritev dela ZSMS GIP »Ingrad« Celje. Iz poročil predsednika, blagajnika ter nadzornega odbora, je bila razvidna aktivnost mladih na vseh področjih dela in življenja mladih, da ne govorimo o športu in rekreaciji, izobraževanju itd. Mladi smo se prav tako aktivno vključili v predkongresne razprave, na osnovi česar smo tudi delegirali svojega predstavnika za sam kongres. Pri tem pa je bilo izpostavljeno, ida nam manjka množičnost. Enotni nastop mladih, uveljavljanje lastnih interesov in usmeritev preko samoupravnih organov, delegacij itd. Pogoj za to pa je vsekakor aktivnejše delo v OO ZSMS, kjer morajo svojo vlogo odigrati tudi ostale subjektivne sile z ZK na čelu. Po poročilih so razpravljali: PAVLE GRABNER o stanovanjski problematiki mladih. Zavzel se je zato, da bi današnjo težko situacijo ne smeli poslabšati z manjšim fondom novo pridobljenih stanovanj. Pri tem je potrebno izkoristiti vse možnosti, ki obstajajo. Posebej kar se tiče podstrešnih stanovanj, stanovanj za mlade družine, kriterijev za najemna in kadrovska stanovanja, zadružno gradnjo itd. Opozoril je tudi na lastne možnosti in kapacitete, ki obstajajo. JANI ARNUŠ je izpostavil problematiko zaposlovanja. Le-to smo pri Ingradu zaenkrat dokaj dobro reševali, potem, ko smo s strokovno službo sprejeli skupne zaključke. So pa še vedno težave predvsem z zaposlitvijo tehničnega kadra. Pri tem je navedel rešitve, ki so v nadaljnji pridobitvi del v tujini, pa tudi v okviru pripravniške dobe delo v proizvodnji. Zato pa je potrebno zagotoviti vse pogoje. RAJKO DJUDARIC je razpravljal o aktivnostih mladih v mladinskem domu. Pri tem je nakazal vrsto opravljenih nalog in akcij na vseh področjih. Lea Cmak je poročala o akciji evidentiranja brigadirjev-veteranov in predlagala, da bi ustanovili aktiv le-teh v okviru kluba brigadirjev pri KS ZSMS. FRANC BERGINC se je dotaknil predvsem konkretnega gospodarskega trenutka, ki vsekakor ne vliva optimizma. Pri tem morajo mladi realno gledati na možnosti uresničevanja nekaterih potreb, kot so npr. zaposlovanje itd. viz - ■ 4- kulturno tnieau gradbenih delliVH Na zaključni prireditvi je nastopal tudi ansambel Ingrad MT~'J Epi JELKA DOBERSEK je spregovorila o kulturi. V letošnjem letu nam je uspelo formirati lasten vokalno -instrumentalni ansambel, ki že daje ton našim prireditvam. Žal, pa nam ne uspe pridobiti novih moči za recitatorsko dejavnost. LOJZE BORINC je poudaril, da bi si v prihodnje želeli še boljše sodelovanje med borci in mladino. EDITA ČEBELA je spregovorila o problematiki izobraževanja (predvsem usmerjenega izobraževanja). Predvsem plutimo to, da smo letos podelili le manjši del štipendij za poklice zidarja, tesarja itd., se pravi za profile, ki jih najbolj potrebujemo. To pa iz razloga, ker med mladimi ni zadostnega zanimanja. BOJAN VRBNJAK se je zavzel za enoten aktiv mladih komunistov, kjer je potrebno predvsem delati na izobraževanju. Za delo v OO so predvsem odgovorni sekretarji OO ZK. FRANCI RAMŠAK je podaril, da so se na konferenci premalo oglašali delegati osnovnih organizacij ZSMS, saj praktično ni bilo izpostavljeniih problemov mladih v TOZD. IRENA NOVAK predsednik OK ZSMS, je nakazala nekaj nalog mladih v prihodnjem obdobju in priporočila, naj mladi Ingrada ne obstanemo na doseženem, temveč da moramo iti naprej. ANTON AŠKERC je predlagal, da se tudi pri ZSMS spričo težavnih gospodarskih razmer, ustanovi po- sebna komisija za družbeno ekonomske odnose. Na volitvah smo izvolili Petra Ograjenška še za en mandat za predsednika KS ZSMS, izvolili poleg dosedanjega sekretarja Pavla Grabnerja še dva: Dragico Vrenko ter Blaža Lilija. Poleg tega še nekatere namestne šlane KS ter razglasili ostale člane in predsednike OO ZSMS. Velja omeniti tudi podelitev priznanj ter knjižnih nagrad zasluženim aktivistom, ki so se s tem poslovili! od dela v mladinski organizaciji. Plaketo ZSMS in posebno spominsko darilo fc>a je prejela Lea Cmak za dolgoletno aktivno delo v ZSMS. Pripravila: Peter Ograj enšek Miša Bračun Veliko o položaju mladih XI. kongres ZSMS je bil 23. in 24. oktobra v Novem mestu. Kot je že znano, je bil skrajšan za en dan, tako da je potekal samo v soboto in nedeljo, torej na dela prosta jdneva. Samo delo kongresa je po plenarnem zasedanju potekalo v petih komisijah: komisija za družbeno-eko-nomski razvoj, komisija za politični sistem socialističnega samoupravljanja, komisija za množično in frontno organiziranost ZSMS, komisija za preobrazbo vzgoje in izobraževanja in komisija za razvoj kulture, prostega časa in telesne kulture. Ena pomembnejših tem na kongresu je bil družbenoekonomski položaj mladih. Dokaz o pomembnosti te teme je vsekakor trajanje razprav v komisiji za družbeno — ekonomski razvoj, saj so trajale pozno v večer, veliko pa jih je bilo oddanih tudi pismeno. Zaposlovanje, stanovanjska problematika, vprašanje znanosti, kmetijstva itd. so najvažnejša, ki opredeljujejo družbeno-ekonomski položaj mlade generacije. Najprej bi omenil zaposlovanje. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je še vedno zaposlenih 10.728 upokojencev, obstaja 36.900 pogodb o delu, zabeleženo je 16.99 milijona ur nadurnega dela. Te številke so po osmih meseci enake kot v lanskem letu, kar kaže, da na tem področju ni bilo nič storjenega. Na področ- NOVO VODSTVO OK ZSMS CELJE Dne 29. septembra 1982 je bila v Celju volilno-programska seja občinske organizacije ZSMS. Na tej seji so izvolili novo vodstvo OK ZSMS Celje. Za novo predsednico je bila izvoljena Irena Novak, sekretar pa še ostane naprej Pavel Platovšek. V predsedstvo OK ZSMS je bil izvoljen tudi Mladen Pasarič Iz TOZD Proizvodni obrati. ju zaposlovanja pripravnikov je situacija podobna. Letos je bilo zaposlenih 5.400 pripravnikov od 8000, kolikor jih je bilo načrtovanih. Za naslednje leto OZD načrtujejo, da jih bodo zaposlile še manj. Vsi ti podatki so bili podani v izhodiščih za razpravo. Seveda so delegati v razpravah spregovorili konkretneje o svojih okoljih in OZD. Dejstvo pa je, da problema zaposlovanja mladih ne bomo mogli rešiti mladi sami, ampak bodo morale na tem področju dosti več narediti tudi ostale družbenopolitične organizacije ter drugi subjekti v naši družbi. V uvodu je bilo tudi podano, da kar 43% mladih do 25 let nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Kar pa še zaostruje položaj na tem področju je tudi to, da ni več solidarnostnih sredstev za stanovanja za mlade in da gradnja družbenih stanovanj nazaduje. Ravno zaradi tega je kongres sprejel pobudo da ZSMS ponovno sproži vprašanje zbiranja solidarnostnih sredstev za mlade družine. Seveda pa so bile razprave v tej komisiji tudi z drugih področij, ki opredeljujejo družbenoekonmski položaj mladih. Vsi smo bili prijetno presenečeni, da je bilo zelo veliko razprav iz področja kmetijstva in položaja mladih kmetov. Na kongresu pa je bilo sproženo tudi vprašanje, ali resnično potrebujemo kongres ZSMS vsake štiri leta. Kongres naj bi posebej sklicevali zares samo, če bo potrebno, sicer pa bi takšno delo prevzele dobro pripravljene programske in problemske konference, ki bi lahko veliko hitreje reagirale na določene probleme. O tej pobudi naj bi po javni razpravi odločala republiška konferenca ZSMS. Po kongresu so na seji republiške konference ZSMS njeni člani razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Za novega predsednika je bil izvoljen Andrej Brvar, za podpredsednico Saša Dragoš in za sekretarja Bojan Žlender. Pavel Grabner S PRIREDITVE "PESMI IN PLESI NARODOV IN NARODNOSTI JUGOSLAVIJE« V sredo, 20. oktobra, je bila v kulturnem domu Zarja v Trnovljah prireditev z naslovom "Pesmi in plesi narodov in narodnosti Jugoslavije«. Bila je v počastitev 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Program sta izvajali folklorni skupini KUD "Bratstvo« iz Železarne Ravne in celjska folklorna skupina ZPD France Prešeren s pesmimi in plesi Gorenjske, Posavine in Sumadije, muslimanskimi plesi iz okolice Travnika, starim nemim bosenskim kolom ter albanskimi narodnimi pesmimi. Ogled prireditve je delavcem Ingrada omogočila Konferenca osnovnih organizacij sindikata Ingrad. Delavci Ingrada so z navdušenjem spremljali kulturni program, ki jih je za dobro uro preselil v domače okolje. Na koncu je zadonela pesem "Jugoslavija« in oder je postal kar premajhen za vse, ki smo se pridružili nastopajočim v kolu, ki je simbolično združeval vse narode Jugoslavije in jih povezal v celoto. Dvorano smo zapuščali bogatejši za eno kulturno doživetje več in z željo, da se takšnih prireditev še udeležujemo. Pavel Grabner Brane Drevenšek JUBILANTI 1982 Naknadno smo ugotovili, da imajo tudi spodaj navedeni delavci pogoj za jubilej v letošnjem letu. — 10 LET — TOZD GO CELJE Podvezanec Miro — zidar, Kojič Flamenko — zidar; TOZD GO LAŠKO Bečirovič Osman — tesar; TOZD GO ŠENTJUR Joldič Emin — gradbeni delavec; TOZD GRADB. ROGAŠKA SLATINA Staroveški Josip — inštruktor učencev, Artič Ivan — zidar; TOZD IGM MEDLOG Babič Alojz — železokrivec; TOZD MEHANIZACIJA Hotko Danijel — monter žerjavov; — 15 LET — TOZD MOBILIA Erjavec Albin — delavec; — 20 LET — TOZD GO CELJE Očko Dragutin — zidar; TOZD GO LAŠKO Škorjanc Ivan — gradbeni delovodja; TOZD GO LJUBLJANA Rogan Andrej — zidar; TOZD LESNI OBRATI Turnšek Jože — mizar; — 25 LET — TOZD GO ŠENTJUR Bukovšek Franc — zidar; TOZD MOBILIA Zupanc Franc — vodja ploskovnega oddelka; TOZD IGM MEDLOG Novak Milan — strojnik; — 30 LET — TOZD GO CELJE Pilih Anton — zidar. POSVETOVALNICA RAZPOREJANJE DELAVCEV MED TOZD Novela zakona o delovnih razmerjih uvaja dva načina razporejanja delavcev iz ene TOZD v drugo. Prvi način, to je prehod delavca na delo v drugo TOZD pomeni tako imenovano trajno razporeditev, ko delo delavca v tej TOZD ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla TOZD ali zaradi tehničnih, oziroma tehnoloških izboljšav. Pogoj za prehod delavca iz ene v drugo TOZD je torej dejansko obstoj zmanjšanja števila delavcev, oziroma ugotovitev, da delo delavca v TOZD ni več potrebno. V navedenih primerih ima delavec pravico da preide na delo v drugo TOZD, kar pomeni, da si s tem, ko začne delati v drugi TOZD, zagotovi zaposlitev. Zakon torej govori o pravici, ne pa tudi o njegovi dolžnosti, kar pomeni, da gre za ponudbo TOZD, ki delavcu omogoči nepretrgano delovno razmerje. Delavec torej v tem primeru sklene delovno razmerje v novi TOZD brez objave oglasa, oziroma razpisa. Ce se delavec s tako ponudbo ne strinja in če je zavrnjen tudi zahtevek za varstvo pravic, ki ga je morebiti vložil, potem mu preneha delovno razmerje po 3. točki 1. odstavka 167. člena zakona o delovnih razmerjih. V oktobru je skupna disciplinska komisija GIP »•Ingrad« obravnavala 27 kršiteljev delovne obveznosti, bilo je izrečenih 5 opominov, ostali ukrepi pa so: JAVNI OPOMIN KLARIČ PEJO, neopravičeni izostanek z dela in vinjenost na delu TOZD GO Laško, SINANOVlC Fahir, neopravičen izostanek z dela 3 /delovne dni, TOZD GO Celje, VESELICA Branko, vinjenost na delu in odklonitev dela v podaljšanem delovnem času, TOZD Mobilia, HOČEVAR Jože, spanje med opravljanjem čuvajskega dela, TOZD Mobilia. DENARNA KAZEN — v višini 5 °/o OD OŠTRAKOVIC Sejdalija, povzročil pretep na delu in 2 dni neopravičen izosta- vana »začasna razporeditev«, ima pravno podlago v 48. členu zakona o delovnih razmerjih. Po tem členu je možno delavca začasno razporediti iz ene TOZD v drugo TOZD, kadar delavcu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanega obsega dela v TOZD (pomanjkanje surovin, repromateria-la, okvare na strojnih napravah) in je potrebna pomoč drugi temeljni organizaciji (izpolnjevanje planskih in pogodbenih obveznosti itd.). Podlaga za takšno razporeditev je predhodno sklenjen sporazum organov upravljanja obeh TOZD, razporeditev pa lahko traja največ 6 mesecev. Zakon sicer ne določa katera organa upravljanja sprejmeta sporazum, vendar menimo, da bi naj bila to delavska sveta na pobudo obeh individualnih poslovodnih organov. Zakon sicer določa le okvirne razloge, ko je delavca možno razporediti iz ene TOZD v drugo, naloga nas pa je, da zaradi čim racionalnejšega poslovanja pretehtamo vse razloge in jih kot take vnesemo v skorajšnji novi pravilnik o delovnih razmerjih in ostale akte, ki jih bo potrebno uskladti z novo zakonodajo. Za postopek razporeditve iz ene TOZD v drugo veljajo torej naslednje minimalne zahteve: — opredelitev pogojev za razporeditev v samoupravnem sporazumu o združitvi ali pa dosežen sporazum organov upravljanja obeh TOZD; — ugotovitev, da se delavec razporeja ali, da so mu ponudena ustrezna dela in naloge; — ugovitev razlogov za razporejanje; — sklep o razporeditvi; — izjava delavca, da sprejema ponudena dela; — sklenitev delovnega razmerja v drugi TOZD. Stefan Gruškovnjak nek z dela, TOZD IGM Medlog, URANKAR Viktor, odklonitev dela in s tem povzročitev materialne škode, TOZD GO Žalec. — višini 7 % OD HASlClC Šalih, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD GO Celje. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno na dobo 6 mesecev HANKUŠIC Mehmed — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Celje, KLlClC Hamid, pretep na delu, TOZD Mobilia. — pogojno na dobo 1 leta HAMZA Skender, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni in predčasno puščanje dela, TOZD GO Celje, OBAL Rudolf, več- kratno odklanjanje dela v podaljšanem delovnem času, TOZD Mobilia. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA BERISA Ahmed, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni (preklic pogojnega ukrepa) TOZD GO Žalec, BESLAC Milan, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice, ŠPES Edvard, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice, KARAMUJIC Sulejman, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice, SABlC Hasib, neopravičen izostanek z /dela 7 delovnih dni, TOZD GO Celje, ZEKA Gani, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Celje, VAJZOVIC Omer, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD GO Celje, MACASTENA Adem, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Celje, Dautovič Ismet, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Celje, HRVA-CANIN Dragoljub, neopravičen izostanek z dela in večkratno zamujanje na delo, TOZD Mobilia, JAMNIK Bojan, neopravičen izostanek p. dela več kot 10 delovnih dni, TOZD Mobilia. Štefka Krušič Prišli V mesecu septembru in oktobru je bilo na novo kadrovanih 149 delavcev, od tega ipa je kar 91 mladih delavcev, ki so uspešno zaključili tri, oziroma štiri letno šolanje (učenci, štipendisti) ter 12 delavcev, ki so se vrnili iz JLA. V istem razdobju je odšlo 77 delavcev, od tega 22 v JLA. UPOKOJENI SO BILI: Starostno: HRASAR JOŽE, rojen 22. 2. 1922, gradbeni delovodja v Žalcu. Delo je združeval neprekinjeno od 15. 6. 1949 do 11. 8. 1982. Stalno bivališče ima v Podvinu št. 6, p. Polzela — 63313. LUBEJ MARTIN, rojen 5. 10. 1922, zidar v Šentjurju. Delo je združeval neprekinjeno od 1. 3. 1962 do 4. 10. 1982. Stalno bivališče ima Dobovec št. 11. p. Ponikva — 63232. NASTEVSKI ANTO, gradbeni delavec v Ljubljani. Delo je združeval do 30. 9. 1982. ŠORLI FRANČIŠKA, rojena 21. 9. 1926, čistilka v Delavskem naselju. Delo je združevala od 4. 1. 1973 do 31. 10. 1982. Stalno bi- vališče ima Dobrova št. 62/a, p. Celje 63000. PLAVCAK MARIJA, rojena 29. 1. 1927, kuharica v obratu družbene prehrane. Delo je združevala od 1. 4. 1971 do 24. 9. 1982. Stalno bivališče ima Lopata št. 14, p. Celje — 63000. - odšli Invalidsko: GABERŠEK STANISLAV, rojen 17. 10. 1926, ključavničar — skupinovodja, v Medlogu. Delo je združeval neprekinjeno od 3. 10. 1951 do 27. 9. 1982. Stalno bivališče ima: Zabukovica št. 74, p. Griže — 63302. JUG FRANC, rojen 27. 11. 1928, žagar na Lesnih obratih. Delo je združeval od 21. 9. 1959 do 11. 10. 1982. Stalno bivališče ima: Prekopa št. 36, p. Vransko — 63305. KOLAR MARIJA, rojena 19. 3. 1927, gradbena delavka v Slovenskih Konjicah. Delo je združevala neprekinjeno od 5. 7. 1967 do 25.10.1982. Stalno bivališče ima: Gabrovje št. 10, p. Slovenske Konjice — 63210. KUBURAS DEDO, rojen 18. 6. 1932, gradbeni delavec v Celju. Delo je združeval od 5. 3. 1975 do 25. 10. 1982. Stalno bivališče ima: Ramiči št. 12, p. Ključ — 78280. RATKOVAC SVETOZAR, rojen 19. 4. 1921, gradbeni delavec v Ljubljani. Delo je združeval od 7. 3. 1967 do 3. 9. 1982. Stalno bivališče ima: Don ji Smrtiči št. 71, p. Sibovska — 78433. VALEK FRANJO, rojen 23. 10. 1928, zidar v Šentjurju. Delo je združeval od 8. 5. 1975 do 20. 9. 1982. Stalno bivališče ima: Gora Košnička št. 48, p. Desinič — 41216. ZAHOJNIK MIHAEL, rojen 28. 9. 1931, gradbeni delavec v Žalcu. Delo je združeval od 16. 7. 1969 do 16. 8. 1982. Stalno bivališče ima: Šmartno ob Dreti št. 35, p. Šmartno ob Dreti — 63341. Marija Pšaker Vabilo k sodelovanju Glede na novo zastavljeno organizacijo delovanja strokovnih služb, vabimo gradbene strokovnjake, ki združujejo delo v gradbeni operativi GIP »Ingrad« Celje ali v Delovni skupnosti skupne službe, da se prijavijo za proste naloge in opravila v komercialnem sektorju — služba inženiring, ki v svojem sestavu organizira delovanje predvidenih oddelkov: — za stanovanjske gradnje, — montažne gradnje in gradnje objektov iz kmetijskega programa, — objektov nizke gradnje, mostovi — ceste in — objektov splošnega družbenega pomena. K sodelovanju vabimo kandidate z dokončano visoko in višjo strokovno izobrazbo ter s srednjo strokovno izobrazbo (gradbene tehnike). Prednost imajo kandidati z gradbeno operativno prakso. Razgovore s kandidati oziroma pismene prijave sprejema kadrovsko pravni sektor do zasedbe mest. Drugi način, tako Imeno- Kršitve delovnih obveznosti Obujamo spomine NOB ZMAGALA JE MLADOST Peter Venek, rojen 1927. leta, je letos dopolnil 35 let dela v TOZD Lesni obrati Gomilsko. Izučil se je za tesarja in ostal je zvest delu in poklicu. Ni še imel sedemnajst let, ko je odšel v partizane. Prišel je v enoto VII. korpusa. Leta 1944 je sodeloval pri napadu na belogardistično postojanko v Grosupljem. Na borbenem položaju je bil tri tedne in z njim vred vsi drugi tovariši. Vnele so s težke bitke. Medtem, ko so belogardisti ves čas dobivali okrepitve v materialu in ljudeh, je borcem primanjkovalo orožja in streliva. »Čeprav postojanke nismo zavzeli«, se spominja Peter, »smo bili vsaj moralni zmagovalci.« Na terenu so bili včasih težki pogoji, tudi nemogoči. Mnogi ljudje so bili zaradi divjanja črnorokcev in belogardistov povsem prestrašeni. Bilo je tudi nekaj izdaj. »V neki bitki z belogardisti so me ujeli. Tedaj nam je padel četni komandir in dve bolničarki. Bili sta pogumni dekleti, ki sta nesebično reševali življenja borcev. To je bilo decembra 1944. leta. Ujeli so me in pretepenega ter ra- njenega odvlekli v Begunje. Grozot, ki sem jih preživel, ne morem opisati. Z nami in menoj so ravnali nečloveško. Čudno, da sem preživel. Zmagala sta mla-nost in volja do življenja, tudi upanje v lepše svobodno življenje. Iz Begunj so me odpeljali v taborišče, kjer sem delal kot ujetnik. V Stuttgartu sem kopal zaklonišča. Z nami so ravnali vse prej kot z ujetniki. Bil sem številka, ne človek. Osvobodili so nas Ame-rikanci, ki so nas poslali v zbirno taborišče, kjer sem se za silo pozdravil in okrepil, ozdravel pa nikoli. Domov, v prelepo Savinjsko dolino, sem prišel avgusta 1945. leta. Zdaj sem invalid tretje kategorije. Ne vem, če bom dočakal starostno upokojitev. Nisem pri najboljšem zdravju. In ko zdaj takole obujam spomine na vojna leta, sem se dolžan zahvaliti vodstvu TOZD Lesni obrati za razumevanje ob moji hudi bolezni. Dobil sem lažje delo, ki ga z veseljem opravljam.« Zapisala: Lea Čmak PREIZKUS HUMANOSTI Konec meseca oktobra je peščica naših delavcev znova dokazala, da človek v stiski ne ostaja sam. Zadnji delavnik v oktobru (29. 10. 1982) se je na gradbišču ŽIČNA v TOZD GO CELJE hudo poškodoval Jože LORBEK, šef gradbišča. Zahvaljujoč hitri intervenciji celjske bolnišnice in odlični akciji njene transfuzije so Jožetu LORBEKU rešili življenje. Klicu transfuzije, ki je nujno rabila svežo kri izredno redke krvne skupine, se je takoj odzvalo 6 Ingradovih stalnih krvodajalcev: Maks LIPOVŠEK, Vlado NOŽAK in Franc GMAJNER iz TOZD Mehanizacija, Franci RAMŠAK iz DSSS, Janez HORVAT iz TOZD IGM in Janez OGRIZEK iz TOZD Proizvodni obrati. Posebna zasluga gre Milanu AMBROŽU in Francu ŠTORMANU iz TOZD Mehanizacija. Samoiniciativno sta se povezala s transfuzijo takoj po nesreči, dobila imena krvodajalcev iskane krvne skupine in jih skupaj s Francijem RAMŠAKOM iz DSSS iskali na domovih in celo po celjskih ulicah. Pri tem so imeli velike težave, ker je bil to čas tik pred prazniki in je veliko krvodajalcev že odpotovalo. V enem primeru sta naletela tudi na odklonitev darovanja krvi, toda v opisanem primeru je vendarle zmagala humanost. Franci RAMŠAK je npr. tokrat dal kri drugič v presledku treh tednov, v normalnih okoliščinah pa mora biti časovni razmak med dvema odvzemoma vsaj 3-4 mesece. Vsem navedenim krvodajalcem in Milanu AMBROŽU velja priznanje in zahvala za veliko človeško dejanje! M. Gazvoda NOVICE DENARNIH BONOV NE BO VEČ Z letom 1983 se ukinejo vrednostno-trgovinski (denarni) boni za prehrano med delom. Namesto vrednostno-tr-govinskih bonov, ki so jih doslej prejemali posamezni delavci, ki jim iz objektivnih razlogov (narava opravljanja del in nalog, zdravstveni razlogi) prehrane med delom ni mogoče organizirati tako, kot ostalim delavcem, bo naša delovna organizacija izplačevala regres za prehrano med delom v gotovini, če je to v skladu z naslednjimi kriteriji: — če gre za posamezne delavce, ki zaradi narave del in nalog ne opravljajo dela na stalnem mestu, ampak vsak dan drugje v kraju ali zunaj kraja stalne zaposlitve, pri čemer ni mogoče v naprej predvideti mesta ali časa trajanja takega dela. Regres pripada takemu delavcu samo za tiste delovne dneve, ko ne dobiva dnevnice. V to skupino spadajo na primer delavci, ki opravljajo dela in naloge serviserjev, monterjev itd.; — če gre za posamezne delavce, ki imajo predpisano dietno prehrano, pa take hrane ni mogoče zagotoviti v okviru organizirane prehrane za ostale delavce. G. H. POMIK NAVZGOR Gospodarski vestnik je v septembrski številki objavil vrstni red 200 največjih delovnih organizacij v SR Sloveniji v letu 1981. Za razvrstitev so uporabili podatke Službe družbenega knjigovodstva, za osnovo pa upoštevali dosežen dohodek. Ingrad je pristal na 34. mestu. V primerjavi z gradbenimi podjetji smo peti v Sloveniji (za 4. Gradisom, 5. SCT, 23. Pionirjem, in 27. Konstruktorjem), v primerjavi s celjskimi delovnimi organizacijami pa smo četrti v občini, pred nami so 10. Aero, 14. Železarna Štore, 21. Cinkarna, za nami pa 47. Emo, 79. Kovinotehna, 88. Zdravstveni center, 149, Zlatarna, 159. ŽTP in 178. LIK Savinja med 200. delovnimi organizacijami. Poleg te razvrstitve po doseženem dohodku, so prikazali tudi razvrstitev po povprečnem številu zaposlenih (Ingrad na 19. mestu), po uporabljenih osnovnih sredstvih (Ingrad 71.) in po celotnem prihodku (Ingrad na 46. mestu.) V primerjavi z letom 1980, ko je Ingrad bil na 55. mestu, je 34. mesto v letu! 1981 znaten pomik navzgor po lestvici največjih v SRS. DELOVNI C AS V GIPOSSU SOZD GIPOSS Ljubljana nas je obvestila o spremembi delovnega časa. Tako imajo od 25. oktobra 1982 dalje naslednji delovni čas: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 15.15 ure in v sredo od 7.30 do 17.30 ure. DIPLOMA IN PLAKETA GRADBINEC Splošno gradbeno podjetje »Gradbinec« iz Kranja praznuje letos 35-let-nico obstoja. Na septem-berski proslavi so po sklepu delavskega sveta podelili delovni organizaciji GIP »Ingrad« diplomo in plaketo za uspešno sodelovanje. PLAKETA IMP Sestavljena organizacija Industrijska montažna podjetja Ljubljana praznuje letos 35-letnico svojega obstoja. Delavski svet IMP je sprejel sklep, da delovni organizaciji Ingrad podeli plaketo IMP za dosedanje uspešno poslovno sodelovanje. Hkrati z vabilom na svečano sejo delavskega sveta SOZD IMP so izraziil željo, da bi tudi v bodoče dobro sodelovali. V. S. ŠAHISTI TEKMOVALI V Rogaški Slatini je bilo 16. in 17. oktobra 13. delavsko šahovsko prvenstvo članov SR Slovenije za leto 1982, ki so se ga udeležili tudi šahisti Ingrada. Igrali so devet kol po švicarskem sistemu — jugoslovanska krožna varianta. Naši so tekmovali v A skupini (kategorizirani šahisti), kjer je Jože Zorko osvojil 12. do 16. mesto, Anton Strelcher pa 32. — 34. mesto in v B skupini (nekategorizirani šahisti), kjer sta Srečko Pišorn in Milisav Mandič dosegla 14. — 21. mesto. Vili S. USPEŠNI NOGOMETAŠI Ingradovi delavci iz TOZD IGM Medlog so letos tekmo-valivali v 2. občinski ligi malega nogometa in dosegli lep uspeh. Osvojili so prvo mesto in se plasira- li v 1. občinsko ligo. V spomladanskem deju lige so bili še peti, v jesenskih 13. kolih pa so prepričljivo zmagovali in brez poraza osvojili prvo mesto. Veljko Čurkovič ŠPORTNA VEST IZ IRAKA Pod pokroviteljstvom nogometnega kluba poteka na gradbišču v Iraku liga v malem nogometu. Zanjo saj se je prijavilo kar 12 ekip različnih delovnih organizacij, ki tukaj združujejo svoje delo. Zato ni bilo lahko napraviti vrstni red nastopajočih, toda s pomočjo sodnikov, ki so že tudi v domovini vodili taka tekmovanja, se liga odvija po vseh pravilih NZJ. Prvo kolo se je začelo 25. 9. 1982. Tekme so ob večerih. Primerna razsvetljava z reflektorji pa jim daje poseben čar, tako da se tod zbere tudi po več kot 600 gledalcev. Prvo uvrščena ekipa bo osvojila skupno nagrado, nagrajeni pa bodo tudi najboljši strelci, vratarji in fair ekipa. Z zanimanjem spremljamo nadaljnji potek tekmovanja. Nekateri so že začeli ugibati o bodočem prvaku. Tako izkoristimo prosti čas tekmovalci in gledalci, ki vroče navijajo za svoje izbrance. Mi, Ingradovci, imamo največ zaupanja v našo ekipo, saj je do zdaj Osvojila že dva pokala. Zato upamo, da bomo najboljši. Lep pozdrav iz Iraka! Udeleženec lige Rafko Božič Iz Iraka pa smo prejeli šc eno pismo. Naša sodelavka Štefki Gologranc pošilja iz Bagdada uredniškemu odboru »vroče pozdrave iz deževne iraške puščave« in hkrati obljublja, da bo prihodnjič napisala kaj več za naše Glasilo, češ, da ob besedi Irak ne bomo imeli vedno pred očmi le dolgočasno puščavo, kupe »cigla« in cementa, njihove utrujene korake in obraze... Štefki ge za pozdrave in obljubo zahvaljujemo in upamo, da jo bo tudi izpolnila. KARIKATURA 'iU-mrM v. S. V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI IGRE ZA DAN REPUBLIKE Kdo ne zagotovi udeležbe ? Letošnje igre za dan re-bulike so potekale v soboto, 13. novembra, na športnih objektih v Celju v odlični organizaciji delavcev TOZD GO CELJE in sodelovanju Športnega društva Ingrad. Udeležilo se jih je 11 temeljnih organizacij, Mladinski dom in Skupne službe Ingrada. Nekatere TOZD so letos sodelovale z manjšim številom ekip, kar je deloma opravičljivo glede težav s prevozi ( če je res to razlog?), ni pa razumljivo, da se z nobeno ekipo niso udeležile TOZD Lesni obrati, Mobilia in GO Slovenjske Konjice. Igre v počastitev našega naj večjega državnega praznika nimajo le tekmovalni smoter, pač pa je poudarek v množičnem srečanju delavcev delovne organizacije, saj so take priložnosti zelo redke. Kdo odloča o neudeležbi, kakšno vlogo tu imajo družbenopolitične organizacije? Programe množične rekreacije so preko svojih delegatov sprejele sve temeljne organizacije, zakaj jih nekatere ne izvršujejo? Toliko v razmislek glede udeležbe v prihodnje. Na kratko še uvrstitve: V vleki vrvi je bila najboljša ekipa iz IGM Medlog kegljanje — 1. Prevozi, 2. Proizvodni obrati, 3. IGM Medlog, 4. Mehanizacija; mali nogomet — 1. Mladinski dom, 2. GO Ljubljana, 3. GO Celje, 4. Gradbeništvo Rogaška Slatina; odbojka — 1. GO Celje, 2. Skupne službe, 3. GO Šentjur; plavanje s puško — 1. GO Celje, 2. Proizvodni obrati, 3. Gradbeništvo Rogaška Slatina; namizni tenis — 1. Projektivni biro, 2. Mehanizacija, 3. Skupne službe; streljanje — 1. GO Celje, 2. Skupne službe, 3. Proizvodni obrati; šah — 1. GO Celje, 2. GO Ljubljana, 3. Skupne službe; vleka vrvi — 1. IGM Medlog, 2. Proizvodni obrati, 3 Prevozi. 4. GO Laško. Skupna uvrstitev: 1. GO Celje 68 točk, 2. Skupne službe 58, 3. IMG Medlog 54, 4. Mladinski dom D. F. 47, 5. Proizvodni obrati 43, 6. GO Ljubljana 43, 7. Prevozi 34, 8. GO Laško 29, 9. Mehanizacija 25, 10. Gradbeništvo Rogaška Slatina 23, 11. Projektivni biro 21, 12. GO Šentjur 12, 13. GO Žalec 7 točk. Organizatorji pa so tokrat podelili poleg treh pokalov najboljšim ekipam v uvrstitvi, še pokal za »fa-ir play*. častno razsodišče je upoštevalo udeležbo v vseh panogah, izključitve in športno borbenost. Pokal je tako osvojil Mladinski dom. Vsem dobitnikom kolajn in pokalov iskrene čestitke. V malem nogometu je zmagala ekipa Mladinskega doma Odbojkarji TOZD GO Celje z zlatimi kolajnami in v družbi predsednika org. odbora Romana Ajstra NAGRADNA KRIŽANKA Za pravilno rešitev novembrske križanke bo žreb razdelil za 1000 dinarjev nagrad in isicer: prva nagrada 300 dinarjev druga nagrada 200 di- narjev in pet nagrad po 100 dinarjev. Rešitve pošljite do 8. decembra 1982 na uredništvo Glasila z oznako na pisemskem ovitku »nagradna križanka«