■35ee
lihaja dvakrat n« mcttc In tleti prvi Ctlrtek po 1. In li. v mesecu. Cen« mu |t I K 60 v na lelo. (za NemCljo 2 K 8 v, ra Ameriko In druge tuje drlave 2 K (Ov). — Spisi In dopisi se po!ilja|o: Ured-alltv* .Domoljub«-, L|ubljaoa, Seme-allke ulice It. 2. naroCnint. reklamacije In kucret! pa. Upravnlitvu .Domoljuba* LJubljani, Kopitarjev« ulice It 2.-----
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
štiri tedne stroške v bolnišnici, če bo treba; na roko pa ne bode dobil nobenega denarja; pač pa se bo plačala, če umrje, mala pogrebnina (naj-maj 12 K.).
3.	Zavarovanje za starost in onemoglost bo zagotovilo poslu malo starostno preskrbnino, če tako obne-more, da ne more zaslužiti več ene tretjine zaslužka, ki ga imajo za njegovo delo posli v dotičnem kraju, ali pa, ko doseže 65. leto.
4.	Zavarovanje bodo posredovale velike bolniške blagajne. Plačevalo se bo vsako prvo soboto v mesecu. Bolniške blaganje bodo imele lahko v posamnih občinah svoje podružnice, kjer se bo sprejemala zavarovalnina in izplačevala starostna preskrbnina. Polovico zavarovalnine bodo plačevali posli sami; polovico pa gospodarji. Zavarovanje bo prisilno. Gospodar bo moral zavarovati svoje posle.
5.	Zavarovalnina se bo merila po plači, ki jo kdo ima. V ta namen deli načrt šest vrst plače. Naši posli bodo prišli v ogromni večini v prvo in drugo vrsto. V prvi vrsti se bo plačevalo nekako po 22 vinarjev na teden za bolniško in starostno zavarovanje; v drugi pa po 32 vin. na teden. Posel, ki bo izstopil iz poselske službe, bo smel sam še nadalje plačevati in si tako zagotoviti starostno preskrbnino;
če pa izstopi, se mu povrne nekaj vplačane svote.
5. Država bo iz svojega dala za vsakega zavarovanca, ki bo vžival starostno preskrbnino, po 90 kron na leto. Tako se omogoči sledeča preskrbnina:
Kdor obnemore, ki je bil že deset let zavarovan v prvi vrsti, dobi 130 K 40 vin. na leto; po 20 letih 140 K 80 vin.; po 30 1. 151 K 20 vin.; po 40 1. 161 K 60 v. in po 50 1. 172 K. Vrh tega mu je, kakor smo že omenili, zagotovljena bolniška pomoč in pogrebnina.
V drugi vrsti dobi po preteku 10 1. 170 K 80 vinarjev; po 20 letih L01 K 60 v; po 30 1. 212 K 40 vin.; po 40 1. 233 K 20 v. in po preteku 50 let 254 K na leto. Če kdo iz nižje vrste stopi v višjo, se mu primerno izračuna preskrbnina.
7. Da dobi zavarovanec pravico do starostne preskrbnine, mora biti zavarovan najmanj 2<X) tednov, torej nekako štiri leta.
Vse zavarovanje bi po tem načrtu vodila vlada po svojih uradnikih. Bolniškim blagajnam bi ona nastavljala prvega uradnika; zavarovanje za starost bi pa imela popolnoma v svoji oskrbi. Zakonski načrt pozna pač obrtne zadruge, ki si lahko osnujeje svoje bolniške blagajne; nič pa ne vč o
II Ljubljani, M 3. avgusta 1905.
Leto xum.
Hladni načrt o zavaro-
vanju kmečkih poslov.
Državni poslanci imajo že dlje časa v rokah vladni načrt o zavarovanju delavcev, ki se tiče tudi kmečkih poslov. Sledeče stvari so v tem načrtu važne za kmeta:
1.	Zavarovati bi se morali, če sc sklene dotični načrt,tudi vsi kmečki delavci in delavke, ki spadajo med posle Potemtakem bi bili zavarovani vsi pastirji, pastarice, hlapci, dekle, ki spadajo pod poselski red. Zavarovanje bi pa ne vezalo mlinarjev, viničarjev, bajtarjev in raznih gozdnih delavcev. Ti bi se lahko zavarovali prostovoljno.
2.	Vsak kmečki posel bi bil zavarovan za slučaj bolezni in za starost, oziroma onemoglost. Vendar bi bilo Pa zavarovanje v bolezni samo polovično. Tovarniški in drugi obrtni delavci dobč v bolezni zdravnika in zdravila; vrh tega pa še nekaj na roke (60 odstotkov svojega zaslužka); ob smrti se pa izp'lača zanje pogrebnina.
Posel bo pa zavarovan le na pol. Dobil bo zdravniško pomoč in zdraha; bolniška blagajna, pri kateri bo zavarovan, bo plačala zanj tudi za
I mera 11 a« iprejemajo po sledečih cenah Enostopna petitvrsta (leslint . Dofno-liubove' Širine, 34 mm) slane u enk/at 30 v te st tiska dvakral 26 v. Ce >e tiska trikrat 24 v. Pri večkratnim objavljtnju in a I en popuaL — Reklamne notic« navadna garmondvrsta 60 v.
Čekovni promet postno • hraniiniCnef«
kmečkih zadrugah Pri ti priliki vidimo. kako slabo je preskrbljeno za kmeta. Vsak diugi stan ima kako svojo stanovsko zastopstvo, samo kmet ne. Pač je sklenil državni zbor zakon o prisilnih kmečkih zadrugah, toda prepustil je posamnim deželnim zborom, da ga spravijo po svojih deželah v veljavo. To se pravi v sedanjih razmerah, daje pokopan. Kmetje so po deželnih zborih v manjšini: zato ne morejo, dokler traja sedanja volivna krivica, priti do sebi primerne stanovske organizacije.
Načrt o zavarovanju kmečkih poslov vpije z vso silo: Dajte kmetom prisilne zadruge, ker šele potem jim bo mogoče vspešno urediti to tako važno zavarovanje. Z bolniškimi blagajnami obrtnih delavcev ne gredo skupaj. Ti so v večjem številu na enem kraju, večinoma po večjih krajih, kjer imajo zdravnika. Kmetje so raztreseni po celi deželi: treba bo sodelovanja zadrug in občin, da se zdravniška pomoč poslom, ki jo zahteva in zagotavlja novi načrt, kolikor je mogcče razumno in poceni uravna. Vplačevavnice morajo biti tudi tako razpostavljene, da se pride brez ogromnih stroškov do njih. Najložje bi bilo, ko bi v tem posredovale posojilnice. O vsem tem seveda vladni načrt ničesar ne ve.
Danes nimamo prostora, da bi navedli še nebrojno drugih stvari, ki bi se morale popraviti, oziroma toč-nejše izraziti v načrtu za poselsko zavarovanje. Priporočamo svojim bravcem, naj premišljajo naš članek. Padi odgovorimo na morebitna vprašanja. Nujno pa priporočamo, naj se povsod sklicujejo kmečki shodi, kjer naj se razpravlja o tem važnem načrtu.
Škofijski zavodi.
Visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogo-častje je za škofijske zavode že dovolilo šolo s poukom v gimnazijskih predmetih.
Učenci, ki so sprejeti v prvi razred, naj pridejo v zavode v soboto, dne 16. septembra, da bodo zvečer tega dne že vsi zbrani.
V nedeljo, dne 17. septembra bom blagoslovil kapelo v zavodih in v njej daroval prvo sv. mašo. Blagoslovljenje se- bo vršilo bolj na tihem; povabljeni so starši sprejetih učencev in dobrotniki zavodov.
Slovesna otvoritev se bo vršila, če mogoče, na god svetega Matevža, dne 21. septembra.
Sklenil sem tudi, da v zavodih otvorim pripravljavni tečaj za one učence, ki se hočejo pripraviti za prvi razred. Da je tak pripravljavni tečaj potreben, se je pokazalo pri letošnjih skušnjah za vsprejem v prvo šolo Svoj sklep o pripravljavnem tečaju sem veleslavni c. kr. vladi že prijavil in jo prosil, naj ga odobri. Pripravljavni tečaj bo nekako na stopinji četrtega razreda ljudske šole, s posebnim namenom, da se učenci pripravijo za prvi gimnazijski raz red; oglase se torej lahko učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili tretji ali četrti razred ljudske šole
Starši, ki bi želeli svoje sinove poslati v ta pripravljavni tečaj, naj vlože dotično prošnjo do 20. avgusta L l. na pred-stojništvo škofijskih zavodov v S t. Vidu nad Ljubljano. Prošnji naj prilože zadnje šolsko spričevalo. Za stanovanje in hrano učencev pripravljav-nega tečaja bo plačati 300 kron na let«, torej mesečno 30 kron, in sicer bo treba naprej plačevati; popustiti se ne bo moglo nič. Za vsprejem in šolnino se pri teh učencih ne bo tirjalo posebnega plačila.
Sprejemali se bodo v pripravljavni tečaj v prvi vrsti učenci iz ljubljanske škofije, v drugi vrsti tudi učenci iz drugih slovenskih škofij in kronovin.
V Gornjem Gradu 25. julija 1905.
t Anton Bonaventura,
škof.
Kotiček za a. p. ln p.
Fantje — abstinentje! Možje se pritožujejo! Zakaj bi oni ne bili dobri za abstinente? O dobro! Možje in „g o s p o d j e", le pristopite, samo če — imate korajžo?
Pri nas je kakor pri vojakih: Dokler stojiš tam v vrsti ali kedar menažo ješ, te štejej« za .enega moža", čeprav si še mladenič; ko pa je treba v v«jski naskočiti sovražnika, vas pa kličejo: fantje, hurra! čeprav ste že bradati možje z družino doma. Če
pa pademo na .bojišču, smo pa vsi zopet „možje": toliko in toliko tiseč mož je padi« . . .
Mi abstinentje pa nismo za to, da bi tam stali kot štori, ali ležali kot mrtvi in delali število, marveč zato smo, da se vojskujemo — in zato se štejemo vsi med fante.
Gotov« pa je, da bomo ravno med mladeniči dobili največ vojnikov zoper alkohol, ki pa bodo ostali abstinentje tudi ko bodo možje.
Starejših m«ž ne kličemo med abstinente. Vemo, da bi bilo zastonj, so preveč
navezani na svoje stare navade. Vedno le govore: toje bilo tak«, toje stara navada, pasm« pili, pa bomo pili.
Pa ni res! Najstarejši možje pa le fc vedo, da včasih se ni tako pil«, d, iganjepitja ni bil«, da piva pri nas niso d«sti poznali, da so vino pili le ob prar nikih.
In ni res, da boste pili, res pa je, da boste izmrli vi stari sloveči pivci, in nastopil b« nov r«d, ki vas bo pomiloval, in se smejal tistim vašim starim neumnim pivskim običajem.
Torej starejših ne vabimo, če pa kdo sam pristopi, iz pravega namena, kot prepričan abstinet, dobrodošel! —
Pilo se b« še, pi ne vsi in ne toliko! In silil« se ne b o p i t i nikogar, najmanj otrok. In tega ne bodo do segle tiste „zmernett pridige, ki so enake v cerkvi in v oštariji, katerih konec je vedno: le pijte, pa pijte, pa zmerno p i j te, pa po pameti ga p i j t e. In posledica je pitje.
Dosegli b«mo to brezobzirni in nevstra-šeni abstinentje, tim prej, čim več nas bo.
Očitajo nam, da bodo z a v o 1 j nas obubožali vinorejc i. Vpra šam le: zakaj pa niso obogateli že dosedaj, saj so imeli stoletja čas zato? Ali so čakali nalašč časov abstinence?
Zakaj pa se ravn« vinorodne dežele revne dežele? Revno je Dolenjsko, Vipavsko, Istra, Dalmacija, Italija, špansko.
In zakaj so dežele, kjer ni vinogradov, premožne, bogate: Go renjsko, Švica, Belgija, Angleško, Švedsko.
Tudi Nemci so o tem prepričani: \Vein-land, armes Land, to je, kjer vino raste, je revščina doma.
Dva dolenjska župnika, zdaj že stara m«ža, sta mi pred več leti rekla: K o j e bila trtnauš pokončala vinograde, so začeli ljudje dolgove plačevati in hiše popravljati!
Nek znan strokovnjak, ki vč, kako se vinogradi obdelujejo in kaj nesej«, in ki se sedaj odločno brani vsake skupnosti z abstinenti, je rekel pred tremi leti: V litanije b« treba vložiti še eno prošnj«! Katero? Vinogradov reši nas, o Gosp«d!
Tako je bilo, preden s« se prikazali abstinentje!

političen pregled.
poslanci na počitnicah.
Vse je šlo na počitnice. Ne samo dijaki g profesorji, ampak tudi večina uradnikov ie je podala na letovišča; ministri so šli v iopeli cesar pa v Išl. In poslanci ? Tudi oni ;o odšli vsak na svoj dom. Ker smo že zadnjič irecej obširno poročali o zadnjem zasedanju Iržavnega zbora, nimamo to pot mnogo povedati. Prijetne počitnice bodo imeli naši poslanci, ker bodo lahko poročali svojim volivcem o marljivem delu; najbolj vesele počitnice pa bo imel naš ministerski predsednik Gavč, ker se mu je posrečilo tako težavno delo. Preostala je sicer nerešena najbolj pereča točka o ločitvi Avstrije od Oger-ske; vendar upamo, da bo državni zbor tudi to točko jeseni ugodno rešil.
In na Ogerskem?
Tam so počitnice bolj kisle zlasti za ministerskega predsednika Fejervarja, ki se trudi na vse načine, da bi napravil mir in red v zbornici. Sedaj se misli pogajati z voditelji nasprotnih strank in ponoviti svoje obljube. Toda Mažari ne nehajo ščuvati proti prostovoljnemu plačevanju — davkov in prostovoljnemu priglaševanju vojaških novincev. Proti temu je izdal Fejervari odlok na občine, v katerem jih poživlja, naj izvršujejo svoje dolžnosti iz zvestobe in ljubezni do domovine. Nasprotno ravnanje bi uničilo čut dolžnosti za javna bremena in bi prevzročilo ljudsko bedo. Sploh pa namerava vlada razveljaviti vsak sklep, ki bi kršil obstoječe zakone in rušil obstoječi red. Vladi nasprotni listi imenujejo ta odlok dnevno povelje in svetujejo občinam, naj prezirajo pisma in odloke Fejervarjevega ministrstva. V Velikem Varaždinu se je pričela agitacija, naj se odpravi d vogla vi orel na stolnici. Fejervari je odpotoval koncem meseca julija v Karlove vari, kjer biva tudi Gavč.
Nemška posest v Avstriji in vsenemški smotri«
Tisočletna zgodovina gospodarskega b«ja med Slovani in Nemci je zgodovina neprestanega prediranja od nemške strani. Izračunali so, da je zadnjih tisoč let izgubilo avstrijsko Slevanstvo v tej gospodarski borbi skoro stotiseč kvadratnih kilometrov zemlje. Ta račun je sestavljen na podlagi starih pisateljev in sedanjih narodopisnih zemljevidov. A veliko večja je še naša izguba v denarnem oziru, ker je bančni kapital tako razdeljen, da ga imajo Nemci t rokah celih 80 odstotkov. Mislimo, da ne bode odveč, če Podamo o nemški posesti v Avstriji kratek Pregled v odstotkih. Nemcev v Avstriji je
35 odstotkov vsega prebivalstva; posestev pa imajo 44 odstotkov cele monarhije; torej že za 9 odstotkov več kot bi jim šlo po pravem razmerju. Tjda to še ni najhujše. V celi državi je 75 odstotkov hiš nemških; te se pravi: od ste hiš v celi Avstriji je 75 nemških in le 25 nenemških. Vrednost nemškega hišnega kapitala znaša 72 odstotkov vsega avstrijskega hišnega kapitala. Avstrijska rudarska posest izkazuje 87 nemških odstotkov vse državne rudarske posesti. Dohodki železnic, ki so v nemških rokah in gredo skozi nemško ozemlje, znaša 83 odstotkov dohodkov vseh državnih železnic. Taka je torej gospodarska moč Nemcev, in iz te moči izvira njihov pretežni vpliv v državi, ki ni v nobenem razmerju z njihovo manjšino po številu prebivalstva. Pusto je morda marsikomu prebirati številke, a navedli smo jih, da odpremo oči ljudem, ki vidijo rešitev naroda v krokarskih slavnostih, v praznem narodnem besedičenju in v sokol-skih peresih. In zakaj se umikamo mi Slovani pr^dirajočim Germanom? Zato, ker smo mi mehki in zaupljivi, ker se vedno med seboj prepiramo, ker je med nami vedno nekaj ljudi, ki zatirajo svoje brate, zate, da si s pomočjo Nemcev pridobe boljše službe in dohodke, a kar je poštenih Slovanov, se dobe med njimi vedno ljudje, ki se dajo od plačanih izdajic hujskati, da se med seboj pobijajo. To je vzrok teh groznih izgub slovanskih na posesti in denarju. Zadnji čas je, da zastavimo nove sile. Nekaj železa mora priti tudi v slovanske mišice. Te mehke duše, sanjave in neodločne se morajo navaditi strogega mišljenja in jasnega računanja. Slovanske roke, vajene le mirnega pluga morajo vihteti tudi kladiva in sekire in krotiti jeklene stroje. Ko bedo Slovani stali na taki višini kakor Nemci, tedaj pride še le v poštev njihovo število.
Makedonsko vprašanje.
Države, ki so se lotile preesnove v Makedoniji, ne verujejo v svoje delo, ker so se lotile dela z očitno neiskrenostjo. Rusija hoče, da ostane vse pri starem, Avstrija pa je iz početka preosnovnega delovanja iskala dokaza, da je edini izlaz iz vseh težkoč vnanje posredovanje, oziroma zasedanje Makedonije. S temi težnjami Avstro • Ogerske soglašajo bolgarski zbori. Nočemo raziska-vati, ali so bolgarski vstajniki uverjeni, da bi avstro ogersko zasedanje Makedonije bilo povoljno za bolgarske koristi. Upajo, da bi Avstrija potisnila srbsko narodnost v Makedoniji in bi tako zorela bolgarska pšenica. Zato so Bolgari napeli vse svoje sile, da prisilijo Srbe in Grke, naj prestopijo ped bolgarsko cerkveno ločino. Glavni smoter Bolgarov je torej pokazati svetu, da je vse krščansko prebivalstvo v Makedoniji bolgar-
sko. Na povsem drugem stališču stoje Srbi. Ker vidijo, da so kristjani v Makedoniji po številu in vplivu sedaj v manjšini, zato žele, da se najpreje napravi mir v Makedoniji, da se mere razvijati prosveta. Ker so mahome-danci leni, zaostali in nesposobni, mogli bi računati, da bi krščanski živelj polagoma izpodrinil mahomedance, kakor se je to zgodilo marsikje v Turčiji. Tudi v Mali Aziji, kjer so Turki manj mešani, so že gospodarji Armenci in Grki. Tako bi s časom kristjani v Makedoniji po številu in gmotnem stanju postali močnejši od mahomedancev. Za tak razvoj pa je potrebna sloga med Bolgari in Srbi ali vsaj toliko sporazuma, da se njihova medsebojna borba omeji na kulturno tekmovanje v Makedoniji.
Napad na sultana.
Živimo v dobi bomb in revolverjev. Vendar pa nas je presenetila vest, da se je to orožje današnjega anarhizma pojavilo kar v Carigradu. Bomba je bila namenjena bolnemu sultanu Abdul Hamidu. Napad se je izvršil takole: Ko je sultan zapustil mošejo (turška cerkev), je zasedel lahek voz, ki ga je vodil sam. Komaj se je nekoliko peljal, se je začul pok. Sultan se je silno prestrašil, a se je hitro umiril ter se peljal naprej proti nekim vratom. Pri napadu je bilo 24 oseb ubitih 58 pa ranjenih. V nedeljo so pokopali vse mrliče in ostanke trupelj. Neki težko ranjeni je izpovedal, da je dve minuti pred napadom videl, kako je neki neznanec po stavil košare na neki voz in se nate odstranil. V tej košari se je nahajal peklenski stroj. Oni neznanec je ubit ali pa je izginil. Ko so sultanu po napadu čestitali, je dejal, da bi bilo mnogo boljše, ko bi pričel; takoj zasledovati storilca, kakor čestitati njemu. Prijeli se ie mnogo Bolgarov, Armencev, Mohamedancev in drugih. V Ildiku se noč in dan zbrane preiskovalne komisije, ki preiskujejo ostanke razstreljene tvarine. Napadalca še nimajo. Sultan je obljubil onemu, ki napadalca dobi, 10.000 funtov.
Prodiranje krščanske demokracije.
Čim bolj propada samopašni pretiso-cialni liberalizem, tembolj se dviga krščansko demokratična zavest, ki prodira že zmagovito v raznih deželah. Vsem korakajo naprej nemški katoliki s svojo občudovanja vredno organizacijo, ki je zopet dosegla dve pomenljivi zmagi. Bavarsko ljudstvo je zadalo liberalcem udarec, ki ga ne bodo tako hitro prebolel.. Za liberalce je udarec tem hujši, ker niso pričakovali takega poraza. Nemški katoliki in socialni demokratje so sklenili zvezo, da si priborijo dvetretinjsko večino, ki je potrebna za preosnovo zastarelega
volivnega načina Katolki so si v boju priborili 18 novih poslancev tak«, da imajo sedaj v bavarskem državnem zboru 102 poslanca. Ši pomenljivejša je zmaga katolikov na Badenskem, ki je vživilo doslej žalostno slavo, da je najliberalnejša nemška država. Katoliki so si priborili drugi badenski volivni •kraj. liberalci pa so doživeli poraz, ki so ga poJten« zaslutili.
Rusija.
Položaj, v katerega je zabredla zadnji čas Rusija, je skrajno tužen. Pred vsem svetom se je razkrinkala ta znotraj gnjila država. Birokracija, ki se čuti za edino voditeljico in neomejeno zapovedovavko naroda, je nezmožna voditi dalje državo, v kateri so začeli stremiti ne sam« vsi civilni sloji temveč tudi vojaštvo po uporih, po preosnovi države Ko bi bila Rusija dožnela poraz, kakoršnega je dočakala zadnji čas na vzhodu, pred pol stoletjem, bi bila sedaj lahko v resnici prva država na svetu Tako je pa imela na sebi krinko, pod kater« se je skrivala gnjiloba tužne matere slovanske. Sicer so razkrivali globoki misleci in slavni književniki slabe strani Rusije, pa njihov glas je udušile neomejeno samodržtvo. Uvidela je lahko Rusija, da so imeli književniki, kateri so mislili za svoj narod in bili za to iz-bacnjeni iz domovine, prav, in obžalovati mora, zakaj ni čula glasov svojih sinov. M«rda za Rusijo ti dnevi niso prišli prepozno, temveč, da j« dvignejo še pravočasno iz zastarelega samodržtva, da da narodu izobrazbe, katero tak« pogreša, da mu da tudi besedo pri zakonodaji.
odločila še pred deževno dobo Maršal Ojama upa, da prežene do jeseni Ruse iz Mandžurije. Do tedaj bo padel tudi Vladivostok. Japonska od svojih mirovnih p*g«jev ne odneha. Japonci bodo močn« utrdili otok Sahalin.
Kaj bode z Vladivostokom?
Zadnji čas so obrnili Japonci veliko pozornost na rusko trdnjavo Vladivostok, proti kateri s« že poslali veliko armado. Trdnjavi preti napad od dveh strani: i morja in s suhega. Trdnjava je štora šele 16 let Oba dohoda sto utrjena. Po pričetku sedanje vojske so se utrdbe izgotovile, izpopolnile zaloge, tako da je posadka pripravljena na japonsko obleganje. Poveljnik trdnjave je general Kazbek, poveljnik brodovja Jesen. — Skupaj je v trdnjavi 40 tisoč mož, 4000 jezdecev in 62 poljskih topov.
Pomen rusko-japonske zveze.
Ko bi prišlo do miru med Japonsko in Rusijo, bi se skoro gotovo sklenila med •bema državama zveza, ki bi bila velikega pomena. Vsled te zveze si Japonska lahko pridobi vpliv na Kitajskem, Rusija pa v Mongoliji in v Turkestanu. Rusija je spoznala moč in čilost Japoncev, zato jih b« odslej uvaževala. Japonci se branijo obnoviti zvezo z Angleži, ki iščejo le svojega dobička. Angleži pa iz strahu pred Jap«nci poizkušaj« skleniti z njimi še ožjo zvezo. Rusija naj uporabi ugodni trenutek in naj se zveže z Japonci.
Rusho-loponsko oojsSzn.
V Mandžuriji
še ni prišlo do bitke. Pač pa sm« dobili ža-lostnejš« vest, da so Japonci zasedli južni del ruskega otoka Sahalina, ki je desetkrat tako velik k«t cela Kranjska. S tem so začeli Japonci grabiti Rusom pravo njihovo posest na vzhodu — zemljo, ki je vsled rodovitnih žitnih polj donašala Rusiji velikanske dohodke. Pa tudi v Mandžuriji pridno prodirajo Japonci, ki vedno pazijo na to, da napadejo sovražnika od strani ali pa, da ga obkolijo. Rusi seveda to uvidijo in se z vso previdnostjo umikaj«. Konečno bo pa vendarle moralo priti d« bitke, katera bo nekaj groznega, če pomislimo, kakšni armadi si stojita nasproti.
Japonski načrti.
Japonci pričakujejo ob kratkem bitk« ob reki Tumen in mislijo, da se bo vojska
LISTEK.
Prst božji.
(V. Kosmak.)
Ob dobroznani veliki cesti stoji mnogo prostornih a zapuščenih gostiln. Prej, k« še ni bilo železnice, so vozili p« tej cesti n«č in dan vozniki na težkih vozovih razno blago semintja. Ta vrsto voznikov je zdaj že izumrla. Poštne in gosposke kočije s« dr-drale ven«mer p« prašni in gladki cesti. Dobr« se še spominjam, kolikokrat sem stol kot deček ob cesti in oponašal poštarjev hripavi r«g, s katerim je naznanjal svoj pri hod. V onih časih so bile gostilne ob cesti redno p«lne, gostilničarji so bili bogati in ošabni.
Bil« je krasnega p«poldne mesca julija V senčni lopi neke gostilne sto sedela voznik Jakob in mesar Ferda. Neb« je bil« jasno kot steklo, niti najmanjSega oblačka nisi videl na obzorju. Solnce je pripekal« vroče
cvetice so venele, listje na drevju je (,i zaprašeno in visel« popolnoma nepremj^ na vejah.
Voznik Jakob je slonel pri mjzi j( dremal.
Imel je zunaj tri vozove naložene, p,] dveh sta bila hlapca, s tretjim je vozil sam, a ker je bilo prevroče, je izpregel, postil hlapca v hlev h konjem sam pa zayj| , gostilno. Mesar »Ferda" je gnal nekaj jUB{. kov, a ker so se vsled hude vročine komaj še premikali po cesti, jih je tudi spravil t senco in se šel p«krepčat v gestilno.
Jakob je torej slonel pri mizi in dremal; ko se je zdajpazdaj zaletela vanj muha, se je prebudil, zag«drnjal, j« odpodil in nagnil kozarec piva, ki je stol pred njim, potem pa zopet leno zadremal. Ferda je v kotu ie polglasno smrčal. Včasih se je nekolike prebudil, potegnil parkrat iz že vgaslepipe in zopet usnul. Vse naokrog je bilo tiho in mirno. Na kegljišču je ležal znak neki mu zikant. Roki je imel prekrižani pod glavo, stori klobuk pomaknjen na oči, in iz vsega se je videl«, da spi.
Čez nekaj časa so se začuli na vrtu hitri koraki, ki so za hip vznemirili splošno tihoto.
»Drago — ala, sem !• zaklical je nekdo in v lop« je kmalu po teh besedah stopil lovec in za njim pes, kateremu je visel jezik iz gobca skoraj d« tal.
Jakob in Ferda sta se prebudila in zt span« «gledovala prišelca.
Lovec je odložil puško, t«rb«, obrisa! si čelo in vzdihnil: »Grozno je vroče. -A Jakob, ste vi tukaj — Bog daj!"
.Bog daj dober dan", odvrnil je Jakob in ponudil lovcu k«zarec s pivom.
»Hvala, moram še malo počakati, da se nekoliko ohladim."
»Kje ste se pa tako razgreli?*
.Šel sem nekoliko na lov, največ radi tega, da bi tegale psa nekoliko priučil, pa je silno nespreten.'
»Kakršen lovec, tok pes', oglasil se pol šaljivo gostilničar, ki je ravno vstopil in prinesel pivo. Lovec je zasukal brke, odpihnil pene in pil v globokih požirkib.
.Le nič nikar ne zabavljaj, rajši prinesi še kos mesa, ker če je res kot praviš, po tem m«rava biti «ba, jaz in pes, silno lačna ker jaz že od zjutraj nisem nič pokusil.
Gostilničar je «dšel v kuhinjo, lovec pa je sedel za mizo.
»No Jakob, kaj je novega po svetu?"
Jakob je pomežiknil z očmi in dejal malomarno: »Pri Lenartu so danes nastavili sveže piv«.*
»Čas bi bil že, da bi tudi vam nastavili nov« pamet", zavrnil ga je lovec.
Jakob se je glasno zasmejal, Ferda pa je basal pipo, se pomaknil bližje k lo^u 10
Bil_
i važnim glasom : „Na Ogrskem je pa
t!"
Kaj — kolera?" začudil se je lovec. Kes, res, če verjamete ali pa ne. Res r sem rekel, mrliču zvoni od zore do i, mizarji komaj sproti delajo rakve, judje cepajo kct muhe. To je groza!"
.Verjamem, saj sem že bral o tem v . časopisu. Pa upam, da k nam je ne bo."
„Naj pride, kaj zato?" oglasil se je voznik Jakob. „Meni ne stori to nič, trden sem kot hrast! Saj vozim že celo vrsto let po svetu, po noči in po dnevi, po zimi in po leti. Ali ni res tako, gostilničar?"
BZakaj pa se gre?" vprašal je ta, ker je šele vstopil in čul samo zadnje Jakobove
besede
„Ljudje se boje kolere z Ogrskega."
„In vi tudi ?" smejal se je gostilničar lovcu, /okler imamo dosti mesa, vina in piva, se ne bojimo kolere. To bi bili nespametni, če bi zdaj umrli."
„Ne skušaj Boga!", svaril ga je mesar.
„E kaj, Bog gor, Bog dol. Jaz se ne brigam zaifj, on ne zame. jaz živim lahko tudi brez njega; dokler sem zdrav in imam kaj jesti, mi tudi kolera ne škoduje."
„In kadar umrjemo, bomo pa mrtvi", pristavil je voznik.
„Res je taka", pritrdil mu je gostilničar, .človek je kot žival, k« pa umrje, je vsega konec.
Voznik se je smejal, in tudi lovec se je med tem že razvnel in vprašal:
»Odkod pa vi vse to veste?"
„Jaz sem bral knjige, knjige, ki jih nima nobeden tod okoli. Dal mi jih je neki učeni, zelo učeni gospod. Te knjige so me tudi poučile, da vse skupaj ni vredno počenega groša, kar kvasijo duhovni o peklu, nebesih in Bogu. Naj me Bog kaznuje, če h«če."
„Milijon......zaklel je gostilničar
in udaril ob mizo, da so steklenice odska-
kovale.
Nato je poklical dečka in mu ukazal prinesti karte in žganja. Gosti so se usedli k okrogli mizi in začeli igrati na karte s krikom, smehom in kletvijo.
»Naj me Bog kaznuje, če hoče", vpil je gostilničar vedno glasneje.
Bog je čul to in poslal angela svoje jeze na zemljo. Ta je hitel s hitrostjo viharja na zemljo, zarit v črne nepredirne megle, iz oči se mu švigali bliski in njegov glas je bil doneč grom, ki je stresal zemljo v njenih tečajih.
»Nevihta se bliža", pripomnil je mesar.
»Naj sa bliža, saj ima čas", zavrnil ga Je gostilničar surovo.
»Korajža velja I Zapojmo!" bodril je goste in sam začel prepevati umazano pe-setn> g®sti se mu seveda pomagali.
Peli so vedno glasneje, a tudi grom je bobnel vedno bližje in silovitejše.
Gostilničarka je prišla moža svarit. »Tone, pomisli kaj delaš! Glej Bog grozi! Odnehaj !"
„E naj grozi ! Kaj nam mar! Poberi se v kuhinjo, tam je tvoj prostor."
„T«da, lepo vas prosim, pojdite saj v sobo, da vas ljudje ne bode slišali, ki hodijo mimo."
»Ali pri vas žena hlače nosi," vprašal je zbadljivo Jakob gostilničarja.
»Ubogajmo in pojdimo", opominjal je mesar.
„Zdaj pa nalašč ne !" kričal je gostilničar in porinil ženo iz lepe.
Gostilničarka je odšla v kuhinje, vzela edino hčerko v naročje in ji govorila:
»Angelček moj, moja Angelca! Tvoj oče je zašel, Bog mu odpusti in ga ne kaznuj!"
Angel srda Gospodovega se je vedno bolj bližal. Vihar je upogibal drevje in stre-saval hišo. Goveda so začela rjuti, lovčev pes se je plaho stisnil k svojemu gospo darju. Bliski so švigali vse križem, v oblakih pa je bobnelo kot bi se pripravljali na razljučeno bitke. Igralcem v lopi je metal vihar karte in pokrivala po tleh.
„Ni drugače, morame v sobo. Danes je pre.....čudno vreme", jezil se je gostilničar.
Vzeli so kozarce in karte ter odšli v sobo. Ker je bilo zelo temno, je gostilničar prižgal luč in igrali so dalje.
Angel groze pa je plaval nad hiše in z groznim glasom oznanoval pokoro. Okna so se tresla in v dimniku je tulilo da je bilo groza.
„Bog nas varuj hudega", dejal je lovec s plašnim glasom.
»Sleva! Bodi mi tiho in pazi na igro!" zakrohotal se je gostilničar in vrgel karte na mizo.
V tem trenotku se je že posvetilo, kot bi bilo vse v ognju, zagrmelo je istočasne s tako močje, da so vsem popadale karte iz rok. Gostilničar je pobledel in hitel k oknu.
Jezus, Marija, geri, gori I" začul se je glas iz kuhinje.
Vsi so zbežali vun, hlev je bil ves v
ognju.
Voznik je bežal prvi v hlev in se vrnil z obupnim klicem: »Dva konja mi je ubilo!"
„Gasite, gasite," kričal je gostilničar na ves glas.
Toda to ni bilo take lahko. Ogenj se je širil silevito hitre, in le z največjim trudom so rešili ostala gospodarska poslopja. Hlev je pogorel do tal.
Jakeb je napregel v dva voza še žive konje in ukazal hlapcema pognati, tudi mesar
je hitro odgnal teleta dalje, ko se je nevihta polegla.
V gostilni pa je bile vse potrto in žalostno. Na dvorišču se je kadilo ožgano tramevje, posli so preplašeni tekali semintja, gostilničar je sedel žalosten v kotu, gostilničarka pa je stala na pragu in si s predpasnikom brisala oči.
Zunaj na vrtu in na polju pa je vse dihalo novo življenje. Cvetje se je smehljalo in duhtelo, trava je rasla bujneje, ptiči so začeli prepevati kot zjutraj, zrak je bil očiščen in krepilen vonj se je širil po njem, in nad prerojeno zemljo se je razprostrla
sedmerobojna mavrica miru.
* »
#
Pe desetih letih sem zopet stopal mimo iste gostilne. Kam je prešlo prejšnje blagostanje ?! — Plotu okrog vrta ni bilo, streha na hiši je kazala rebra, zid je bil razhreban, okna deloma pobita, vrata pol polomljena. Mislil sem si: „Kako mera biti neki znotraj ?" in stopil sem čez prag.
Gostilničar je sedel pri oknu in bobnal s prsti po šipi. Obličje je bilo nagubano, lasje osiveli, obleka je na njem komaj visela. V kotu je sedela Angela, bleda in suha. Delala je iz papirja cvetlice. Ko sem pristopil k njej, me je plaho pogledala, potem pa se glasno zasmejala, da me je kar mraz pretresel. Bila je — umebolna. Pred desetimi leti je že umrla mati vsled kolere. Izguba matere in razne nesreče, ki so zadevale očeta leto za letom, so jo pripravile ob razum.---
V sobi je bilo vse prašno in zamazano. Bile mi je tesno pri srcu. Izpil sem steklenice vina, plačal in odšel. V ušesih pa mi je zvenelo :prst božji.
Pot mi je hitro mineval. Kmalu sem bil onstran gozda, kjer zavije cesta s klanca nizdel. Sedel sem v senco pod gosto bukev, da bi male počil. Kmalu zagledam na nasprotni strani ceste na drevesu pribito leseno tablo in na njej naslikanega voznika ped vozom z razbito glave. Mislil sem si: Tu se je zgodila i .sreča. Vprašal sem mimoidočega potnika, kdo se je tu ponesrečil.
„Tu je prišel po nesreči pod voz bogati voznik Jakob."
»Prst božji, Bog se ne pusti zasmehovati", mislil sem si in stopal dalje.---
Alkoholizem na Pruskem.
Zaradi kroniškega alkoholizma in pijanske blaznosti je v pruskih bolnicah po statisti-škem izvestju za 1. 1904 sprejetih 13 377 oseb, med temi 801 žensk. V norišnicah pa je bolnih 1418 mož in 111 žena na pijanski blaznosti. Poleg tega pa je mnogo slučajev akutnih alkobolskih bolezni in bolnih pijancev, ki ne leže po bolnišnicah. Vsegaskup so na Pruskem po bolnicah imeli 20000 hudih alkoholcev. Strašno število!
Razgled po domovini.
Opozarjamo na članek- V Maribor.1
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da so sledeča p. n. društva sklenila kolekovati svoje listine in dopise z narodnim kolekom r korist družbe sv. Cirila in Metoda t Ljubljani ter to naznanila podpisanemu vodstvu. Ta društva so: Slov del. pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani; Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu; Trgovska obrtna zadruga v Gorici; Čitalnica r Brežicah: Gasilno društvo v Idriji; Lovski klub v Idriji; Posojilnicana Bledu; Posojilnica v Dabrepoljah; Kat slov. izobr. društvo v Loki pri Zidanem mostu; Slovensko bralno društvo v Železnikih na Gorenjskem: Hranil niča in posojilnica v Gotovljah na Štajerskem; Posojilnica v Dolu pri Hrastniku; Bralno društvo „ Naprej" pri sv. Barbari v Halozah: Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini; Hranilnica in posojilnica pri sv. furju ob juz. žel. Zahvaljujoč se vsem navedenim p n. društvom in njih odborom na njihovi naklonjenosti napram naši družbi, prosimo i ostala slavna društva širom slovenske domovine, da se blagovolijo odzvati našemu pozivu glede rabe narodnega koleka, ter to naznaniti podpisanemu vodstvu objed-nem z naročilom.
V Loreto pojde nekaj čez 400 romarjev.
Tistih, katere smo bili sprejeli pod tem pogojem, da dobimo še en parnik, ne moremo sprejeti, ker nikakor nismo mogli dobiti drugega parn ka. Veliko jih torej ostane doma, dasi bi radi šli. Naj bodo prepričani, da se bomo v Marijini hišici njih posebno spominjali v svojih molitvah.
Sprejeti so torej vsi tisti, ki so nam doposlali vsaj nekaj voznine in se jim voz-nina ni vrnila.
Iz Ljubljane gremo v soboto večer, dne 12. avgusta. Ure še ne moremo povedati, ker nam železnica še ni poslala natančnega voznega reda. Pač pa nam je vlak obljubila. To je gotovo, da pred 8. uro ne od ha jamo.
Vsi unanji romarji naj pridejo v Ljubljano že v soboto popoludne ter se oglasijo pri frančiškanskem vratarju, kjer dobijo vozne listke za železnico.
Želeti je, da bi vsi romarji že v Ljubljani opravili sv. spoved, ljubljanski v petek večer ali v soboto zjutraj, unanji pa v soboto popoludne ter prosili spovednika za sv. obhajilo na Trsatu in v Loreti. Z romarji pojdejo sicer štirje spovedniki, pa vendar je boljše, da se spoved doma opravi. Seveda bomo apotedovali tudi v Loreti.
Dobro bi bilo, da bi vsi — vsaj unanji — romarji prišli v soboto ob 6. uri v fran čiškaisko cerkev k litanijam. Tu bi se jim, ako bi bilo treba, mogla dati kaka posebna navodila.
Dne 13. avgusta bo na Trsatu zjutraj zgodaj sv. maša s kratkim nagovorom, nato zajutrk, odmor, ob 8. uri se pa odpeljemo s parnikom r Ankono.
Glede hrane na parniku pripomnimo da je najboljše, ako vsakdo kaj malega od doma seboj vzame, ker je hrana na parniku zelo draga. Tako se nam je nasvetovalo oc raznih strani. Ako pa želi kdo na parniku imeti obed, naj nam to nemudoma naznani da se pravočasno naroči.
Prav sitno bi bilo za božjepotnike, k niso vešči laškemu jeziku, ko bi si morali v Loreti sami iskati in plačevati prenočišča Bolje bi bilo, če vso to skrb mi prevzamemo, Zato svetujemo, naj bi vsak romar, ko pride k nam po rožni listek za železnico, že tudi plačal prenočišče, ki stane za II. razred 1 K, za III. razred 50 v. Tako ne bi bilo treba romarjem našega denarja zamenjavati z laškim. Drugi denar pa naj vsakdo vzame — ko likor mogoče — v kronah seboj, zakaj te se, kakor smo izvedeli, lahko tudi tam prav zamenjajo. Kdor pa želi kaj laškega denarja seboj vzeti, ga more dobiti v Ljubljani pri menjalnicah v Špitalskih ulicah.
V	Loreti ostanemo en dan in eno noč. Na Reko se vrnemo dne 15. avgusta zjutraj, v Ljubljano pa popoludne. One božjepotnike, ki vstopijo na vlak v Logatcu ali na Rakeku, opozarjamo še enkrat na to, da mo rajo kupiti navadne vozne listke za tje in nazaj. Denar, ki so ga preveč k nam poslali, dobijo na vlaku nazaj.
Druga pojasnila prejmejo romarji med P*tjo.
Vodstvo tretjega reda v Ljubljani
V	cerkev M. Milosti v Mari-boru. Z ozirom na romanje, ki se vrši letošnjo jesen ob priliki shoda slov. nepolit. društev v Mariboru, podajemo tukaj kratko zgodovino slavne romarske cerkve Matere Milosti v Mariboru.
Cerkev je posvečena, kakor kaže že njeno ime, Materi Božji. Na velikem oltarju se nahaja čudodelna podoba Marijina, imenovana Mati Milosti. O tej podobi se pripoveduje sledeče:
Neka pobožna grof.ca Ivana Felicitaje 1. 1746 popotovala v Gornji grad na božjo pot. Ko se je vračala, je našla dne 23. maja v zakrili konjiške farne cerkve Marijino podobo, ki je bila poprej na velikem oltarju a so jo odstranili. Z nadžupnikovim dovo'
ljenjem vzame podcbo seboj v Gradec k jo je dala lepo okrasiti. Že tu se je j,'J[ toliko čudežev, da so jo začeli imeiJ „čudodelno". Ko je bila podoba prenovljl in olepšana, jo da grofica prenesti na sr*. grajščino „Freibicbl" pri Lipnici, sredi^ med G-adcem in Mariborom. Postavih je v grajščinsko kapelico. Tu so p«<|(2 Marijino vsled mnogih čudežev začel, jne novati: Mati M i 1 o s t i Ker se je bito bati, da čudodelne in krasno ozaljšaue dobe ne ukradejo hudobneži, se je grofo, Ivana Filicita s podobo preselila v Maribor, Tu je bilo tako, kakor poprej, vedno po!« romarjev pred podobo. Vsled tega jo 1747 dne 24. januarja izročila rtdovmkos Minoritom iz reda sv. Frančiška, ki so i od 1. 1284 živeli v samostanu na lev« bregu Drave. Tu so dne 25 januarja 1?« izpostavili podobo na velikem ojtarju svoji cerkve. Od vseh strani so hodili boijepot-niki in donašali Mariji darila. Vsled hm-goterih čudežev so sv. oče Benedikt XIV. dne 17. maja 1747 obdarovali cerkev Marije, Matere Milosti, s popolnim odpustkom Lepi in goreče so častili Mariborčani Marijo,bili so Marijini otroci, Maribor pa mesto Marijino. Slovesno so obhajali vsako let* oblet nico, odkar so dne 25. januarja 1747 postavili podobo v oltar. Beseda božja seji oznanovala ▼ slovenskem ia nemškem jeziki A prihrumeli so težki časi tudi za Marijiao podobo. L 1784 je iztirala gosposki redit-nike iz samostana, ki so ga izpremenilit vojašnico, cerkev pa v vojaško shrambi Na onem mestu, kjer stoji sedaj nova Teli častna bazilika, je stala takrat samostanski cerkev oo. kapucinov, ki so tudi morali a pustiti svojo cerkev. To zapuščeno kapucinsko cerkev so dobili prejimenovani oft Minoritje in so opravljali v njej pastirsko službo božjo v predmestju in okolici. Od 1. 1868 je bila ta cerkev farna cerkev. Fara se je imenovala „Slovenska predmestni fara". Redovniki so torej 1. 1787 čudodelno Marijino podobo v na bljeno cerkev v dolgi procesiji. Tak» P postali Mati Milosti tudi farna patrona slovenske predmestne fare v Mariboru A* . 1818 dne 7. oktobra so se morali MiW; riti za vedno ločiti od podobe in
slovensko faro. Dušno pastirstvo je
bil«
odslej en čas v rokah svetnih duhovnov,« čas pa r rokah oo. Redemptoristov do le" 1864, ko so se naselili v Mariboru Frančiškani in prevzeli v oskrb slovensko f«* Odslej je zopet prihajalo ljudstvo t trumah k Materi Milosti. L 1887 so od'M do 25. januarja obhaiali stoletnico biva«)
Matere Milosti v slovenski frančiškanski
cerkvi.
Slavnost 300 letnice Marijinih družb na Kranjskem, ki se
vrši kot znano, 20. avgusta v Ljubljani, bo, kolikor moremo soditi po dosedanjih pri javah posameznih Marijinih družb po deželi, lepa manifestacija Marijinih sinov. Več o tem piše nB»goljub", ki bo priobčil v prihodnji, 15 štev. popoln, natančen vspored. Opozarjamo le, da se do 10 t. m. še lahke priglase družbe mož in mladeničev ali de-putacije dekliških družh, ako imajo zastave, toda obenem morajo povedati natančno število vdeležencev in poslati denar za kosilo po 1 K 20 v za osebo. Po tem dnevu priglašenim osebam se ne more zagotoviti obed.
Gorenjske novice.
0 Iz Mengfta. Naše izobraževalno društvo je v poslednjem času pokazalo živahno gibanje Domžalski dogodki so ljudstvo vzbudili k odločni narodni zavesti. Povodom procesije sv.Rešnjega Telesa se postavili udje našega društva pet velikih mlajev, visokih po 40 metrov, na katerih so visele trobojnice dolge po" 15 metrov. Fantje so zbirali za mlaje, dekleta za zastave. Ako pri vzamemo še eni mlaj iz Loke, tedaj jih je bilo šest in lep je bil pogled na vihrajoče zastave. — Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda smo zažgali na hribu velikanski kres in spuščali rakete. Slavna naša domača godba je priigrala na hrib in svirala pozno v noč. Mladina je nabrala tri vozove butar, pivovarna je pa darovala piva. Navdušeni govor je vzbudil na tisoče živio klicev. Gotovo je, da tolike navdušenosti še ni bilo ne v Mengšu ne v Domžalah, kot tisti večer, ko so bili rsi hribi svitli, živi in glasni. — Delavskega shoda in blagoslova zastave pri Dev. Mar. v Polju se je udeležilo društvo z zastavo in 30 temi člani. Tega krasnega izleta ne bomo nikoli pozabili. Pridružili se se nam še Ihanci, tako da nas je bilo 37 pod eno zastavo. Posebno nam je ugajal društveni dem. Sklenili smo, da kaj tacega tudi pri nas napravimo in upamo, da se kmalu dvigne »Mengeški dom." — Dobrotnik, ki je popolnoma neznan, je daroval farni cerkvi, prekrasno nebo, ki je bilo zelo potrebno. — Tatovi so se oglasili v farni cerkvi, pa niso ničesar odnesli. — Strela je udarila v Tepolah v Zajčev hlev in ubila enega vola in kravo. Zgorel je tudi kozolec. Revne rodbine sta se z darovi usmilila veleposestnik P. Majdič in poslanec A. Mejač, za kar naj prejmeta iskrene zahvalo!
*	IMoravške novice. Novo mašo ; je daroval 16. julija gospod Andrej Orehek iz Krasc. Moravčani so trg okrasili z zastavami, napisi in mlaji. — Predaval je v kat. izobr. društvu gosp Vencajz o zavarovanju in slov. zavarovalnici. Poslušalci, katerih se je zbralo obilno število, so gotovo razumeli g. govornika Torej svoji k svojim! Vsi k naši, domači slovenski zavarovalnici! Razumete? - Zapustili so nas častiti gospod kapelan M. Škerjanec. Moravčani sme
z njim izgubili izvrstnega delavca v vinogradu Gospodovem; a ne samo v cerkvi, ampak tudi zunaj cerkve. Kako vrlo in marljivo se vodili naše izobr. društvo, društveniki pa so jih tudi ljubili in spoštovali ter radi prihajali v društveno sobo k poučnim pogovorom in predavanjem. Tudi na političnim polju so gospod neustrašeno nastopali za naše interese, ter storili tako mnogo dobrega med nami, za kar se niso našim liberalnim „prijateljem" seveda nič kaj prikupili. Kako prav je vendar, da nas duhovniki uče v svetnih stvareh! saj oni boli pri-prostega ljudstva najbolj poznajo. Kje bi že bilo pač slovensko ljudstvo, ko bi ne bilo naših vrlih duhovnikov! Zato le ako ostane slov. ljudstvo zvesto in vdano duhovščini, sme upati vesele probude lepšega življenja in pričakovati boljše, srečnejše prihodnosti.
4 Na Trati pri Gorenji vasi
kakor že lansko leto, začel je tudi letos izvirati petrolej na posestvu gosp. Petra Starman, toda v močnejšem teku kakor lanske leto. Za poskušnjo so ga zažgali in je prav dobro gorel.
*	Nova maia. Dne 15. malega srpana je daroval na Brezjah novo mašo častiti gospod Ivan Jeglič iz Podbrezij. Nadležna bolezen je bila vzrok, da je g. novo-mašnik zaostal eno leto. Daroval je prvo sveto mašo pri Mariji Pomočnici na Brezjah, da bi mu ona izprosila preljubo zdravje. Čč. oo. frančiškani so že itak veličastno cerkev lepo okrasili. Pevski zbor pod vodstvom organista g. Boleta pa kaj vrlo napreduje; pri novi maši je slovesnost zelo povzdignil. Srečna je bila vsa družina, posebno pa oče in mati, ki sta imela včasih veliko skrbi. Pošiljala sta v šolo šestero otrok; izmed teh si videl vojaka, učitelja, frančiškana in učiteljice. Novomašniku pa želimo, da se mu skoraj povrne ljubo zdravje in da bo lahko delal v vinogradu Gospodovem. Na mnoga leta!
*	Iz Zabnioe. Dne 19. julija je bila tu komisija, ki je iskala pripraven prostor za novo šolo. Iskali so ga od 9. dop. do 4. pop., no, naposled se ga vendarle našli na nekem zemljišču močno sredi Žabnice. Prostor je drag; stal bo čez 2000 K. — V naši soseščini proti škofjeloški žel. postaji je dne
24. julija dop. strela ubila dve ženski na polji. Tretja, sredi med njima, ki je držala dežnik, je bila samo omamljena. — Prvo sv. obhajilo se je slovesne vršilo 25. julija 19 otrok je prvikrat pristopilo k mizi Gospodovi. — Šolo smo končali s sv. mašo dne 29. julija. Obiskovalo jo je 100 otrok.
*	Nemško šolo štirirazrednice, s katero bo združen tudi otroški vrtec, so začeli graditi na Savi blizu državne ceste. Zida šolo nemška stidmarka s pec^ore Kranjske industrijske družbe in kranjske hranilnice, ki je v ta namen dala svoto 14.000 K. Kakšen namen bo imela nova štirirazrednica, je jasno. Ponemčevati slovenske otroke. S cer trdijo Nemci, da nimajo nikakcga germanizatorič-nega namena, da hočejo le to ohraniti, kar jim gre. Toda čemu se potem zida štirirazrednica, ko je sedaj nemških otrok le za en razred in jih bo pozneje še manj, ko odidejo tujci iz Hrušice? Samo zato, da se bedo lovili slovenski otroci v nemško šolo. Zato pa kličemo slovenskim starišem, pozor! Upamo, da boste pač vsi toliko zavedni, da ne boste svojih otrok izdajali v potuj če vanje.
*	Občni zbor je imela jeseniška podružnica siidmarke dne 16. julija. Tam se sklenili, svoje germanizatorično delovanje razširiti tudi izven Jesenic pe deželi. Nemci postajajo vedno bolj predrzni in grabežljivi in dosegli bodo svoje namene, ake ne bomo povsod stali na straži.
*	Sklep šolskega leta na tukajšnjih šolah je bil dne 29. julija.
*	Železnica od Jesenic do Trsta bo stekla, kakor poroča „Eisenbahnzeitung", v začetku jeseni, proge Jesenice-Celovec ne bo še mogoče letos otvoriti, ker je v predoru še velike dela. Novi jeseniški kolodvor bo v kratkem odprt prometu.
*	Stavba otroškega šolskega vrtca na Savi bo kmalu dovršena. Sedaj se še izvršujejo mizarska dela. Da se bo moglo določiti število vrtec obiskujočih otrok, se stariši opozarjajo, naj pravočasno oglasijo svoje otroke ali pri predsedniku podružnice g. Matevžu Rabiču na Savi ali v župnišču.
*	Občni zbor bo imele strokovno društvo v nedeljo dne 6. avgusta v društvenih prostorih .pri Jelenu" na Savi. Vspored: 1. poročilo predsednika; 2 poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Delavci, vdeležite se občnega zbora polnoštevilno in pokažite svojo stanovsko solidarnost!
*	Na prvo leto svojega obstanka se strokovno društvo lahke z veseljem in ponosom ozira, saj je res veliko storilo za okrepljenje stanovske vezi med delavci, za pouk in izobrazbo svojih udov. Število udov je naraslo na 560. Delavci, ki še
niste pri tej prekoristni organizaciji, pristopite kmalu; kolikor več bo članov, toliko ^donosnejše bo društvo de'ova!o v vašo korist.
* Kapelica Matere Božje na Plavžu se je začtla graditi. Koncem meseca septembra bo delo izvršeno. Tako bo izpol njena želja jeseniških faranov, ki so več let T ta namen nabirali denarne doneske.
° Tatovi so se v kratkem času dvakrat oglasili pri nabiralniku Plavške kapelice Prvičkrat so le nekaj malega odnesli, minuli četrtek pa so bili pravočasno odpodeni.
0 Jeseniška Straža, ta slabo znani listič, ki se baha, da hoče rešiti slovensko narodnost na Jesenicah, v resnici pa dela samo za razkol in prepir v občini, je zašla v svoji pisavi popolnoma na pot .Slovenskega Naroda." Ker kaj pametnega ne zna napisati, pa laže in obrekuje vsakega, kdor ne trobi v rog njenih urednikov in dopisnikov. Žalostno! Z obrekovanjem, lažmi
lejši način .brekujejo. Zato so bile ustavljene vse vaje v cerkvenem petju v župnišču
in petje na koru.
* Jeseničani! Sedaj lahko spoznate, kakšne može imate v obč.nskem zastopstvu Kar rečeta liberalna odbornika Schrey in Guštin, temu vsi drugi pritrdijo, ker nimajo poguma, da bi ugovarjali, čeprav je krivica očevidna. Seja odbora dne 23. julija vam daje zgled, kam lahko pripelje občina liberalno občinsko zastopstvo.
0 Iz Predoselj. U t o n i 1 je 9 julija na Kokrici 18 letni hlapec Zupan. Plavati ni znal, pa se je vsedel na konja in ga zajahal v globoko vodo. Konj ga je vrgel raz sebe, da je izginil in so ga šile mrtvega potegnili iz tolmuna.
0 Strela bi bila kmalu povzročila veliko nesrečo posestniku Zabretu v Britofu. Dva njegova hlapca sta na njivi nakladala snopje na voz, vprežen s parom konj. Ko-
V • - ik1
m
•;»«, j*-.
. ^ -
Blejski grad z novo cerkvijo.
in razširjanjem liberalizma se ne bodo ohranile Jesenice slovenske.
0 Cerkveno petje je v jeseniški župniji odpravljeno, tako smo slišali minulo nedeljo s prižnice na Jesenicah in Savi. Zakaj se je to ukrenilo? Jeseniška Straža je v dveh številkah nesramno pisala in obreko vala, da se gode med cerkvenimi pevci v župnišču najgrše pohotnosti. Očitala je g. župniku in g. kaplanu Zabretu, da vzdržujeta v župnišču Sodomo in Gomoro. Gospod župnik se je obrnil do občinskega odbora, ki je poklican, da skrbi za javno moralo, naj preišče, ali se res godi v župnišču tako pohujšanje. Dolžaost občinskega odbora je bila obsoditi nesramna obrekovanje in s tem dati zadoščenje cerkvenemu zboru in duhovščini. Pa kaj je storil? Prešel je na predlog učitelja Guština preko zahteve g. župnika, češ kaj nam mar, če .se gode pohotnosti v župnišču in če se nid jlžii ljudje na na:pod
maj 4 metre proč je v razoru ležal pes V tem udari strela naravnost v psa, da je ta-koj poginil, hlapcema in konjem pa se ni nič hudega zgodilo. Treba je, da molimo : treska in hudega vremena reši nas, o Go spod !
0 Ze zopet avtomobil. Na dan
sv. Jakoba se je peljal neki, doslej neznani gospod z avtomobilom po cesti iz Kranja proti Kokri. Na Primskovem sreča voz, na katerem je sedela M. Fendč iz Britofa. Konj se pred avtomobilom splaši, voz se prevrne in Fende je tako nesrečno padla ob neko ograjo, da se je zelo nevarno poškodovala Tako so se konji vsled avtomobila splašili še trem drugim osebam. Kam bomo prišli če na nobeni cesti več ne bomo varni pred temi nebodijihtreba. Oblasti, ki tirajo v zapor ali dtnarno kazen vsacega hlapca, če le nekoliko pusti konja stati pred hišo, imajo za taka nevarna početja zaprte oči. Zadnji čas
je, da se vožnja z avtomobili nekolik® da se ne bo treba vsakemu, ki se v»zi veliki cesti, vsak trenotek bati za iiV] ' vsled pošastnih avtomobilov.	"
" Društveno življenje v prej osljih spi spanje pravičnega. Vsaka manj. fara skorej ima že kako društvo, kjtr shajajo mladi ali stari, recimo izobraževal^ društvo ali hranilnico in kaj drujega n, dobnega, v Predosljih pa se shaja brez ie?1 Zato je pa tukaj vedno več žganjarn in« iztoči vedno več špirita. V nedeljah pepol. dan vidiš vse žganjarne polne, in teh nj malo. V Britofu pr. se dobe tudi take luknje, kjer se žganje toči kar brez dov» ljenja. Naj blagovoli c. kr. žendarmerija včasih malo pobrskati po teh brlogih N'ajj slavnoznana c kr. deželna vlada daje navodila zoper žganje, a kranjsko okr gk. varstvo daje dovoljenje imeti gostilno ig točiti žganje vsakemu, komur se ne ljubi več delati, in naj se županstvo temu pretivi kolikor hoče. Župan s celim svojim edbt rom nima toliko veljave v tem oziru kakot en žendar ali pa en pisač
0 Iz Left na Gorenjskem. Pred petimi leti je bilo ustanovljeno pri nas prostovoljno gaslno društvo V tem času si je sezidalo krasen dom. nabavi!o oprave zi 20 mož, kupilo dvokolesno malo, a izborno brizglfo, ki vsak čas dela čast tvrdki Samasa Dne 16 julija pa je tukajšnji preč. g Frančišek Bleiweis blagoslovil društveno zastavo. Ob kratkih besedah je obrazložil pomen društva. Za to in za njegovo veliko naklo njenost društvu mu najprisrčnejša zahvala. Kumovala ji je 12letna Marija Cvenkelj, ki je napravila kot mlada kumica na občinstvo lep utis. To je bil velepomemben, nepozaben dan za našo vas. K slavnosti so polnošte-vilno prihitela sosedna društva ter tako povzdignila sijaj dneva, za kar jim najpri sečnejša zahvala. Videlo se je, da se zaninu tudi ljudstvo za take veselice, ker se j« tako številno udeležilo ne le veselice, ampa* tudi srečkanja, kar je dalo društvu praf povoljen vspeh. Da je vspela veselica tako sijajno, pripomogla je mnogo rakovniški godba iz Ljubljane Kratko rečeno, ljudstvo je bilo očarano — naslajalo se je ob zvokih — vsakdo je bil zadovoljen. Učenci in učitelj si morajo častitati na takem vspehu-Ob tej priliki moram opomniti le še zaupno občevanje gojencev z njih predstojniki Ki tako se pridobivajo mlada, vesela srca. Nt smem pa še pozabiti neutrudljivega gosp^ podžupana Fr. Valjavca starejšega, ki je enem društveni blagajnik. Njemu se ij» društvo zahvaliti za marsikak napredek. 1» se vidi, kako velikega pomena je za društvo tak mož, ako mu je naklonjen, ker zna« svojo gospodarsko spietnostjo voditi dru • vene finance, obenem pa navdušiti občan
L k«ristno stvar — zakaj ie v slogi je [oi; zato mu pa iskrena hvala. H koncu iaj omenim še slavni pevski zbor iz (režij; hvala mu na sodelovanju. Le naprej! sem soudeležnikom slavnosti pa : »Na po-10£ j« __ Gasilec.
•	Ogenj je uničil na črničah kozolec osestniku Franc Cižmanu v nedeljo 30 ju-ja zvečer. Kozolec je bil napolnjen z žitem i ga je ogenj uničil skore do cela; le ne-latni del se je rešilo. Požarna bramba z ižice bila je kakor bi trenil na licu mesta, jer je ogenj spretno omejila;-kajti kozolec
p. Močilnikarja je oddaljen komaj dobrih ) sežnjev, za njim pa vse drugo poslopje ivno tega. Nesreče je povzročila najbrže ska zlobna roka, e čemer se bode že po-ičalo.
*	Iz Lukovice. Ogenj je uničil .. julija posestniku Veverju velikanski ko-ilec, ki je bil deloma napolnjen z žitom; ;orelo je tudi 8 vozov, do 300 centov sena
velike drugega gospodarskega orodja ter lika zaloga kolarskega lesa. Škoda se ceni , 8000 K, zavarovan je bil na 3000 K. frok požaru je neznan. — Š t r a j k a 1 i
naši ognjegasci pri gašenju, razven ne-itenh častnih izjem. Pustili so orodje na sstu ter veselo pojoč odšli. — Dobro >je pogruntal načelnik, ko je izro-l gas. orod. c. kr. žandarmeriji ter izjavil, i on ni delžan gasiti drugim (če tudi je Ižnji sosed) da se itak dovolj žrtvuje. So leli gotovo večjo dolžnost oni okoličani, 1 so utrujeni od dnevnega dela prišli uro Ječ in neutrudno gasili celo noč. — V r e-e imamo ugodno, silna vročina je pojedla, žito smo srečno spravili pod streho, t prav nam je večkrat žugala nevihta in 6a, »stalo lepo kaže. — V n e d e 1 j o 23. fija zopet je pogorele posestniku Vevarju jgozdu okeli 300 hlodov in precej drugih w. Čudne; ali je nesreča, ali je vmes zlobna ka?
Dolenjske novice.
litijskega okraja.
i Litija. V nedeljo 9. julija popoldne [Je šel kopat šele pred letom dnij poro-pi sedlarski mojster Ivan Damjan, sin li-Pkega župana, v Savo. Ž njim je šla tudi Fgova žena. Ko je enkrat že preplaval v°, skočil je vanjo vdrugo, a ga ni bilo ® nazaj Žena je prestrašena vpila, a za->nJ> Sava ga je odnesla. Začeli so iskati Fgovo truplo in v sredo 12 julija so ga r' Pri trboveljski postaji; cd t*m so ga [četrtek pripeljali v Zagorje, kjer jc bil kopan. Bil je član litijske pr žarne bram-• a ta se pogreba ni udeležila. — Kresovi i
na predvečer sv. Cirila in Metoda so se krasno videli. Bilo jih je lepo število, najlepši pa je bil na Sv. Gori. — Uradi so se že preselili v nevo sodnijsko poslopje, ki je pravi kras litijskega trga — Gosp. M. Brilli, novi lekarnar, prenavlja na znotraj in zunaj svojo lekarne. — Lastno brivnice je odprl nasproti lekarni g Valentin Tič. Ker je domačin, ga toplo priporočamo. — Delavke v tovarno vabi in išče predilnica Schwarz in Zublin — Govori se, da bo dobila tovarna svojega zdravnika, ki pa ne zna besedice slovenskega. Bog ve, kako se bo »zastopil" s slovenskim delavstvom. — Strokovno društvo se je udeležilo delavske slavnosti 9, julija pri D. Mariji v Polju. — Več letovičarjev je prišlo že v Litijo in v Šmartno, kjer so krasni sprehodi. A še več bi jih bilo, če bi bilo dobiti primernih stanovanj in postrežbe. — Na Vzhod potuje s člani dunajskega učiteljskega društva naš okrajni šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny.
f Dobovec. Dne 22. julija popoldne ob pel 4 je un čila toča na polovico fare popolnoma vse. Padala je 10 minut, jako na gosto, debela kot orehi in med silnim viharjem. Uničeno je žito, krompir, pesa, zelje, fižol in sadje. Ljudje so obupani, kaj bo. Vmes je na Kumu grozovito treskalo v zvo nike, tudi cerkvenika je enkrat puh podrl, ker se ni mogel umakniti. Kar šip ni zad njič zdrobila, jih je sedaj Prišla je čez Savo. Še drugi dan je po polji vse na gosto ležala. — Na Dcbo^ec pride kot učitelj g. Rudolf Pleskovič iz Šmartna pri L;tiji. V Šmartnem je bil steber gnilega ondotnega liberalizma, dopisnik »Narodov", s svojo trumo je predlanskim razbil katoliško-na-rodni shod in je bil vodja pevskega zbora »Zvon". Sploh je bil povsod pri liberalcih vsemu duša in priljubljen. Na Dobovcu bo moral hoditi tri ure, predno bi prišel do prvega svejega bratca — liberalca.
f Šmartno. Zadnje čase se se pojavljali dan za dnem treski in viharji, a doslej hvala Bogu brez posebne škode. Le 28. junija — ko se je utrgal nad Presko eblak — je nagla povodenj precej poškodovala travn ke, njive in vinograde. 4. junija je pa na Brnadovcu toča vse potolkla vdovi Pevec. — 5. julija je gorelo na gradu Bogen-šperku. Vnelo se je v dimniku Škode je je kakih 200 kren. Roparski napad na be-ntficij je 20. julija izvršil ravnokar iz ječe prišli Vencelj Porenta. Preklinjevaje in zmer-jaje je prišel na Hrib, češ, da mora gosp. kaplana »ferderbati*. O pravem času so mu še vrata zaprli, katere je hotel ulomiti, a zaman. Hud je na g. beneficijata, ker ga dolži, da ga je dejal v »Domoljuba", da je bil že 20 krat zaprt. Nam je pa znano, da g. kaplanu ni čisto nič mar, če je tudi Vencelj že 500 krat zaprt in tudi ga en ni »de-
jal" v »Domoljuba" kakor sploh nobenega liberalca ne: 1. zato ne, ker si neče s takim »devanjem" rok mazati; 2. ker ima preveč spoštovanja do »Domoljuba". Pač pa kliče ta napad, kake potrebna bi bila žan-darmerijska postaja v Šmartnem, da bi bili mirni ljudje — liberalci in klerikalci — varni svojega življenja pred takimi napa-dovalci. — Naša šola. Ob koncu šolskega leta zapišimo nekatere stvari, kako gine krščanski duh na naši šoli. Prepovedalo se je otrokom, da ne smejo vtč pridig pihati, dasi okrajni šolski svet tega še ni prepovedal. — Prepovedalo se je nositi .Domoljuba", a ko je bila ta prepoved edklonjena, tega nise nič otrokom naznanili. — Vsako leto se šli prvoobhajanci iz šole v procesiji v cerkev, letos prvič je pa bila šola — zaprta. To se nam tembolj čudno zdi, ker so bili šolski prostori na razpolage in odprti pevskemu društvu »Zvon", ki je imelo v sobi I razreda večerne vaje, katero društvo pa s šolo opraviti nima. — V preiskavi je bil neki učitelj, ki je menda v šoli rekel, da ni Boga. Preiskava ni nič dognala. — Lani se je po šolskih otroch razširjal f Rodoljub. Delil ga je g. učitelj Pleskovič.
f Zagorje. Ob Cirilovem se je videlo nad 10 kresov. — Še eno elektrarno bodo zidali poleg te že skoro dodelane. Potem ne bo treba zveze s trboveljsko in še občina bo lahko razsvetljena. — Šolskih izdelkov razstava je bila 15. julija. — Nabila in ranila sta dva glaž&rja Perkota. Obstrelil in pibil e J. Borštnar iz Zavin neko Lizo Senen, ki je pri njem prenočila. Imel jo je za cepernico, zate jo je drugo jutro obstrelil in potem z loparjem pobil. — .Zimaknjen-ke" so imeli na Toplicah 19 let staro Katarino Valhar. Prijela jo je huda božjast, da je marsikaj videla, kar navadni ljudje ne vidije. Vedela je, kdo je zveličan, vidila Marijo in trpela za grešnike. Ljudje so vreli k njej od blizu in daleč. A »čudeži" so kmalu prenehali. — Zmešalo se je 30 letnemu Fr. Vodopivcu.
f St. Lambert. Lepo se razvija naše katoliško slovensko izobraževalno dru štvo. 23 julija je predaval g. dr. Lampe o zgodovini kmečkega stanu na Slovenskem. Ia že poprej je bilo pet podučnih predavanj. Le vrlo naprej! — V Jablani je padla v svisli žena posestnikova Marija Juvan in se precej mečno poškodovala.
f Na Vačah je nova šola že dozidana, t S Save nameravajo skupno romati na Brezje po Veliki maši. Če se jih dovolj zglasi, priredi se postbni vlak.
f Konj&ica. Ker je č. g. Janez Go-d c odšel, pride sem za ekspozita č. gosp. Peter M> har s Sv. Planine.
f V Savi pri Krškem je utonil rojak Anten Ziberna.
Novice iz šentrupertsko mokronoške doline.
f Treščilo je dne 14. julija popoldne v Praprečah, pogorel je lep kozolec. Gospodar je usmiljenja vreden, ker je pogorel tudi že lansko leto.
f Dobrci so sedaj nekoliko ponehali, bilo je pa od sila hiš okuženih. V šolah je manjkale včasih polovica otrok.
f Potres precej močen smo čutili v noči od 24 - 25. julija prati 3. uri zjutraj. Posebne močna se je zazibalo na Trebelnem.
f Nova sv. maša v Mokronogu je privabila ljudstvo od vseh stranij. Lep® je bilo; dan, katerega je naredil Gospod Bog! Banket je bil pri „Stari pošti", vsa čast pe-strežljivi, verni gospej Majcenovi!
f Stari mokronoški šoli bodo kmalu dali slovo. Nove poslopje se dviga, in jeseni bedo mokronoški učenjaki v njem zasedli nove klopi.
f Nove križe za šolo izdeluje krasno g. Jožef Pleteršek, akademični kipar v Mokronogu. Take je prav! Naj domačin je domač kruh! Priporočamo mladega vrlega umetnika vsem! Dajte mu dela!
* Brezimenemu dopisniku, ki je pisal temu umetniku, pravimo, da je akademični kipar, je, je, smo videli osebno spričevala, da je obiskoval akademijo v Mo-nakovem. Torej tih«, nevošljivost, pa usta zapri! Kar je, je!
f Slabo kaie trta, strašne jo je napadla rja. Vse listje odpada, grozdi vise sami. Posebno nore trte trpe. Kje je vzrok? Ali morda judovske tovarne, goljufajo pri galici!? Pomagajte vladni organi kmetu! Za letos le tolik«, da bomo male pili!
f Nov križev pot so dobili pri sv. Trojici, blagoslovili ga bedo koncem septembra. Podobe s* češko — okviri domače delo, torej vse slovansko.
f Suša pritiska, potoki so majhni, če bo tak* ostal«, bo bore malo otave.
Z ribniške zemlje.
f Nesreča na nesrečo. Vrlemu gospodarju Antonu Grebencu z Grebenja je umrla 2. julija skrbna žena v najboljših letih in mu pustila čvetere otrok. Drugi dan po pogrebu je pa pal štiriletni sinček raz črešnjo na ročice pod črešnjo stoječega voza in si zlomil nogo. — Tudi sinček Jožefa Adamiča na Gašpinovem je zmuznil raz drevo in si js poškodoval roko in si provzročil hude bolečine. Bolj varno je, da se otroci plazijo po prahu, kot da plezajo po drevju.
f Gasilni dom si postavi letos gasilno društvo pri Sv. Gregoriju.
f Vihar z dežjem in točo je divjal 17. julija v Dobrepoljah. Škoda se najbolj pozna po zdenskem, malovaškem in
zagoriškem polju Sicer pa toča ne koristi, ako se tudi v žaklju nese čez polje, saj tako so imeli navado rekati stari medri mežaki.
f strela je udarila 13. julija v Rče-Ijevo hišo v Zdenski vasi. K sreči ni bilo nikogar v hiši. Da, sv. Marjeta ima hudo zverino.
f Jokali bomo. Čujemo, da izgubimo iz naših krajev tri gospode kaplane. Pravijo, da ob takih ločitvah rado dežuje, zato bo za obeje prav. Mi potrebujemo dežja, gospodje pa, ki se ob dežju selijo, pa obogate. Bomo videli, če bo res.
f Dovoljenje od sv. Očeta, da sme nositi brado, je dobil dobrepoljski gospod kaplan, ker se iz zdravstvenih ozirov ne more briti.
f V Ribnioo pride dvoje novih učiteljskih močij in sicer g. Anton Kadunc iz Strekljevca in gdč Leopoldina Tomšič, hčerka tukajšnega vodje iz Vel. Lašč.
f Pod zemljo 29 metrov navpik in 26 metrov navprek se nahajajo zdaj naši premrgarji, zasledili so več žil premoga, med njimi najdebelejša meri 11 cm. Vrtali in stre IjaH bodo še dalje. Bog daj srečo.
Belokranjske novice.
f Obsojen je bil starotrški učitelj Gross pri c. kr. črnomeljskem sodišču na sto kron globe, ker je očital g Režeku, kot predsedniku kr. šol. sveta razne nepostav-nosti. Našel je, kar je dolgo iskal. Treba bode sedaj še tudi ciganskemu „Narodu" ušesa naviti in vsem njegovim pomagačem v poljanski dolini, ki so tekom zadnjih dveh let lagali uprav nesramno o naši duhovščini.
f V Ameriko je odšlo iz poljanske
doline prošli teden zopet nad dvajset oseb. Če pojde Uko naprej — nad sto oseb je zapustilo ta kraj v najboljši dobi samo letos — bodo doma kmalu sami stari in otroci. Medvedje, volkovi in enaka zver se bode zopet lahko tu sprehajala, kakor se je nekdaj. Davčnim eksekutorjem pa tudi ne bo sila dolgo več stražiti po Poljanah; saj zato bode že preskrbela država s svojo materine skrbjo za obstanek delavskega naroda v domovini.
f Nov prorok je vstal v poljanski dolini v osebi dacarčka Maurus Zalarja. Hodi ob Kolpi gori in doli, pa tudi po po ljanski puščavi. Ima pa ravno nasprotne lastnosti od sv. Ivana Krstnika, e katerem se glasi, da ni pil ne vina, ne močne pijače. Na vsak način pa si hoče pridobiti naslov: glas vpijočega v poljanski puščavi. Zato rjove po gostilnah cele ure, kakor bi si hotel razparati svoja nečedna usta. Pridiguje pa ljudem o crkajočem liberalizmu. Kadar zveže otrobe, prihajajoče izza ograje njegovih zob, konča veleučeni vedno z povzdig
njenim glasom: pereat(!) klerikalci, jaz S{ liberalec! Moderni moramo biti, haha, m* derni! V čem pa obstoji Maurusovo liberaj stvo, ki cerkve od znotraj ne vidi ae ob nedeljah, ne ob praznikih; v čem je mo<_ nost bivšega orožnika, hočemo priliko raj jasniti.
f Ponesrečila se je žena zidarj. Štefcsnca iz Kota. Peljala se je na vozu; iz košenice proti domu. Vsled nerodu menda voznikove se je pa voz tako zjSU kal, da je padla z voza, in si pri tem pre bila čelno kost.
f Ustrelil je v Ameriki v Čikag Jožef Kastelic Jurija Bižala iz Poljan. Biial je kmalu izdihnil. Sprla sta se radi Bižalove sestre.
Iz raznih krajev Dolenjske,
f Iz Smarija 7. junija penoči je vtihotapil zamorec v stanovanje spečih Franceta in Ivana Tome, da bi ju oropal V sosednji sobi pa se je zbudil Mat. Čme-tič, podrl tatu na tla, nakar sta priskočili še brata Tome. Po hudem boju so zvezali zamorca in ga izročili policiji. — Ljudje t tujini ne hranite doma svojega denarja, ampak ga kakor hitro mogoče naložite.
f Shod. Pri sv. Luciji na Kalu t ambruški fari bo dne 13. t m. to je deveto nedeljo po binkoštih, ob 10. uri sv. maša s pridigo. Pridite Dolenjci počastit sv. Luciji.
f S Čateža ob Savi. Pred treni leti se je neki R. N. pri nas s pomačja nekega odstranjenega oskrbnika vrinil v občinski odbor. Posrečilo se mu je to vsled tega, ker je na vse pretege obetal volivcem, kako bo vse svoje moči posvetil le za blagor občine. Toda prišlo je vse drugače. Se daj je kot predsednik k rajnega šolskega sveta s svojo nespametno trmo vso ebčiM v veliko škodo pripravil. Prejšnji nadučitelj Gantar je namreč predujemno založil a krajni šolski svet svoto 102 K 79 v., ker je bila občina v denarnih zadregah. Novi predsednik krajnega šolskega sveta R. N. pa tega zneska ni hotel plačati. Prišlo je seveda do tožbe. Kakor ni meglo biti drugače, je občina v prvi inštanci tožb« izgubila. Toda trmasti R. N. je seveda uložil priziv v Novo mesto in potem še na tretjo inštanco. Seveda je vselej pogorel. In ta je mala prvotna svota sedaj narasla « 700 kron brez stroškov advokata. Kdo 1» to plačal? Ali občina? Menda ni na glaf0 padla. Kdo pa je R. N. za nepotrebno tožbo legitimiral? Občinski odbor ni bil z« t0 nikoli vprašan, krajni šolski svet se ima pa pri svojih izdatkih ravnati po potrjenem proračunu. — In takega človeka je volila v odbor! Menda so se zdaj vsem pametnim oči odprle in pravi norec bi m«ral biti, ki bi v prihodnje še kdaj dal glas lju
dem te vrste. Sicer je draga taka šola, vendar utegne naposled dobre posledice imeti!
f Trebnje. Dne 6. julija smo imeli v Trebnjeni občinske volitve, o katerih je .Domoljub" obljubil poročati, kar se s tem zgodi. Volitve so se izvršile z našo popolno zmago. Šlo se je zato, da bi občine ne dobili v roko liberalci, ki hočejo postaviti za žu pana zagrizenega liberalca Pavlina, katerega pa kmetje, tudi liberalni, ne marajo. Še pred osmo uro so se začeli zbirati pred voliščem trebanjski liberalci z uradniki na čelu, kateri pri nas kot marsikje drugod edini po koncu drže ostudni liberalizem, in ki so v tem zopet na novo in očitno se izkazali kot nasprotnike kmetov. Tudi prav, da vsaj ljudstvo spozna svoje nasprotnike! Tudi debeli apotekar se je izkopal iz pernic, da bi volil zoper kmete, ki ga edini žive, dasiravno morajo sicer ljudje po cele ure čakati na njegova draga zdravila, predno se mu proti 10. uri enkrat poljubi vstati. Kaj se on briga, če imajo ljudje dela doma, če bolniki doma zdihujejo v bolečinah! Ali vse ni nič pomagalo. Naši možaki so ukljub mnogem delu v obilnem številu prihiteli na volišče, tako da so liberalci precej izgubili pogum. Prva voli davčna občina Trebnje, v kateri je bil pred 3 leti izvoljen Pavlin. Letos pa je bil izvoljen naš mož z 59 glasovi, liberalci so pa oddali cele 4 glasove, potem pa izginili kakor kafra, in celi dan ni bilo več nobenega na spregled. Vsa onemoglost liberalcev se kaže v tem, da niso mogli drugega storiti, kot da so poslali volit v III. razred nekega Hanza iz Trebnjega v II. pa Gabrijela iz Pristave, da sta volila iz norčevanja. Omenjam to zato, ker sem videl in slišal, s kakim krohotem so pozdravili uradniki Gabrijela, ki so se med tem polnoštevilno zbrali za volitev v I. razredu, in mu s tem dali svoje priznanje, kakor lovec psu, ki je dobro svoje delo izvršil. V vseh davčnih občinah in v III. in IV. razredu so izvoljeni sami naši možaki, vseh skupaj 19; prvi razred je li beralen do malega, tam imajo liberalci šest odbornikov. — Trebanjska občina je zopet s svojo zmago rešila svojo čast. Živeli pošteni, vrli volilcil
Notranjske novice.
—	Slavina. 5. avgusta se bo obhajala tukaj 501etnica zaobljubljenega praznika, da je kolera 1. 1855 po Pivki večinoma jenjala. Prevzvišeni g. knezoškof bodo blagoslovili kapelico posvečeno presv. Jezusovemu Srcu. Vsa Pivka se bo te slavnosti vdeležila.
—	Zanimiva je 15. fttevilka »Notranjca". Dosedaj smo bili navajeni,
da smo v vsaki številki večkrat brali ime poslanca dr. Žitnika ali pa dr. Kreka, seveda jima »Notranjec" ni bil prijazen. Tudi čez klerikalce sploh je večkrat pogodrnjal. V 15. številki .Notranjca" pa zastonj iščeš zabavljanja čez klerikalcc, da celo Žitnika in Kreka ne omeni. Nam se to nič čudno ne zdi ! Saj vemo, da so sklenili že predno so list začeli izdajati, da bodo mirni in tako list med ljudstvo spravili, potem pa da bodo začeli. Ker torej lista še ni med ljudstvom dovolj, (ljudstvo ga namreč pošilja nazaj) zato so malo odnehali. Nekaj jih je pa go tovo vstrašil .Domoljub", ki jih je za vsako zabavljanje okrcal. — Prav! Le mirni bodite in pohlevni ! Toda notranjski kmet vam vsejedno ne bo zaupal.
Tvarine bo dovolj imel „No tranjec" za prihodnjo številko. Sedaj so se nehale šole, in »Notranjčevi« bravci bodo lahko pretubtovali vse številke iz šolskih matic. Vse bodo lahko izvedeli: koliko otrok je bilo v šolah, koliko jih je padlo in koliko jih je šlo v višji razred. Seveda, saj to spada k narodnemu gospodarstvu !
—	Nedeljski počitek trgovskih uslužbencev je .Notranjcu" na srcu. Prav! Tudi mi ga jim privoščimo. Še bolj pa privoščimo nedeljski ponočni počitek gostilniškim uslužbenkam. Pojdite torej, pristaši „Notranjčevi," v nedeljo zvečer malo preje iz gostiln. Tak počitek pa tudi privoščimo samim sebi. Nikar torej ne razgrajajte cele noči po cesti!
Poteguje se .Notranjec" za nestrankarska društva. Samo to se nam zdi, da »Notranjčevim" pisačem pomeni beseda nestrankarski toliko kot libe-raleri.
—	Narodni dom v Postojni
že stoji, toda „Slov. Narod" se še ni pre selil v njega. Kadar se bo, bomo poročali.
—	Tat. Josip Servegnini, agent iz Milana na Laškem, ki je na binkoštni ponedeljek poskušal krasti v postojnski jami, je bil obsojen na dva meseca težke ječe. Kje so napisi v jami: Varujte se žepnih tatov? Prav bi prišli?
—	Gad pičil je v hrenoviški župniji dve osebi, toda hitri zdravniški pomoči se je posrečilo jih oteti.
—	Seno hitijo ljudje spravljati, ker imajo tako krasno vreme. Dobili ga bodo splošno več in lepšega kot lani; da bi se le še cena ohranila. Delavcev je pa primanjkovalo. Precej dobro kaže tudi otava.
—	Novi list »Piščalko" je nekdo bral, pa je rekel, da bi bila potrebna kar »Trobenta" zoper tako razširjajoče se žganjepitje.
—	Zanimive novice smo brali iz Senožeč. Dva vodnjaka imajo tam, zgornji je že odpovedal. Na spodnjem vodnjaku pa
večkrat po 15 do 20 žensk čaka na škaf vode po pol ure do gležnjev v blatu. — Policijske ure nič ne poznajo, ampak kakor se zdi županu, takrat se zapirajo »hoteli*. — Razgrajati, rjoveti, plesati se sme kar cele noči, tako da so že pohujšani od 12 do 15 let stari dečki ki tudi posnemajo starejše fante. — Gospod župan! Tu vas čaka ogromne dela ! Če se ne boste pokazali v drugi luči, bodo pametni ljudje naredili konec vašemu slabemu županovanju! (Prosimo še več novic iz Senožeč. Op. ur.)
— Poizkušeni umor. Na Reki je neznanec hotel v nekem hlevu spečega 57 let starega kočijaža Jerneja Polšaka iz Hrenovic umoriti Zadal mu je na glavi smrtno nevarne rane.
V Maribor!
Gotovo se še mnogo bravcev .Domo-Ijubovih" spominja lanskega prekrasnega mladeniškega shoda na Brezjah, katerega so se ali sami udeležili ali pa v »Domoljubu" o njem brali. Priredila je ta shod in ž njim združeno romanje »slovenska krščansko-socialna zveza", to je zveza vseh naših nepolitičnih društev po vseh slovenskih pokrajinah. Več kot deset tisoč mladeničev in mož je na tem shodu izneva priseglo zvestobo našemu staremu geslu: vse za Boga in domovino! Zlasti pa so se obnesli vrli Štajerci, katerih je na shod s posebnim vlakom prihitelo celih šestnajst sto in ki so s svojo zavednostjo in navdušenostjo napravili na vse najboljši vtis. Pri pogledu na to krasno četo vrlih Štajercev je bil sklep sam po sebi getov: prihodnje leto gremo v Maribor, da tako vrnemo obisk in ob zibeli tako veselega mladeniškega gibanja dobimo novih sil za delo krščansko!
Cas je, da ta sklep prestavimo v dejanje. Zato slovenska krščansko - socialna zveza vabi vsa svoja društva in njihove člane, pa tudi vsa druge Slovence, da v začetku septembra pehitč v glavno mesto slovenske Štajerske. Ake se bo oglasilo zadostno število udeležencev, priredi se poseben vlak, ki odide v nedelje 3. septembra dopoldne iz Ljubljane, iz Maribora pa odide v pondeljek zvečer.
To potovanje v Maribor ima dvojen namen: ponudila se bo prvič zlasti odbornikom naših društev lepa prilika, da si na poučnem shodu pridobe potrebnega znanja za vspešne vodstvo društev. Drugič pa se poklonimo Materi Milosti v krasni novi frančiškanski cerkvi in si tako zagotovimo njeno pomoč pri svojem delovanju.
Zato možje in mladeniči: dnč 3. septembra v Maribor! Vožnja bo stala približno 7 kron tja in nazaj; za tak denar je gotovo vredno si ogledati zelene Štajersko. Oglasi naj se vsak pri svojem domačem župniku, katere tem potom prosimo prijaznega posredovanja. Pri oglasu naj vsak plača 7 kron; če be premalo, bo pozneje dodal; če bo preveč, se mu bo vrnilo. Tega romanja se morejo udeležiti samo moški:
možje in mladeniči. Za ženske se namerava prihodnje leto napraviti enako romanje.
V prihodnji številki .Domoljuba* bomo prinesli natančen spored zborovanja in romanja. Vendar se je treba takoj oglasit1, ker moramo vedeti, če ba dovolj udeležencev za poseben vlak, da ga o pravem času naročim«. Vsa pojasnila daje in denar sprejema: Slo venska krščansko - soci a 1 na zveza v L j u-bljani.
Od raznih strani«
Sla vije in odlikovanje v Logu
pod Mangartom: V nedeljo dne 16. m. m. obhajala se je v Logu slovesnost prebitja pomožnega rudniškega rova. I ročelje predora je okrašeno z napisom: »Pomožni rov Franca Jožefa I* Slovesnost je povečal s svojim visokim obiskom Njega ekscelencija g. poljedelski minister, deželno vlado koroško je zastopal g. dvorni svetnik iz Celovca, samo primorska deželna vlada ni poslala zastopnika. Tuli ni bilo zraven nobenega ne državnega ne deželnega poslanca z Goriškega, dasi je delo velikega pomena in za njega izvršitev je bilo potrebno privoljenje državnega zbora. V priznanje zaslug je Njega ekscelencija po sv. maši, ki se je brala pred predorom, podelil od Njega veličanstva vro čena odlikovanja. G Ivanu Hibermann u je prinesel g. minister lastnoročni cesarjev dopis kot priznanje zaslug, g. Alojzija P/asser, c. kr. nadoskrbniku je podeljen viieški križ Franc Jožefovega reda, g. jožtfu Kšande, c. kr. oskrbniku zlati zaslužni križ s krono, nadpazniku g Antonu \Vidmoser srebrni zaslužni križ s krono, pazniku gosp. Georgu Buineuner 300 K T zlatu, g. rudokopom: Antonu Cuder, Francu Mavrič in Matiju Štrukelj srebrni zaslužni križ: Jakop Košerog, rudokop in Andrej Piusi Kovač sta dobila vsak k 100 K v zlatu. V predoru so prišli do žil rude in zato se nadejamo, da bode delo prinašalo obilne koristi in da bodo domačini služili vsakdanji kruh pri tem podjetju, ki je zahtevalo mnogo žrtve.
Drobtine.
Lev, ki se boji pijancev.
„Louisvilski vestnik- iz Kentukija poroča sledečo poučno pevestico iz Ugande v Afriki: Nek' izstradani lev je šel na lov in vjel nekega Evropca, da ga pohrusta. Ko ga prime z zobmi za j«pič, začuti v moževem žepu veliko steklenico žganja. Vsled tega se lev tako silno prestraši, da skrije rep med noge in zbiži. List potem izvaja, da je ta dogodek zelo poučen, ker kaže, da se levi pijancev boje in jim ne store nič žalega Ce bi lev ne bil začutil in videl steklenice žganja, bi bil moža gotovo pohrustal. Abstinentom ni torej priporočati potovanje po Afriki.
Zakaj utonejo ljudje, ki sicer znajo dobro plavati? Navadno pravijo ljudje, da se zato tako rade dogajajo nesreče pri plavanju, ker se pojavi krč v nogah. Neki angleški zdravnik pa pravi, da krč sam ni v stanju pogubiti pla-vača; vzrok smrti je ta, da se srce vsled nizke temperature skrči in ovira kri pri obtoku in sicer tim bolj. čim bolj je piavač utrujen.
Ruski židi na Japonsko. Iz
Varšave poročajo: Kuski Židi nameravaj« po sldti japonskeir.u cesarju v Tokio poslanstvo. ki naj mu predloži prošnjo, da se smejo židi po dokončani vojski naseliti v Mandžurijo in Korejo.
Za smeh in brateli (os.
Besedni uganki.
i.
Ni ogenj, pa vseeno peče, železo tudi ni žareči'. Ni lučka to svetlo goreča, in tudi ne pridana sveča, ne more biti o^lje živo, gorivo ni in ne kurivo. Zelena stvar je kakor trava, in rada j<5 jo naša krava. A topla, vroča ni, pa speče. Kako se pač tej stvari reče ?
II.
Kot ti i jaz sem sin očetov, če nisem sin. sem njega hči: kot ti i jaz vem, kaj je mati, kako se trudi in živi za blagor svojega otroka. l)a ti imaš očeta, vem imaš pa tudi dobro mater. A jaz ? — Jaz brez očeta sem. A kje so tvoja dobra mati ? Brez matere sem — o gorje! Kdo si pa ti, otrok človeški, kako ti pravijo ljudje ?
Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo.
Reiitev besednih ugank v zadnji itevilki:
I. Domoljub. II Šivilja.
Nagrado je dobil: Jožef Mertelj, Sv. Magd^cna jri Beljaku.
z, _ ..Hajodličnejii profesorji in zdravniki priporočalo pri pljnčnlti boleznih, kroničnem bronhijalnem kataru, oslovskem kaiUa, JRrotolozl, Inflnenci.
Kdo naj Jemlje Slrolln?
1. Vsakdo, kdor dalje (m boleha za kalijem. Kajti boljše je. bolezni preprečiti, nego jih zdraviti.
3 Oiebe i kroničnimi bronhialnimi katarl, katere ozdravlja Sirolin.
3.	Kdor Ima naduho katero Sir lin
zdatno olajša.
4.	Skrofuloznl otroci z oteklimi ileza-
rai, očesnimi in nosnimi katarl Itd. pri katerih Sirolin iljajno vplivi na splošno hranitev.
Povečuje slast do Jedi In teio teleta, odstranjuje kašelj. Ume-tavanje gnoja, nočno potenje.
S v 3 ril o I	izdelki! Treba
P42'1' naot0i da ima vsaka steklenica našo posebno
„'Roche' in "htevati vedno le Sirolin Dobiva se z zdravnlikim receptom
.KOčne .	1334 D 4-2
F. Hoffmann — La Roche & Co.
Basel (Švica). Grenzach (Badensko).
po 4 K steklenica.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide dnč 17. avgusta 1905.
Se S	5?! S §"
a	o
re W	S'
-J ts 3 "S" re *
o Z.
en cr
O
r+
c p-
N<
TO <
c/i
F-f-
•"O
Suhost
'.rim popolna telesna rar.vi* lost se donele * uporabo tak. sajam. Hanatolin praska ta moč. odlik. x zlat. svetinjami « Pariou in Londonu 1904 od iW. Meiiemanna v Hatlu. Naglo pospeš. telesne moči, ojačenfe celega Hvcevja, v 9 " tdnih do 30 funtov no Mit. Adravn.pripor. Zajame, neškodl. /Strogo reelno. Mnogo zahvalnie. Cena kartonu * navodilom kron	brez
poštnine,trije kartoni K 7'BO f tanko.	20«1 D 24 16
Olivna zaloga za Avstro -Ogrsko „Or|ova lekarna',, Komotov (CeSko) o 1202 B
Loterijske srečke.
29. julija
Ju naj -.iadec, 29. julija
!f»t, In c
22 julija 22 julija
18 42
38 20
1
52 12 78
15 29 74 24
45
63 49 17
4
22 86 47
na hranilnica ijijaisla
v Prešernovih ulicah štev. 3
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12 ure dopoldne in od 3 do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripUuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina 1 ubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči /.lasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnico. 1131 D 11 — 3 Fosojuje se na zemljiSča po 43/«°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolu poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
378 D 20-9
Samo 6 dni!
Havre -New-York
vozijo zanesljivo najhitrejši brsoparnlki
Francoska prekomorska družba.
Edina nuJkruJAa črta čez
Bazel, Pariz in Hnure v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED,
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 18.
nasproti znane gostilne pri .Figovcu".


Prave
l^esKcpf-ure
6 mesecev na po-skušnjo.
Nikrlnasta ali jekl , sist.
Roskopl.....RiJ.
Stnpaz-Roikopfs plomb. , Z dvojnim plaščem . „ Zlato-Doublc (kak. zlato) „ Prava srebrna z enoj
nlm plaščem .... Z dvojnim plašnem . „ S tremi močnimi pliščl „ Navedene ure z relif-sliko Dcv Marije, dalje državnim orlom, oračem in konjem 10 kr. več.
Stenska ura
m 1 s°db°-
71 cm visoka, igra sama najlepše pesmi, valčke in koračnice. . . . gld 6 —
Brez godbe.......4—
Z biljem......„	4 50
Z biljem, podobnim zvo-
novim.......5' —
NIkelnaste budilke . „	1 —
Z dvema zvoncema . . „	2'-
Z godbo........4'25
Ure s kukavico ....	3'40
Prava srebrna
remontoir-ura
c. kr. puncirana za gospode dame In dečke.
Z enojnim plaščem gld. 3 — Z dvojnim „ ...
Z zlatimi robovi . . „	5' -
S 3 močnimi plašči . »	6 —
14 kar zlata ... od ,	8 —
14 kar zlate verliice od „	10'—
Srebrne verižice od „	— 90
Uhani in prstani v največji izberi po tovarniških cenah.
| 3 leta pismeno jamstvo. Za neprimerno denar na?ai. Ra pošilja se le po povzetju. |
„Pri veliki tovarni ur", Maks
2 l)oba\ itelj c. kr državnih uradnikov Ustanovljena 1
Bobnel, urar, Dunaj IV., Mnrgarethenstrasse 88
Zahtevajte moj velik cenik, s 100) slikami zastonj in poštnine prosto
84
1422
H N
Josip Kordin
Ljubljana
Pred Škofijo 3.
mn ^
tsmram
~ Ljubljana
Pred Škofijo 3.
™ priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
Š4 kakor črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, veiikarMke /umene, rudeče	W%
3 in bele pese in korenje za kmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: ravnišniee, me-	^
ša ie zs suho S mokro zemljo najboljša krma za živino in konje, Jeseni t repa, vse vrste	^
H solate?^cakorTploh vs^h kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, p, nizkih e-nah.	fe
nt m dihi točno in solidno,
%
Poštnim potu m izvršujejo se naročila točno in solidno	_
snnniwKMWwxMXxmxMMnuannM
481 D 12—10
EHlfc
>000000000000000000000000
Stiij« ?!«f SI. in. 190-4: ^ ž«: 11 ii!;;«m kr«i.
Preie: Grtdllče 1, sedaj: Kongresni trg 2, I.
o najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! O
o - - - -	- - - ■ °
oLjudska posojilnica g
, ..	,	1____ u.i.^— .niilii takn da
sprejema hranilne vkige v>ak delavnik od S. ure zjutraj do 1 ure po poldan ter jih obrestuje po
4«i
2 10
brez kakega odbitka, tako. da Q sprejme vložnikjsd vsacih vloženih q
O
Sum Jt-	1504: t 11^*5 75l t5 B<Bira; prtntt do 31.	1904: 46,1,3.224'Ji.
Hram: nt knjtiice se sprejema to kot gvtov denar, ne Ja bi se obratovanje kaj prekinilo. Za naUganje po poŠti so foStnokranilničn« poloimce na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. januvarja l»:>5.	4 O 12-8
Dr. Ivan šusteriič,
Josip Šiška, knezoskonj^ki kancelar, prsiisditik.	podpredsednik.
Ct ti >1 n m n I kr i
O
o o o o o o o o o
oooooooc000000000000000000000000o 000000000000000000000000000000000
IOOOOOOOOOo
Zahtevnjte pri nakupu
1321 D 18 3
Schicht-ovo štedilno milo
Varstveni znamki
z znamko jelen.
Ono )e
zijaačoiio čisto Im brez vsake ikodljlve prlaeal.
===== Pere izvrstno. =====
Kdor hod« dobiti zares j a m č e n o pristno perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCH1CHT' in varstveno znamko JELEN'.
Dobiva m povsod!
I JURIJ SCHICHT. Ustje , največja tourna te trste na evropski celini
'OOOOOOO
D 24— 16
0.
Nitke cene!
Ernest Hammerschmidt-a nasl.
Madile, Wutscher a ] _
trgovina železain in kovin, UUBUAMA. Valvasorjev trg 6. Prešernove ul. 50.
Velika zaloga ^tod^——
Denarni promet 31. dec. q . 1904: čez 46 milj. kron. g
Lepo priložnostno doriiii!
Kr^na darila raz prilike kakor ure,ve-nliee, kriicc,
obeske, pr-
stane, zapest. sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrmno v modernem secesijonističnem slogu po najniijih cenah priporoča p. n. občinstvu
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
PrtierM«« ulic«, nlijalka na He«t> ■•M trgu. 256 52—
Novi ceniki tudi po poiti brezplačno.
VINO
rdeče .viček^ po 19 do 23 kr liter. be. < .ekinaste barve po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm-Krik". ;mi naprodaj vinska zadruga v I^skovcu pri KrAkem. Kdor ga vzame več kot 1 hI, ga doti Ae veliko cenee Dobite ga lahko, kol kor & ravno potrebujete Vino Je čisto kot solnce V na4ih kraji je zdaj ie malo vina. zato se bo na leto vino silno podražilo. I)a dobite zares pravo pr.stno dobro kapljico, na to se lahko zanesete. ker ima vse r rokah g. kaplan Franc Vrhovec ; lahko tudi kar njemu piiete. -<>dov za s«daj ie ne moremo veliko posoievati; radi pa Mm poSljemo pokuinjo od vina, ie želite. -	i 420 D (J)
Karlovarski
želodčni in prebavni praftk
1	»«w. ul	1*. zm - •»» ffi-
j*w» »»mi l4r»r»«»« ;rf -	--•« »»►
rfr. >m4:. rnten. »t.-
Uwv	«	ifvc ' f*'
W>,t. 11MI	» *»v= I =«tj»Ml«
liiu (» m nt< ii>i|»i.	* *
M.:m W.«xx. Pr uu	; --.V ml lu
C«m .- JU« OuUH**	f *ri>i.
pri tnt i ik»i.. rn
:.;««■■» - Mri k kkarm* pri ■•r	«:. ^V r. .. •
iSS* " " " "„,T!»5
Cementna zarezna strešna i®
Iz portland • cementa In peska
j w	s&
Š "O
co

»delo
Siajitt. 5« Edini izdelovatelj ia Kranjsko
Janko Traun
'■atelj cementnin. Glin« pri Ljublj
g-Amerifc
775 D
Zastopnik i
17—8
FR. SEUNIG
Ljubljana
Dunajska cesta 31, zraven šrange. Vožnja samo 6 dni.
Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi preskrbitev priporočilnih kart družbe »Sv. Rafaela" točno in brezplačno.
ozor! Čitaj!
olnemu zdravje!
Pozor! Čitaj [
Slabemu moč '
Pakraike kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljub]jenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlino in vse druge bolezni, ki vsled rzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše cdstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v obeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: eter Juriiič, lekarnar v Pakracu it. 103, Slavonija. -enar sc pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.	1421 D 10—2
V. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleni&ic 1 ducat) 5 K, 24 stekleni&ic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekle-ifcic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleni&ic (4 ducati) 16 K, stekleni&ic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekl. se ne razpošilja.
Slavonska cel i Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspe-om proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje oste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in ljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 ori-inalni steklenici 3 K 40 v| 4 originalne steklenice 5 K ~ v, 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom:
P. JurBif, lekarnar v Pakracu 103, Slavonija.
o
^^ „Pri Bučarju." CDKMX8^
Preselitev frgovine. i
Slav. p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil s jj svojo od meseca maja provizorično v Wo!fovih ulicah št. 8 nastanjeno fl trgovino v novo ureieno nrodaialno na	9
v novo urejeno prodajalno na
Mestnem trgu štev.
20
ter sem )0 v ponedeUek, 24. juUja ondi otvoril.
Zahvaljujoč se najtoplejše cenj. p. n. odjemalcem za doslej mi obilno izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto i nadalje izvoli ohraniti, Ker si bodem gotovo prizadeval, da isto vsestranski opravičim.
Velespoštovanjem	#	, . „
1519 D 2-1	Ivan E. Wutscherjev naslednik
Viktor Schifffer
Radi pomanjkanja prostora proda se več
slamoreznic t : mlatilnic t i
en gepelj, in več drugih poljedelskih strojev za zelo nizko ceno.
A.Sušnik
trgovina s speceryo in železnino, Ljubljana, Zaloška 1340 D cesta. 6—3
Suhe jedilne
gobe
(Ia. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20— 25 kg. A. Šmyra, Dunaj 17, Elterleinplatz 7. 133 J D 20—3
Preklic.
Podpisani preklicujem in obžalujem, kar sem žaljivega govoril o g. učitelju Iranu Štrukelj v Robu. Zahvaljujem se inu na njegovem odpuščenju.
Martin Zgonc
Iz Podboj neg« hriba.
1517 D 1-1
Pfeklie.
Preklicujem In obžalujem vse besede, s katerimi sem žalila
f^osp. učiteija v Robu. Zahvalju-em sc mu, da mi je odpustil.
Marija Krampelj
iz Tomažina štev. 3.
Marija Krampelj
iz Tomažina štev. 2. 1522 D 1—1
Z
dobra
poštena fanta
v starosti od 17. do 35. leta se sprejmeta kot slugi t bogoslovno ajemenIHe t Sfnju, Hrvatsko. Hrana ln stanovanje prosta, plača 8 gld. v povoljnem slučaju tudi 10 gld Kdor vstraja v službi najmanj pol leta, povrnejo >e mu tudi potni stroški. Ponudbe, ki sc jim mora priložiti priporočilo domačega gosp. župnika, je poslati do 15 avgusta na rav-iiateljHtTo bogoslovnega »Jerno-nlšta, Sonj.	1400 D 2-2
Učenec
za pekovski obrt se sprejme Naslov pove uprav-ništvo. 1467 D 3-1
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom iz poštene hiše, ki je zmožen tudi nemškega jezika. 1489D(1)
Franc Pleterski
Novo Mesto.
Koverte s firmo
in
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna.

Slovenci!
rr?
le
u domačo trfiouino
sv. Cirilu in Metodu
pri 479 D 19-10
sv. Cirilu In Metodu
v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1
ms- nasproti loteriji
kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in rajava kotenina
po zelo nizkih oenah.
Poštena in prijasna postrežba


Svarilo! Dektorja pl. Tmkoczy-ja
Kranjski recKUnl prašek
za prašiče
je dobiti pristen le pod zakon. zaj. imenom
Mastin
Ponarejalei se zakonito kaznujejo.
Za praii&e, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino itd.
Svetovnoznano, najboljše, zdravo, dietetiško redilno sredstvo, se porablja kot dodatek h krmi. Je prejelo tisoče zahvalnih pisem o dobrih redilnih vspehih in na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju gornje najvišje odlikovanje. 1963 D (9) Zavoj za 60 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev pod naslovom: lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Prekupci rabat.
mmminninnnn?nnn?nn?nnm
Pozor Amerikanci
in vsi, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgovino in zalogo izgotovljenih
gg mojM In ženskih oblek
domačega Izdelka. Velika zaloga sukna, obuval, srajc, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro znane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad.
278 D 24-n Marija Rov&ek, trgovka
Cono Češko postelj )u perje
5 kg novega akuoljenega
K « 60, bol|-»e«Ki2-i belega, jako mehkega, •knbljeneg* K IS -, kron Ji — •neinobetega, mehkega, »kub-IJcnega K 30 —; kron	Po-
■ll|a se franko proll povzetju Tudi se zamenja ali nazaj vzame proll povrnitvi poitnlb atroikov
Benedikt Sachsrl, Labe« 158 817 p. Plzen na Čežkem
Učenca
14 let starega, sprejtre takoj v pouk lifan Lu-kančlč, čevljarski mojster v Godešiču, p. Škofja loka. 15i6 D 1-1
Kraljestvo Saško	J
Tecnnlkum Halnlihen	|
Strojni in elektro - inženerji, f tehniki in poslovodje. Novodobni laborat. 1'rosp. zast.	| I 'čne tovar delavnice.
„A m e r 1 k a".
Naprodaj je iz proste roke	1428 D (2)
posestvo
iz Tolčan št. 6, občina Zagradtc pri Žužemberku z vsem orodjem in živino. Meri 29 oralov. Cena okoli 14.000 K. — Kupci naj se oglasijo pri Janezu Hočfvar iz Tolčan štev. 6, p. Za-gradec. Dolenjsko.
521 1) 6 -1
Učenec I
s primerno šolsko izobrazbo, 14 let star in pošunih starišev z dežele se takoj vsprejme v trgovino me- 1 šanega blaga na deželi. Kje, pove upravništvo toga lista.	1523 1) 2-1
Posebno lepe 1518 1)
Učenec
kateri ima potrebne zmotnosti za kovaško rokodel-	udelujem in prodaj, v kam-stvo se p<»d primernimi	nolonlu v otočah. Nare-pogoji sprejme pri An-	jeni ,0 vedn0 na izbcro.
,oms,c' , Vcrd< Simon Pegam, Zgor., Do-P. Vrhnika 1529 D 2-1 b.ava, p. I'odnart
Preklic.
Podpisani obžalujem, da sem pri seji dne 2. julija te«a leta pri županu na Svetju rabil žaljive besed o gosp. Franc Kožuhu, zidarskem m> js-ru v l.adji, ter izjavljam, da so vsa njegova dela dobra in solidna ter ga moram vsakemu kot zidarskega mojstra le toplo priporočati.	1520 1) 1—1
Ljubljana, 26. julija !905.
Anton Ko&enina
posestnik in občinski odbornik na Sp. Senici ft. 8.
Denar si
prihranile
Kdor rabi dobro in ceno platneno in bombaževo blago, naj plic dopis-
pri direktnem nakupu 1
nico po cenik in vzorce mojih izdelkov, v katerem se vsak lahko pre-
priča s solidnosli moje krščanske tvrdke 4(1 m ostanki blaga za postelj opravo, oksfort za srajce, ccfir za obleke, perilo itd. Iranko za 10 K 60 vin. Vsak ostanek je 3 8 m dolg in se sme garant, prati l'o»IIJa proti po-iz.elju. Neugajajoče vzamem nazaj vsik čas
r«p'X!"ic. Josip Neugebauer ^VJik!
p. Sattel pri Novem mestu o. M Češko. I52iD S —1
Popolno prepričanje,
da Je lekarnarja
Tblerr;-a Balsam ln centif. mazilo
p. vseh notr. boleznih, influeaei. katarlb, krilil ln vnetjih vneh vrat, slabostih, motenju v prebatl, ranah, abncealb ln telesnih poBkodbah Itd. nedoaežno vapeino sredstvo, Vam pojaant pri naročilu bal rtama mil na željo posebej brezplačno poslana knližlca s tlsof Izvir, zahvalnih pismi kot domail svetovalec. 12. mal aH 6 dvojnih atekl. balzama5kron.60 malih ali 30 dvojnih steklenic K lo. - Dra lončka eentirolljskega mazila franko 8 K 00 v. Prosim naalovltl na lekarnarja A. THIERRY v Pregradi pri Bog* iki-Nlatlni. — Ponar. In razprod ponarejanj ae aodnijako zasledujejo.
E. Kristan
oblastveno Koncesijoni-rana potovalna pisarna za
» Ameriko
if Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
(18-8) (na dvorišču.) 468 i>
I
,91 m e r I k a".
VM
o»
»
3 e
oooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOOO
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
refistr. zadnga z leoaejeiia pirištv«
v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice «
obrestuje hranilne vlo je po
4 V
2 D 12-8
1903 D 24-18
bres odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure od 8. 12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo ae tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada Stanje rezervnega zaklada K 120.878 15. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice nnša 7,024.717 89, stanje hranilnih vlog K 7,651.915 41.
Denarni promet K 32,039.76r84.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
ooooooooooooooi oooooooooooooooo
Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si
cementne plošče
katere dobite po nizkih cenah, kakoršnilt niste vajeni v raznih barvah in vzorcih po 3 do 6 K loco Ljubljana za 1 m».
Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi tleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva.
Dalje priporočamo podjetnikom In slavnim cestnim odborom
cementne cevi <10-'1()cm notranje svetlobe) in vi.iiiviiiii(.	drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na Pešati, pošta Dol (Lusttal). Vzorci v naravi na zahtevo !
V predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme večje število delavk v trajno delo za prav dobro plačo
Glasom naših izplačilnih knj g morejo za. služiti izurjene delavke 12 do 16 K na teden a tudi do 24 K in več. — Poleg tega dobe samske deklice, v kolikor je prostor na raz-pelago, brezplačno stanovanje v prostorni spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Polt« tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. — Osebam ki stanujejo več k t \0ktn oddaljeno ©d Litije, se predujemoma izplačajo potni troški, kijih pa ni treba vrniti oni delavki, katera vztraja vsaj 3 mesece v delu — Z hteva se, da se prinese pravilno izgotovljena delavska knjižica ter pri mladoletnih osebah dokazilo o 1439 D 4-2 dopolnjenem 14 lelu.
Friderik Hofmann-a naslednik.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebnrno
Dunajsko cesta it. 12, Ljubljana.
Pr'poroča m svojo bogato zalogo natančno preizkušenih žepnih ur, na pr. zlatih, srebrnih, ni-kclnastih in jeklenih. Raznovrstnih stenskih ur. 1135 14 5 V veliki izberi verižic, obeskov, poročnih in drugih prstanov,uhanov, murčkov, zvezdi..
Za vsak > uro >c 2 leti jamči
Franc Stupica
v Ljubljani Marije Terezije cesta 1
(zraven Figovca) trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom,
priporoča:
Portland- in Romancemet, železniške Sine I" traverze za oboke, štorjo za strope, -trešni klej in izolirplošče, razne štedilnike, peči, kovanje za okna .Patent Austrija", železno pocinjcno in cinkasto p očevino, mreže za sejanje peska, mreže in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene pot.ebSčm«, tehtnii-e in uteže, vodne žage, nagrobne križe, sam" kolnice, orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače.
Navadne in stranske (FlOgei) pumpe< pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.	,
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleM, vso opravo za mlekarne, razno kuhinjsko opravo, lične ptičje kletke !
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, >tro|ey za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije!
Semena za poljedelce, poljski mavec svetovno-znani redilni prašek za živino, korenine in fibris izdelovanje ščeti in čopičev.	.
Vedno sveže špecerijsko blago ln rudn n ske vode.	471 D (»-»J'
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti ..Tišlerju"-
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Dr. Icrutol) Žitnik
Tlaka: .K*tolUk* TIskarn« "