UMOM, t sna U M zun. ttta. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v uprav aiStvu prejeman, celo leto.......K 24— . celo leto.......K 22 — pol leta.....* - . 12-— pol leta........11 — četrt leta.......» 6*— četrt leta......., 550 na mesec.....» • e 2**— ' na mesec........190 Dopisi nft* frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tJrednlatvo s Kaaflova ulica ftt. 5, (I. nadstropje levo), telefon it 34. aeaelle in praznine. Inserati veljajo: peterostopna petit vTSta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. —- >HuHaa vel|a tO eiaarfev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon it 85. .Slovenski Narod- velja po P05**-" za Avstro-Ogrsko: ™ Nemčijo: celo leto......v K 25*— celo leto K 28 — P°l Jft■ 1 z* Ameriko in vse druge dežele: četrt leta.......» 6 50 na mesec.......„ 230 celo leto ....... K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniireo; Knaflova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. Združene ]u$oj!ovonshlh državnih poslancev. Tržaški poslanec dr. Rvbar jo le dni čisto nepričakovano sprožil misel, ki jo jc treba natančno in od veeh strani ogledati, ker bi znala morda v svojih konsekvencah l>il i koristna, najbrž pa bo imela za Jugoslovane prav neugodne posledice Na shoda pri Sv*. Ivanu se je namreč dr. Rvbar z njemu !astno temperamentno« t jo izrekel za združenje jugoslovanskih državnih poslancev v en klub. Zavzel se je za to idejo z veliko vnemo, a njeno korist In potrebo je utemeljil prav na kratko i 11 z argumenti, ki so preveč splošni, da l*i mogli biti prepričevalni. Nastop dr. R v bara je presti;*1! i I slovensko javnost toliko l>olj, ker nihče ni nič slišal, da bi s,> bila Zveza južnih Slovanov« s tem vprašanjem sploh bavila ali *ia bi se bil kdo obrnil s takim predlogom do dr Ploja. ki je «d »Zveze južnih Slovanov« pooblaščen voditi njene posle. Sedaj čujemo, da se »Zveza južnih Slovanov«- s to zadevo res niti še ba vila ni in da tudi ui dala nikomur kakega pooblastila v iijeiieni imenu sprožiti ali voditi tako akcijo. Opraviti imamo torej s popolno-1 a osebnim nasvetom dr. Rrbara. Mnenje dr. Rvhafa, naj se jugoslovanski poslanci v državnem zboru /družijo v cn klub. je našlo prijazen odziv pri tisti frakciji, ki je za skupno delovanje samo takrat, kadar jej to kaže iz strankarskih nagibov, k! pa odklanja in onemogoča vsiiko skupno delo. kakor hitro se no gn« za nič drugega, kakor za politične ali naroflne. gospodarske ali socijalne interese vseh južnih Slovanov. T;, frakcija so slovenski klerikalci. Slovenska politična javnost gotovo še spominja brutalne brezobzirnosti s katero so klerikalci na čela jim dr. Šusteršič 1. 1907. onemogočili ustanovitev skupnegj kluba w L jugoslovanskih poslancev. Surovo in žaljivo so odklonili vsako skupno delo in izlili cele golide zasramovanj zlasti na primorske in dalmatinske poslance, ker so se ti [»ostavili na stališč«-: ali se ustanovi skur>en klub za v s«' jugoslovanske poslance brez izjeme ali pa }>ojdemo svojo pot brez dr. Šustersiča in njegovih kimovcev. Tedaj se je jugoslovanska dele- irmija v državnem zboru razdelila na dva kluba. Klerikalci so 1 nJim lastno brezstidnostjo celo namenoma oškodovali največje interese v seli Jugoslovanov. Ministrski predsednik baron Beck je namreč hotel vzeti v svoje ministrstvo zastopnika južnih Slovanov in je hotel predlagati dalmatinskega glavarja za ministra. Toda slovenski klerikalci so se izstavili na stališče, da rajši naj ne pride uolteti Slovan v ministrstvo, kakor dr. Ivčevič, ki ni slovenski klerikalee. Rajši same Nemce kakor |h»štenega konserv ativ nega Hrvata, ki ne pleše po komandi dr. Susterši-ča — tako so dejali klerikalci in v sled protest**v dr. Susteršiča m dr. Ivčevič postal minister. Kmalu pa so klerikalci spoznali, da so us|>elii njihove politike Parno negativni, da pač morejo to in ono koristno stvar preprečiti, pozitivnih uspehov pa da ne morejo nobenih doseči. Dr. Šu.-teršič je prišel do spoznanja, tla tudi svojih zgol strankarskih in nikdar narodnih in oheeko-ristnih ciljev ne more doseči, če nima na svoji strani vseh Jugo«Jo\a-nov, veselo to spoznanje zanj pač ni bilo. a kot praktičen politik je požrl te grenke kapliee, zataji! svoje prejšnje stališče in s<- začel zavzemat; za skupno oren ni za ei jo vseh ju *«»*]<<* :>Narodna zveza v. To je organizacija, v kateri sf- oba jugoslovanska kluba združena na skupno delo, v katerem okviru pa je vsak teli klubov ohranil svojo popolno samostojnost. »Zveza južnih Slovanov, jc pristopila Narodni zvezi« v pričakovanju, da bo na podlagi medsebojne lojalnosti mogpoce skupno delovanje. Toda le prek.nalu se je ]>okazaln. da je khrkalcem preveč zaupala in da je imela preveč dobro mnenje o n.jih. Klerikalec pač ni nikoli lojalen. Dr. Šusteršič je od vsega zaeet-k. poskušal izkoriščati »Narodno zvezo" za >voje samopašne politične namene in je na hrrTohran 11 način bolel terorizirati vse jugoslovansko poslance. Klerikalci so hodili k sijani ^Narodne zveze« s čisto dol V no maršruto'. Niso hodili na posvetovanje, na razgovor o posamičnih političnih in taktičnih vpraš njih, nego samo na glasovanje. Noben razlog ni veljal zanjo, na nobeno stvar se niso ozirali, komandirati in Terorizirati so hoteli in če se jim ni vse uklonilo, so pa pahnili skupni klub na stran in postopali na svojo pest Taka skupnost seveda ni nobena skupnost, tak skupen klub nima nobene vrednosti. »Zveza južnih Slovn-nov« se je začela prav bridko kesati. da je sploh pristopila »Narodni zve zi« in ko Šusteršičevega terorizma ni bilo več prenašati, so dalmatinski poslani i dr. Ivčevič, Biankini, Peric in Vuković izstopili iz Kluba v izrecni namen, da prisilijo ostale člane >Zveze južnih Slovanov ločiti se od slovenskih klerikalcev. V lanskem poletju je »Narodna zveza« četudi ne formalno, pa dejan sko razpadla. Saino po dobri volji > Zveze južnih Slovanov« se je in jesen jH>sr«-čilo jo zopet obnoviti in so -»e vrnili tudi izstopivši dalmatinski poslanci. A sedaj se je dr. Šusteršič za »Narodno zvezo** prav toliko brigal, kakor se na pr. briga za »Flottenverein«, v katerem je pač član pnnlsedništva a ga še nikdar ni bilo na nobeno sejo. Dr. Šusteršič je »Narodno zvezo« kar ignoriral. Ko j«- na pr. na jesen zopet začel obstruk-cijo, je to storil čisto na svojo roko, n<* da bi bil drugi jugoslovanski klub sploh o tem obvestil. Hujšo se članov »Narodne zveze« pač ne more bagatelizirati in težko si je mislit t I jasnejšega dokaza. «:'Sinsteršič sploh ni več hotel poznati skupnega jugoslovanskega kluba, kakor J* ta dokaz. To postopanju pa se klerikalcem ni o*bneslo. Pri vsaki priliki so spoznali, da sami zase nimajo pomena, da sami zase premalo tehtajo na politični tehtnici in da imajo premalo moči, doseči karkoli brez podpore drugih Jugoslovanov. Demngogiško vpitje, kako vlogo igrajo klerikalci v drž. zboru j»« morda premotilo ka-i kega svedre* in kavarniškega politi-kastra. ni pa izpremenilo dejstva, da je bila klerikalna politika v državnem zboru totalno brezplodna iti da klerikalci niso mogli doseči niti najmanjše stvari,eelo ne sankrijoniranja v deželnem zboru sklenjenih postav. Klerikalci so v državnem zboru danes »na dihi«, brez moči i ti brez veljave, nepriljubljeni pri strankah in v vladnih krogih. Ta položaj je pa naravnost obupen z ozirotn na to, da je rekonstrukcija ministrstva naposled vendar samo vprašanje časa in da zna priti že v nekaj tednih na tapet. Dr. Šusteršič je preveč trezen politik, da bi ne znal pregledati po- ložaja in spoznati šans svoje politike. Njemu je čisto jasno, da njegovi predlogi glede zastopstva Jugoslovanov v ministrstvu ne bodo prišli v poštev, če ne bo imel za sabo nikogar drugega, kakor slovenske klerikalce. Vsled aneksije nastale razmere so dale specijelno Hrvatom velik občedr-žavni pomen in na ta pomen Hrvatov se bo krona v slučaja rekonstrukcije ministrstva pred vsem ozirala. Susteršečevi predlogi glede zastopstva Jugoslovanov v ministrstvu so in ostanejo makulatura dokler nima Šusteršič na svoji strani Hrvatov. V nn oziru jc vsako prerekanje odveč, kajti samo idijotsko nepoznanje splošnih državnih interesov bo moglo provzročiti, da bi postal zastopnik Jugoslovanov v ministrstvu politik, ki ga Hrvatje ne bi pripoznali za svojega zaupnika. Iz tega s[>oznanja izvira najnovejša vnema dr. Šustersiča za skupen enoten jugoslevanski klub, to spozna nje je vzrok, da je tisti dr. Šusteršič, ki je 1. 1907. s prepotentnim zasme-lioni onemogočil skupen klub. začel zdaj po njem zen klub mogoč samo, če se vstv arijo jamstva, da bodo klerikalci postopali lojalno in pošteno na občno korist Jugoslovanov. A taka jamstva ustvariti je ravno tako težko, kakor izumiti eprpetuum mobile, sicer pa bi jih klerikalci itak ne akceptirali, saj se jim n«* gre za nič drugega, ka-kar da bi *>Zvezo južnih Slovanov« vpregli v strankarske klerikalne interese in zlasti Hrvate v jeli v svoje zanjke. LISTEK. Procesijo brez duhovnika. (Po resničnem dogodku napisal X.) (Dalje.) V gostilni pri »Brišarjn« >o s«' nahajali fantje in dekleta iz Bukovega, Kojce in Vrha, a med njimi j" bil tudi neizogibni harmonikar iz Za-kojee, katerega ob enakih in ženito-vanjskih prlikah pač ni nikdar manjkalo. Umevno je samo j>o nebi, da je strastni harmonikar, posebno še, ko je poprej »ruknil* |>ar kozarcev »brica«, svgel po svoji naduš-1 ji vi, a vedno »ljubljeni« harmoniki ter jo z vso svojo strastjo in virtu-oznostjo širil in zopet stiskal. — In logična posledica temu je bila, da so se pričeli bukovški fantje in dekleta vrteti po podu. — Ali pribiti moramo resnici na Ijnbo, da ni bil to t ikak »oficijelen ples« grahovske mladine, temveč edino le slučajno v gostilni se nahajajoči h gostov. In glej grozo! — Glas nadnšl»i-ve harmonike in ukanje veselih bukovskih fantov je prišel na uho župnika Prinšarja in Grahovčani so zapadli — preklestvu in nemilosti. Prišla je nedelja pred Sveto Ano in v podmelski farni cerkvi s*' je nahajalo več grahovskih občanov, radovedni, kaj Ih> ukrenil župnik glede cerkvenega shoda na dan svete Ane. — Po pridigi je župnik Prim-šar slovesnim glasom naznanil raz prižnico. da »pade« na dan 26 jul i. a gori Svete Ane in bo na (i ra h ovc m tiha maša — ob sedmih zjutraj. ---Navzoči Grahovčani so užaljeni zapustili farno cerkev. Kakor blisk se je raznesla župni-k ova odred ba po v w» j grahovski občini in vse v prek je najstrožje k rit i kovalo to nerazumljivo početje duhovske-ga avtokratizma. Tedaj je županov al na Grahovem mlad in zelo bistroumen mož, modernih in naprednih idej, Fran Golja, ki je bil trgovec in posestnik, n obenem se je v njegovi hiši opravljalo že od davnih let cerkovniško opra vilo, radi česar se je pri njegovi hiši reklo »pri mežnarju«. Odločni in bistroumni Golja, ko jc cul neopravičen ukrep župnika Primšarja in videl obenem razburjenje svojih soobčanov, je rekel prot« večji družbi, ki se je radi te stvari nahajala pri njemu: »gospod župnik obrača, mi bomo pa obrnili!« — In res je Golja sklical nemudoma občinsko sejo in ono cerkvenih ključarjev, katerim je obrazložil, kako krivično, samovoljno in brezobzirno je i»osto- panje podmelskega župnika, da odkar sb»ji cerkev od leta 177!2., 111 bila nikdar na dan cerkvene patrone maša in to tiha, ob sedmi uri zjutraj. Predlagal je naj se postavijo zastopniki grahovske občine /»upnikovi odredbi |K> robu. Kajti cerkev je vendar last občine, zidah so jo njih pradedje, a vzdrževati in oskrbovati jo morajo oni sami. — Zato sklenejo, da se ima na dan svete Ane, dne 26. julija 1K90 cerkev do devete ure zjutraj držati zaprto, a ključ ima ostati pod varstvom občinskih zastopnikov. Ob deveti uri se bo kakor vsako leto ta dan — cerkev odprla in prično se cerkvene slovesnosti. Ako bo došli podmelski duhovnik s tem ukrepom zadovoljen, dobro; ako ne, naj odide, od koder je prišel. Ta sklep občinskih zastopnikov je bil soglasno sprejet in je vzbudil najboljši odmev in zadoščenje med razburjenim in nezadovoljnim ljudstvom. Zlata jutranja zora jo zlatila naokoli stoječe gore, ko je pričelo dne 26. julija — na dan sv. Ane — pritr-kovanje zvonov iz stolpa grahovske cerkve. — Ko je bil dokončan ta prvi znak, da se ima istega dne obhajati slavnost cerkvene patrone, je cerkovnik zaklenil cerkev in izročil ključe — kakor naročeno — Franu Oolii. — Ljudstvo je že jelo prihajati od raznih strani in tam na malem trgu pred cerkvijo so razni kramarji že postavljali svoje male šotore, kjer so razstavili svojo ne bas mnogo vredno »robo«. Točno ob sedmi uri zjutraj je prisopihal podmelski kaplan Borlot in jo »mahal« ne ozrši se ne na levo ne na desno — naravnost proti cerkvi. — Ali o joj! Cerkveua vrata so bila — na veliko njegovo začudenje — zaklenjena. Ves bled in tresoč se po vsem životu, hiti pred Goljevo — »mežnar-jevo« hišo, kjer so pa že bili zbrani občinski zastopniki in cerkveni ključarji. »Kje je ključ? Ključ sem, takoj! Gospodar cerkve je župnik, gospodar jaz!« je kričal kaplan v enomer, zelen kakor kuščar. »Ključ imam jaz, oziroma mi vsi!« je odvrnil mirno Golja. Zaprli smo cerkev, ker je naša in ne vaša, niti ne župnika podmelskega, ker, ako je kaj plačati, moramo mi plačati zanjo in ne podmelski gospodje.« »Ključ sem! Sem ključ, ključ!« — Je se vedno kričal besni kaplan. »Ključa vi ne dobite, — ga je zopet zavrnil Golja — ako pa hočete v cerkev in masevati, lepo počakajte, ob deveti uri bo odprta in na to se lahko takoj prične cerkvena slo- Če bi kdo o tem se dvomil, naj vzame v roko sobotnega »Slovenca«. V tistem trenotku, ko govori »Slovenec« o potrebi solidarnosti vseh jugoslovanskih poslancev, napada in sumniči prav po klerikalno tiste i>o-slance, ki jih kliče v skupen klub; v isti sapi, ko pridiguje, naj se vse im>-za bi, in naj stopijo Jugoslovani kot ena skupina pred vlado, pa kaže s klerikalcem iastno perfidijo svoje konjsko kopito, naglašujoč, da je za obračun še vedno čas. To je vendar jasno. Klerikalci oznanjajo po »Slovencu« da, kadar poslancev »Zveze južnih Slovanov« ne bodo več rabili, kadar bo zamorec storil svojo dolžnost in pomagal klerikalcem do uresničenja njihovih naklepov, tedaj pa bodo začeli zopet boj proti njim.To se pravi: »Zveza južnih Slovanov« naj pomaga, da postane slovenski klerikalec zastopnik Jugoslovanov v ministrstvu, potem bo ta že dal klerikalcem državno moč in državni vpliv na razpolaganje za boj zoper poslance »Zveze južnih Slovanov«. Klerikalni načrt ni slab, to se mora priznati, in smo zdaj le radovedni, kako stališče zavzame »Zvez;, južnih Slovanov«. PKmo 13 Eiipto. V Aleksandri ji 8. januarja I9l0. Pozdravljeni rojaki, iz dežele slavnih Faraonov', od obali božanskega Nila! Tam sem pustil mraz in sneg, tu pa se greje solnce, in bosonogi se šetajo Arabci po ulicah. Kakšna razlika, in vendar tako kratka vožnja! Pa čemu popisovati vam naslade Egipta pozimi, ko je vendar to splošno znano? Zato preidem raj ši k stvari! Je že tako, da človek, komaj pride v kako tujo deželo, kjer so naseljeni i njegovi rojaki, najprvo te poišče. Tako sem posetil tudi jaz nekatere tukajšnje Slovence. Najprvo se veda bi bil rad vedel, kako se kaj imajo. Pa vsepovsod se mi pritožujejo o mizeriji radi še vedno trajajoči denarne krize. Tako sem tudi v svoji največje začudenje slišal, da svojca-toliko proslavljeno društvo »Slov Palma ob Nilu« je že davno splaval« po vodi in da sploh ni štelo več udov kot jih je bilo slikanih v koledarji družbe sv. Mohorja. Enaka usoda bi menda bila za dela »Slogo«, ki so jo Slovenci ustanovili v korist slov. dekletom, ako vesnost. — Ako pa s tem predlogom niste zadovoljni — gospod kaplan — potem pa veste — od kod ste prišlilc — Tem besedam Goljevim so pritrjevali vsi navzoči možje. Ključar Šorli - Robar je pa kaplana še posebej opozarjal na netaktnost, ki jo hoče nad njimi izvršiti on in župnik. Kaplan je še park rat ves besen zakričal, naj se mu izroči ključ, ali ker je bilo vse to kričanje — bob v steno, jo je urnih krač in žugaje s pestjo pobrisal po vasi v gostilno »pri A. Murovcu«. — Tu se je nekoliko oddahnil, najel koči jaza »Rusea« in se še vedno ves bled in razkačen odpeljal nazaj proti Poduielcu. Srečujoči Grahovei so mu pa smejaje želeli — srečen pot. Vsemu temu prizoru je seveda prisostvovalo večje število Grahov čanov, kakor tudi že nekaj — tujcev. — Ljudstvo je prihajalo od vseli strani, a vsak je radovedno poslušal, kaj se je malo poprej odigralo s pod melškim kaplanom. Ob deveti uri je dal Golja z ostalimi občinskimi možmi odpreti cerkev, katera je bila na mah polna vernikov. — Pričelo je pritrkovanje zvonov, a zbrano ljudstvo je odmolilo »rožni venec«. (Konec prisodajlc.) bi se ne bila prelevila v >: Asilo Fran-eesco Gioseppe«, kjer so v odboru in med člani sploh izključno le židje iz-vzemši enega samega Slovenca, ki je ostal od začetka. Ta azil torej »prejema vse avstro-ogrske podanice bres razlike narodnosti in vere, pa vendar so med njimi skoraj edino le Slovenke. Na lepi hiši blizu morja stoji majhen gori označeni napis. In človek bi mislil, da je ta od Avstrijcev ustanovljena hiša pod avstrijsko oskrbo. Kaj še! Nemške (iz raj ha) redovnice so notri neomejene gospodarice. In zato ni čuda, da se naša dekleta v brezdelnem času ogibajo te za nje napravljene1 hiše in gre jo rajše k privatnim i>osredovalnicam za službe, kjer se jih vsaj toliko ne sekira ne s pometanjem, ne s pomivanjem, ne z molitvijo in enakimi od nemških babnic nprljaeiian rečmi. Garati in plačevati —* ta je epa! »Sedaj mi pa izvolite pokazati slovensko šoio«, sem rekel prijazne-mu spremljevalcu. Sedeva na tramvaj in čez nekaj minut izstopiva, na kar greva peš na precej udobno ulico, kjer mi mimogrede pokaže obsežno in lično poslopje z napisom >Deutsche Sekale«. Nekaj korakov za tem me opozori na pritličnem poslopju na napis: »Seuola austro-un-garica«. >Jaz bi rad videl slovensko Šolo«, ga opomnim; »saj je ta, druge jii«r mi odvrne. »Na napisu ni vendar dosti ležeče, če je pouk si venski sem se tolažil. Pa žalibog sem bil grozno razočaran. Slovenske sestre-učiteljice iz Maribora uče izključno le v italijanščini in enako tudi vero-učitelj. In to je v domovini toli upoštevana slovenska šola v Aleksandri ji ob Nilu! Učenci so pač po večini otroci slovenskih staršev, pa se dobe tudi druge narodnosti in Neav >trijci. Omenilo se mi je, da nekateri opoldne v šoli obedujejo, in kaj ice-uite, dragi rojaki, kako ta čas sestre z njimi govore i Nemški!! Neizpodbitna resnica! Sistematično raznarodovanje na celi črti! Kaj poreče k temu gospod šolski ustanovitelj, ki se je kot pravi domoljub boril za slovansko šolo, ki je hodil od Poneija do Pilata proseč |K)moči v denarju in na Dunaju, ki j»* 1 >i 1 celo prav zastrau te šole po prejšnjem konzulu-Madžam menda denunciran pri Aehrethalu kot: >lo-veniseber Hetzer«, ki se je toliko truni!, da so prišle semkaj slovenske sestre učiteljice.' Kaj porečejo k temu vsj oni gospodje, slovenski poslanci, ki so svoj čas prav za to šolo toliko pritiskali pri zunanjem ministrstvu: Kes, potrebna je bila ta ^ola, in blag je bil njen namen. Temu je baje tudi odgovarjala, dokler sta bila še tukaj dr. Wolff in o. Benigen. a ko sta ta «Iva odšla, je zavladalo v njej vse, le slovenščina tic. Škandal za slovenske mariborske nune, ki vzgajajo v tujini odpadnike lastnega rodu na račun domoljubov! V šolskem poslopju ima tudi ??e-dež slovensko žensko društvo, edino društvo, ki od časa do časa prireja kako igrico na v to pripravljenem !ičn«*m odru v slovenskem jeziku. Pa tudi to so ne aiore prosto razvijati, ker j*- preveč pod komando nun. Konečnn moram omenili ravnokar ustanovljeno društvo: Jugoslavija^. Prebravši pravila, ki so seveda v francoščini tiskana, sem bil veselo iznenađen: toliko dobrega in koristnega za T Aleksandri ji bivajoče Jugoslovane in Slovane- sploh. Hva-Je vred na ustanova! Pa žal je moje \e-selje kmalu razblinilo, ko sem se prepričal, da je med člani nesloga, ki je že Jugoslavijo- razbila, tako da nima niti več posebnih prostorov. Pač žalostno, da društvo, ki v svojih pravilih obeta toiiko in toliko koristi za Slovane a* Egiptu, vsled ncsložnosi!. brezbrižnosti in osebnih zadev že v prvem letu svojega obs-anka zamiv. Lepo je Število Slovanov v Egipta iz vseh držav so tu - a vzajemnosti ni, žalibog! Zato bi !e bilo želeti, da bi se našel med njimi mož, značn jen in vsestransko spoštovan in ugleden mož, ki bi jih znal takorekoč raagnetizirati, da bi se združili in se tako medsebojno podpirali, naohra-ževali in napredovali. — Kaj več pri povratku! Na zdar! Dr. Murn. Deželni zbori. Pogajanja glede ^klicanja češkega deželnega zbora se nadaljujejo in upati je, da bodo imela uspeh Cehi so pripravljeni pripustiti, da se iz-roče vladne jezikovne predloge permanentni komisiji, vendar zahtevajo to tudi za svoje predloge. Sestavila se je že gotova kompromisna formula, ki obsega določila o dnevnem redu zasedanja, o komisijah o gospodarskem programu zasedanja itd. Kako bodo Nemci sprejeli te kompromisne j »red loge se še ne more reči. V dolenjeavstrijskem deželnem zboru so nemški nacionalei zopet vložili znano lex Kolisko. Kršč. soeialci so jim vsled tega očitali nelojalnost, češ, da so ravnali proti sklepom konference, ki se je pred par dnevi v tej zadevi vršila. — Sklenilo ee je kreirati novo mesto drugega namestnika deželnega maršala. — Nato preide deželni zbor k razpravi o deželnem proračunu. Dne 14. septembra 1908 je izšel v vladnem listu »Ustavnost« članek, v katerem so bile sledeče besede: »Znana stvar je, da sta dobila v prvem četrtletju leta 1906 dva lista hrvaško-srbske koalicije iz belgraj skega dispozicijskega fonda znatno vsoto 32.000 dinarjev. Večji del tega zneska je dobil »Pokret«. Zaradi tega članka se je moral zagovarjati odgovorni urednik »Ustavnosti« Dorotka. Njegov dokaz resnice se je popolnoma ponesrečil in Dorotka je bil obsojen na mesec zapora oziroma na 150 K globe in povračilo stroškov. Zastopnik tožite Ijev dr. Hinkovič je priiavil rek um proti prenizki kazni. Ogrsko. Včeraj je bilo novo ministrstvo zapriseženo. Ministri so se takoj na to vrnili v Budimpešto. Ministrski predsednik je bil včeraj povabljen k prestolonasledniku. Grof Khnen bo takoj ko bo razvil svoj program, skušal sestaviti v parlamentu svojo stranko. lTpa na ga bodo podpirali sedeminšestdes?'.niki in oseminštiridesetniki, ker hoče hoditi srednjo pot nuni obe m i in šesta viti potrebam časa primeren ogrsko-nacionalni program. V žepu ima vsa nooblastila, ki jih rabi za svojo akcijo. V poslanski zbornici se novemu kabinetu pripravlja prav neprijazen sprejem. Takoj ko bo Khuen predložil vladni program, se bo predlagala nezaupnica novi vladi. Splošno st -odi, da proti temu predlogu ne bo nikdo. Khuen bo nato zasedanje parlamenta takoj od godil in začel s predpripravami zi nove volitve. Volitve na Angleškem. Liberalno časopisje izjavlja, da je zmaga na strani liberalcev. Unionist ičn i listi pišejo, da se nade unio-nistov niso izpolnile. Liberalci bodo imeli najma** j 100 glasov večine. Iz vzhodne Azije. Vesti o vojnih pripravak Ji pen-eev kar nočejo ponehati. Japonski križarici »Chicn* in »Chie« sta merili rusko obalo in sestavili zemljevid. Vladni ruski krogi izjavljajo, dr. *o vse te vesti zelo pretirane. Vendar na je značilno, da sme rusko Časopisje tak»* vznemirljive novice nemo feno prinašat:. UuMIinsKI občinski jwt Ljubljana, 18. januarja. Ljubljanski občinski svet je imel danes popoldne izredno sejo, kateri je predsedoval župan Hribar. Predsedstvena naznanila. Grof* Oton Harrach se zahvaljuje obč. sveta za sožalje izrečeno mi: povodom očetove smrti. Dr. Otokar baron Pražak se zahvaljuje, ker je obč. svet imenoval eno ulico po njegovem pokojnem oe*-tU. Personalnega in pravnega od se* .-t poročila. Na prošnjo juvelirjev, zlatarjev, urarjev itd. v Ljubljani se sklene storiti pri dež. vladi korake, da se v Ljubljani ustanovi puneovni urad za inozemsko zlato in srebro. Prošnjo liolenjeavstrijskega dež. poslanca pl. Lindkeina, da trgovsko ministrstvo začne obelodanjati statistike cen raznega blaga bo občinski svet pri omenjenem ministrstvu podpiral. Dr. Kajetan Dittl je zapusti i mestni občini okoli 51.000 K z naročilom, da vsakoletne obresti razdeli med dež. muzej Rudolfinum, Pilhar-monično društvo in ljudsko knjižnico. Zapuščinska obravnava je že končana. Prišla pa je finančna prokuratu-ra in zahteva ono svoto, da jo dež. vlada upravlja. Odsek pa nasproti temu izjavlja, da se ne more čutiti mestna občina niti upravičena niti dolžna zahtevi fin. prokurature ugoditi in predlaga, naj obč. svet naroči mestnemu magistratu, da upravlja zapuščino po določilih testatorja. Dr. Triller se čudi pravnemu nazira-nju finančne prokurature. Celo ko bi šlo za ustanovo, bi ne bila upravičena zahtevati kaj takega. Finančnega odseka poročila. »Slov. plan. društvu« se zviša letna podpora od 600 na 1000 K. Elizabetni bolnici se dovoli letna podpora 1000 K. ;> Dežel no pomožno društvo za bolne na pljučih« dobi prispevka 500 K. »Prosveti« se dovoli za vzdrževanje društvenih prostorov letnih 200 K. mavkanga oenefca poranila. Na prošnjo Kranjske hranilnice in nemškega gledališkega ravnateljstva m spremeni regulacijski načrt v okolici novega nemškega gledališča. Napravi se betonov kanal od Hilšerjeve ulice* do Rimske ceste; troški bodo znašali 3262 K. Prošnji posestnika Pavla Turka se ugodi in spremeni odprti sistem na južni strani Streliške ulice v str-njeuega. Priziv dr. Staudacherja in ing. Schinitta proti nameravani zgradbi internata »Mladike« se zavrne. Šolskega in finančnega odseka poročilo. Proračun obrtno nadaljevalne šole za leto 1910. izkazuje dohodkov 18.343 K in troškov 22.471 K. Sklene se v pokritje primanjkljaja zvišati prispevek od 5120 K na 5748 K. Šolskega odseka poročila. Svoj čas se je sklenilo v občinskem svetu zidati novo III. mestno deško ljudsko šolo na Prulah, II. de klisko pa ob Co|x>vi cesti in Pristav-ski ulici. Proti temu sta oba dež. šolska nadzornika Huhad in Leveč. Vendar obč. svet vkljnb temu ostaja pri prvotnem sklepu. — Obč. svetu. dr. Novak povdarja potrebo šolskega poslopja za IV. deško šolo v kolizej-skem okraju. Stavlja resolucijo, naj župan to vprašanje proučava in o stvari poroča. — Obč. svetn. Dimnik pravi, da ho z novo III. mestno de Ško šolo razbremenjena samo II. mestna tleska šola, ne pa tudi I. Vse-kako bo potrebna tudi IV. mestna deška šola. Tudi župan je prepričan o potrebi nove IV. mestne šole, povdarja pa tudi potrebo meščanske šole, ki je Ljubljana še nima. Misli, da hi bilo najbolje, da se postavi za obe eno poslopje v kolizejskem okraju. Ljudski soli Salezijancev na Rakovniku se dovoli pris|>evck 50 K za učila. Statut mestnega dekliškega liceja in z njim združene vadnice se v nekaterih točkah spremeni in spremembe sprejmejo; Račun o porabi Matevžetove ustanove na mestni šoli na Barju ki znaša letno 24 K, se odobri. Regulacije Kolizejske ulic- Ta ulica se je prvotno imela re-irulirati tako, da bi ustila proti trgovini Schneider & Verovšek. Regulacijski načrt se spremeni na predlog obč. svetn. MHonnoje tako. da bo ustila nasproti Mathianovi hiši. (■asi 1 no in reševalno društvo je v zadnjem četrtletju 1009 interveniralo pri 8 požarih, imelo je 14 nedeljskih inšpekcij, 2 odborovi seji, 1 službeni shod in je poslalo stražo na 106 gledaliških predstav in na razne veselice. Rešilni voz se je rabil v 17(5 slučajih. Članov je 72. Se vzame odo-bruje na znanje. Pokopališče pri Sv. Križu. V načrtu za to pokopališče so bila označena široka pota in lepi nasadi; pokopališka uprava pa se na to ni ozirala, napravila je ozka pota. nasadov pa q>loh ne. Sklene so poslati dež. vladi dopis, da primora pokopališko upravo napraviti predpisane nasade in, kolikor se to še da. razširiti poti«. Mesto da na razpolago s v o jega v rt n ar ja. Mestna elektrarna. Zavrne se prošnja kinematografov »Ideal« in »Pathe« za električni tok iz mestne elektrarne po znižani ceni. Za reformno gimnazijo. Obč. svetu. dr. Jos Pipenbacher predlaga, naj obč. svet pozove naučno ministrstvo, da ustanovi v Ljubljani realno gimnazijo tipa A, t. j. brez grščin" in z enim modernim jezikom. Učiteljev imamo dovolj in učencev tudi, saj sta obe slovenski gimnaziji prenapolnjeni. Akoravno je sam klasičen filolog, vendar stavlja ta predlog, ker ve, da marsikdo za grščino nima veselja ali pa nadarjenosti. To pa bi vendar nikomur ne smelo braniti, da se izobrazi. — Zupan govorniku čestita. — Obč. svetn. dr. Novak z ogorčenjem kaže, kako slabo skrbi vlada za slovenske gimnazije. Izpraznjenih mest ne razpisuje, in novih srednjih šol ne ustanavlja, akoravno so sedanje prenapolnjene, za par Nemcev je pa takoj ustanovila novo gimnazijo. — Predlog dr. Pipenbacherja se sprejme soglasno z odobravanjem. Sledi tajna seja. Dnevne vesti. + Izredna seja občinskega sveta ljubljanskega bo jutri v četrtek ob 6. zvečer. Na dnevnem redu so one točke, ki se niso rešile na včerajšnji seji. + Ii finančnega odseka. Bolnici v Postojni se dovoli v pokritje stav-binskih stroškov 8000 K; polovica ae izplača v letu 1910, druga polovina pa v letu 1911. Bolnici namiljenih t bratov t Kandiji pri Novem mestu poviša ae redni letni prispevek od 12.000 K na 20.000 K. Za razširjenje bolnice izplača se enkratni prispevek 20.000 K, ter dovoli brezobrestno posojilo 30.000 K, ki se bo vračalo od leta 1920 naprej v letnih obrokih po 1000 K. Ženski bolnici v Novem mestu ee dovoli za leto 1910 znesek 5400 K, da se bode obrestoval nepokriti dolg v znesku 120.000 K. + Kadar hoče biti dr. Lampe duhovit pa zakroži tako, da človeka kar po udih trga. Zadnjič je imel v Katoliškem delavskem društvo daljšo govoranco o različnih političnih vprašanjih. Dr. Lampe mora imeti o duševnih zmožnostih katoliških delavcev kaj slabe pojme, kajti pital jih je z najslabšimi otrobi. Glede proporcijonalnega volilnega sistema je rekel dr. Lampe: »Vprašal bo kdo, zakaj da tega (sistema) ne vpeljete na deželi. Na deželi voli vsak okraj po enega poslanca. In enega poslanca ne morete razdeliti in razrezati v več kosov. Pri občinah na deželi bi s pro-porčnim načinom provzročili velike krajevne boje, ki bi bili zelo škodljivi.« — To je argumentacija! To je povedano kratko in jedrnato in tako. da razumejo celo katoliški možgani. Poslanca se ne more razrezati — er-go je proporcijonalni sistem na deželi nemogoč. Da se dajo okraji zložiti tako, da bi tak okraj volil več poslancev in bi tudi manjšina prišla do svojega zastopstva, na to dr. Lampe seveda ni mislil. In pa ta duhovita opomnja, da bi nastali v kmečkih občinah krajevni boji, če bi tudi manjšine dobile svoje zastopnike v občinskih odborih. V Ljubljani, kjer klerikalci le najmanjši del davkov plačujejo, je proporcijonalni sistem potreben in je potreben tudi boj, na deželi pa ne sme biti boja in morajo biti največji davkoplačevalci, ker so naprednjaki, brez zakonito zajamčenega zastopstva. -r Podmolniški gozd. Ta škandalozna afera, ki je zopet enkrat postavila v pravo luč klerikalno govedarstvo z deželnim imetjem, je klerikalcem jako neprijetna. Komaj je prišla na dan, so spustili cele reke besedi, da bi javnost premotili. Seveda so tudi pripovedovali, da se je storjena »formalna napaka« nemudoma popravila. Toda resnica je, da je Pust še v petek, dne 14. januarja imel 16 ljudi v podmolniškem gozdu in sekal z njimi les. Ko so radi tega godrnjali kmetje, ki so mislili, da je deželni odbor vsled njihove pritožbe sekanje ustavil in vso stvar uredil, se je Pust še iz kmetov in iz dobrunjškega župana norca delal, češ, da je župan kmete po Ljubljani gonil, a v Ljubljani da se za take kmete in barabe nihče še ne zmeni. Lep mož ta Pust, in tudi lepe razmere! -r Popravek. V sobotnem uvodnem članku »Mestno gospodarstvo, je proti koncu čitati namesto: . . . »od tega se je ljubljanskim dolžnikom že tudi več tisočakov odpisalo brez kompenzacije« — pravilno: . . . »od tega se je ljubljanskim dolžnikom že tudi več stotisočakov odpisalo brez kom pen za ci je.« Ljudski shod glede ljubljanske volilne reforme bo v nedeljo dne23. t. m. ob 10. dopoldne v »Mestnem domu«. Sklicujejo ga socialni demokrat je. -f O uradniški službeni pragmatik! in o časovnem napredovanju. O tem vladnem načrtu smo že poročali, dodati nam je še te-le podrobnosti: O dopustu določa službena pragmatika tole: Vsakemu uradniku je dovoliti na njegovo prošnjo vsako leto primeren dopust in sicer za praktikante in avskultante 14 dni za uradnike XI. čin. razreda, X. čin. razr. in IX. čin. razreda 14 dni, ako pa služijo že 20 let, tri tedne, za uradnike VIII. in VII. razreda tri tedne, ako služijo nad 20 let, 4 tedne in za uradnike od VI. razreda naprej 4 tedne, ako pa služijo nad 20 let, 5 tednov. Praktikanti z vis. šol. izobrazbo dobe po trimesečnem službovanju adju-tum letnih 1000 K, vsi drugi prakti-kantje 600 K. Po l'Aletn. službova-vanju se prejemki praktikantov zvišajo za letnih 200 K. Avskultanti dobe po trimesečnem službovanju adjutum 1000 K, po l1/« letnem delovanju 1200 K, po praktičnem izpitu in triletnem službovanju 1600 K, po 51etneni službovanju 2000 K, po ojetnem po 2500 K. Izmed disciplinarnih določb je omeniti te-le- Redne kazni so: a) ukor; b) denarna globa. Denarna globa ne sme v posameznem slučaju znašati več kakor 100 kron. Vse v enem letu naložene globe ne smejo presegati mesečne plače. Globe se uradnikom odtegujejo od mesečnih prejemkov. Disciplinarne kamni so: a) ukor; b) izključitev od napredovanja v višji razred; e) izključitev od napredovanja v višjo stopnjo; č) zmanjšanje prejemkov; d) vpokojenje in e) odslovitev iz službe. Izključitev od avanzma se sme določiti samo za tri leta. Kasen imanjeanja prejemkov aa ama izreči samo aa tri lata. Kaznovanemu urad- niku se sme odtegniti 10, 15, 20, največ pa 25^ njegovih rednih letnih dohodkov. V slučaju, da se uradnika kaznuje z odpustitvijo, se mu sme izplačevati substentacijski prispevek, ki sme v najvišji izmeri znašati polovico zneska, ki bi se mu izplačeval, ako bi bil vpokojen. Ta prispevek se izplačuje seveda samo, ako se izkaže, da Se dotični uradnik, ozir. njegova nedolžna rodbina nahaja v veliki bedi. Discipliniranje se sme izvršiti samo na podlagi rednega disciplinarnega postopanja pred disciplinarno komisijo. Službene interese zastopa poseben disciplinarni zastopnik. Obravnava ni javna, vendar pa sme ob-dolženi uradnik pritegniti k obravnavi tri zaupnike-uradnike. Proti razsodbi disciplinarne komisije je do voljen priziv. 4- Proti Slovencem. V ponedeljek so sklicali nemški nacijonalci v Studencih pri Mariboru shod, na katerem so rohneli zoper ustanovitev slovenskih paralelk na sedanji nemški šoli, oziroma proti zidanju nove slovenske šole. Zborovanja se je udeležil tudi poslanec Malik, ki je izjavil, da ima »Sehulverein« pripravljenih že 25.000 K za razširjenje obstoječe nemške šole. Po njegovem mnenju so slovenske šole na Štajerskem popolnoma nepotrebne, ker se otroci ne nauče dovolj nemščine. Izvajanjem nemških nacijonalcev so se pridružili tudi internacijonalni socijalni demokrat je. Nastopili so z vso odločnostjo proti slovenski šoli. Kmet Beloglavec je izjavil: »Za nemško šolo smo z veseljem prostovoljno delali tiako, za slovensko šolo ne ganemo niti z mezincem.« — > Nemcev«, kakršni so dr. Jurič, Babic, Pijančič in Beloglavec, je vendar še nekoliko sram pred svojimi slovenskimi tovariši, zato pa še tem hujše delajo na to, da se še ti ponem-škutarijo. — Slovencem tik pred Ma-r i borom grozi narodni pogin, mariborski slovenski škof pa pošilja tisočake nemškim društvom! + Protestni shodi na Goriškem* katere sklicuje narodno - napredna stranka, uspevajo vobče dobro. Tako so bili shodi v nedeljo na Bukovem na Cerkljanskem, v Ročinju in v Kojskem v Brdih; slednji je bil slabše obiskan, ker je bil shod razglašen prepozno. V Sežani se bo vršil protestni shod v ponedeljek 24. t. m. na dan semnja. + Germanizacija na Hrvat« skem. Po statističnih podatkih iz 1. 1909 je bilo lansko leto na Hrvatskem 32 nemških šol, in sicer 16 javnih. 10 konfesionalnih in 6 privatnih. Pravkar je hrvatska vlada dovolila,da se osnuje v Zagrebu samem nemška višja ljudska šola. Nemški živelj na Hrvatskem se torej, kakor je razvidno iz teh podatkov, silno krepi in če bo šlo tako naprej, bo imela Hrvatska v najkrajšem času svoje nemško vprašanje. Sploh pa se nam zdi naravnost nezaslišano, da hrvatska vlada na vse mogoče načine podpira nemško šolstvo, dočim izganja istočasno iz hrvatskih šol cirilico. In vendar so Srbi avtohtoni prebivalci, ki jih veže s Hrvati ne samo ista krvna vez, nego tudi isti jezik, dočim so Nemci sami priseljenci, ki so se na Hrvatsko doselili šele v zadnjih desetletjih. To postopanje hrvatske vlade je vredno, da se ga z narodnega stališča najstrožje obsoja. Naj bi hrvatski mogotci pogledali k nam na Slovensko, n. pr. na Koroško, kjer se nahaja dobra tretjina slovenskega prebivalstva. A kako postopa ta vlada s Slovenci, ki so prvotni avtohtoni prebivalci te dežele? Ne privošči jim niti ene ljudske šole, slovenski jezik pa izganja ne samo iz uradov, marveč celo iz cerkve. Tako postopajo Nemci s Slovenci na Koroškem, Hrvati pa ne vedo, kako bi najl>olje podprli nemške pritepence v svoji zemlji. Žalostno! Končno pa se ni čuditi, saj je nemščina na Hrvatskem še vedno obČevalni jezik vseh boljših krogov in v Zagrebu se nem-škutari povsodi, da človeka objemlje groza in gnev. Tujec, ki pride tjakaj in ki ni poučen o razmerah, hi preje mislil, da je prispel v nemško mesto, kakor pa v prestolnico nekdaj ponosne Hrvatske. Mi Sovenci živimo pod direktnim nemškim pritiskom in naravno je, da smo silno izpostavljeni nemškemu vplivu. Tudi pri nas se mnogo nemškutari in v tem oziru je bila do zadnjega časa na glasu tudi Ljubljana. Toda sedaj nadkriljuje Zagreb v nemškutarenju daleč, daleč Ljubljano. A vendar je Zagreb glavno mesto avtonomne Hrvatske! — Slovensko deželno gledališče. Gledališko ravnateljstvo javlja r Jutri, v četrtek se ponavlja pri navadnih opernih cenah Puceinijeva opera »Tosca«, ki je na repertoiru dunajske dvorne iu ljudske opere. Opozarjamo, da bode mogla biti druga repriza šele 27. t. m. — V soboto se igra za nepar-abonente prvič Engel. Horstova izvrstna, izredno zabavna burka »Pereant možje!«, ki kaže usodo treh resolutnih deklet, sovražeči h moški spol. -r V nedeljo popoldne ob 3. je predstava klasične tragedije »Razbojniki«, zvečer pa je premijera znamenite pol jeke komedije »Morala gospe Daleke«, ki jo je spisala slavna Gabrijela Zapolska. Ta komedija je šla iani preko najboljših nemških odrov, slavila trinmfe v Pešti, Zagrebu, na Dunaju i. dr. ter bo gotovo ugajala tudi v Ljubljani. — Slovensko gledališče. v lsohe me«. »Madame Butterflv« in »Toseae so ustvarile svetovno slavo Puceini-jevo. Dočim je Maseagni vse, kar je sploh premogel, zlil v »Cavallorijo« in so druge njegovo opere muzikalič-no plitve, dočim se Leoneavallo po Pagliaccih« ni mogel nič več |>o-vzpeti do trajno znamenitega dela, je Pneeini v treh operah pokazal mnogostranost svojega talenta, bogastvo svoje muzikalne invencije in čudovite iznajdljivosti v instrumentaciji. V »Bohčme« in »Madame Butterflv« prevladujejo lirični motivi, mehkoh.i in toplota, »Tosca« pa je eminentno dramatično delo. Spisano je p-S grozotni francoski drami Sardonjevi in po dveh spretnih libretistih potencirano v italijanščini. Igra je, če se «memo tako izraziti, pisana s krvjo; sestavljena je iz samih največjih efektov, ki so časih uprav brahijalni: za odrom bi se moralo slišati celo škripanje natezalnice, a je hvalevredno, da se nam je v tem prizaneslo; čuje se vpitje mučenega slikarja in kasneje pripeljejo nesrečnika krvavega na oder: zgodi se umor na odru in morilka dene umorjencu križ v roke in postavi kraj njega mrliške sveče; v zadnjem dejanju nstre-le na odru slikarja in Tosca skoči v vodo: vmes se izve, da se je ubegii politični zločinec sam usmrtil. Krvo-prelitja je torej več kot dovolj. To nadvse efektno igro je Puce ini rafinirano in mestoma grandijozuc nglasbil. Vse je preračunjeno mi dra- i matični efekt, a izdelano s čudovito dramatično mogočnostjo. Glasba je veristična in mestoma, kadar divjajo instrumenti najhuje, se zdi poslušalcu, da bi bil skladatelj najraje pobegel po disharmonijah in trgal stru ne samo da čim najbolj naravno glasbeno ilustrira dejanje. Vso skalo čutov, mehke od nežnosti v ljubavnih prizorih do najljutejših strasti je Puccini izrazil in izvedel z neposnem-no virtuoznostjo, na svoj način, vse skoz originalno in velečastno. Včerajšnja predstava je bila kar najlepše izvedena. Bila je skrbuo in ukupno inscenirana in orkester se je vrlo obnesel. Gospa X o r d g a r t o v a je !» vrlo obnesel. Ljubeznivost Ijubiniče-va v prvem dejanju, možata oo!loč-oos in trpljenje v drugem in končno vesela zaupnost v bodočo srečo v tretjem dejanju — vse je znal naravno in prikupno izraziti Ljubavna dvospeva g. Nordgartove in g. Fiaic v prvem in v zadnjem dejanju st t krasno uspela. Policijskega šefa je )*>\ g. V u 1 f. k o v i č ; ta distingvi-rani pevec in igralec je znal iz svoj ( vloge napraviti markanten značaj; j ustvaril je pravi tip brezsrčnega mo- j gočnika, ki mimo vživa svoje vince. ! medtem ko rabi ji v sosedni sobi člo j veka na natezalnici mučijo. Pel je lepo in zlasti koncem prvega dejanja, ko se njegov spev združi s cerkvenim zborom je bil utis mogočen. Pohvaliti je tudi g. P a t o č k o , ki je dobro pel cerkovnika, pa tudi gg. B u k s e -k a in P o v h e t a. Vobče je predsta \a v vsakem oziru lepo uspela. — Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda je poslal g. notar Miroslav Premrou v Kobaridu našemu upravu i stvu znesek 200 K. ki ira je zložila ta-Ie gospoda: Poštar B^rginc, davkar Frandolič, učitelj Prijatelj in komisar Trnek a 29 K. posestnik Juretič 15 K, dr. Več, uči-telj Kalan, Kartofil, župan Grantar. posestnik Lazar, asistent Stres in trgovec Tršič a 10 K, poštarica Gabr-šček in neimenovan a 5 K in notar Premrou 25 K Naj bi se naše rodoljubno občinstvo ravnalo po zgledu k o ba r i š k i h na rod nja kov! — Plemenito volilo. Dne 23. d^-eombra m. 1. v Slavini umrli g. Fran Dekleva j«* volil v svoii oporoki dijn- 1 mu podpornemu društvu I>am>-vinic 300 K, kateri znesek je njegov nečak g. Fr. Dekleva po>Ial brc;-, odbitka pristojbin našemu npravr. .*fvu. Naj bi našel plemeniti pokojnik mnogo posnemovalcev! — »Slovenskega Doma« 4. številka bo imela tudi to pot izredno zanimivo vsebino. Kot uvodnik priobči član*k »Dve misli za Slovane«, ki ga je napisal ugledni bolgarski rodoljub g. A. VrHnf^.ia. odvetnik v Sofiji, nadalje članke »Še nekaj o žaloigri v Majerlingo« in »Povest o ženitvi srbskih kraljevičev v Ameriki« in končno nadaljevanje Iv. Cankarjeve črti- ce »Povest a laajemjeneni pravica! k««t nanašajočo se na septembrske dogodke 1. 100*. List, ki izhaja vsak teden, stane za vse leto 3 K. Naročnina je torej tako neznatna, da si list lahko naroči vsak naprednjak. Nadejamo se torej, da ne bo nobenega napredno mislečega Slovenca, ki bi ne bil naročnik »Slovenskega Doma«. — Politično, gospodarsko ia izobraževalno društvo za vodmatski okraj priredi v soboto 22. t. m. v gostilniških prostorih gospoda Pavška na Sv. Martina cesti domačo veselico. Na sporedu bo petje, komični prizor, igra: »Pravo junaštvo« in ples. K obilni udeležbi vabi inibor. — Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani ima v sredo, dne 26. t. m. svoj 46. redni občni zbor v restavraciji »Narodnega doma« s tem-le sporedom: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo načelnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo ra čunskih pregledovalcev. 6. Volitev odbora in dveh računskih pregledovalcev. 7. Prememba društvenih pravil. 8. Osnova Ljubljanske sokolske župe (predložitev župnih pravih. 9. Volitev zastopnikov za župni občni zbor. 10. Slučajnosti. Začetek ob polu devetih zvečer. — Prcdaprobacijo je podelilo naučno ministrstvo učni knjigi: Dr. d os. Pipenbaeher. »Latinska slovnica«. — Cere le Francu - Illvrien ima danes zvečer ob polu devetih v »Narodnem domu« (Merkurjevi prostori) svoj letošnji občni zbor, kateremu >ledi prosta zabava. Prijatelji društva dobro došli! — l'mrl je na Studencu dne 17. t. m. bivši tajnik kreditnega društva Kranj-ke hranilnice Alojzij Dzimski, ki je časih igral precej veliko vlogo v nemški stranki v Ljubljani. — Na c. kr. umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani se bo vršil od 15. aprila do 15. julija t. I. 1. de! strokovnega tečaja za izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Drugi, tudi trimesečni delni te-fnj se bode nadaljeval v istih mesecih I. 1012. Primerno opremljene prošnje za vsprejem je vložiti potom šolskega vod-tva npika^neje do 15. februarja t. 1. neposredno pri podpisanem ravnateljstvu. Solskn vocstva naj na prošnjah prioomnijo. koliko v strokovnih karzih izobraženih učiteljev že deluje na dotični nadaljevalni šoli. Sprejem, oziroma odklonitev se udeležnikom pravočasno na-' iani potom okrajnega šolskega sveta, ki bode tudi vse primerno ukrenil, da dobi sprejeti učitelj dopust. Vsak izven Ljubljane zaposleni udeležnik dobi od c. kr. ministrstva za javna *e!a podporo ? znesku 180 K. Šol kim odborom je g!a?oni razpisa navedenega ministrstva z dne 22. polije 1908, štev. 63—XXI a 302. * 10, Zmtralbl. XXVII. 35. dovoljeno podeljevati ndeležnikom posebne podpore iz šolsk • dotacije. Vse poiren--~ine zp pouk, izvzemši risala, dobe -deležniki brezplačno na uporabo. Fčni predme'i v I. delnem kurzu so: Geometrija in projekrij>ki nauk geometrijsko in projekcijsko risanje 12 ur. Prostoročno risanje ia vaje v skiciranju po strokovnih predmetih 10 t. Modeliranje 4 ure. Oblikoslovje za stavbne in ninc-m- obrti 6 ur. -kr* waj 32 ur na teden. Vsak ude h žnik rlobi izpričevalo na podlagi i, nita, oziroma ocene njegovih učnih !->pc-hov. Izpričevala so brez redov in imajo le opazko, da je dotičnik dovršil tečaj >z uspehom« ali »i izvrstnim us]>ehom«. * deležniki po, ki izpita * napravijo z uspehom, dobo Je potrdila o obisk:i kurza. Tečaj je v prvi vrsti namenjen učiteljem, ki že delujejo na obrtnih nadaljevalnih šolali: potem pridejo v pc.^tev učitelji, o katerih je upati, da bo !<» nameščeni na j že obstoječih ali pa snujoči h se obrtnih nadaljevalnih šolah. V tečaj se j sprejme največ 20 udeležnikov. Po-I d robne ja poji sni la daje ravna tel j -j stvo. Dr. K. Karba na Vranskem se preseli v Kamnik na Kranjsko. Vsled tega je, kakor smo že poročali, razpisano tamošnje distriktno zdravniško mesto. 23 cm debel led imajo v Hate-čah na Gorenjskem. Toliko v vednost mesarjem in gostilničarjem, kateri rabijo led. Dobiti ga je v veliki množini. »Sokol« v Idriji priredi v soboto 22. t. m. ples s svojih društvenih prostorih. Začetek ob fc. zvečer. Vstopnina za moške 1 K, ženstvo prosto. Rokodelski pomočniki v Idriji prirede v nedeljo dne 23. t. m. običajno veselico v pivovarni pri »Ornem orlu« z godbo, srečkanjem in plesom. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, se preplačila hvaležno sprejemajo. Ker je zabava rokodelskih pomočnikov ena najbolj priljubljenih v Idriji in z ozirom na nje dobrodelni namen, se pričakuje polnoštevilne udeležbe od strani idrijskega občinstva. Zadruga obrtnikov črnomaljskega okraja. Vsled $ 18. zadružnih pravil sklicuje zadruga obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlju redni letni občni zbor na dne 24. prosinca 1910 ob 1. uri popoldne, kateri se vrši v pisarni mestne občine črnomaljske v I. nadstropju. Ker je na dnevnem redu več jako važnih točk, se vabijo vsi g. zadružni člani, da se tega občnega zbora polnošte-vilno udeleže. Tozadevna vabila so razposlana. Značilna izjava. Zadnji skupščini Zveze štajerskih meščanskih učiteljev v Gradcu predložil se je tudi list, v katerem se je moledovalo za prispevek Roseggerjevemu skladu tRosegger-Baustein). A skupščina se je izjavila proti tej zbirki, češ, Ros-egger sam ni ničesa storil, da bi pritegnil materialno slabo situirane učitelje v tozadevno nabiranje med bogataši ter tudi zato, ker bi ravno tako nabiranje pri merodajnih mestih se utegnilo tolmačiti v neprilog uči-teljstvu. Prizivna (vzklic-na) obravnava A. Aistrieh-H. Wosehnagg se vrši dne 3. februarja 1010 pri okrožnem sodišču v Celju. Iz Šoštanja. Na svojem občnem zboru si je »Šaleška čitalnica« izvolila sledeči odbor: predsednik: Anton Kocuvan; podpredsednik: Ivan Ko-ropec; blagajnik: Jos. Skoberne; tajnik: Miloš Tajnik, učitelj. Odborniki: J. Volk, Fr. Vrečko, Tonče Kur-nik. Sklenilo se je tudi prirediti na pustno nedeljo veliko veselico in ma-škerado, na kar se že danes občinstvo opozarja. Društvo železniških uradnikov krajevne skupine Maribor je na občnem zboru v Mariboru dne 17. t. m. sklenilo, da se mora -Društvo avstrijskih železniških uradnikov« preleviti v strogo nemški) nacijonalno društvo. V odbor krajevne skupine >o bili izvoljeni najhujši Nemci«. Predsednik je pristav Irgolič, njegov prvi namestnik revident Jeniček, drugi namestnik revident Dadieu. ] Sprejet je bil predlog, da naj se dru-j štvo odslej imenuje > Deutsch-oslerr. j Eiscnbahnbeamtenverein<*. — Slo-! venci, ki so še člani tega društva, bo-j do pač vedeli, kaj jim je storiti. Tatvina v Slov. Bistrici. Tat, ki j je okradel gostilničarja Rasteigerja 1 za 3oTl K in natakarico Dobni kar je vo j za 200 K ter dve uri z verižico, je bil I dne 15. t. m. v Celju aretiran. Tat je kmečki mladenič Ivan Novačan. Pri njem so dobili 518 K 40 vin., obe ukradeni uri z verižico ter več robcev s črkama »A. D.«. Zvezo slovenskih deklet namera-j vajo ustanoviti kaplani na Štajer-j skem. — To bo življenje! I'strel i I se je v stranišču celjske j vojašnice poddesetnik' pešpolka št. 87 j Fran Drevenšek. Puško je imel tako j priprav jeno, da si je s privezanim ! naramnikom na petelina pognal j kroglo s pomočjo noge naravnost v j srce. Bil je takoj mrtev. Strašen čin blaznega. V nedejo I je zvabil neki norec v celovški noriš-j niči dva mala brata na dvorišče, j Obljubo val jima je drsa lice. Starejši, j 131etni dečko, je res splezal čez ogra-I jo aa dvorišče. Norec ga je peljal v j klet, ga slekel. mu zvezal nogi ter ga I obesil z glavo navzdol.Čez nekaj čase 1 ga je odveza 1 ter ga vtaknil v isti J kleti v neko dimniško luknjo, katero J je zadela? s krompirjem in drugimi j stvarmi. Ko brata le od nikoder ni i bilo, je mlajši tekel domov ter po j vedal, kje je brat Ostal. Oče je takoj j obvestil policijo, ki je šla preiskovat, j pa /aradi temote ni mogla ničesar I najti. Drugi dan se je raziskovanj« ; nadaljevalo. Ko so prišli v dotično j klet, so slišali v dimnikovi luknji že j pojenjajoče stokanje. Odmašili so ; luknjo ter našli dečka vsega tresoče-j ga se. Da ni prihajalo v luknjo od ] druge strani nekoliko toplote, bi bil I gotovo zmrznil. V St. Andrežu tik Gorice je umrl j veleposestnik g. Frane Z a v a d -j lav, dober gospodar i u napreden ; mož. Dosegel je starost 64 let. Zveza narodnih društev na Go- iriškem šteje sedaj 120 društev; upati je, da letos pristopi k »Zvezi« še nekaj društev, nekaj pa se jih ustanovi j nanovo. Nemški igralci iz Maribora v Gorici. V Gorico so prišli nemški igral- ! c i iz Maribora ter priredil par predstav. Igrali so tudi »Die Dollarprin-zessin« in »Die lustige \Vittwe«. Nemci so delali veliko reklamo ter vabili osebno na obisk, češ, da bo nekaj izboruega. Toda kako je bilo razočarano občinstvo. Igralci in igralke so igrali tako, da se bogu smili, godba je cvilila, da je šlo skozi ušesa, vse predstave so bile popolnoma za nič, prava »šmira« je bilo to nemško gledališče iz Maribora. Skušali so tudi \ malce norčevati se s Slovani, ali končno so ostali nemški »šmirjokel-ni«, ki so morali pobrati šila in kopita ter se odpeljati v Maribor, ker jih je bilo občinstvo sito in jih je iz-žvižgalo. — Laški gospodarji gleda- a lisca so prepustili drage volje leto Nemcem iz Maribora; Slovencem bi ne prepustili gledališča za vse na svetu ne! Zato pa pade blamaža s temi »predstavami« tudi na Lahe. V sodni službi na Primorskem se je pogrešalo kaj občutno do zadnjega časa slovenskih juridičnih uradnikov. Sedaj se obrača na bolje, ker vstopajo Slovenci v večjem številu v sodno službo. Tako so bili pripu-ščeui te dni k sodni praksi absolvi-rani slovenski goriški juristi: Alojzi j Ž i g o n v Kamnu ter Fran II1 a g a in Albin R a d i k o n v Gorici. Na delu ponesrečil je v Trstu slovenski delavec Anton Krebelj. V svobodni luk i je padel nanj cel sklad vreč, napolnjenih s kavo. Kmalu, ko so reveža prenesli v bolnico, je umrl. Tržaški klerikalci so poskusili se j>olastiti človekoljubnega zavoda sv. Nikolaja, a ker se jim to ni posrečilo, so začeli proti njemu vojno. Kaplan Križman izjavlja, da ne bo več izvrševal duhovskih opravil v zavodu, tržaško klerikaluo glasilo pa poživlja občinstvo, naj nihče nič več ue da za ta zavod. Tako je kaplan Guštin pisal neki Marijini hčeri, da mora stopiti iz odbora, češ, da tam za njo ni prostora in ji grozil, da bo sicer izključena iz Marijine družbe. Zaprli so v Trstu 221etnega oženje nega trgovskega potnika Josipa Kertscherja, ki je sokriv goljufije pri tržaški podružnici kreditnega zavoda. Bivši uradnik Lupetina in Kertscher sta oškodovala navedeni zavod za 5000 K. Lupetina je doslej vr>e tajil: ker je pa Kertscher priznal, da sta res goljufala, se je tudi Lupetina udal. Slovensko akademično društvo »Adrija« v Pragi naznanja svoj III. redni občni zbor, ki se vrši v petek 21. t. m. ob pol 8 .zvečer v restavraciji »u kuri ho oka«. Nov hotel v Gradežu. Skupina kapitalistov v Frankobrodu namerava zgraditi v Gradežu velik hotel, v katerem bo tudi velika gledališčna in koncertna dvorana. V ta namen jo že določeno veliko zemljišče. Italijani morda le uvidijo, odkod jim preti nevarnost. Cesa želi župnik svojim vernikom? Hrvatski župnik .Jcmeršje je bil svoje dni navdušen hrvatski rodoljub, ki je v interesu dobre -.iarodne stvari zagovarjal slogo med Hrvati in Srbi. izdal je par rodoljubnih knjig, ki se prevedene tudi na slovenski jezik. Na svoja stara leta \v< se je Jemeršič izneveril svojim načelom ter pes. il iz rodoljubnega Hrvata zagrizen frankovce in klerika lec. V zadnjem času kaže svojo strankarsko zagrizenost v toliki meri, da so ljudje že resno jeli dvomiti, da bi bil pri zdravem razumu. In tla nemara res nima kolesc v možgonih v reda, dokazuje pridiga, ki jo je imel n t novega leta dan. Iz te propovedi priobčil jemo te-le dišeče cvetke: »Vi niste ljudje, vi niste kristjani, nisf" vredni, da vas greje solnce božje. Da; bog, da bi izbruhnila vojna in da bi vsi vi poginili, daj bog, da bi s« pojavila kuga in vse vas pomorila, daj bog, da bi nastala lakota in da bi vsi vi od glada poginili.« — Tak«, božjo neacdo je oznanjal hrvatski /upnik Jemeršič svojim vernikom na novega leta dan! Zal. da imamo pri nas mnogo takih slovenskih duhovnikov, kakorsen je Jemeršič — sicer bela vrana na Hrvatskem! Za turiste. Ravnateljstvo bo--ansko-hercegovinskih železnic dovoljuje turistom 33V-/v popust pri voznih cenah. Ta popust pa se turistom dovoljuje samo v slučaju, akrv \!ože prošnjo za znižanje vozne cene dotično planinsko drastvo, kateremu turisti pripadajo. Za vsak vozni li--tek je priložiti pristojbino v znesku ! K. Železniško ravnateljstvo dovoljuje imenovani popust samo v času od lo. marca do 15. novembra. Prvi kinematograf Pathe prej Rdison. Dunajska cesta Št. 22 ima od srede 19. do petka 21. januarja slede-či spored: Drsalski klub v Avstraliji. (Po naravi.) Zazidan. (Drama.) Prenos svetega prta. (Po naravi.) Naga-jivka. (Komično v harvalO FJektro-Radtograf »Ideale na Franc Jožefovi cesti št. 1 inui od srede 10. do petka 21. januarja sledeči spored: Časopis. (Komično.) Zlato srce. (Drama v 10. slikah.) Titani s hribov. (Po naravi.) Rešena. (Drama.) Šaloma jim je zmešala glave. (Komično.) Česa se ▼sega v Ljubljani ne izgubi in ne najde. Lansko leto je pri mestnem policijskem uradu prijavilo 798 strauk o izgubljenih predmetih in sicer *^88 ženskih in 310 moških. Izgubljeno je bilo: 220 denarnic z denarjem in denarnimi vrednostim i, 46 ročnih torbic, zlata moška žepna ura, 27 srebrnih in 10 niklastih žepnih ur, 16 zlatih in 23 srebrnih ženskih žepnih ur, 2 zlate in 16 srebrnih ženskih verižic, 13 zlatih in 12 srebrnih ženskih ovratnik verižic, 25 zlatih in 8 srebrnih zapestnic, 10 zlatih In 3 srebal priveski, 6 poroč- nih prstanov, 42 zlatih in 1 srebrni prstan, 13 zlatih in 2 srebrni broži* 2 zlata, 3 srebrni in 1 niklast ščipaL nik, 1 zlate, 3 srebrne in 3 niklaste) očala, 5 zlatih in 2 srebrni ovratniČni igli, 2 dijamanta in 2 briljanta, 3 hranilnične Knjižice z večjimi vlogami, 3 zastavni listki, 3 menjiee, 1 uradna legitimacija, 7 raznih srečk, 2 lorgnona, 3 knjige, vreča soli, vozna dvigača, pasji ovratnik, 1 par sobnih čevljev, 2 pisalni orodji, 4 ovrat-ne boe, 4 muti, 29 dežnikov, H ženskih pasov, žensko krilo, 2 ženska predpasnika, 6 moških klobukov, 5 sprehajalnih palic, kos usnja, b' srebrnih tobačnic, 7 konjskih odej, galone, 1 kosov raznobojne svile, 7 parov ženskih čevljev, 3 kovčegi z obleko, 5 moških pelerin, 15 ovratnikov, 13 parov manšetov, 6 ženskih solnčni-kov, 3 pari ženskih rokavic, tola:* Marije Terezije, telovnik, 2 otroška jopiča, otroška suknja, 4 moški površniki. 2 ogrinjači. srebrn molek, šerpa, kos platna, 11 moških hlač, 2 moški jopici, 3 moške obleke, * moške srajce. 2 para nogavic, 4 ženski klobuki, strune (citre), fatograiieni aparat, slamnik in svilnat telovnik. Skupna vrednost izgubljenih predmetov jc cenjena 20.005 K. — Najdenih je bilo 437 predmetov in sicer: 91 denarnic, 6 zlatih, 2b* srebrnih in niklaste žepne ure, 4 zlate, 19 srebrnih, 2 niklaste verižice. (> zlatih. 11 srebrnih in 5 duble ženskih zapestnic, 4 zlati in 3 srebrni priveski, 4 zlati poročni prstani, 21 zlatih in 5 -icbr-nili prstanov, 5 zlatih in 1 srebru uhan. 5 zlatih in 4 srebrne brože, 3 zlate ovratnici.e igle. 2 zlata.1 niklast in 4 roženi šČipalniki, 4 lorgnoni, 3 očala, kukalo, 7 srečk. 2 komada po 50, 10 po 20 in 13 po 10 K, kakor tudi zlat za 20 K, 7 klobukov', havelok, 3 moške pelerine, 7 konjskih odej, zavitek usnja, 3 muti, 2 šerpi. 2 kos:: svile, ženski predpasnik, 5 ženskih pasov, 25 moških ovratnikov. 4 ua-mizni prti, 2 otroški čepici, 2 telovnika, rjuha. 2 otroški oblekci, 5 ogr;-njač, 24 ženskih in moških dežnikov, 9 solnčnikov, 4 žepni noži, 2 vilice, 0 sprehajalnih palic, 2 zneski jopici, moška srajer?, 3 suknjiči, površnik, plenico, 2 vozni odeji, kolo, 28 ročnih torb i e, vreča krompirja, zavitek špecerijskega blaga, 2 vreči soli, vreča kostanja (maroni), 15 kg čaja, •** medenih pip), napihača, tehtnica, ključavničarsko orodje. 4 pave drsalk, 5 ročnih vozičkov, povečevalno sleklo; borovka, risalno orodje, klešče, zvonec, dvoje otroške komašne, 2 zastavna listka, samokres, za 134 K kole-kov, 14 hranilničnih knjižic, vreča cementa, 2 kovčga z obleko, o" Knjifr, Luegerjeva kolajna, 2 sliki, 2 para sobnih čevljev in 3 ročna dela. Nekaj podatkov o poslovanju mestnega policijske urada v letu 1909« V preteklem letu je bilo v mestnem policijskem uradu izdanih: 434 spričeval a lepem vedenju, 315 orožnih listov, 105 sprernnic za orožje in razstreljivo, 179 delavskih in 28 po-selskih knjižic, 293 potnih listov in potnih pravic, 18 potnih izkaznic, 295 domovnic ter 232 različnih drugih potrdil. Z blagotvorno vožnjo se je domov odpravilo 122 oseb, v hiralnico se je oddalo 115 hiralcev, v domovno občino pa je bilo odgnanih 1423 oseb. Vnanjim revežem je bilo napravljenih 240 nakaznic za brezplačno dobavo zdravil, domačim pa 960. Brezplačnih nakazil za kopeli je bilo napravljenih 1600. V 189 slučajih pa so dobili tuji mirno potujoči reveži primerne denarne podpore. Licenc za godbo je bilo iz- ; danih 1230 in za podaljšanje policijske j ure 2084. Potegnil jo je z doma v Cerkve-! ni ulici št. 21 trinajstletni sirotič Ja-[ sip Marn. Zamerilo se mu je, cki mu ! rejnica njegova dne 28. decembra 1909 ni pustila iti tepežkat, pa .te še isti dan odšel brez slovesa. Majhen J je, toda krepak in rdeč. kodrastih plavih las in rjavih oči. Imel j»i bar zunanjo čepico in črno obleko. Tudi lansko leto jo je bil že enkrat pobrisal do Maribora. Kdor kaj ve o njem. naj to sporoči ali mestni policiji ali varstvenemu sodišču v Ljubljani, oziroma naj Se deček odda bližujemu županstvu, ki pa naj pazi nanj. da mu z zvijačo ne uide. Vlomil je včeraj zjutraj v drvar uico, g. Valentina Krišperja na Blci-weisovi cesti št. 9 dosedaj še neznan storilec ter it kradel 7 steklenic dalmatinskega vira in raco, Vse je naložil v košaro, katero je ukradel kisni-ci Frančiški iiajčevi. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južuega kolodvora v Ameriko odpe Ijalo 109 Hrvatov in 32 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Gdč. Ana Znideršičeva je izgubila zlato zapestnico v obliki verižice. — Šolska učenka Verica Piberaikeva je izgubila zlat uhan. — Nočni stražar g. Ivan Mik lave je izgubil denarnico, v kateri je imel bankovec za 10 K. — Kuharica Angela Kimovec je izgubila okrogel zlat uhan. — Jetniški pašnik Ivan Zrimsek je našel zavitek žepnih robcev. — Služkinja Ka- torina Ahlinova je na&la denarnico m dvema zastavnima listkoma. Keejlieee v »Narodnem doma« je zaradi popravila zaprto do 24 t. m. Uradne vesti. Dne 29. januarja t. 1. bo pri okrajni sodniji v Kranjski gori dražba zemljišča vi. št. 1V> in 165 kat. obč. Javornik. Zenjiaće s pri tik lino vred je cenjeno 86.000 K. Najmanjši ponudek znaša 43.000 K. Dne 12. februarja t. 1. bo pri okrajni sodniji v Črnomlju dražba zemljišča vi. št. 45 in 46 kat. obč. Dol. Zemljišče je cenjeno 972 K 50 v. Najmanjši ponudek znaša 648 K 34 v. — Dne 15. marca bo pri isti sodniji dražba zemljišča vi. št. 186 kat. obč. Petrova vas. Zemljišče je cenjeno 622 K 50 v. Najmanjši ponudek zna-«a 415 K. Drobne novice. * Dol a; avstrijske države znaša 10 milijard 337 milijonov 900 tisoč kron. 5 Velikim tatvinam so prišli na sled pri dunajski konfekcijski trgovini Polhik. Škodo eenijo na 100.000 kron. Zaprli >o šest izdelovalk Muz, pri katerih so našli veliko množino ukradeneg-a hlag-a. * Vojvoda — ponarejalec denarja, V Madridu so zaprli vojvodo Be-neventskegra radi ponarejanja denarja. Vojvoda je imel v svoji vili na deželi popolnoma urejeno delavnico za izdelovanje denarja. V afero je zapletenih tudi več vplivnih politikov. * Dr. t'ook na lovu. Amerikanski (isti poročajo, da je šel dr. Cook na lov na severne jelene v Severno Oa-nado. Pred odhodom se je baje izrazil napram svojim prijateljem, da je jako zadovoljeni s svojim »potovanjem na severni tečaj«, kajti prineslo mu je 80.000 dolarjev čistegra dobička. Turška akademija znanosti. Doslej neimenovani turški milijonar je daroval 2.300.000 frankov za ustanovitev turške akademije znanosti v Carigradu. Neznani darovalec je določil, da naj akademija v prvi vrsti skrbi za razvoj in razširjevanje turškega jezika. Imela bo 24 rednih članov. Razne stvari. * Kuski milijonar Morosov v Moskvi je prišel pod k ura telo, ker se je bilo bati. da zapravi v najkrajšem času celo premoženje. Njegovi varuhi so pa zapravili v par mesecih velikansko premoženje Morosovo, tako da je sedaj Morosov revež, kakoršei. bi bil morda tudi brez kuratele in brez varuhov, samo s tem razločkom, da hi imel v tem slučaju vsaj ninopo spominov na lepe urice in zavest, da je sam svoj denar pojedel. Prosluli Strasnoff, ki je bil pred leti tako imenitno nakadil nekega zagrehškeg'a kanonika in bivšega Žida Franka, je pred dnevi do-stal svojo kazen. Baš pred izpustom iz kaznilnice v Mitrovici so pa prišli na sled lumparijam, ki jih je Strasnoff zagrešil v kaznilnici. V kaznilnici ima namreč neki velik podjetnik mizarsko obrt in svojo pisarno, v kateri je včasih pomagal Strasnoff. Pred svojim odhodom je izpolnil več nakaznic, na katere naj hi blagajna izplačala različne zneske izmišljenim osebam. Strasnoff je seveda nameraval zglasiti se sam pri dotičnih poštnih uradih ter dvigniti nakazani denar. Strasnoff ostane še nadalje v zaporu. * Možje, pozor! Francoski pisatelj Marcel Prevost piše v pariškem »Figraru«, da je dognana stvar, da ženstvo neprestano raste, možje pa so vedno manjši. Prevost se sklicuje na angleški list »Health and Strength« — (Zdravje in Moč), v katerem se dokazuje, da so deklice v starosti 15 do 18 let za 2 do 3 palce večje, kakor so bile njih matere v isti starosti. Temu je največ vzrok šport, ki g"a ženske mnogo bolj goje nego moški. Ker ženske tudi na političnem polju zahtevajo vedno večjo veljavo, ni izključeno, da bodo čez nekaj let žene zrasle možem v vsakem oziru čez glavo. Prevost kliče možem, naj zabranijo rast žensk, ali pa naj skrbe, da sami ne bodo manjši. Še par palcev, in moški spol Ik> slabotnejši spol! Amerikanski starci ljubijo mlada dekleta. Nedavno so listi por«) čali, da je od vedel 50 le ten oženjen natakar 161etno deklico. Zdaj so zaprli v Hobokenu 58 let starega premožnega Viljema Boehmkeja, ki je oh-dolžen, da je od vedel loletno iVido Tittlebach, hčerko nekega gostilničarja. Izročil jo je dvema prijateljema, ki naj hi jo odpeljala na Francosko pa sta se zbala ter zadevo naznanila policiji. Kje je deklica, nihči ne ve. * Glamafeve maščevanje V bol-v Lipi na Maaavaaem ja ta dni umrl * trk uski glnmae Jonaaa Sehmidt. Pred smrtjo je priznal, da je pred 40 leti zagrešil veliko hudodelstvo. Takrat ae je v cirkusu Lody smrtno zaljubil v mlado plesalko na vrvi, v lepo, toda o može m o Evfrozino Braznak. Ker je ta odklonila vse Schmidtove ljubezenske ponudbe, je iz maščevanja z vitrijolom polil vrv, na kateri je Ev f roži na kasala svojo umetnost. Ko je prihodnji dan Ev-frozina stopila na vrv, se je vsled razjedenosti utrgala. Umetnica je z razbitimi udi obležala mrtva na tleh. Književnost — Sedam šaljivih igrokaza. Napisao Eugen P a n c e r. Zagreb. Naklada Jos. Sokol. Cena 1 K. — V tej knjižici je natisnjenih sedem veseloiger in šaljivih prizorov, ki so bili že v Zagrebu in v mnogih drugih hrvatskih krajih z uspehom uprizorjeni in ki bodo zlasti diletantskim društvom dobro došle, ker je za uprizoritev potreba le malo oseb. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7. j Veliki 245 j i pustni korzo i i na DustDO nedelja i j dne 6. lanuarja 1910 j . _ _ _. Telefonska in brzojavna poročilo. Proti jugoslovanskemu ministru. Dunaj, 19. januarja. V včerajšnji seji izvrševal nega odbora nemških svobodomiselnih strank sta govorila poslanca dr. \Valdner in Marekl proti imenovanju jugoslovanskega ministra ter naglašala, da morajo Nemci to smatrati za casus beli i. Sklenilo se je, da se pooblasti dr. Svlvester, naj o tem obvetsi ministrskega predsednika barona Biener-tha ter ga opozori, da bodo Nemci izvajali posledice, ako hi se vlada drznila predložiti cesarju v imenovanje za ministra kakega Jugoslovana. Ker je baron Bienerth v gosposki zbornici in v proračunskem odseku opetovano naglašal, da je imenovanje ministra izključna prerogativa krone, je dolžan, da pokaže dr. Syl-vestru takoj vrata, ako bi se le ta skušal mešati v pravice, ki pristoje samo vladarju. Avdijence. Praga, 19. januarja. »Narodni Listv« javljajo, da j*» imel baron Bienerth dolgotrajne konference k knezom Lobkovieem. dr. Frbanom, grofom Nostitzom in grofom Clam-Mar-tinieem. Proces proti Janini Borov*ski. Krakov, 19. januarja. Naval k današnji obravnavi je bil velikanski. Od ranega jutra so ljudje že oblegali sodno poslopj«'. Med ženskam: je prišlo do pravcatega pretepa raci; vstopnic. Sinoči se je po mestu razširila vest. da je Borowska umrla in sicer, da se je zastrupila. Vest se jc izkazala kot neresnična. Danes je bil zaslišan bišni posestnik, pri katerem je stanoval dr. Levickij in profesor Mnanowski, prijatelj moža Janine Borowske. Ogrska kriza. Budimpešta, 10 januarja. ^Buda pesti Hirlap« javlja, da ima grof Khuen od vladarja pooblastilo, da lahko parlament takoj odgodi ali pa ga tudi razpusti, ako bi se mu to zdelo potrebno. Grof Khuen bo razvil svoj program tako v poslanski, kakor v magnatski zbornici. Budimpešta, 19. januarja. »Bnda-pesti Hirlap<' priobčujc dopis z Dunaja, v katerem se zatrjuje, da imajo dunajski dvorni krogi namen popolnoma politično onemogočiti grofi Andrassvja, grofa Apponvija in Kos-sutha, ki jih smatram za krivce, da se je na Ogrskem sprožilo vprašanje glede madžarske armade in madžarskega poveljevalnega jezika. Budimpešta, 19. januarja. Listi javljajo, da bo grof Khuen oarla-ment razpustil šele meseca junija ali julija, ne da bi razpisal nove volitve. Na to bo skušal vstvariti novo stranko, ki bo pripravljena skleniti pameten sporazum s krono Budimpešta, 19. januarja. Državni tajnik Szterenvi bo imenovan za ravnatelja nekega velikega finančnega zavoda. Srnatl preaiolanaalednlk v Sofiji* nalUa, 10. januarja. Glaailo bolgarske vlade »Preporeč« javlja, da pride te dni v Sofija srbski prestolo-naelednik kraljevič Aleksander, da vrne kralja Ferdinandu obisk, ki ga je napravil pred tedni srbskemu dvoru v Belgradu. Sporasam med Srbija In Bolgarska. Sofija, 19. januarja. Med bolgarsko in srbsko vlado se je dosegel po polen sporazum glede razdelitve interesnih sfer v Makedoniji. Na politične kroge je napravila ta vest najboljši vti.sk. Vojna na Daljnem Vitokn. Petrograd, 19. januarja. Z Daljnega Vztoka dohajajo vedno bolj vzncmirljajoče vesti. Japonska je že oborožena do peta in samo čaka na priliko, da udari na svojega nasprotnika. Kdo bo ta nasprotnik, Še ni jasno. Morda Rusija, morda pa tudi ameriške Združene države«. Po pisavi japonskih listov bi se dalo soditi, da nameravajo Japonci to pot obračunati z Ameriko, o kateri pišejo zanič!jivo, da nima sploh nobene armade, njeni topovi na vojnih ladjah pa so za rjavi H. Mogoče je, da je ta pisava samo finta, da bi uspavali Rusijo, da bi ne opazila nevarnosti, ki ji znova grozi od Japonske. Volitve na Angleškem. London, 19. januarja. Doslej je bilo izvoljenih 1*20 unionistov, 97 liberalcev, 21 pristašev delavske stranke in 28 nacionalistom*. a o k n Darila. Upravništvu našega Usta so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. J. Stepič, c. kr. davčni asistent v Ložu 15 K 20 v; nabral neimenovani v gostilni g. Bencina v Sta*crn trgu pri Lozu pod geslom: V družbi Kneza nabrali smo te krono Cirilu in Metodo za bonbone! Gosp. Miroslav Prem rov, r\ kr. notar v Kobaridu 200 K — za Roscg-gerjev sklad obrali gg. poštar Ber-ginc, davkar Frandolič, učitelj Prijatelj, komisar Fmek po 20 K, posestnik Juretič 15 K, dr. Več, učitelj Kalan, Kartofil, župan Gruntar, posestnik Lazar, asistent Stres in trgovec Fušič po 10 K, poštarica Gabr-šček in neimenovan po 5 K in notar Premron 25 K. Vesela družba pri g. Turku v Dragi 6 K 40 v; g. dr. Svigelj, odvetnik, tu 20 K, plačano od Ane PovšA Skupaj 241 K (»0 v. — Hvala! Živeli! Na zdar! Za dijaško podporno društvo »Domovina«: Gosp. Fr. Dekleva. Slatina 300 K, kut volilo umrlega njegovega strica a. Franca Dekleve I. izkaz prispevkov »Društvu za zgradbo in vzdrževanje Sokolskc«ra doma« telovadnemu društvu Sokol 1. v Ljubljani. Darila: Telovadno društvo Sokol I. 588 K 23 v, politično, izobraževalno in gospodarsko društvo za V odi mat 40 K, brat dr. Indra Pavel 20 K, (fantovščina) g. R. Dosial 20 K, (fantovščina), g. Rajko Arce 20 K, brat Miha Verovsek 10 K, obrtno pomožno društvo 10 K. splošno slovensko žensko društvo 4 K, brat Anton Št rekel j 1 K 40 v, g. Franchetti 1 K, g. dr. Repič Rudolf 5 K, dijaki in dijakinje 40 K 10 v. Nabrano: Na sestankih Sokola I. 26 K 30 v, ob raznih prilikah v družbi brat Kodelja 21 K, brat Zorčič V. 18 K 23 v, br. Jak. Bončar 12 K? sestra Gabrijela Šimenc 12 K 20 v, vesela družba pri Auerju 12 K, brat Pavel Fabiani 5 K 82 v, brat Mula ček Josip 4 K 40 v, brat Iv. Kcnda 4 K, gospa Aecetto 1 K, preplučila pri pobiranju članarine 10 K 60 v. Z razpeta v o blokov nabrali: gdč. Franja Medic 28 K 30 v, brat Ivan Bricelj 10 K, dr. Pestotnik Pavel 35 K 06 v, brat Josip Zaje 20 K. brat Fran Mnlaček st. 30 K, gdč. Lina Medic 10 K, gdč. Ana Smuč 30 K, Kreditna banka 30 K. brat Anton Golob 10 K, brat Blaž Kamenšek 20 kron, gdč. Flza in Ana Kocijančič 50 K, brat L. Dermelj 10 K, brat J. Počivalnik 2 K, gdč. Anica Žagar Markovec 10 K, dr. Romih, Krško 10 K, Sokol, Novo mesto 30 K, gdč. Minka Zor 4 K, brat Iv. Kernc 25 K 20 v, brat Josip Bernot 10 K, gospa Silva Praznik, Trebnje 10 K 09 v, g. Josip Koser 10 K, brat Iv. Kostevc 30 K, brat Iv. Slapničar 60 K, politično izobraževalno in gospodarske društvo za Vodmat 30 K, gdč. Kaj-zclj 5 K, gdč. I. Korban 20 K 60 v, gospa M. Miklauc 20 K, gdč. Pcpca Klemene 10 K, Sokol II. 10 K, gdč. M. Ćerne 10 K, brat G ust v. Kopic 12 K 20 v, g. Plevnik & Šerak, Idrija 10 K, Sokol, Krško 14 K 20 v, gdč. Fani Vrančić 11 K 20 v. Odbor ae vsem najsrčnejšo zahvaljuje in toplo priporoča nadaljni naklonjenosti. Na zdar! Za odbor: I. Kostevc, predsednik. J. MnlaČek, blagajnik. AYStri|eaa spectaUteta. Na želodcu bolehajoćim ljudem priporočati je porabo pristnega „MolIo?ega Seidlitz-praska", ki je pre-skuseno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospesilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Škatljica S JL Po postm m povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr dvorni zalagat Ij, DUNAJ, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi zaht vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 29 Z? Priporočamo našim rodbinam koliusko cikorijo. lino leti naj nai prione kaj dobrega, predvsem seveda zdravje. Kdor pa hoče ostati zdrav, naj se skrbno va-^ _ ruje prehlajenja, in kdor se ne mara S^H^I prehladiti, naj v izogib temu uživa PC raveve pristne sodenske mineralne VjST pastiljc. Ze nastale katarje odpravijo I nti sodenice hitro in brez vsakega na-dlegovanja Pri tem pa niso drage: ja5|r K 125 ŠKatljica. Dobivajo se po le-■ karnicah, drogerija.h itd. 30 Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr dvorni dobavitelj, Dunaj IV 1, Grosse Neugasse 17. Brady]eve ielodčne kapljica z 4149 mariiaceljsko Materjo boljo kot varstveno znamko, torej imenovane amaii]acel|ske telodeae kapljice so najboljše že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam prebavnih tež-koč, gorečici. zaprtosti, glavobolu, želodčnim bolečinam, tvoritvi kisline itd. — Dobiva se v lekarnah po K —80 in K 1*40, — Na deželo razpo§i1ja lekarnar c. Brady, Dunaj. I. Fleischmarkt 2 484. 6 steklenic za K 5*—, 3 dvojnate steklenice za K 4 50 franko. — Pazite na varstveno zuamko z marijaceljsko Materjo božjo, rdeči zavoj in podpis g /p+<2tL*f Zlata svetinja erolin, Pariz, Rim itd . RajMjit kozo. flltilO II nI)! 4^ Izdeluje: O. SITDL Srritirjm itice 7. Kemik dr. laf. Birača, Olomac Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna koda, ker so njeni podatki popolnoma ne-svodljivi in se 2 njo lahko razkužuje. Želodčni liker je najbolj Se krepčilo želodca 1 Blizu in daleč 64 Vse ga pozna, Kdor ga ima, Ima zdravje doma! Ltaaaka kakovost liter K 2-40. Bektaoene kakovost S*es\ TI asi« v za sartCila: „FfcOMaM-, IJablJasa. --.——---- Postavno varovano. Proti prahajem, luskinam In izpadanja las *>laje maja^U*«* primarnem Taono-iiniD tinktura katara ofer«o6uj« lasISć«, •d*tr»n|uj« lusk« in pr*preouj« Izpadanje las. I seitlrnleaz UNteimn 1 brana* Razpošilja se s obratno poito ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, irll, medicinu vin. ipeoMali-at, najftneaih parfumov, ki'urgJlkih obvet, svežih mir oralnih vod itd. Oei lekorno Milano Uustekc i Li ubijan' Rt>»l eva mta it I. poleg novozgrajenega Fran Jofefovega i ubil. mostu 1 Umrli so v Ljubljani: Dne 17. januarja: Leopold Repe, mizarjev sin, leta, Hranilnična cesta št. 8. — Marija Pirnat, gostija, 67 let, Radeckega cesta 11.— Fran Šinkovec, umir. redar, 4? let, Dolenjska cesta 29. — Ivan Lovša, čevljar. 62 iet, Radeckega cesta 11. — Juri; Kokalj, bivSi rudar, 84 let, Radeckega cesta 11. - Jožefa Kalinšek, trgovčeva žena, 5? let, Študentovska ulica 11. V deželni bolnic!: Dne 12. januarja: Martin Poljanšek, delavec, 28 let. Dne 13. januarja: Andrej Tolmajner, de* lavec, 21 let. — Fran Šest, delavec, 47 let — Fran Bercar, delavec, 70 let. — Cecilija Troha, nadučiteljeva vdova, 74 let stara. Dne 15. januarja: Jakob Otrin, delavec, 72 let. — Anton Gradišar, zidar, 59 let. — Fran Vodopivec, gostač, 62 let — Blaž Ju žina, delavec, 39 let. Dne lb. januarja: Josip Stembov, zasebnik, 59 let. — Tomaž Pirš, hlapec, 56 let. — Adolf VViedenvohl, preglednika sin, 3 leta cene v Budimpešti* Dne 19. januarja. 1910. Te r m i rt. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 142C Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg 11 93 Rž za april 1910.....za 50 kg 980 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 672 Oves za april 1910 ... . Efektiv. 5 vin. ceneje Meteorolosično poročilo. za 50 kg 77< '..>::- ud norjero 306*2. Srednji zračni tlak 7S6-0mi januarja 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm £6 e"« *» ^ Vetrovi Nebo 18. 2. pop. 731 1 24 si. svzhod oblačn* r 9. zv. 7272 3-2 sr. zahod n 19. 7. zj. 7187 6 2 i » 9 Srednja včerajšnja temperatura 21° norm. —2 4'. Padavina v 24 urah 0 0 mm. Izjava. Podpisana Ana (Marija) Povše, gostilničarka v Štepanji vasi štev. 19 s tem preklicem in obžalujem kot neresnično in izmišljeno vse, kar sem govorila žaljivega o g Franu Rodetu, posestniku in mer-arju pri Devici Mariji v Polju, obžalujem dotično svoje govorjenje kot neresnično in se le temu zahvaljujem, da mi je odpustil in odstopil od kazenskega postopanja. Ljubljana, 18. januarja 1911 236 Ana Povše. se sprejme takoj v tukajšnji kavarni. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 243 Kot lilME ao takoj sprejme krepak deček, star 14-16 let, s primerno šolsko izobrazbo in poštenih staršev v trgovino, z mešanim blagom M. *lgon v bkolji Loki« 164 Slavnim beglja&klm klubom v „Narodnom domu11. ' Zaradi nujno potrebnega popravila, je kegljišče zaprto li ponedeljka. 24. januarja 1910. S spoštovanjem S. Karilialk 244 rettamter. Svoje zdravje si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oti, iivci, mišice ta kile se Vem ojatijo, spali boste zdravo, splotao dobro zdravstveno rssjoloienje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili pristni Fcllerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Tucat na poizkušajo 5 kron franka Izdelovalec *amo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elizia trg štev. 238 na Hrvaškem. LX 04