Leto VII.. štev. 38
Ljubljana, sobota 13. februarja 1926
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
l«h«|» ob 4. gjutfj. ea
Stane mesečno Din »5-—; ra Inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglati po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Ster. 5/I, Telefon itev. 7», ponoči tudi itev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvo: LJubljana, PreSernova ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prcier-nova ulica it. 4. — Telefon it. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem ček. zavodu 1 Ljub-Jana it. 11.842 - Praha čislo 78.180 Wien(Nr. 105.841.
LJubljana, 12. februarja.
Govorniški dvoboj, ki se je razvil
med Mussolinijem in Stresemannom. je obrnil nase pozornost vse Evrope. Obrnil pa je pozornost tudi na najvažnejše vprašanje sodobne evropske politike. na manjšinski problem. In to ne slučajno, zakaj vse kaže, da so v Nemčiji namenoma baš sedaj forsirali zadevo z južnotirolskimi Nemci, da koncentrirajo na problem narodnih manjšin zanimanje političnega sveta.
Tekom zadnjega časa je nastopilo že aar dogodkov, ki kažejo, da se z nemške strani pripravlja velika ofenziva v manjšinskih vprašanjih. Poseben pasus v Stresemannovi repliki na Mussolinijev govor je Izredno važen; v njem napoveduje nemški zunanji minister, da bo Nemčija v kratkem ustvarila posebne zakone, katerih svrha bo zaščita narodnih pravic onih manjšin, ki so ostale v okviru Nemčije. Posebej se nanaša, da stori Nemčija to radi tega, da podeli sama svojim manjšinam one pravice, ki jih želi za nemške manjšine v tujih državah. To je eno.
Drug važen pojav je poskus na Koroškem, kjer je deželni zbor uvedel znane mešane komisije, ki naj preiskujejo slovenske narodne pritožbe. V zvezi s tem je Morocuttijev predlog, zrečen v časopisju, naj se sestavi po načelu reciprocitete enaka mešana komisija za nemško manjšino na Slovenskem. Oboje dobi pravno osvetljavo šele, če se zavedamo manj znanega dejstva, da so na Koroškem postali naklonjeni obiektivnejšemu tretiranju slovenske manjšine na poseben poziv iz Berlina.
Naposled naj Še opozorimo na lansk! kongres narodnih manjšin v Ženevi, na i aterem so bili zastopani v prvi vrsti Nemci, kjer pa so postavili na vodilno mesto Slovenca Wiifana. Tudi naj se i>osebej opozori na Stresemannov go-"(:-. v katerem je Italiji stavil za vzgled Jugoslavijo ki da spoštuje določbe za zaščito narodnih manjšin.
Vse to priča, da namerava Nemčija svojo pozicijo v Zvezi narodov porabiti v prvi vrsti za zaščito nemških manj-s tem moramo računati kot z go-; ivim dejstvom bližnje bodočnosti.
Potrjuje se poročilo, da je dr. Be-neš v Te miš v aru opozoril na to, da Pripravlja Berlin ofenzivo v korist nem ikim narodnim manjšinam v tujih drža-ah. Beneš kot najboljši diplomat srednje Evrope pozna nedvomno ves nemški načrt, ki je, kakor je razvidno iz navedenega, sestavljen prav prevdar-no. Nanj se je treba sedaj pripraviti.
Istočasno z diplomatskimi dialogi o italijanskem nasiliu ob gornji Adiži pa vrše širom Nemčije manifestacije nacionalističnih društev, kjer se sklepajo resolucije v korist nemškim manjšinam. Te resolucije jasno kažejo pravo nemško razpoloženje in mišljenje, zakaj ne govore o osvoboditvi sorojakov v t:;jih državah. Jugoslavija se med temi običajno ne imenuje; podoba je. da so v Berlinu dobro informirani o slabosti nemške manjšine in o posebnem položaju Nemcev v Vojvodini. Imenujejo pa se vedno v prvi vrsti Poljska. Litav-ska. Češkoslovaška in Italija: zelo razumljivo. zakaj baš to so države, v katerih z Nemci poseljeni teritorij meji na Nemčijo. Oficijelno bo Nemčija skrbela za vse svoje manjšine, tudi za one v Jugoslaviji, Madžarski, Rumuniji, Estonski in Latiški. — glede onih v Rusiji je stvar seveda drugačna. Nemci rrdijo. da je vseh Nemcev, ki so ločeni od rajha, 18 milijonov; in Berlin hoče eovoriti v imenu njih vseh.
To so dejstva, s katerimi moramo računati. Naj pripisujemo Nemčiji kakršnekoli namene tn načrte pri tem, — eno ie gotovo: ne smemo iti mimo problema, marveč si moramo odgovoriti na vprašanje, kako stališče nam je zavzeti napram tej nainovejši formi nemškega nacijonalnega boja.
Težaven finančni položaj
v Italiji
London, 12. februarja, o. «Morningpost» poroča iz NVashingtona, da je demokratski poslanec Painev nastopil z vso ostrostjo pro i ratifikaciji dogovora glede ureditve Itali« inskih dolgov. V razgovoru z novinarji je 'javil, da Mussolini tajno pripravlja voja» '-■e operacije, ki naj bi odvrnile pozornost talijanskega ljudstva od obupnega ftnanč« nega položaja. »Momingpost® pravi, da bo« ■io demokrati in republikanci pod vodstvom ■enatorja Boracha v senatu kompaktno na* stopili proti odobritvi sklenjenega dogovo> ra z Italijo.
Rim, 12. februarja, o. Finančni minister Srof Volpi je sklical za danes na posveto« vanje zastopnike vseh glavnih kreditnih za« vodov, da čuje njihovo mnenje o težki fl» nančni in gospodarski situaciji. Vest o skli« canju tega zborovanja jc povzročila v fi« Tianenih in borznih krogih veliko vznemir« j en je.
Vprašanje demisije vlade še ni rešeno
Izjava min, predsednika Pašiča po včerajšni avdijenci, — Važni dogodki tekom včerajšnjega dneva.
Beograd, 12. februarja, p. Politični krogi so danes polagali veliko važnost na sejo ministrskega sveta, ki je bila napovedana za 10. uro. Na njej naj bi se bilo ugotovilo stališče vlade in posebno radikalov, da li je izjava Stjepana Radiča na sinočnji seji Narodne skupščine zadostna, da bi popravila odnošaje v vladni koaliciji.
Nekaj pred 10. uro sta imela zunanji mir ister in minister ver konferenco, na kateri sta razpravljala o incidentu, ki ga je včeraj izzval g. Radič radi papeške-ga nuncija. Nato sta se oba podala k Pašičn. Medtem so se zbrali v predsed-ništvu vlade tudi drugi radikalski ministri. Po en četrt na 11. sta prispela St. in Pavle Radič in kratko nato tudi dr. Krajač. Na njihovo presenečenje so jim radikalski ministri sporočili, da je g. Pašič sejo min. sveta odpovedal ter da se vrši ie konferenca radikalskih članov kabineta. Očividno ozlovoljen je g. Radič s svojima tovarišema odšel ter se vrnil v svoje ministrstvo.
Konferenca radikalskih ministrov je trajala do 11. ure. Razpravljalo se js o težkem položaju ter je bilo ugotovljeno, da včerajšnji govor g. Radiča situacije ni razčistil, temveč nasprotno še poslabšal. Soglasno je bilo odobreno,
Radikali zaman iščejo izhoda iz
Zakaj Pašič ne da ostavke, — Konflikt z Radičem ponovno v razpravi. — Neprijetna objašsjavanja v radičevskem klubu.
kritizirati Radiča. Nedvomno
da g. Pašič takoj izvesti krono o novih težavah, ki so nastale.
Pašia je ob 11. uri odšel v dvor, kjer ga je kralj takoj sprejel. Avdijenca je trajala eno uro.
Ko se .ie Pašič vrnil v ministrsko predsedništvo, kjer so ga pričakovali vsi radikalski ministri (razen Simono-viča in Maksimoviča, ki sta odsotna), so ga obsuli novinarji. «A!i je situacija kritična, g. predsednik?« E, pa, ovaj, nije. Zašto bi bila kritična? «Ali ste najavili kralju dem:sijo?» To još nije rešeno.
Konferenca radikalskih ministrov se je nato nadaljevala do 1. ure. Ko je po konferenci stopil prvi radikalski minister iz predsedstva vlade ie vašemu dopisniku na ponovno vprašanje o situaciji kratko, toda odkrito dejal, da bi Pašič takoj podal ostavko, če bi imel pripravno kombinacijo, ki bi zamenjala sedanjo. Nato je v razgovoru nadaljeval, da so radikali vrlo nezadovoljni z Radičevim govorom, da pa za enkrat ne morejo ničesar ukreniti, ker drugi nočejo z njimi v kombinacijo. S tem je minister verjetno hotel aludirati na samostojne demokrate, ki vztrajajo pri svojem stališču.
situacije
Beograd, 12. februarja. Danes dopoldne se je po Beogradu v zvezi z dogodki v vladi raznašala vest, da je konflikt z Radičem povzročil akutno krizo in da je prišlo v ministrskem svetu do razbitja. Šele pozneje se je raz-vedelo, da seje ministrskega sveta nI bilo. Gotovo je pa, da je situacija znova kritična in da bi bila vlada že v ostavki, ako bi radikali mogli najti novega zaveznika. Ker takega zaveznika ni in ker Radič ni hotel pristati na to, da izstopi iz kabineta, ni radikalom pre ostalo drugo, nego da so akceptirali od Radiča ponudeni demanti. Toda Radič je svoio obvezo prav nelepo izigral in njegov govor ni bil to. kar je obljubil. Sedai smatrajo radikali svoje račune z Radičem za zaključene. Sedaj študirajo radikalski prvaki vprašanje, ali bi bilo mogoče se Radiča znebiti s tem, da Pašič da ostavko in sestavi novo vlado z radičevci. a brez Radiča. Izgledi so Po najnovejših izjavah g, Radiča. ki je slovesno proglasil, da Hrvati brez njega ne sodelujejo v državi (!), prav minimalni. Drugega izhoda pa za enkrat ni! Niti ena opozicijska stranka, izvzemši morda klerikalce, ki so se zadnje dni tako ostentativno ponujali, s katerimi se pa zopet nikdo pogajati noče, ni pripravljena reševati radikale in pomagati pri likvidaciji režima, kateri se naj po mišljenju ©pozicije le še bolj kompromitira.
Jutri popoldne bo Imel sejo radikalski klub in se pričakujejo važne izjave gosp. Pašiča. Nekateri radikalski krogi zahtevajo, naj se končno objavi protokol sporazuma RR. da se bo videla razlika med obvezami Stj. Radiča in njegovimi govori . . .
V poslanskem klubu HSS se je danes skoraj ves popoldne vršila debata o političnem položaju. Od ministrov sta bila prisotna samo Stjepan in Pavle Radič. Na seji je bilo silno živahno in nekateri poslanci so imeli pogum ener-
gično Kritizirati Kadica. rseovomno v radičevskem klubu narašča odpor proti Stjepanu Radiču in mnogi radičevci mu še posebno zamerijo, da je s svojimi nastopi tako pokvaril svojo in svojega kluba reputacijo. V Beogradu je Radič danes samo za posmeh ter nikdo re-sno' ne uvažuje njegovih zahtev.
Jutri bo Narodna skupščina nadaljevala razpravo o proračunu. Najbrže bosta govorila posl. |oca Jovanovlč in dr, Trumbič. Največji del poslancev je radi pravoslavnega praznika odpotoval domov ter se vrne šele v torek. Danes je praznik Treh jerarhov. Radikalne zabave v hotelu «Paris» so se udeležili mnogi radikalski ministri in poslanci.
Becsrad, 12. februaria. p. V poročilu o politični situaciji ugotavlja današnja «Po!itika», da Radič v svojem govoru glavnih stvari, ki so jih vsi pričakovali, ni povedal. Niti z besedico ni omenil svojih izpadov proti ministroma Maksi-moviču in dr. Stojadinoviču, četudi je vedel, da radikali baš v tem oziru pričakujejo odločen preklic, zlasti ker je dokazano, da «Corriere dela Sera», na katerega se je Radič skliceval, ni prinesel nikake beležke o hazardiranju finančnega ministra Stojadinoviča.
V nadaljnem pravi «Po!itika» o političnem položaju, da so po predsinočnji seji vlade vsi ministri zatrjevali, da krize ni. Toda po sinočniem Radičevem govoru ni niti eden radikalski minister več upal trditi, da krize ni. Radič je poleg vsega povzročil še nov incident s tem, da je javno obtožil nuncija Pel-legrinettija. da se je stavil v službo tir. Korošca in da je odšel v Dubrovnik zgolj zato, da tam z lastno,roko zasadi klerikalno vejico . . . «Po!itika» prihaja do sledečega zaključka: Ker vlada, odnosno radikali, nikakor niso zadovoljni z Radičevim govorom, in tega svojega nezadovoljstva tudi nikakor ne krijejo, se mora celotno vprašanje konflikta ponovno vzeti v pretres.
-53-
Siiuacija v Washingtonu
Optimizem amerikanskega finančnega ministra.
Washington, 12. februarja, p. Včeraj je naša delegacija predložila nove statistične podatke, ki jih je zahtevala ameriška komisija. Misli se, da bo skoraj sledi! odgovor ameriške komisije na naše zadnje predloge. Ameriški listi posvečajo pogajanjem mnogo pozornosti. «New York Commercial* piše: Ker so člani ameriške komisije zahtevali časa, da proučijo nove predloge kraljevine SHS, se ni določil dan za prihodnjo sejo. Dasi danes niti ena niti druga stran ni podala izjave o možnosti sporazuma, ostaja finančni minister Beilon pri svojem prepričanju, da ni razloga za bojazen. Beilon ne dvomi, da bo prišlo do prijateljskega sporazuma, ni pa hotel ničesar izjaviti o bazi, na kateri misli, da bo prišlo do tega sporazuma.
Washington, 12. februarja, p. Florid-ski »Herald« zelo simpatično piše o izjavi našega kralja, da Jugoslavija smatra svoj dolg kot obvezo, katero je treba čimprej poravnati, ter da je hvaležna za pomoč, ki jo je dobil od Amerike. «HeraId» to primerja s postopanjem drugih držav, ki se odtegujejo plačilu in Ameriko primerjajo s Shylokom. »Herald* piše: Najlažji način, napraviti iz prijatelja sovražnika, je posoditi mu denar. To izkušnjo so napravile Zedi-
njene države z večino evropskih držav. Vredno je zabeležiti izjemo, da se je našel narod, ki je hvaležen za to, kar je Amerika zanj storila.
Radičev konflikt z nuncijem
Pellegdnettijem
Beograd, 12. februarja, p. Snočni napad Stjepana Rr.diča na nuncija Pellegrinettija je izzval precejšnjo senzacijo in vznemirje« nost v diplomatskem koru, ki smatra, da bo izjava Stjepana Radiča imela še goto« ve diplomatske posledice. Danes popoldne se je v papeževi nuncijaturi slovesno pra« znovala štiriletnica kronanja papeža Pija XL V imenu vlade je bil prisoten minister za vere Miša Trifunovič, nadalje dr. Ryba? za zunanjega ministra in ves diplomatski kor. Opazilo se je, da je minister za vera Miša Trifunovič dolgo govoril z. nuncijem Pellegrinettijem.
Dijaški izgredi v Bukarešti
Bukarešta, 12. februarja, k. Danes je aka» demska omladina priredila pred univerzo demonstracije, ker niso pripustili njenih za« stopnikov pred vseučiliški senat. Prišlo je do spopadov in pretepov. Trideset dijakov je bilo aretiranih in pridejo pred vojno so« dišče.
Gospa Kolontaj odpoklicana
Moskva, 12. februarja, r. Svet ljudskih ko misarjev je sklenil odpoklicati sovjetsko i poslanico v Oslu gospo Kolontaj.
Resna kriza v Zvezi narodov
Anglija stoji očitno na strani Nemčije in se upira stalnemu zastopstvu Poljske v Svetu Zveze narodov. — Možnost kompromisa med Francijo in Anglijo. — Rezervirano stališče Chamber-
laina.
London, 12. februarja, r. V vladnih krogih zatrjujejo, da se je pojavila v Zvezi narodov resna kriza. Anglija, Id je bila vedno očitna nasprotnica poljskega izhoda na morje in sploh poljskih želja, se je odločno izrekla proti sprejemu Poljske kot stalne članice v Svet Zveze narodov. To aktualno vprašanje je povzročilo veliko napetost med angleško in francosko vlado. Angleška vlada je celo izjavila, da se morajo poljske želje brezpogojno odkloniti, ako se hoče računati na nadaljnje sodelovanje Anglije v Zvezi narodov.
Po zadnjih poročilih iz Pariza se ie baje dosegel snoči francosko-angleški kompromis na sledeči podlagi: Nemška, Poljska in Brazilija postanejo stalne članice Sveta Zveze narodov, prošnja Španske pa se odkloni. Francija naj bi se bila odpovedala zahtevi po spremembi pravil v smislu, da se omogoči navadna večina glasov za veljavnost sklepov Sveta Zveze narodov. Ministrski predsednik Briand je Izjavil ameriškim novinarjem, da je sprejem Poljske v Svet Zveze narodov obenem razbremenitev francoske zunanje politike, ki stremi za zbližanjem z Nemčijo.
Pariška »Journal* in »Gauiois« zahteva-
ta za Poljsko stalen sedež v Svetu Zveze, ker je gotovo, da bodo nemške zahteve glede vzhodnih meja povzročile nasprotna mnenja v Svetu Zveze narodov.
London, 12. februarja, ds. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je Macdonald vprašal zunanjega ministra, kaj }e z vprašanjem stalnih sedežev Poljske, Brazilije in španske v Svetu Zveze narodov. Chamberlain je med veliko pozornostjo podal izjavo, v kateri je rekel med drugim, da le nemška prošnja za sprejem v Zvezo narodov sprožila vpraišanje sestave Sveta Zveze narodov in da Je v Interesu stvari, ako se o tem javno ne razpravlja. Kakor znano, zahtevajo omenjene države stalna mesta kot koncesijo za njihov pristanek, da so glasovale za tako mesto v prid Nemčiji.
Izvršilni odbor angleške lige Zveze narodov Je spreiel resolucijo, v kateri i veseljem pozdravlja vstop Nemčije v Zvezo narodov. Resolucija pa izraža ostre pomisleke proti predlogu, da bi se število stalnih članov v Svetu še povišalo. Levičarsko časopisje nastopa ostro proti poljski zahtevi in proti Chambedadnu, ki se Je priključil francoskemu stališču. (Glej plsoio iz Ženeve na 2. strani.).
Sklicanje izrednega zasedanja Zveze narodov
Včeraj je Svet sklical izredno zasedanje na dan 8« marca, glede sprejema Nemčije in glede reorganizacije Sveta.
Ženeva, 12. februarja, s. Izredna seja Sve« | rodov je sklenil sklicati izredno plenarno ta Zveze narodov se je pričela danes ob zborovanje 8. marca t. L Na tem zborovanju
se bo razpravljalo o sprejemu Nemčije v Zvezo narodov ter o členu 4. pakta Zveze narodov glede sestave Zvezinega Sveta.
Berlin, 12. februarja, s. Dogodki v Svetu Zveze narodov vzbujajo veliko pozornost. Francija namerava z ustanovitvijo novih se«
3. popoldne. Na seji je bil določen sesta« nek izrednega zborovanja Zveze narodov, ki bo predvidoma 8. ali 10. marca ter je bil sestavljen dnevni red, ki obsega sledeča tri vprašanja: datum vstopa Nemčije, proračun sko vprašanje in sestava Sveta Zveze naroo dov. Proračunsko vprašanje obsega prispe« vek Nemčije, kakor tudi predlog medna« rodnega juryja arhitektov o osnutku poslop ja za Zvezo narodov. Točka o sestavi Sve« ta Zveze narodov obsega vprašanje dovo« litvo stalnega mandata za Nemčijo, kakor tudi razširjenje ali preustroj Sveta z ozi« rom na prošnji, ki sta jih vložili Španija in Poljska za stalne sedeže v Svetu.
Ženeva, IZ februarja, k. Svet Zveze na«
dežev v Svetu spraviti ob veljavo mandat, ki ga zahteva Nemčija. Iz podučenih kro« gov se izve, da so ta prizadevanja Francijo Izzvala mučne komentarje. Ker delajo » druge strani tudi na to, da bi dobile še na» daljne države stalne mandate, prevladuje v Berlinu naziranje, da je tako postopanje skoraj nelojalno in da se je položaj popol« noma spremenil.
Briand zahteva zaupnico
Parlament sprejel kompromisni predlog finančnega ministra.
Pariz, 12. februarja, sk. Zbornica je sprejela danes, kakor Je bilo po včerajšnjih dogodkih v finančni komisiji sklepati, kompromisni predlog fm. ministra Dottmerja. Predlog socijaiistov, ki so Jih podpirali komunisti in v katerem se zahteva zopetna uvedba čl. 79 v načrt finančne komisije, je bil proti glasovom ostalega kartela s 320 proti 149 glasovom odklenjen. Daljša debata se je razpletla radi uvedbe zvezkov obrestnih vrednotoic, končno pa je bila uredba s 353 proti 195 glasovi odobrena.
Ker zahteva min. predsednik Briand, da zbornica izroči predlog senatu, se pričakuje za Jutri ali ponedeljek ostra debata. Mini-
strski predsednik namerava brezpngojn-c staviti vprašanie zaupnice, ako bi njegov predžog ne bil brez nadaljnjega sprejet Jutri in najbrže tudi v nedeljo se bodo vršile nočne seje, ker morata obe zbornici še pred 18. februarjem dovoliti najnujnejša izplačila.
Zbornica je pričela danes razpravo o reform i zapuščinskih zakonov. Poslanec Rey-nald (radikalna levica) Je zahteval, da se posvetovanje odgodi. Tudi min. predsednik Briand se je priključil in stavil vprašanje zaupnice. Odgoditev razprave je bila sklenjena s 326 proti 138 glasovom.
Češkoslovaško-mska pogajanja
Neresnične vesti
Praga, 12. februarja, d. Tiskovni urad sov jetskega poslaništva objavlja izjavo, v kateri demantira časopisne vesti, da so se pogajanja med Češkoslovaško in Rusijo preki nila radi vprašanja medsebojnih konzularnih zastopstev ter pravi, da se o tem vprašanju sploh še ni razpravljalo Sicer pa ima Češkoslovaška popolno pravico, ustanoviti svoje konzulate na sovjetskem ozemlju, do čim se bo Rusija uzadovoljila le z najpotrebnejšimi konzularnimi zastopstvi. Neresnične so tudi vesti, da so se pogajanja pre krnila radi vprašanja medsebojnega vmeša vanja v notranje zadeve. To vprašanje je poziitivno rešeno že s pogodbo od 5. julija 1922.
Glede vprašanja priznanje sovjetske vlade je Izrazila češkoslovaška generaliteta na merodainih mestih svoje prepričanje, da priznanje Rusije ni samo vprašanje mednarodne ali notranje politike, temveč zelo va žen problem češkoslovaške strategije. Sov-jetl smatrajo češkoslovaško republiko kot nekak prehod za svoje vojaške sile v Sred njo Evropo posebno pa Slovaško in Karpat sko Rusijo za izhodišče proti Balkanu.
Francija in madžarska afera
Budimpešta, IZ februarja, s. Madžarski brzojavni urad poroča iz Pariza, da je vče« raj v razgovoru z ministrskim predsedni« kom Briandom madžarski poslanik baron Koranny obrazložil ves kompleks vprašanj ▼ falzifikatorski aferi ter našel pri šefu fran« coske vlade glede vloge, ki jo je igrala ma, džarska vlada, kakor tudi glede sodelovanja francoskih organov pri preiskavi enako lo« jalno stališče, kot ga je Briand zastopal v odgovoru na interpolacijo poslanca Fonta« nierja.
Tirolska bojazen pred ^napoleonskim letom"
TIrolci se čudijo molčečnosti Dunaja.
Innsbruck, 12. februarja, s. »Der Tiroler-Anzeiger« opisuje v uvodniku razpoloženje v deželi, ki se radi zadnjega Mussolinijevega govora zopet resno slabša. 2e teden dni je preteklo od prvega Mussolinijevega napada. Nemški zunanji minister Je zavzel stališče in1'tudi deželni glavar Tirolske Je reagiral na Mussolinijeve grožnje, samo Dunaj ostaja tih. Glede južnotirolske zadeve je Dunaj popolnoma odpovedal. Zahtevati pa je treba, da se vsaj sedaj, ko Je že severna Tirolska ogrožena, zgane. Zunanji urad mora uvideti, da pomeni italijanski imperijaltzem akutno nevarnost za avstrijsko državo. Vlada je dolžna izraziti pametno toda odločno svoje stališče. Mcrda bo treba misliti na to, da se poveri zunanje ministrstvo osebi, ki bi imela mednarodno diplomatsko zaupanje. Zunanje ministrstvo se lahko samo v mirnih časih združi s posli kancelarja. Sedaj pa mora Avstrija pričeti z diplomatsko obrambo, da je ne presenetijo dogodki napoleonskega leta, ki ga Je napovedal Mussolini.
Zaplemba katoliškega imetja v Mehiki
Neu'york, 12. februarja, r. Mehikanska vlada je zaplenila vsa imetja katoliške cer« k ve. Odrejene so stroge kazni za prikriva, nje cerkvenega imetja državni nadzorni oblasti.
Novi guverner Narodne banke
ČSR
Praga, 12. februarja, k. Današnji uradni list objavlja imenovanje višjega ravnatelja Pospišila za guvernerja češkoslovaške na« rodne banke.
■i /
Znamenite drobtine iz Radičevega spokornega|
govora
Beograd, 12. februarja
Današnji list! objavljajo skoraj dos lovno včerajšnji Radič ev govor v Narodni skupščini, ki je tudi še dane« predmvet živahnih komentarjev in grozi postati Izhodišče novih težkoč. Radič ie svoj govor pozneje v stenografskem biroja popravjal in retuši-ral, a »Politika« je zlobna dovolj, da prinaša poleg ko risi ranih mest tudi originalni tekst. Listi se jako neugodno izražajo o Ra-dičevih izvajanjih, najhujše pa sodi »Pravda«, ki pro&la ž a Radičev nastop v posebnem članku za »opereto«.
Najzanimivejša mesta, ki so deloma dala povod za živahne medkBoe ln splošno vese lost, so sledeča:
O svojem agitacijskem potovanj« je Radič kategorično zatrdil, da so vsa novinska po ročila bila izmišljena. Gospodje, je dejal Radič, novine so posebno zatrjevale, da sem na svojem potovanja govoril proti spo razumu, proti Srbom, da so Srbi samo zato da umirajo v vojni, da sem Francoze označil bedake, da sem dejal, da Solun mora biti naš, in poseimo da sem izjavil, da bodo volitve v narodno skupščino še letos, še leto šrtjo spomlad.
»Vse to je naravno laž« je Radiča ironič. no prekinil Pribičevič.
Gospoda, je hitro povzel Radič, ne samo da vse to ni istlna, marveč je obče izmišljeno vse, kar so poročale novine. (Oba smeh.)
V nadaljnem Je Radič zatrjeval, da le na vseh svojih 65 skupščinah govoril o sporazumu zgrajenem na trojni osnovi, s katerim se mora doseči ono, kar le poglavitno v de mokratščni državi: Da namreč seljakl posta nejo popolni gospodarji povsod tam, kjer lahko postanejo
A Vaše je geslo dosedaj, da moraio setja ki biti gospodarji povsod! se je čudil Pribičevič. Prosim da se to lepo zapiše, da n« bo zopet demantiral.
Radič je nadaljeval, da ie na skupščinah obetal srezke avtonomije. Tu ne bodo gospodarili samo seljakl Tu bodo sodelovali tudi in teli gen ti in napovedal sem, zborov al-cera tudi županije in oblasti. Tu bo Inteligenca sodelovala v še večji meri. In končno Imamo parlament, kjer ljudstvo ne vlada direktno, temveč ima potom svojih zastopnikov samo kontrolno vlado. Glede prora čuna sem dejal, da to nI lahka stvar (v resnici pa je Radič dejai: to ni naš proračuni, nakar je Vilder vprašal: A čegav Je tedaj ta proračun?)
Svoj izpad proti nunciju PeHegrinettUu je Radič pričel z navedbo, da hoče obrazložiti genezo svoie poti. Izvajal je; Novine so objavile, da je moja pot agitaeijsko potovanje, toda jaz nimam zato le eno, marveč več prič, da sem se pred svojim odhodom podal v zunanje ministrstvo ln imel važen racgovor, kateresnu so prisostvovali minister za vere Trifunovič, minister agrarne reforme in bivši minster za vere VoJislav Jaojlč. Jaz serci ob tej priliki navedel, da se v par dneh podam v Dubrovnik, zato, ker mi moji prijatelji pišejo, da poslanik Sv. Štollce Pellegrinetti ni ostal ln ne ostaja v mejah svojih funkcij. Nuncij Pellegrinetti se je podal tja, kakor sem prepričan, da lastno ročno zasadi klerikalno vejico tam, kjer ona doslej nI mogla rasti. Jaz sem imel temeljite razloge za to izjavo, ker se ie tu v Beogradu vršila katoliška svečanost, kateri je prisostvoval tudi nuncij Pellegrinetti in je na tej svečanosti govoril neki Slovenec o katoliškem pokretu, po*ivajoč vse katolike, da se temu pokretu pridružijo. Minister za agrarno reformo, ki je tudi prisostvoval tej svečanosti je takoj protestiral: Gospod poslanec, mi Hrvati imamo ta pokret katoll-čanstva že od Jezusa in mi ne potrebujemo Koroščevega katoličanstva za svoj katollci zem...
Jaz sem dejal zunanjemu ministru, da pot dem v Dubrovnik in bom govoril tako, da Pellegrinetti pri svoji pridigi na praznik sv. Vlaha ne bo prekoračil strogo cerkvenih obredov niti svojega delokroga tem manj ker imamo svoje škofe in duhovnike zato, da pridirujejo ln stoje v kontaktu z narodom in da nuncij Pellegrinetti tam nima mesta brez posebnega papeževega pooblastila, marveč da mora sedeti le v svojem poslaništvu. (Stvarno pa je Radič dejal: .. da ne bo prekoračil strogo cerkvenega obreda in svojega delokroga in da bo videl, da tudi mi imamo svoje škofe in duhovnike, ki lahko vršilo obrede brez njega, kakor doslej in so lahko z narodom, ter da nuncij Pellegrinetti tam nima mesta, temveč da mora sedeti v svojem kabinetu.)
Smatral sem za svojo dolžnost, da se po dam v Dubrovnik, ker imamo v dubrovni-škem okrožhi 8000 volilcev od katerih smo dobili okrog 7600 glasov, ker ie to področje HS5...
A, področje! to smo hoteli slišati! kliče opozicija.
... ker ie Dubrovnik ves katoliški, brez razlike dali je tam kdo Srb, ali Hrvat, in ker mi ne dopustimo, da bi se na tel naši iz postavljeni obali vršilo nekaj, kar bi ostabi lo našo mednarodno pozicijo.
Zakaj tega ni storil Ntniič? }e vprašal eden izmed opozicije.
Radič ie šel v Dubrovnik zaradi sveče! je pojasnil Vilder.
Ninčič ni mogel tja. ker ni utegnil ln tudi ne bi mogel diržatl sveče, ker ni katolik. (Smeh ln veselost med poslanci, radikali ironično aplavdirajo, ploska tudi Pribičevič) O duhovnem in moralnem edlnstvu ie Radič dejal: Govori! sem, da smo ml simbol da ne gre zato. da Baja prevari Sttpo, da sta to samo dva simbola enega, organizma (obči smeh) ki ga nič več ne bo premotilo, da bi krenil na stranpot. Vaše nade v opo-ziciii so bile v tem, da narodu šepečejo, da le Radič storil le taktičen korak in da to nI naša politika. In narod ie moral od mene čuti in čulo je 100 tisoč Ihidi....
200 tisoč! H citira Pribičevič (boren
smeh)
____da je to definitlen pravec HSb. Kajti
ako v naši pošlosti imamo svetinje te naša
največja svetinja bodočnost naroda, ki ima bogato zemljo, a ie siromašen. Treba je otvarjati rudnike, treba graditi ceste in ure diti pristanišča, a tega ne more storiti nihče drugi, kakor 10 milijonov složnih Srbov in Hrvatov.
Dobro ste pričeli vzklika davidovičevec Grol.
Do sporazuma smo bili slap veličasne Niagara, a od sporazuma dalje smo največja električna centrala v Srednji Evropi.
Ha, ha-ha-ha, je prasnila v smeh opozicija. Posl. Joca Jovanovič (zemlj.) se z obe ma rokama drži za glavo in vzklika: A-auh (Nov izbruh obče veselosti).
Radič ie največja Niagara, ki vladi preti s poplavo, pojasnjuje Vilder. (Smeh).
Meni je bilo drago, je nemotene nadaljeval Radič, da na lastne oči vidim, kako nemočna je agitacija vseh opozicijskih sku pla Mm one delujejo proti sporazumu, ln kak je na tleh 9001etne dubrovniške republike absolutno nemogoče raznetiti republl kanlzem, ki danes znači — Idiotizern... (Sijajno, kličejo nasprotniki). Kar Je bil vedno! pTavi Pribičevič. ... ako Imamo demokracijo, ki jo nstvar jamo potom sporazuma s preizkušeno stran ko (radikali) H ima vso empiriko vladanja a mi Hrvati Imamo ves žar reformator stva. (Smeh). Ml smo včeraj biM v zaporu, a smo lahko tudi jutri...
Pribičevič: Lahko, lahko... (Ponoven smeh.)
Tudi ta hip če hočete, toda ne vi, temveč ti naši zaveznici ki je pokazal s prstom na radikale ter dostavil: »a ne borno svi-raH, kakor ti tukaj hočejo« kar pa Je pozne je Iz stenograma zbrisal.
Samo mi nočemo biti takšna opozicija, ka kor ste vi drugi. (Smeh). Ljudstvo naše je enako, toda kaj hočemo s to pisano gospo do, ki Jo Je z malo izjemo učil Tirrčln, Sva ba, Rim ln Pešta, ln vrag ta satan. S to pisano Inteligenco gospoda, voditi edinstven narod do svobode tn napredka, to »more sa mo taka avtoriteta kakor Je Pašič. (Tu Je pokazal s prstom na Pašiča) Ironičen smeh pri opoziciji. A kako ste govorili pred nekaj meseci?
Ml nimamo niti banke niti tiska. Vprašajte našo seljaško stranko, ml imamo vsega en tednik, pa nobene banke. Imate, Imate vzklika Kalember. Ml nobene, radikali pa nekaj malega... (Smeh). V krajih, kjer nI nobenega Srbina je vse odmevalo, kadar sem vzkliknil Živela Srbija ln Pašič! Ako so nekateri mediokri-teti pričeli vzklikati Živel Pribičevič je nastal grohot in smeh. Naravno, saj to tudi ie figura za smeh. (Buren smeh pri opoziciji). Mislim, da se bo že našel naičin, da mi v vladi poenostavimo in pospešimo prosvetno proceduro taim, kjer imamo najdivnejši, tiaj-bistrejši narod, a 80% nepismenih. Mi bomo rešili vse te probleme Pa naj nas oviralo ti opozicijonalol kolikor hočejo, saj jih drugače ne moremo imenovati kakor zmedence.
A daH ste za poplave in šole mani, kakor je po Vaši zatrditvi zaigral Stojadinevič v kartah! ironično pripominja Pribičevič
Evo, nedavno je prišel k nam svetov-noznani človek Albert Thomas. On Je eden izmed prvih Uudt, a ni naše ideologije, marveč Je socijalist
Prlšei Je, da protičl patološke pojave! se javlja davidovičevec Angjelfaovič.
In Thomas mi Je dejal: Vsa evropska Javnost Je ob sporazumu občutila olajšanje in videla, da je v vašem sporazumu argument, da vi Slovan! niste samo Junaki in mistiki, junaki v vojni, v miru pa fantastl — marveč da znate biti tudi Anglosakson-ci, da znate storiti ono, kar je Anglija storila z Irsko, ono, kar mi seda! delamo s tujim narodom v Siriji.
Mar smo mi z vami delali tako kakoT Angleži na Irskem? vpraša Pribičevič.
Thomasa nI nihče poslal k nam, on Je sam prišel ta ni edini. Naj vam pokažem svojo korespondenco o Božiču ln Novem letu. Tu so prve avtoritete evropske politike in evropske literature, ki mi pošiljajo čestitke! (Velika veselost) Vsakdo se lahko prepriča, kako blagotvoren ie vpliv sporazuma in vpliv, ki ga ima naš skupni vodja g. Pašič (Aj, aj!) Vsakdo se lahko prepriča, kaj znači Pašlčev um za konstruk. tlvno politaco naše države. Kar pa se mene tiče, gospodje: qui vive vlvra! (Smeh in ironično ploskanje. Radikali molčijo.)
Te javne besede nemškega zunanjega ministra dokazujejo, da se je Italija v resniic bavila z vprašanjem pritegnitve brennerske meje v varnostni pakt. kar je razvidno tudi iz pisanja italijanskih listov pred konferenco v Locarnu. Fa-šistovsko časopisje ie pisalo o tem precej odkrito, naenkrat pa je kakor na zapoved utihnilo Poznejše verzije, češ da nima Italija nikakih neposrednih interesov v varnostnem vprašanju, so se smatrale kot previdna resignacija. Ofi- : cijelni krog; pa so dobro vedeli, da je j to le posledica negativnega uspeha v : Londonu in Berlinu. Mussoiini sam Je ! sedaj s svojim prenapetim govorom iz- i dal skrivnost, kar ne more biti poseb- ■ no ljubo italijanski javnosti.
Zanimiv je tozadevni komentar i «Daily Telegrapha«, ki pravi: V Mus- j solinijevem govoru ie ena sama fraza, j ki zaluži posebno pozornost t. j. o j možnosti prenosa italijanske zastave j preko Brennerja. Ta pretnja, izgovor- j jena namenoma, zahteva zelo resno j presojo s strani Zveze narodov. Ta ; fraza ni ne v duhu Zveze narodov in ne i v duhu locarnskih pogodb. Ne opravi- j navedbe, s katerimi je minister Stjepan čuje je niti italijanska bojazen pred spo ; Radič napram novinarjem motiviral nje-iitvijo Nemčije z Avstrijo, ki je po an- i govo takojšnjo odstavitev. Gjorgjeviii
Svetu Zveze narodov odločevala veČina, ki bi se zbirala okrog Francije.
Vstop Nemčije v Zvezo narodov je nepobitno velepomemben datum v povojni politični zgodovini, ker daje ženevski meddržavni organizaciji vedno bolj splošno evropsko lice in jo vedno bolj približuje idealu prave mednarodne, vesoljne zajednice. Da pa bi mogli sprejem Nemčije pozdraviti z res ne-kaljenim veseljem, bi morali biti prepričani, da prihaja Nemčija v Ženevo prepojena z duhom solidarnosti in vneta za vzajemno sodelovanje vseh držav za obnovo gospodarskega blagostanja in ohranitev svetovnega miru.
Prve vesti, ki prihajajo v svet o nemškem programu v Zvezi narodov, vzbujajo upravičeno vznemirjenje.
Politične beležke
+ Radič zopet tožen radi obrekovanja. Za klevete označuje ravnatelj du-brovniškega učiteljišča Mihajlo Gjor-gjevič s posebno izjavo v «Politiki» vse
gleškem mnenju vsai za sedaj politično nemogoča.
Angleško časopisje je skoraj enodu-šno obsodilo Mussolinijevo bojevitost, ki jo imenuje nevarnost za mirni razvoji dogodkov v Evropi. «Daiiy News» pišejo še vedno o fašistovski nasilni politiki in primerjajo Mussolinija s sovjetskim diktatorjem Ljeninotn. Mussoiini je nevaren eksponent.
*
Praga, 12. februarja, s. »Narodni Listy» pišejo, da nikdo ni z večjo simpatijo pozdra vil jasnih besed Mussoiini j a kot slovanski narodi bivše monarhije, ki najbolj občutijo pritisk Berlina. Nemci želijo vstopiti v Zve« zo narodov la zate, ker rkfijo v tem edino pot aa »družitev z Avstrijo v prid svojim manjšinam. Mussoiini je to nevarnost videl naprej in je nedvomno preciziral italijan« sko stališče. Mussoiinijeve besed jasno ka« žejo, kam se mora postaviti Češkoslovaška. Oporekati pa mora Češkoslovaška Mussoli« nijevim navedbam o položaju nemških manj šin v češkoslovaški.
Posledice vstopa Nemčije v Zvezo narodov
c, Ženeva, 10. februarja.
Vstop Nemčije v Zvezo narodov, zlasti pa njen sprejem med stalne člani-ce Zvezdnega Sveta bo Imel nstjdaleko- i rošec g. Lazi Markoviču, ker upa, da sežnejše posledice za celokupno med- ~	------"r,', "
odločno. pobija kot lažnive vse Radiče-ve navedbe, da bi bil kdajkoli imel ne-prilike z zaupanim šolskim denarjem ter zahteva, da ga Radič naznani sodišču, ako mu ima dokazati kake nekorektnosti. Kot monstruozno in skrajno nedostojno označuje Gjorgjevič Radi-čevo obdolžitev, da je na neki ekskurziji zapeljal eno izmed svojih učenk in da se je nato moral z njo poročiti. Da je Radičev očitek neosnovan, dokazuje dejstvo, da je Gjorgjevič že 11 let ože-njen in da ima dvoje otrok. Ravnatelj Gjorgjevič zaključuje, da se bo proti Radiču poslužil vseh razpoložljivih zakonitih sredstev, da pobije niegove klevete, s katerimi mu je oblatil obiteljsko čast in dolgoletno vestno službovanje. Izročil bo g. Radiča sodišču.
+ Tempora mutantur. Posl. Miljutin Dragovič je v Narodni skupščini lepo popisal kako je hodil dr. Korošec svoj-čas s kadilnico okoli g. Pašiča ter na nekem banketu izjavil, da je radikalska stranka kakor majka, okoli katere bi se moralo vse zbrati. V včerajšnji svoji izjavi v »Politiki* pa imenuje doktor Korošec iste radikalske voditelje, stare fregate, obenem pa hvali «delavne, poštene, mlade in pametne ljudi v NRS», češ, da ne morejo »priti naprej v morje, ker jiin zastavljajo pot stare fregate.« Ta kompliment je sedaj napravil dr. Ko-
bo on tudi njemu pomagal v vlado, kakor je Radiču. Tudi ta izprememba je vsaj za »Slovenčeve« bralce nekaj novega. Dr. Korošec bo s svojimi izjavami kmalu prekosil samega Stjepana Radiča, ki je tudi zmerjal radikalske veljake danes z magarci ter drugimi epite-
narodno politiko. Najobčutnejše se bo prisotnost Nemčije poznala v sami ženevski meddržavni organizaciji. Že izročitev nemške prošnje za spTejem je izzvala celo krizo. Trenutno se je govorilo celo o možnosti, da se odgodi sklicanje izredne skupščine, ki bo skle- ! toni, jutri pa jim pel hosana in obratno pala o sprejemu Nemčije. Take govori- ! Lepo se razvija g. Korošec, ce so dovolj značilne za nenavadno | + Tudi srbsko gospodarsko društvo resnost položaja	Proti Radi6u. Srbsko poljoprivredno
Slutnje o verjetnih posledicah vsto- i društvo objavlja v »Politiki* daljšo iz-pa Nemčije v Zvezo narodov so dobile ; javo, v kateri obravnava Radicevo do-potrdilo v izvajanjih zunanjega ministra i misel, ki jo je izrekel v svojem govoru dr. Stresemanna, v oficijoznosti Wolffo- i v Capljini z naslednjimi besedami: ve angenciie in v komentarjih nemške- i »Srbski seljak nima vere v plug, on ima ga časopisja	i vero v meč in puško. On ne spostuje
Nobenega' dvoma ni, da bo skušalo : pluga in on ne ve, da je plug močnejši nemško zastopstvo potom Zveze naro- I od puške in meča, da je dom m doma-dov odpraviti s sveta zadnje ostanke i čija močnejša od topov . . .!» K tem versajske mirovne pogodbe. Wolffova ! besedam, ki jih Radič doslej še ni de-
Mussolini in meja na Brennerju
Zanimiva nemška indiskrecija o italijanskem neuspehu v Londonu ln Berlinu 1 London, 10. februarja.
Besedni dvoboj med Mussoiini jem in Stresemannom. ki bi mogel imeti tudi sitne posledice, ako bi bil izzval diplomatski odmev v državah, ki jih ie italijanski premljer netaktno vmešal v zadevo, je povzročil v angleških vladnih krogih, kakor tudi v časopisju, precejšnjo pozornost zlasti giede nemško-italijanskih meja na Brennerju. Kakor se izve. bi bila angleška vlada primo-rana na primeren način odgovoriti na tozadevni pasus. da je ni prehitel dr. Stresemann s svojim sicer samozavestnim. toda zmernim odgovorom, ki ga je časopisje priobčilo netočno vsai glede mesta o meji na Brennerju.
To mesto se glasi pravilno: Italija je skušala pri pogajanjih za locamskl pakt doseči tadi mednarodno pogodbo za varnost meje na Brennerju. Tekom pogajanj smo biH vprašanj tudi mi, kakšno stališče bi zavzela Nemčija v tem vprašanju. Odgovor, ki smo ga dali je sam po sebi razumljiv. Predvsem je bilo vprašanje naslovljeno na napačen n JO lov. O meji na Brennerju odločuje Avstrija, ker meji na Italijo itd.
nota že opozarja, da bo Nemčija pri vsaki priložnosti zahtevala znatno znižanje zasebnih čet v drugi in tretji po-renski coni in končno popolno ukinjenje okupacije, še preden bo sama zadostila glavnim obveznostim iz mirovne pogodbe. V razorožitvenem vprašanju bo Nemčija zastopala stališče, da se mora ves svet razorožiti v istem razmerju, kot se je Nemčija. Ta njena zahteva bo naperjena v prvi vrsti proti Franciji in Poljski. Aktivno se bo vmešala v vprašanje saarske kotline in Gdanska, ker je Zvezi narodov poverjena uprava saarske kotline in zaščita Gdanska. Ni dvoma, da bo zahtevala predčasno izvedbo ljudskega glasovanja v saarskem revirju in da bo pri prvi priložnosti načela vprašanje poljskega koridorja in Gornje Šiezije. Da se bo Nemčija
mantiral, doda.ie srbsko poljoprivredno društvo oster komentar, češ, da se je Radičevim izpadom proti srbskemu ljudstvu, ki jih je izrekel v opoziciji, lahko oprostilo, nikakor pa se mu to ne more oprostiti sedaj, ko je aktiven član kraljevske vlade in minister pro-svete. Poljoprivredno društvo kategorično izjavlja, da je absolutna neistina, da srbski seljak nima vere v plug in da ga ne spoštuje. Srbski seljak dobro ve, da je plug močnejši od puške in meča; ve tudi po mnogih žalostnih izkušnjah, da bi bil lahko prijel i za meč i za puško, ko je bil napadan od zlih in nekulturnih ljudi zavoljo obrambe pluga. In še vselej, ko se je obranil, se je srbski seljak zopet vrnil k svojemu plugu.
+ Koga se boji "Stj. Radič? «Kmetski list« piše, da je Radič poprej vedno ve-
z vso silo zanimala za »usodo nemških i del povedati dobrih in slabih stvari o manjšin« v drugih državah, to čujemo Beogradu in radikalih in da dela sedaj iz vseh merodajnih nemških virov. V i kot minister isto naprej. Niti hudiča smislu Zvezinih pravil more Nemčiia i Se Radič ne boji, pravi »Kmetski list«, zahtevati ponoven pretres in revizijo , kadar je treba skrbeti za ljudstvo. Prav takozvanih »neizvedljivih pogodb«, od- j hvaležni bi bili Pucljevemu glasilu, če nosno »pogodb, ki bi mogle ogrožati j povedal, zakaj ie lani St. Radič v
luknjo zlezel in zakaj vsako svojo izjavo v najkra.^em času demantira. Če se hudiča ne boji. se prav gotovo boji : Pašiča, da bi ga ne pognal iz ministr j stva, kar je dokaz, da je Radiču še vedno več za ministrski stolec kakor pa za ljudstvo. In če se to Pr.clju do-pade. je pač stvar njegovega okusa, pa tudi njegove odgovornosti napram vo-!i!cem. ki jim je samo priznal, da se . pod vlado RR nj ničesar zgodilo, kar je ljudstvo upravičeno pričakovalo.
mir«.
Naivno bi bilo upati, da ne bi Nemci pri sleherni priložnosti označili kot neizvedljive in kot miru nevarne vse one pogodbe, ki ovirajo razmah nemške sile. Sklicevali se bodo na člen 19. temeljnih pravil Zveze, ko bodo zahtevali revizijo vzhodnih mej, in člen 80. jim bo služil kot opora, ko bodo skušali pridobiti Zvezino privoljenje za priključitev Avstrije Nemčiji.
Seveda bi vsi ti nemški načrti ne prizadevali prehude bojazni, če bi Zvezin Svet sklepal z večino glasov. Toda Zvezni statuti določajo, da morajo biti Svetovi sklepi soglasni, če naj so veljavni. Na dlani leži dalekosežnost te določbe in koristi, ki jih more iz nje črpati Nemčija, so ogromne. Saj proti volji Nemčije ne bi mogel rešiti Zvezin Svet niti enega vprašanja. Nemčija bo lahko svoj glas vsakokrat prodala za visoko ceno ...
Na tem dejstvu ne bo mogel nič iz-premeniti niti eventualni sorejem Poljske, Brazilije in morda tudi Španije med stalne članice Sveta, če se ne ukine določba o soglasnosti sklepov. Za to pa ni zaenkrat nobene nade. ker se Velika Britanija odiočnd upira taki iz-premembi iz bojazni, da bi potem v
Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani
Danes predavajo:
V	Novem mestu pri dijaškem društvu «Prosveta» g. prof. Seidl o temi: «Kaj je izobrazba«. Začetek ob 15.30.
V	Dot. Logatcu g. Josip Zupančič ob 20. »O borbi svobodne misli za odrešenje člo> veštva«.
V	Ljubljani v areni Narodnega doma g. prof. Jeras ob 17. uri: «0 Franciji in Fran cozih«.
V nedeljo:
V	Sv. Križu pri Kostanjevici g. dr. Kune
ob 7.15 zjutraj: »O prvi pomoči domači ži« vini v sili«.
V	Straži pri Novem mestu g. živinozdrav. nik Joso Čeh »O kužnih boleznih pri do«
mači živini« ob 8. zjutraj.
V	Lokah pri Zagorju živinozdravnik Iv. Pestotnik ob 15. uri: «0 prvi pomoči živi. ni v Sili«.
V	Rimskih toplicah ob 8.30 zj. g. viš. kle. tarski nadzornik Gombač »O sadjarstvu in umnem kletarstvu«.
VIII vsesokolski zlet v Pragi
Iz češkega Sokolstva
Ministrstvo šol na Češkem je ugodilo prošnji ČOS, da se šolsko leto letos konča 20. junija dopoldne zaradi vsesokolskega zleta. — Mestni svet praški je sklenil, da pcsodl brezplačno vso slamo za prenočišče udeležnikom vsesokolskega zleta. — Arhi« tektonska dela na zletišču bodo izvršena po načrtih inž. Krasnega, ki je vodil tudi stav. bo Tyrševega doma. — Za sokolsko deeo sta dneva 4. in 5. junij prosta pouka, da se udeleži predzletnega dneva. Za prenoči« šea dece so na razpolago šolske telovadnice. — Uslužbencem praške cestne železnice je dovoljeno, da smejo v zletnih dneh, ako so v službi, nositi sokolski članski znak. — Brat Formandl je dal brezplačno na razpo« lago vso barvo, lake, firnež in druge pie« skarske potrebščine za vsesokolski zlet. — Češka strelska zveza je zaprosila ČOS, da sme nastopiti skupno z vojaštvom na zletu. Zaradi preobširnega programa prošnji ni bilo mogoče ugoditi. — V zletnih dneh bodo na Vltavi večerne scene, pri katerih bodo sodelovali razni umetniki, tudi gledališki. — Zletna spomenica mora biti izdana do kon. ca leta 1926, in sicer v petih zvezkih, ki ne smejo veljati več nego 60 Kč. Prvi zvezek mora iziti še pred zletom. — Vstopnine na zletišču so določene, in sicer sedeži po 200, 150, 100, 80 in 60 Kč, stojišča po 20, 15, 10 Kč. Te cene veljajo za glavne zletne dni. V predzletnih dneh veljajo četrtinske cene, za naraščajske dni pa polovične cene. — General Syrovy, načelnik glavnega štaba če« škoslovaške armade, je odgovoril na čestit« ke ČOS ob njegovem imenovanju na naj« višje vojaško mesto tako«le: Bratje! Hvala za čestitke! Sokolski misli, katere skromni pripadnik sem bil vedno, ostanem zvest tu. di nadalje in bo moja dragocena vodnica v moje mnovem uradu. Z bratskim Nazdarl General Svrovv.
Proračun letošnjega vsesokolskega zleta v Pragi
Posamezni zletni odseki za letošnji vse« sokolski zlet v Pragi so sestavili svoje pro« račune. Na podlagi teh in na podlagi biianc iz prejšnjih zletov je potem zletni odbor sestavil celotni zletni proračun, ki izkazuje najvišje izdatke, preko katerih poedini od« seki ne smejo iti. Stavbni proračun je bil za 1 milijon Kč znižan.
Izdatki so v proračunb nad splošnimi po« stavkami navedeni sledeči: zletna pisarna, nastavljenci, tiskovine, poštnina, pisarniške potrebščine 300.000 Kč, reklama, plakati itd. 250.000 Kč, spominski predmeti, častna da« rila, muzikalije 150.000 Kč, tisk vstopnic, zletni kolek, zletni znaki za članstvo in na. raščaj 250.000 Kč, zavarovalnina proti ne. zgodam, ognju, kraji itd. 120.000 Kč, zletna spomenica (podpora) 200.CW Kč, godba pri prostih vajah 120.000 Kč. Zletni odseki pa potrebujejo: stavbni 7 milijonov Kč, teh« nično vodstvo 350.000 Kč, tajniški 100.000 Kč, finančni 250.000 Kč, stanovanjski 2 in pol milijona Kč, umetniški 35.000 Kč, gospodar« ski 300.000 Kč, rediteljski 350.000 Kč, za zletno sceno 300.000 Kč, zdravniški 20.000 Kč, za sprejem Amerikaneev 25.000 Kč, železni« ški 10.000 Kč, jezdni 20.000 Kč, sprejemni 50.000, nepredvideni stroški in naddela so proračunjeni z 10 %, kar znaša l,300.000 Kč. Celotne potrebe znašajo skupno 14 milijo« nov Kč. Kot dohodki so preracunjeni: vstop« nina za tri glavne dni po 2 milijona Ke, za dva naraščajska dneva po 1 milijon Kč, za pet predzletnih dni po pol milijona Kč, ako bi bile vse vstopnice razprodane. V prora« čunu pa je izkazanih od celote le 70 %, kar znaša 7,350.000 Kč na vstopnina, za zletni kolek 130.000 Kč, za razglednice 100.000 Kč, spominski predmeti 50.000 Kč, najemnina za razne prostore na zletišču 400.000 Kč, oa« rovi 370.000, zletni velesejem 100.000 Kč, dohodki stanovanjskega odseka 1 in pol mi« lijona Kč, dohodki rediteljskega odseka 700 tisoč Kč. Skupni dohodki znašajo 10,700.000 češkosL kron. Primanjkljaj v iznosu 3 m:Ii« jonov 300.000 Kč, se bo pokril z dohodki zletnih znakov in s članskimi prispevki za zlet po 10 Kč na vsakega člana.
Proračun ne kaže posebno prijaznega lica, vendar smo prepričani, da bo gmotni uspeh zleta tudi letos dober, kakor je bil doslej še vselej.
Rusija za sodelovanje na razorožitveni konferenci
Ruski ljudski komisarijat za zunanje za» deve je prejel brzojavko glavnega tajništva Zveze narodov, v katerem sporoča tajni, štvo željo peterih držav za odgoditev se. stanka pripravljalne komisije za razorožit, veno konferenco in prosi za tozadevno sta« lišče sovjetske vlade.
čičerin je odgovoril, da bi bila sovjetska vlada zadovoljna s takojšnjim sestankom pripravljalne komisije, ker je popolnoma pripravljena za udeležbo pri delu komisje, da pa nima nič zoper odgoditev sestanka, ako je v interesu stvari. Sovjetska vlada vztraja pri svojem pogoju, da se namreč komisija ne sme sestati na švicarskem ozem lju ter prosi, naj bi se vršil sestanek v kaki državi, ki je obnovila diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo.
Posledice Mussolinijevih groženj
London, 11. februarja, d. Po poročilih i* VVashingtona nameravajo nekateri senator, ji ob priliki razprave o ratifikaciji finančne« ga dogovora z Italijo uporabiti Mussolinije« ve pretnje z vojno kot argument proti odo« britvi dogovora.
Iz Južne Tirolske
Innsbruck, 11. februarja, d. Fašistovske oblasti na Južnem Tirolskem so prepovedi« le poročevalcem inozemskih listov vsako po ročanje brez predhodne cenzure. Prestopki sc bodo kaznovali z izgonom. V zadnjih dneh je bilo izvršenih več aretacij.
scene iz življenja Mačeta Sass Geaa Kino »Dvor««
t
25ietnica smrti kralja Milana
Dne 11. t m. je preteklo 25 let, kar
ie umrl na Dunaju prvi srbski kralj po Kosovu, Milan Obrenovič. Ob njegovi smrtni postelji je bil takrat samo doktor Vladan Gjorgjeviič, ki živi sedaj kot 80 letni starček v Beogradu.
Ko je bil leta 1868. slovanofilski knez Mihajlo Obrenovič, tretji knez Srbije, ubit. je tedanji madžarski ministrski predsednik grof Andrassy napel vse sile, da je bil za kneza Srbije proglašen \lihajiov nečak Milan, čeprav mu je bilo tedaj šele 14 let. Andrassy je namreč upal, da bo potom njega spravil srbsko politiko z rusofilskega pota in popolnoma pod vpliv Avstro-Ogrske. To se mu je tudi posrečilo. Berlinski kongres leta 1873. je pridobil Milana na stran Dunaja. Milan se je v resnici postavil popolnoma v službo Avstrije in Habsburža-nov. Milanova žena, še sedaj živeča kraljica Natalija, rumunsko-ruskega rodu, pa ni nikdar tajila svojih simpatij za Rusijo. To je bil morda glavni vzrok, da sta se Milan in Natalija kasneje tudi ločila. Dunaj je mnogo delal na to in zapletel Srbijo tudi v vojno z Bolgarsko. Dočim je bil za časa kneza Mihaj-la položaj še tak, da je moglo priti do ujedinjenja Srbije in Bolgarske, so se odnošaji med obema slovanskima državama po tej vojni še bolj poostrili. Leta 1889. je moral kralj Alilan zapustiti svojo domovino. Kasneje se je sicer zopet vrnil v Srbijo in izvršil državni prevrat, s katerim je vrgel regentstvo in proglasil mladoletnega svojega sina za kralja, da bi bil njegovo slepo orodje. Leta 1900. pa je bil kralj Milan končno prisiljen, da je za vedno zapustil Srbijo. Hotel je namreč, da bi vzel njegov sin ženo iz vladarske rodbine, dočim a je izbral Aleksander Drago Mašin.
Kralj Milan se je preselil potem na Dunaj, kjer je popolnoma zapuščen umrl dne 11. februarja 1901. Dve leti kasneje sta bila umorjena kralj Aleksander in Draga Mašin. Milanova soproga Natalija živi sedaj v Biarrit?'! v Franciji _
STI v vv •	•
rocescenje spomina Aksakova v Beograda
Beograd je te dni proslavil štirideseto obletnico smrti Ivana Aksakova, enega Izmed največjih Slovanov in utemeljitelja slovanofilske smeri na Ruskem. Službo božjo je imel sam patrijarh Dimitrije ob asistenci enajstih svečenikov. Pel je v cerkvi zbor pevskega društva »Stankovih. Svečanost je bila zelo dostojna. Udeležili so se je poleg zastopnikov vlade številni odličniki kulturnega sveta beograjskega in navzoči so bili ruski književniki in novinarji kakor tudi g. Strandtman, ki velja v prestolnici še vedno za predstavitelja ruske emigracije.
G. Tasa Popovič, bivši učenec Aksakova, je imel spominski govor o velikem pokojniku. Očrtal je njegovo življenje in delo za osvobojenje balkanskih Slovanov. Aksakov ni delal za to osvobojenje samo s peresom, on je vzel v roko tudi puško. L. 1877. je prekoračil Donavo in se aktivno udeleževal bojev proti Turkom. Ko so bili uspehi te vojne na berlinskem kongresu uničeni, je Aksakov ostro protestiral. Sploh je bil vseskozi idealen in požrtvovalen človek, ki si je pridobil velikanske zasluge za probudo južnih Slovanov.
Spomin na Aksakova je danes tem ftktualnejši, ker je slovansko edinstvo zopet razbito. G. Popovič je izrazil na-do, da to stanje ne bo trajalo večno. Rusija, ki je trenutno na tleh, se bo zo-.pet dvignila in bo v doglednem času zopet korakala na čelu vseh Slovanov, ki ne morejo pozabiti svoje velike matere sedaj, ko jo stiskajo nadloge.
„Zene, M ne smejo HuMtr
Žene so ustvarjene za ljubav! A imamo žene, ki ne smejo ljubiti in te pridejo v kratkem
v kino «Dvor».
Duhovščina in njena skrb za organiste
Z velikim zanimanjem sem čital že v treh številkah »Jutra* o žalostnih razmerah slovenskih organistov. Upravičeno se biča brezskrbnost duhovščine za ta stan. Ti dopisi so zadeli tako v živo, da so vsem klerikalnim listom kar sapo zaprli.
A vse to, kar se je v teh številkah opisovalo, je šele mali del krivic, ki se godijo organistom. Ni bilo še lista, ki bi se bil upal dosedaj kaj pisati o tem. Tembolj smo torej hvaležni «Jutru», da je posvetilo temu svojo pozornost. Ni moj namen, na dolgo in široko razpravljati o krivicah, ki se godijo organistom in o pomanjkanju, katero morajo ti reveži prenašati, upam, da stori to kdo izmed tovarišev, ki je bolj sposoben za to, rečem samo, da bolj brezpravnega in bolj slabo plačanega stanu ni, kakor je stan organista. Prav vse ga sme komandirati od župnika in njegove kuharice (katera je včasih še najhujša) do zadnje tretjerednice. In za to dobi par mernikov najslabšega žita in še par kronic po vrhu. Ni še dolgo tega, ko sem čital v listu »Jugoslovanski Muzičar* dopis, v katerem so navedene razmere slovenskih organistov. Gospod urednik tam opisuje dogodek, ki ga je sam doživel v Sloveniji v nekem žup-nišču. Ko je prišel g. urednik v to žup-nišče, je bil tam mlad, pa zelo slabo oblečen in bos moški. Izgledal je kakor berač. Na vprašanje urednika, kdo je ta človek, odgovori župnik, to je naš organist. Na vprašanje, koliko ima plače mesečno, odgovori župnik, da ima mesečno 500 Din., za kar si mora oskrbeti hrano in prav vse. Urednik se začudi in vpraša, kako more živeti od tega? Župnik je odgovoril: »Ako ne more od tega živeti, pa naj krade . . .1»
Takšen je krščanski socijalizem nekaterih župnikov, poudarjam župnikov, kajti mnogo mladih kaplanov, ki sami iz-kuša.io «dobrotljivost» župnikov, je organistom naklonjenih, toda ker so sami reveži, ne morejo organistom pomagati. Kadar bo kak župnik še govoril o krščanskem socijalizmu, mu dajte citati ta dopis!	K.
Rezultat tekme o aranži-ranju izložbenih oken v
Prva tekma v aranžiranju izložbenih oken v Ljubljani, katero so priredili trgovci na poziv Akademskega športnega kluba Primorje, je vzbudila izredno mnogo zanimanja med občinstvom, ki si kljub deževnemu vremenu v množicah ogleduje okusno aranžirana okna, jih občuduje in graja ter dela načrte, kaj in kako bi se dalo napraviti še lepše in boljše. Okna so pa razen znatnega napredka v estetskem oziru pokazala tudi. kako elegantna bo nocojšnja beločrna reduta ASK Primorja. Ta agi! ni klub je pooblastil posebno razsodišče ki nam je o tekmi poslalo sledeči zapisnik žirije za ocenjevanje izložbenih oken z motivom »črno - belo«.
Ljubljana, 12. februarja.
Prisotni: Gaber, Jakopič. Kregar, ŠanteL Tratnik, Vavpotič.
Po izčrpni debati o posameznem pregledu poedinih trgovin ter po izvršenem skupnem pregledovanju izložbenih oken je podpisana žirija sklenila sledečo izjavo:
Razsodišče z največjim zadoščenjem pozdravlja inicijativo ASK Primorje, ki je s svoio idejo prireditve konkurenčnega aranžiranja izložbenih oken v Ljubljani napravilo prvi smotreni korak z namenom, da zainteresira naše trgovske kroge za udejstvovanie umetniškega okusa. Prva konkurenca se sicer ni povsem posrečila, posebnot iz razloga, da je bila prvi poizkus in je bila trgovcem stavljena naloga razmeroma težka radi omejitve v ozkem okvirju mrtve «čmo - bele» kompozicije. Zato se opaža, da razstavljalci niso znali uporabljati razstavljenih predmetov v dosego enotnega dekorativnega učinka. V splošnem so vsi aranžmani
preobloženi in zdrobljeni v posameznosti.
Z ozirom na to, da so dosedaj ljubljanski trgovci z malimi izjemami zanemarjali estetski učinek izložb na korist bogate izbere blaga in vsled nepo-znanja sodobnih izkušenj v aranžiranju trgovskih izložb v večjih centrih, upošteva komisija pohvalno relativni napredek teh prvih poizkusov in predlaga izmed 23 tekmujočih trgovin sledečim tvrdkam z večino glasov posebno priznanje z opazko, da se ni mogla odločiti za priznanje prvih nagrad:
V konfekcijski stroki: Drago Schwab (za okno v Židovski ulici);
za čevlje in druge prečimete: Peko (Aleksandrova cesta);
za modo, in sicer: a) za modistke: Sedei - Strnad;
b) za modne trgovine: Sinkovic in Magdič;
in za cvetlice: Hvala v Prešernovi
ulici.
Razsodišče je torej le deloma zadovoljno z uspehom z estetičnega stališča, vendar pa tekma pomeni velik korak naprej k izboljšanju okusa tako trgovcev kakor tudi kupujočega občinstva. Doznali smo. da so umetniki razsodišča pripravljeni izdelati na željo trgovcev celo Po eno skico za aranžman Izložbenih oken. da s tem pokažejo, kako z umetnostnega stališča neoporečne izložbe efektno delujejo v reklamnem oziru. Upati je, da trgovci prav v kratkem zopet prirede tako tekmo, seveda v okvirju lažje izvedljivega motiva.
Poročali smo že, da je iz zaporov cetinjskega sodišča na dosedaj nepojasnjen način pobegnila Stojana Markovič, sestrična znanega odmetnika dr. Vuka-šina Markoviča, ki je bila obsojena svoječasno na 15 let težke ječe.
Stojana je mlado in lepo dekle. Pobegnila je skunno s svojim stricem dr. Vukašinom že 1. 1921. v šume in šla med odmetnike. Njihovo skupno liajdu-kovanje je trajalo relativno malo časa, nekaj nad leto dni. Ves ta čas je sodelovala pri številnih razbojniških napadih, obtožena pa je bila, da je vrh tega lastnoročno ubila nekega občinskega župana.
Ko je doseglo hajdukovanje v Črni gori vrhunec in so odmetniki, v glavnem pristaši Jovana Plamenca, pričeli pleniti brezobzirno ne samo svoje nasprotnike, temveč tudi one, ki so bili nevtralni, Črnogorci niso mogli več prenašati te sramote. Nastopili so proti hajdukom in pomoaii orožnikom, da so polovili skoro vse odmetnike. Ostale so le še 2 do 3 tolpe, manj znane in opasne.
Med prvimi odmetniki je bila aretirana tudi Stojana Markovič, dočim se je njen stric dr. Vukašin šele kasneje predal oblastim. Glede na številne zločine, ki jih je izvršila v odmetništvu, jo je sodišče obsodilo na 15 let težke ječe. Skoro štiri leta je bila v sodnih zaporih v PodgOTici, kasneje pa so jo radi velikega odmetniškega procesa na Cetinju prepeljali tjakaj.
Na kak način se je Stojani posrečilo ubežati, je še vedno nepojasnjeno. Celica, v kateri je bila zaprta, je popolnoma nepoškodovana, preko zida pa tudi ni mogla uteči, ker je previsok. Domneva se, da ji je pomagal pri tem kak jetniški paznik, ki se je zaljubil vanjo.
Sialež srednjih in strokovnih šol v Sloveniji
Profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, je pravkar izdalo «Stalež srednjih in strokov« nih šol v Sloveniji® za šolsko leto 1925/26.
Potreba takega staleža se je čutila že dol« go časa. V prejšnjih časih je izdala tak sta« lež vsako leto država sama, ker olajšuje upravo, daje pregled in nudi tudi javnosti več koristnih podatkov. Pri nas se je lotila letos tega dela profesorska organizacija sa« ma; zbrala je po vseh srednjih in strokov« nih šolah potrebne podatke in knjigo tudi sama založila. Stalež obsega glede vseh pro« fesorjev (učiteljev), oziroma profesoric (uči«
Veliki večeri smeha!! Hovo! Danes! Prvi6 v LjubljaniI. Bral} smeha
Harrold Lloyd
v zelo zabavnih smehapolnih burkah
„0n kot lovec" „Mojo hči luna trka"
V teh briljantnih burkah je najboljši sped-jalist celokupne medicine, ki zdravi vse bolezni, smeh, smeh in zopet smeh! Nemogoče se jp zdržati smeha! Nedosegljiv je v vlogi zaljubljenca, čemur se mora smejati, smejati in zopet smejati do solzi Haroid Lloyd-fi!m je pravi triumf komike! Nemogoče je opisati vse scene katerim se morate ; nejati. Vsaka sekunda nova ideja za smeh! Harrold Lloyd je dosegel rekord smeha! Originalni smeh! Se v spanju Vam bo šlo na smeh I!
Danes ob:
pol 8. in 9. url.
930
Predprodaja vstopnic od 10,—12. dopoldne. Mladini vstop dovoljen samo do 6. ure pop. Prednaznanilo: „Žene, ki ne sinejo ljubiti" Ellen Kfirti, Olaf Ford.
Kino «LJU8LJANSKI DVOR»	telefon 730.
teljic) na naših srednjih in strokovnih šolah te«Ie podatke: ime, službeni značaj, rojstni datum, rojsini kraj, stroko, iz katere je iz« prašan, začetek vštevne službene dobe, član« stvo pri Profesorskem društvu in pri Samo« pomoči. Zastopanih je 37 zavodov, in sicer: 1. tri humanistične gimnazije (Ljubljana, Št. Vid, Maribor); 2. deset realnih gimnazij, med njimi ena ženska (Ljubljana) in ena ruska (tri v Ljubljani; po ena v Kočevju, Kranju, Novem mestu, Celju, Murski Sobo« ti, Ptuju in ruska gimnazija «Ponoviče«Hra» stovec*); 3. dve realki (v Ljubljani in M ari« boru); 4. osem učiteljišč (eno v Kastvi, po tri v Ljubljani in v Mariboru in eno v Ško« fji Loki); 5. tehnična srednja šola v Ljub« ljani; 6. trgovska akdemija v Ljubljani; 7. štiri trgovske šole (Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor); 8. trgovski tečaj na mestni ženiki realni gimnaziji v Ljubljani; 9. dve gospodinjski šoli (v Ljubljani in Zg. Šiški); 10. državna strokovna šola za puškarstvo v Kranju; 11. drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani; 12. drž. učna de« lavnica za košarstvo v Radovljici; 13. sred« nja vinarska in sadjarska šola v Mariboru; 14. mestni dekliški zavod or Vesna® v Mari« boru. Pri vsakem zavodu je dodana kratka zgodovina, število razredov, učencev in pa učenk. Za profesorje (učitelje) sta posebne« ga pomena lepo sestavljeni preglednici pre« jemkov direktorjev in profesorjev (I. kate« gorije) ter učiteljev veščin (II. kategorije). Knjiga bo dobrodošla ne samo učiteljskemu osobju, ampak tudi širšim krogom, ki imajo posla s srednjo šolo. Stane 20 Din in se na« roča pri Profesorskem društvu, sekcija v Ljubljani, Ljubljana, Kolodvorska ulica 22.
Pred sodniki
Tonček iz Udmata je pil s fanti nabor« niki in napil se je divjega junaštva. Ko se je vrnil pozno ponoči domov, se je spri s svojo ženo. Hišna gospodinja ju je šla mi« rit, pa jo je skupila. Tone jo je zmerjal, a njegova žena je sekundirala in pela na ži« ve in mrtve, da bi gospodinja psovk ne raz« umela. Drugo jutro je Tone vstal in začutil hudega mačka; pa je zagledal svojega gos spodaria Ivana in stresel kar nad njim svo» jo nevoljo ter ga ozmerja! in preklel. Okr. sodnija mu je privoščila 100 Din globe ozi« roma dva dni zapora, vzklicna pa je sodbo kar potrdila.
#
Joža iz Lož« »Gospodje sodniki, moj pes je huda zver, kar sam je vjel kuno bclico in mi jo <rpricifral». Tisto, da bi se poznal na vratu sled nastavljene zanjke, so pa samo lnri«fari®. Predsednika Saj ste vendar morali vedeti, da do belice nimate nobene pravice, ker nimate svoiega lovskega revirja.® Joža: «Imam ga imam v postelji, kjer bolhe !o« vim.» Joža je bil obsojen na 7 dni zapora z dvema postoma. Pri vzklicnem sodišču
kupiš najboljšo aluminiiasto posodo le pri tvrdki Stanko Florjančič, trg. z žaSeznino Ljubljana, Sv. Petra cesta.	56
pa se je oglasil lastnik revirja, rekoč, da Joža dobro strelja in lovi, da mu je škodo povrnil in da je avanziral za njegovega lov« skega čuvaja ter je tako rešen vseh sku« šnjav divjega lovca. Vzklicno sodišče je to vpoštevalo in Jožo obsodilo samo na 3 dni zapora in 1 post «Ta sem le «profitiral» 4 dni,» je dejal veseli čuvaj in odhitel na prosto.
Mizarski pomočnik Janez Prestrl iz Ra«
dovljice se jezi pred senatom: »Gospodje, ljudje so res čudni! Še mrtvim ne dajo po« koja. Ubogi Matija! V zaporu v Radovljici se je obesil in rakev sem mu naredil, pošte« no rakev. Ves dan sem jo delal kar z obli* čem brez vsakega mizarskega stroja. Za de« lo in les sem računal 262 Din. Ali mi ne pridejo zavidljivci in me tožijo, češ, da je ta zaslužek previsok.* Janeza je obsodilo sodišče v Radovljici na 48 ur zapora in 100 Din globe oziroma nadaljnih 48 ur. Vzklic« no sodišče pa je prenričano, da to dejanje ne spada pod § 8 zakona, ki je v zaščito živ Ijenskih potrebščin ln Janez je bil opro« ščen.
»Nervozni ljudje vse preveč slabo vidi« jo», sta trdila Joža in Reza iz Domžal, o katerih je trdil Andrej D., da jih je videl zjutraj med 4. m 6. uro, ko mu nervoznost ni dovolila, da bi lepo počival. Dejal je, da. je on nesel parkrat iz kolodvora košarico ukradenega premoga, a ona pa iz bližnjega lesnega skladišča odpadke temeljev. Joža je pa trdil, da je to sama maščevalnost, ker si z Andrejem niso dobri. Parkrat, da jc nese! smeti, to je ostanke, ki so jih drugi pustili, ker so premog površno pobrali in odnesli: te ostanke pa vsi pobirajo. Reza pa pravi, da je res nesla mimo «ongavega» slda dišča lesene odpadke, ki jih je dal večkrat lesni trgovec Josip B. Okrajna sodnija v Kamniku ju je obsodila radi tatvine in si« cer Janeza na 48 ur, a Rezo na 24 ur zapo»
ra, vzklicno sodišče ju je pa oprostilo. •
Andrej iz Škofljice je premočan kovač. Oktobra enkrat je zgrabil svojo ženo za vrat, jo davil in udrihal po hrbtu in glavf s — čevljem. Hudobni jeziki trdijo, da rad pije, da je ženo že večkrat premlatil, da je češee iz strahu zbežala iz hiše. Sodišče ga je obsodilo kar na 14 dni zapora, a vzklio ni senat mu je polovico kazni odbil, ker upa, da se bo mož spametovaL
Danes krasna filmska drama z Grete Reiaiffald	948-a
n o neumnosti
Vihar na morju. — Brodoiomci. — Spletke in ljubav. — Najlepša vožnja po morju. — Lepi naravni posnetki. — Lepa vsebina in dobra igra
Prideš
mi cunjar
Predstave popoldne ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
Da najboljši je to znaj, Colombo CeyIon čaj!]
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri. Sobota, 13.: «Ani Christie®. Premijera. Izv Nedelja, 14.: ob 15.: »Vdova Rošlinka®. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Pegica mojega srca®. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 15.: »Henrik IV.» D.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. url Sobota, 13.: »Don Juan». D. Nedelja, 14.: ob 15.: »Zvedave ženske*.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv Pondeljek, 15.: »Don Juan». B. Torek, 16.: Zaprto.
Sreda, 17.: »Večni mornar*. Premijera. Izv.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 uri. Sobota, 13.: «Cigani». D. Premijera.
»Ana Christle*. Nocoj se vrši v tiub-
fjanskl drami premliera O* Neillovega dela »Ana Christie«. Vsebina drame ie sledeča: Chris Christopherson te star mornar In lastnik vete barke za prevažanje premoga. V njegovi shižbi je pet delavcev-rrornarlev. Pravkar se nudi v newyorškem pristanišču od koder odpluje a premogom ▼ Boston.
Pije tn vesel jači. V tem napove njegova hčerka Ana svoj prihod. Že 15 let je ni videl in se je veseli prisrčno, iz dna duše, ker je plemenit človek. Misli, da ie živela na farmi, pa se moti. Bila je v mestu, v javni hiši, katero so oblasti zaprle obenem z damami. Ana pa je hči strogega severa in še več. Njena duša ne živi živlienje njenega te lesa. Visoko nad njim ie, v pokrajinah lepote, poštenja, tistega človečanstva, ki dela človeka res človeka. Snide se z očetom in ostane pri njem. — V drugem deianju so na ladji. Stari Chris reši na širokem morju kurjača ponesrečene ladje, mladega Mata. Mat se zaljubi v Ano. Hoče io in tudi oče jo hoče zase. Razvije se bo! na nož, ki ga konča Ana s tem. da pove kaj ie bila. Prostitutka dasi moškega do zdaj še nI marala. Oče jo potolaži, a Mat zbeži v Bostomi obu pan in razdrt od nie. Toda ljubezen, ki gori v njem. mu jo drži nepretrgoma pred očmi, ln io očišča. bolj in boli oašča. Vede ga nazaj k An!. Id ga tudi ljubi, še nikdaT ni ljubila, zdaj prvič. In ljubezen vse Izpere, vse telesno dvigne v duhovno, vse povell-ča in združi srečni par v svojem božanskem naročju. — Naslovno vlogo drame, ki se izvaia prvič na slovenskem odru v prevodu pesnika Otona Župančiča, igra ga Na-b!ocka. Vlogo njenega ljubimca-kurjača Mata je prevzel g. Levar, vlogo njenega očeta Chrtsa pa e. Cesar. V ostalih vlogah nasto
pijo gg. Rakarjeva, Lipah. Medven. Jerman, Murgell in Zor ko. Režira ravnateli drame g. Pavel Golla. Predstava ie izven abonmaja.
Ljubljanska opera. Snoči je gostoval v operi »Trubadur« g. Primožič iz Zagreba in žel za svojega efektno, čisto v italijanskem slogu podajanega viteza Luna po vsakem aktu mnogo priznanja ter ie bi! pozvan opetovano pred zastor. Odlični sta bili tudi ga 2 a 1 u d o v a, naša nova primadona v partiji Leonore, in ga Thierryjeva-Kavčnlkova, ki sta bili takisto deležni tople pohvale publike. G. Knittl ie iroral stretto ponavljati in ie bi! sploh dober. Pred stavi pa se je poznalo, da ie bila na hitri-co pripravljena. Mešani zbor le bil medel in netočen. V situacijah niti vsi solisti niso bili soglasno vigrani. Gledališče Je bilo sred nje zasedeno.
Prenovitev odra v mariborskem gledališču. Danes ima vsako več.fe gledališče takozvani izbočeni horizont. Mariborsko gledališče se le odločilo, da se Izvede ta potrebna in pomembna reforma tudi v njem. Prvič bo videlo občinstvo izbočeni horizont pri vprizoritvi Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v dramatizaciji g. Milana SkTblnška prihodnji teden.
Beograjska dramsfta umetnica v Pragi. Ga Taborska, članica dramskega gledališča v Beogradu je gostovala v četrtek dne 11. februarja v Pragi. Igrala ie naslovno vlogo Ibsnove »Nore« v praškem Nar. divadhi.
Repertoar Nar. eledališča r Zagreba beleži sedal nastopna dela: Lakmč (z gostom Riiavcem). Cannen Cz Rusom Sku$>-
jewskimi) ter Begovičevo dramo »Matiia Gu bec«. Slednja igra ie zamišljena, kot popularna predstava za Hudstvo.
Spored koncerta Svotislava Stanieiča In J. Tkalčiča v Zagrebu, kier sta nastopila priznani pianist in odlični čeiist v petek zve čer, ie obsegal kompozicije skladateljev Marcela. Havdna. Boccheriniia in Becthove na. Uspeh prireditve ie bil nadvse časten.
150 letnica Burgtheatra na Dunaju. Letos dne 8. aprila bodo na Dunaju velike gle dališke slavnosti. Reprezentativno dunajsko gledališče. Burgtheater. bo slavilo 150 letnico svojega obsto;a. Igrala se bo Lessingo va »Minna von Barnhelm«. delo. s katerim se te otvorila Drva sezona zavoda pred 150 leti. Slavnostni govor bo imel pisatelj Hermanu Nahr. Druga slavnostna Predstava bo Bvronov »Manfred«. Sledile bod še nekatera dela, med njimi Griliparzerjevo delo »Življenie-sen«, Gothejev »Egmont« in Schil lerjev »Don Carlos«. Poleg tega se proslavi ta jubfiei s posebno publikacijo kulturno-retrospektlvnega značaia.
Stoletnica Ščedrinovega roistva v Rusiji. Ob stoletnici rojstva ruskega satirika Saltykova-Ščedrina le bila krščena z niego vim Imenom ena največjih knjižnic v Ljenfn gradu. Istočasno se ie otvorila razstava predmetov, ki spominjajo na velikega pisa teija. Med govorniki je nastopil sovjetski komisar za ljudsko prosveto Lunačarskij.
75 letnica mestnega arhiva v Pragi Le tos v avgustu bo obhajal arhiv mesta Prage 75 letnico svojega obstoja. Ob tel priložnosti Izide zbornik s prispevki iz, zgodovin-
skega področja Prage v zadnjih 75tih letih.
Smrt angleškega pisatelja. V Londonu je preminul angleški pisatelj W. L. George, znan posebno po dveh delih, po knjigi »Bed of Roses« in »The Making of an English-man«. Bil ie iedva 43 let star.
Kultura in politika. Italiian&ka gledališka umetnica Grammatica, k! se le lani zopet vrnila na odeT z naslovno vlogo Shawo ve »Svete Ivane« je napovedala pred kratkim gostovanje v Monakovem. Nastop pa je sedaj preklican radi politične napetosti med Italijo in Nemčijo.
Novi Tolstoj. V založništvu N. P. Ka. barnrkova v Parizu it izšla knjiga, ki prinaša doslej neob.Savhiena dela. drame in povesti Leva Nikolajeviča Tolstega. Zbirka ob sega naslednje stvari: Zgodba včerajšnjega dne, Kako mine ljubezen. Pesem prepelice. Kako ie postala mala Vafenka v eni no<3 velika. Sen, Kako umirajo ruski vojaki. Oaza. Nihilist. Okužena obitelj. Pogovor o znanosti. Pan, Peter, carinik. Pogovor o zemlji in kmetih. Rokopisi za natis knflge izvirajo večinoma iz založništva »Zadruga« Pregledali so jih S. Melgunov. T. Polner in A. Hirjakov.
Naidba doslej neznane skladbe Musorg-skega, Med gradivom, ki so ga ljudje za časa ruske revolucije poslali javni knjižnici v Ljeningradu se ie sedaj našla še neobjav Ijena skladba Musorgskega. kompozicija za sopran in klavir. Najdba ie tem dragocenejša, ker je napisa! skladatelj Musorgskli tudi besedilo. Državno založništvo bo na hibo pabMralo.
omace vesti
*	Kralj Sokolom. Jugoslovenski sokolski
savez Je priredil ua Vidov dan preteklega leta sokolske medaietne tekme te cele države. Kralj, pod česar pokroviteljstvom j« Jugoslovensko Sokolstvo, Je podari! kot svojo nagrado — Dušanov meč. Nagrada Je bila določena za najboljšo skupino članov in so Jo dobili Slovenci. Dušanov meč je bil že tedaj naročen, a je prišel šele pred tremi tedni v Beograd. Izdelan je izredno lepo, v slogu mečev Iz Dušanove dobe. Na držalu je aa eni strani napis »Aleksander L«, na drugi pa »Vidovdan 1935«, Nožnica Je okraiena z dragocenim kamenjem. Ta meč bo o priliki vsakokratnih vsesokolskih tekem izročen skupini, kl sd pribori prvenstvo v državL Prvemu zmagovalcu, ljubljanskim Sokolom, b0 to visoko odlikovanje izročeno že v najkrajšem času. Načrt za meč je izdelal Glorgje Čaparič, tajnik pisarne kraljevih redov.
*	Razpis službenih mest V mestni tehniški službi v Ljubljani Je v smisla sklepa gerentskega sveta z dne 26. januarja popolni ti dve službeni mesti mestnih gradbenih iaženjerjev v X. činovnem razredu mestnih uradnikov ljubljanskih. Pogoji za namestitev so pole« splošnih pogojev, to je dokazila o jugoslovenskem državljanstvu, neomadeževanem življenju, telesnem in duševnem zdravju ter starosti pod 40 let, ie posebej dokazilo o uspešna dovršenem popolnem študiju na tehniški visoki šoli z vsemi teoretičnimi in praktičnimi Izpiti. V tehniško službo sprejeti uradnik mora tekom dveh let po vstopa v službo položiti še praktični izpit za državno stavbno službo. Pravilno opremljene prošnje Je vložiti najkasneje do 28. februarja 1926 pri predsedstvu mestnega magistrata.
*	Himen. Na Bizeljskem se Je poročil g. Adolf Starki, trgovec na Bledu, z gdč. Pepco Kovačičevo, hčerko veleposestnika v Gregovcih na Bizeljskem. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl včeraj g. Rudolf Lapa J ne, trgovski sotrudaik in desinfektor higijenič-nega zavoda. Pogreb se bo vršil jusisi ob 3. popoldne iz splošne bolnice k Sv. Križu. Blag ;nu spomin, žalujočim naše iskreno so. žaljc!
*	Kongres jugoslovanskih esperantlstov
■v Mariboru. Letošnji kongres jugosloven-skih esperantistov se bo vršil ob binkoštaih praznikih v Mariboru. Tamošnje društvo že z marljiv ostjo vodi vse potrebne predpriprave. Pokroviteljstvo Je prevzel mariborski župan. Kongres se bo vršil v kazinski dvorani. V frančiškanski cerkvi bo za udeležence kongresa slovesna maša In pridiga v esperantu. Nameravana Je tudi večja prireditev s sodelovanjem domačih umetnikov, ki se bo vršila v Narodnem domu ali pa v GStzovi dvorani Vsekakor bo ta prireditev nudila globok pogled v gibanje jugaslovenskih esperantistov la zasluži že radi tega vso pozornost javnosti.
*	Prijava rezervnih častnikov. Komanda mariborskega vojnega oikruga zahteva od avtonomnih občinskih uradov, kl so na teritoriju mariborskega vojnega okruga, da se vodi v evidenci splošno vse rezervne častnike bivše avstro-ogrske vojske, ki so bih spreleti, kakor tudi one, ki do sedaj še niso bili sprejeti v jugoslovensko vojsko ter vojne kura te in vojaške uradnike. Pozivajo se torej vsi gg. rez. častniki, vojni kurati ter vojaški uradniki, ki bivajo v Mar Tiboru, da sc zglase pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 5, kjer se jim bo vročila vprašalna pola za izpolnitev. Zglasiti se imajo vsak dan od 8. pa do 12. ure in to do konca meseca februarja.
*	Družba za pocenitev trboveljskega premoga. Iz Zagreba nam psTOčajo: Tu je bila včeraj ustanovna skupščina trg. družbe, ki ima po izjavah interesentov predvsem namen, da poceni trboveljski premog. V upravni svet so izvoljeni gg. Dčsetze ln BeL lak z Dunaja, Kaufmann iz Slav. Brada, profesor teologije Vatovec iz Zagreba in pc-sl. Kosta Timotijevič. Z ustanovitvijo te družbe je za enkrat propadla nič manj originalna ideja, da se prodaja premoga vrši na ljubljanski borzi.
*	Zavod za umoboine prenapolnjen. Rav. nateljstvo državne splošne bolnice v Ljubljani razglaša: Vsled trajnega prenapol-njenja zavodov za umoboine se vnovič opozarja, da se morejo v opazovalnico sprejemati le najnujnejši, zavodne oskrbe absolutno potrebni bolniki.
*	»Naša domovina v sliki«. Po lanskem primeru lepega uspeha Jadranske razstave v Splitu, se tudi letos priredi tamkaj zanimiva razstava, ki jo karakterizira sam njen naziv »Naša domovina v sliki«. Razstavijo se zlasti izbrane fotografije naših pokrajin, tipov iz naroda, narodnih nošenj in šeg, vsled česar bo razstava privlačna propaganda lepote našega Primerja. Dvaindvajset najboljših fotografij bo nagTajenih na podlagi natečaja, ki se v kratkem razpiše. Nagrajeni bodo tudi trije najboljši plakati o našem Primorju. Lriožbo prireja »Primorski savez za unapredjenje turizma«.
*	Aretacija na podlagi zakona o zaščiti države. V sredo popoldne je b!I v Beogradu aretiran dr. Oton Krstanovlč, član nove beograjske časniške agencije »Beo-gradio« in bivši urednik lista »Belgrader
Cvetličarka iz Potsdamskega trga
bo filmska senzacija Ljubljane.
Pride v kino „Dvor"
ZeJtung«. 2e v torek Je bila v prostorih agencije izvršena hišna preiskava. Dr. Kr-stanovič je bil na policiji obveščen, da se bo izvršila hišna preiskava tudi v njegovem stanovanju. Pri preiskavi je našla policija rasne sumljive dokumente in knjige, nakar Je bil Krstanovlč pridržan v zaporu. Aretacija se Je izvrSila na podlagi zakona o zaščiti drževe.
*	Smrten padec. V Sarajevu so našli predvčerajšnjim pri Ahpa šinem mostu na želeMf&l progi truplo 74-letnega upokojenega podvornika Alberta EHebsa. Kakor Je komisija ugotovila. Je Diebs taka nesrečno padel, da Je obležati mrtev.
*	Napad na kočevski vlak. ShiSaJ napada na pošt ambulasco kočevskega vlaka ln poduradnška Kalaoa Se vedn^ m pojasnjen. Na poizvedovanje v Grosuplje In Prevali e Je odšlo več kriminalnih organov te Ljubljane, da eruirajo skrivnostnega napadalca, ako ta res obstoji. Zadeva Je Izročena že preiskovalnemu sodniku. Kalana zaslišujejo skoro dnevno, vendar odločno vztraja na tem, da Je bil v is-tlni napaden. NJemu, tako pravi ,ni bilo potrebno finglrati napada, ker &vi v ugodnh razmerah. Poleg rednih mesečnih prejemkov trna prihranjenih še okrog 44.000 Din. Kalan ne izključuje, da napadalec ni takoj odskoSH te vlaka, ko je vozli s polno paro, temveč šele tik pred postajo Grosuplje ln zbežal v gozd.
*	K dvojnemu sosomoru v hotelu »Primorcu« v Zagrebu. Obupno dejanje nesrečnih zaljubljencev v hotelu »Primorcu« v Zagrebu je izzval© po vsem mestu splošno sočutje. Truplo šivilje Amalije Brinovec, katero je z njenim prigovarjanjem usmrtil njen zaročenec, mesarski pomočnik 2ika Garič iz Beograda, so včeraj obducirali in pri tem ugotovili, da sta jo oba vbodljaja zadela naravnost v srce. Garič, ki se Je 4-krat zabodel v obltžie srca in se težko ranil, Je sicer še pri življenju, vendar pa je njegovo stanje tako kritično, da more nastopiti smrt vsak trenutek. Sprejel je včeraj dve prijateljici svoje zaročenke, katerima Je izjavil, da si želi skorajšnjo smrt, da bo čim prej združan s svojo prvo in zadnjo Izvoljenko. Ako pa bi morda le okreval, bo izvršil potem znova samomor, ker hoče držati besedo.
*	Na gostovanju obstreljen. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah so Imel minuli ponedeljek gostovanje, katerega se je udeležil tudi 28-letni posestnikov sin Franc Gomzer. Seveda vina ni manjkalo in tudi prežarji so bili deležni dobrot kuhinje, posebno pa kleti V proslav0 veselega dogodka so seveda tudi streljali, kakor je v teh krajih običaj. Po nesreči pa Je neki prežar oddal iz svojega samokresa strel baš v trenutku, ko je Gomzer stopil na cesto, da si malo ohladi razgreto glavo. Krogla ga Je zadela v levo koleno In mu zdrobila kost Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
*	Neznan goljuf. Po Dolenjskem se klati okrog 25-1 e te n moški, ki se Izdaja za trgovca s prašiči Janka Popovlča iz Ljubljane. Neznanec ima vrlo siguren nastop in je Izvabil že več ljudem večje in manjše svo-te denarja. Pred nekaj dnevi se je ustavil tudi v gostilni Ignacija Bartola v Ribnici, kateremu je donesel 400 Din posojila, poleg tega pa ga Je oškodoval še za 1044 Din stroškov. Neznani goljuf je elegantno oblečen, srednje postave, podolgastega obritega obraza.
*	Nov most med Sušakom In Reko. Gradnja novega železnega mostu med Sušakom In Reko se bliža koncu Betonska podlaga Je dovršena, te dni pa pričnejo z montlra-njem železne konstrukcije. Most je 16 m širok. Početkom pomladi bo izročen javnemu prometu.
*	Mati in otrok utonila v močvirju. V nedeljo se je zgodila v vasi Brač težka rodbinska nesreča. Štiriletni Peter Kemik je šel skrivoma z drugimi vaškimi otroci v globoko močvirje Mostonja, da se tamkaj igra. Med igranjem je Petru spodrsnilo, padel je v vodo ln utonil. Ostali otroci so hiteti takoj domov, kjer so obvestili starše nesrečnega dečka o tragičnem dogodku. Obupanj starši so bili bliskoma na kraju nesreče. Med tem, ko so iskali po močvirju svojega sinčka Petra, Je še materi Lenki spodrsnilo. Padla Je v močvirje in potegnila še svojega moža s seboj. Na njrhov0 vpitje so prihiteli sosedi, katerim se je po težkih naporih posrečilo moža napol mrtvega potegniti Iz vode, dočim je njegova žena utonila. Tragična smrt matere in sina je vzbudila splošno sočutje.
*	»Družina večnih ljudi«. V Novem Vr-basu v Vojvodini se je nedavno ustanovila sekta, ki se imenuje sekta BicerdiJevcev in ima že znatno število članov. To so neke vrste vegetarijanci, ki se nazivajo po Bi-čerdiju, starcu 60 let, ki v Erdelju ozna-njuje, da je odkril tajnost večnega življe nja, ki obstoji v hrani. Vsakdo, ki reflek-tira na večno življenje, se mora zavezati, da nikdar ne bo jedel mesa in sploh ničesar kuhanega. Njihov jedilni list je kratek: jedo le orehe ter ostalo sadje in nekuhan riž. V Vrbasu se je že organizirala »družina večnih ljudi«.
*	Žrtve svojega poklica na železniškem tiru. Železniška služba zahteva vsako leto mnogo žrtev. Na teritoriju zagrebške železniške direkcije Je bilo leta 1922 11 mrtvih, 11 težko in 39 lahko ranjenih železničarjev v Izvrševanju službe. Leta 1923 Je bilo 30 mrtvih, 16 težko in 46 lahko ranje nih; leta 1924 14 mrtih, 20 težko ln 55 lahko ranjenih; leta 1925 (pedatki segajo samio do 15. oktobra) Je bilo 16 mrtvih, 17 težko ta 57 lahko ranjenih železničarjev.
*	Dvorec kneza Miloša se prenovi. Ka kor Javljajo lz Beograda, bo starodavni dvorec kneza Miloša v Kragujevcu tekom letošnjega ieta popolnoma prenovljen in Je v to svrho dovoljen kredit v znesku ene*a milijona dinarjev. Dvorec obdrž! svoj stari sle®, dogradi pa se eno nadstropje v
, dosedanji arhitekturi
741 Danes v Kranju
IOKOLSKA HfiSKAMSfl
v vseh dvoranah Narodnega doma.
Kolinska voda	53
„FLEUUE mE FRANCE"
F Čuden, Prešernova ulica št. 1.
iiii ii um in
dne 1. marca 1926.
883
Borneo predpustno veselico
jtiredi gostilna „Trnovo" v soboto, 924	dne 13. t. m.
K obilni udeležbi vabi Anica Stari£.
*	Cela rodbina zastrupljena. V državno bolnico sarajevsko so prepeljali v sredo zvečer neko tamkajšnjo družino, mater in petero njenih otrok v težkem stanju. Mati Mara Perič je izjavila, da se Je zastrupila menda vsled uživanja pokvarjenega mesa. Uprava državne bolnice je zadevo prijavilo državnemu pravdništvu, ki je takoj uvedlo preiskavo.
*	Premožen berač. Zagrebška policija je nedavno prijela berača, pri katerem so našli 1700 Din. Dognalo se je nadalje, da Ima
mož v Vrbovcu lepo hišo, konje in kočijo.
> Zobne paste v naslednji Izbiri: Dr. Pierre, Botot, Gibbs, Odol, Norma. Benedik tine, Menta, Kaiodont, Sanadot, Melousine, Elida, Pebeeco, in zobni prašek dr. Heider Ja, vse to se dobi v drogeriji Sanitas, Ljub Ijana, Prešernova ulica 5.	252
' Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh tr govmah čajne mešanice »Čajanka«. So najboljše in naSzdatnejše. Prodaja se v korist Jugoslov. Matici.
h Idijot, sloviti roman svetovnoznanega ruskega pisatelja Dostojevskega v slovenskem prevodu dr. VI. Borštnika, katerega 1. del je pravkar tešel v okviru »Splošne knjižnice« založba Zvezne knjigarne, Ljubljana, Marijin trg št. 8., se dobi za ceno Din 32 za broširan in Din 40 za vezan Izvod.
k Podružnica Slovenskega lovskega društva za Gorenjsko v Kranju se tem potom kar ns [tople je zahvaljuje vsem darovalcem divjaoiae in drugih daril ob priliki njene pri reditve dne 5. januarja v Kranju; istotako velja naša posebna zahvala vsem cenj. damam te Kranja za niih požrtvovalno delo pri pripravah in prireditvi.	269
u— Akademiki! Izkažite poslednjo čast in spremite na zadnji poti nesrečno preminulega tovariša Janka Pfeiferja. Zbirališče na pokopališču Sv. Krištofa ob tri če trt na 15.
u— Ljubljanskim pevskim zborcim. Na prošnjo odbora za proslavo Danilove petdesetletnice počastimo slavljenca s serena do. Skupna vaja za vse zbore je v nedeljo 14. t m. cb pol enajstih predpoldne v Glasbeni Matici. Arhivarji: Juvančevo »Slovensko zemljo« in Adamičevo »Zdravico«. Pridite točno ln vsi. — Pripravljalni odbor ljubljanske župe JPS.
u— Smrt v operi. Snoči se je pripetila v operi doslej še nikoli znana nesreča, da je gledališki gost pri priči umrl. G. Josip Kregar, železniški nadsprevodmk, Bohoričeva ulica 12., je hotel pravkar sesti na svoj galerijski sedež, ko ga je zadela srčna kap; sesedel se je na tla in bil takoj mr. tev. Gledališki uslužbenci so nemudoma prenesli Kregarja v naitfzorniško sobo, kjer sta ga dva zdravnika skušala priklicati iz nezavesti zopet v življenje, a ves njun trud je bil zaman. Na predstavi je bila tudi pokojnikova žena, ki je zbujala vseobče sočutje. Truplo je po devetih odpeljal mrli Ski mož, ne da bi bilo občinstvo vedelo za žalostni dogodek. Pokojnik je trpel že dalje časa na srčni hibi.
u— Kurs lz alkoholnega vprašs-ija IV. Ima ljubljanska abstinentna mladina STM danes ob 5 .popoldne. Med drugim bo kratek govor o »6 letih prohibicije v Ameriki«. Po kurzu ic seja širšega odbora mestnega središča in pripravljalnega odboTa Oblastnega Središča STM za Slovenijo. Dr. Mikič.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek So b ii prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek puščanja konj brez nadzorstva, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 ples brez dovoljenja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 7 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtnmcbilskih predpisov. Aretiranih je bilo 5 oseb, in sicer: I rad! razgrajanja, 1 radi prepovedanega povratka 1 radi telesne poškodbe in 2 radi vlačugar-stva.
u— Kar po vežah čakajo. Tatinski elementi se skrivajo in preže vsepovse-d na slučajne prilike, da se okoristijo s tujim bla gom. V sili niso prav nič izbirčni in Jim pride vse prav pod roko, akoravno repre-zentira ukradeni predmet tudi še tako majhno vrednost. V četrtek zvečer Je ustavil
nepoznan ziikovec na Mestnem trgu kmet-
sko ženico, jo izvabil v bližnjo vežo, ji potegnil iz rok malo košarico z razno manj .vUo robo in izginil skozi vežo na Cankarjevo nabrežje. Kam se je izgubil zasledujoči ženici izpred oči pezneje, ni m-sgla ugotoviti. — Enako smolo je imel tudi železniški uslužbenec Alojzij Dolinar iz Šiške, ki je imel popoldne opravka v hiši »Obnove« v Vošnjakovi ulici. Pustil je za trenutek svoj dežnik spodaj v veži, kjer Je malo preje srečal mladega nepoznanca, kl je sumljivo oprezoval naokrog. Dolinar se takoi ni dosti zmenil zanj, spomnil se ga je šele po končanem opravku, ko Je v veži pogrešil svoj dežnik.
u— »Brez nje ne morem živeti,« Je dejal na policiji delavec Josip V. iz Zelene Jame. »In jaz ne brez njega!« se je odrezala 26-letna Antonija Ivančič, ko je stala zopet pred strogimi možmi na policijskem ravnateljstvu. Ivančičeva je bila aretirana radi prepovedanega povratka. Včasih je namreč izbirala fante kar na debelo in uganjala poleg tega še razsne druige neumnosti tako, da jo oblasti končno izgnale lz mesta za nedoločen čas. Ljubljana pa se ji je tako priljubila, da ni mogla zdržati zunaj. Za enkrat sta se morala oba zaljubljenca še vedno ločiti, kajti stari grehi izpreobrnjene Tončke še niso popolnoma obledeli.
^ ™ V »*4
ZAČETEK OB 20. rU'< DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE! PLES DO ZORE!
^/VECERO^
u— Štirje tlčkl. V četrtek zvečer je opazil gostilničarkin sin Jakob Novak v Mostah" 37 na domačem hlevu sumljivo svetlikanje, ki ga je razumljivo nekoliko vznemirilo, V prepričanju, da prenočujejo v senu nepoklicani gostje, je šel klicat stražnika. Ta Je res našel v senu štiri mlade potepuhe, ki so svetili z vžigalicami in kadili cigarete. Čim so prenočevalci opazili stražnika, So skušali pobegniti, kar pa se Je posrečilo samo 19-letaemu Francetu Žagarju, ostale tri, Alojzija ln Silvestra Ferčnika ln Antena Laonpreta pa Je stražnik odvedel v policijski zapor. Vsi štirje mladeniči se pode okrog brez dela in stalnega prebivališča že celo zrmo.
u— Strahovito nesrečni se bodo počutili Jutri vsi oni, kl ne bodo posetili nocojšnje velike maskerade v Sokolskem domu na Viču. Pri tolikih doslei priglašenih maskah Je računati, da bo to največja karnevalska prireditev v tej seziii. Kdor se hoče zabava ti ob našem sinjem Jadranu in prisluškova ti njegovemu valovanju v živahnem in za-bavepolnem razpoloženju naj ne odlaša! Mi vsi pridemo!
u— ŠiškarS! Društvo »Treznost« v Ljubljani najvljudneje vabi k informativnemu predavanju, ki se vršijo danes ob 19.30 url v meščanski šoli v Sp. Šiški. Poroča brat dr. Mikič.
u— Knjižnica društva »Treznosti«. Pozivajo se člani društva in ostali abstinenti, da podprejo akcijo za ustanovitev knjižnice ter darujejo primerno antialkoholno lite-turo.
u_ Preporodašl in Preporodašlce! Danes
v soboto, se bo vršilo ob 5. popoldne 13. Tedno predavanje. Predava g. prof. Jeras o temi: »Francija ln Francozi«. Udeležba je za vse člane obvezna. — Odbor K. Z. O.
u— Prodaja čevljev po amerikanskem sistemu. Velike amerikanske tvor niče čev-l'ev nudijo svo-jlm odjemalcem potom lastnih prodajaln dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v jeseni izredno priliko da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina in Ko.. Tržič, ki od 1. do 15. februar ia prodaja veliko množino vsakovrstnih čevljev po znatno znižam ceni. Cenj. občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20.
u— Slikam maske v soboto, nedeljo ln torek do 10. ure zvečer. V teh dneh imajo maske znaten popust. Veličan BešteT, Ljub liana, Aleksandrova cesta 5.
a— Na današnjem zabavnem večeru »Grafike« v Kazini se bo plesalo in pelo do zore. Dostojne maske dobrodošle! Začetek cb 8.
u— Priporočalo se dobra štajerska vina, bela in rdeča. Din 10, 12, 15 liter. Čez ulico in tudi za domače prireditve v malih sodč kih ali velikih steklenicah. Poskusi se -lahko v kleti. Grajska klet. Mestni trg 13, v Ljub ljani.
Iz Maribora
,.iranska nož"
3
CO
Velik™ maskiren!'« (3 februarja « Sokolskem (Somu na Viču.
a— Poslovilna večera gen. konzuhi dr Benešu. Jugoslovensko . češkoslovaški lig v Ljubljani in Mariboru se pripravljate skirrao z drugimi narodnimi korporacijami na častno proslavo poslovilnega večera svojemu najboljšemu prijatelju in sotru-dniku, g. generalnemu konzulu ČSR dr. Ot vkarju Benešu, ki odide s 1. marcem na novo službeno mesto zunanjega ministrstva v Prago, V Mar boru se vrši ta poslovilni večer, ki ga pripravlja Jugosl.-češkosl. liga skupno s Češk-im klubom, prihodnjo soboto dne 20. t. m. v Na-rc-dnem domu. V Ljubljani pa so se združile JČLiga, JSS in vojaška godba ki prirede posiovlni večer dne 24. februarja v Unionu, prej pa ima liga v Kazini izredni občni zbor. Mariborska liga ima ob tem poslovilnem večeru, h kateremu se sigurno pripelje g. generalni konzul ln tudi predsednik dr. Pivko iz Beograda, tudi svoj letni občni zbor in kratko predavanje g. R, Pustoslemška o pohodu češkb legij skozi Sibirijo in Rusijo s skiopiičnimi slikami Vabljen je vsak prijatelj jugoJl.-češkosl-ova-škega zbliževanja.
a— Lep uspeh Protftuberkulozne lige. Še. le pred par dnevi je mariborska pretitu-ber-ku'czna liga stopila pred Javnost s prošnjo za darove v svrho zgraditve prosto-zračne lope za bolne na pljučih, a že prispevki prvih dni so podjetje popolnoma zasigurali. Skoral ves potrebni materljal razen nekaj lesa ie že zbran. Darovali so: "Opekarna Pačje 1 vagon, opekarna Stei» brenner Pragersko 2 vagona, opekarna v Lajterrbenru 1 v?gon rdne oprV-e; č»rša-ška tovarna papirja je darovala 70 m* strešne lepenke, kar zadostuje za p kritje ce-
le strehe. Nadalje so darovali, tvrdka Obran, dr. Orosel, dr. Reiser razen obdelan in neobdelan les, železnina Kiichar pa 103 kg žebljev. Tudi na denarnih prispevkih je liga sprejela že nad 4600 Din. Med drugimi Je darovalo vodstvo tukajšnjega Apokokna 1000 Din. Ker se je s tem nabiralna akcija šele pričela, ni dvoma, da bo laliko liga že v najkrajšem času svoj načrt docela uresničila.
i— K razdelitvi kulturnih nagrad občinskega odbora v Mariboru. Iz krogov pevskega društva »Drave« smo prejeli in pri-občujemo: Pri sestavi letošnjega proračuna so se mestni očetje še precej izdatno spomnili tudi kulturnih društev. Edino agilno društvo »Drava« tega spomina ni bilo vredno. Kaj je bilo temu vzrok, nismo mogli izvedeti Vsakemu pa Je znano, da se je »Drava« s svojim pevskim zborom in godbo tekom 6 let razvila v močno društvo, ki z vso resnobo strem! za svojim glasbenim ciljem, poleg tega pa vrši tiho, a važno narodno deio med železničarji. Kadar je bilo potreba nastopiti pri narodnih prireditvah , se je vse obračalo edinole na »Dravo« in »Drava« se je vodno odzvala s pravo požrtvovalnostjo. »Drava« je edino društvo v Mariboru, ki si je nabavilo dragoceno harfo, da jo more Imeti glasbeni svet na razpolago. Harfa pa še vedn0 ni plačana. Društvo se mora boriti z materi-jalnimi težkočami in je podpore skrajno potrebno. Posledica preziranja bo samo ta, da se »Drava« glede na svoje gmotne razmere v bodeče ne bo mogla tako pogosto odzivati narodnim pozivom, ker zahtevajo tudi taki nastopi precejšnje izdatke. Ta pripomba naj služi že sedaj narodnim krogom v opravičilo.
a— Razprava proti Stjepanu Radiču. Razprava proti ministru prosvete St Radiču na tožbo univerzitetnih profesorjev v Su-botici, ki so se čutili užaljene radi svoje-časnega Radičevega govora v Mariboru, je razpisana pri okrožnem sodišču za 3. marca. Za razpravo vlada v javnosti veliko zanimanje.
a— Otroška kostumna prireditev, kl Jo
je priredilo mariborsko žensko društvo včeraj popoldne v veliki Gotzovi dvorani, Je izpadla najsijajneje. Slabo deževno vreme, ki je letos rznenadilo prihod princa Karnevala, je nekoliko škodovalo obisku. Kljub temu je bila dvorana polna zlasti mladine. Program prireditve, ki ga je omislila profesorica plesa Večnikova, je bil povsem posrečen. Vzorno izvedena organizacija je bila v veščih rokah učitelja gosp. Dimnika. Največjo pozornost je vzbudila iz obširnega in zanimivega programa krneč, ka svatba malega kmečkega para, ženina Dušana Dimniikovega in neveste Marženke Pinterjeve. Velik aplavz je povzročila tudi mala balerina Schonfeld-ova s svejimi dobro izvajanimi plesi Tudi veliki bojni ladji se mladež ni mogla dovolj načuditi. Prireditev, vzorno z zanimivim programom izve. dena, je povzročila med številno mladežjo in krasnimi skupinami mask najmlajših neverjetno veselo razigranost in bo sigurno ostala kot mladinski korzo otvoritev pustnih prireditev. Med drugimi so posetili ma-škerado malčkov veliki župan dr. Pirkma-Jer s soprogo, podžupan dr. Lipold, prosvetni referent dr. Poljanec, izmed dam tudi ga. Majstrova, soproga generala Kosti-ča in dr. Lipoldova. Prireditev je — upamo — prinesla tudi lep znesek k skladu za žensko bolnico.
a— Morske ribe na mariborskem trgu. Včeraj so se na mariborskem trgu po daljšem odmoru zopet pojavile morske ribe. Kakor smo izvedeli, jih bo nudila neka tukajšnja tvrdka po dvakrat na teden. Cene
so razmeroma nizke. V pretežni večini zastopane sardele in sipe. Kg stane 30 do 50 Din.
a— Požar v Pobrežju pri Mariboru. V
četrtek zvečer okrog 7. ure je izbruhnil pri posestniku Ivanu Stepančiču v Pobrežju pri Mariboru požar. K sreči so ogenj takoj opazili ter poklicali gasilce, ki so pod v d-stvom poveljnika Ribiča požar kmalu udu-šili ter tako posestnika rešili večje škode. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno.
a—Umazana konkurenca. Trgovski gre-mij se je že ponovno pritoževal, da prihajajo iz Avstrije razni potniki, ki pa ne ob-, iskujejo trgovcev, ampak prodajajo blago, ki ga pri zacarinjenju označijo koi »vzorce«, direktno zasebnim strankam. S tem so seveda domači trgovci občutne oškodovani, občinstvo pa največkrat ogoljufano. Taki potniki namreč navadno razpečavajo manjvredno blago, ki ga solidni trgovci odklanjajo. Včeraj je prijela policija zopet dva taka tička ter ju izr čila sodišču. Občinstvo ponovno opozarjamo, naj v lastno korist take potnike odklanja ter iih prijavi pristojni rblasti.
a— Neveljavni bankovci. V Mariboru in okolici so se v zadiij ii dneh pojavili v prometu stari srbski 20-dinarski bankovci, ki so precej podobni nešim 100dinar-ckim. a so seveda že davno razveljavljeni. Domneva se, da jih kak nepridiprav z goljufivim namenom razpečava. Zgodilo se je že par slučajev, da so jih razni ljudje sorcjell za 100dinarske ter bili seveda pri tem občutno ogoljufani. Občinstvo naj bo rsdi tega pozorno, morebitne razpečevalce takih bankovcev pa je treba takoj prijaviti policiji.
a— Prireditev grsilnega dništva. Za n>
coj je napovedalo gasilno društvo svoj pustni kabaret, ki se je ime! vršiti v Gotzovi dvorani. Obširni program obsega skoro izključno nemške točke, kakor: petje, de-klamacije in tri enodejanke. Le tri točke bi ime! predvajati član narodnega gledališča g. Rafberger, a še te so samo prevod iz nemščine. Zato pa so bili najeti trije igralci iz Gradca. Zato pa so bili najet! trije proti postopanju gasilnega društva je policija sedal prepoveda'a nastop nemšk!!i
kza kasSns BerSka
.Cvetličarka iz Postd. m ke-ja trga', pride v
kino «Dvor»
onstran grame
p— O proslulem Pisentiju navaja «Gori» {ki Straža« zanimive podatke.. Plsenti je fa jistovski poslanec. To je 6labo vzgojeni in površno izobražen mlad človek, ki je mogel samo v zmešanih fašistovskih časih priti do mesta prefekta in voditelja furlanskega fa« {izma. Oblast mu je šla v glavo, smatral »e ja za velikega moža in tako se je pričel izkazovati s svojo močjo zlasti nad odru« g.,rodci». Pisenti je že po svoji naravi na« silen človek in pristopen je vplivu premož» nejših elementov. Vdal se je kapitalistom t Vidmu in jim hotel pomagati pri njiho« vem stremljenju po zavladanju nad gori» jko deželo. Sovražil je ta človek iz vsega srca Slovenve in se drl na vse grlo, da so sovražniki Italije in da jih treba z vso silo ukrotiti. Strela na Krnu mu je dala povod ja surovo divjanje proti Slovencem. Gorici je napravil ogromno škodo. Precej njegove zasluge je, da je danes tako občutno poni« žana pred Vidmom. Ta človek ima na vesti tudi nasilje, izvršeno pri zadnjih volitvah nad Slovencem Antonom Štancarjem. Po« magal mu je takrat podprefekt Nicolotti. Pisenti je tudi osnoval slovenske fašiste in se ž njimi grozovito blamiral... Ta človek je sedaj vržen v stran od fašistov samih. Njegova doba pomeni najhujše preganjanje slovenskega življa na Goriškem.
p— Kraškosvipavski vodovod. Pri raz« pravljanju o kraškovipavskem vodovodu v Gorici se je od slovenske strani zahtevalo, da naj se s pomočjo države vstvari veliko« potezno delo, ker so vodovodi v deželi tudi državnega pomena. Reši naj se vodovodno vprašanje cele Julijske Krajine. Nudi se prilika, da se zgradijo potrebni vodovodi ia Goriško, Trst in Istro.
p— Iz Stresemannovega govora... «ltali« ja se je morala pečati z vprašanjem narod« nih manjšin, kajti tudi ona ima italijanske manjšine v drugih državah in deželah. Ita« Iija je na primer polagal veliko važnost na to, da je Jugoslavija z odlokom 24. decem« bra 1023. rešila vprašanje svojih manjšin. Jugoslavija je dala Italijanom pravico, da goqjijo svoj jezik, da se shujajo in ustanav«
ljajo društva. Tako politiko je Italija zahtev vala za italijansko manjšino v Jugoslaviji in na isti podlagi bi bila morala uravnati tudi svojo lastno politiko do južnih Tirol« cev» — in do Jugoslovenov v Primorju v prvi vrsti, dostavljamo mi.
p— lz Postojne. Neki uradnik s tukaj« šnje postaje je premeščen, povsem nepriča« kovano, v Sardinijo. Bil je član dramatič« nega in tamburaškega društva. Čuje se, da bodo premeščeni še vsi ostali slovenski uradniki iz Postojne ... Na meji imajo se« daj mnogo opravka in pridno pazijo, da bi ne prišlo čez mejo kako «JutTO». Strah pred resnico!
p— Šahovski turnir se vrši v Gorici. Ude« ležuje se ga okoli 40 Italijanov in tudi trije Slovenci: sodni svetnik Mašera, oskrbnik Trpin in trgovec Jos. Kerševani. Turnir se vrši v kavarni Garibaldi (Cor-so).
p— *Podeštote» iščejo. Nekaj časa se je zatrjevalo, da bodo »podeštati« po sloven« skih občinah sami Italijani, kdo ve odkod. Pozneje smo čuli od merodajnih oseb, da se bo vlada ozirala tudi na domačine in iz izvajanja notranjega ministra v parlamen« tu je sledilo, da bodo prihajali najprvo v poštev občinarji in ako med njimi ne bo za to sposobnih mož, bo imenovan kdo drugi. Gotovega pa ni nič. Sedaj čujemo iz dežele t.everjetnosti to zanimivost, da hodijo po slovenskih občinah orožniki okoli in izpra« šujejo, kdo bi bil mož na mestu, da prevza« me funkcijo «podeštata»? Baje je dobila oblast že več prošenj s strani oseb, ki išče« jo v «podeštatovi» službi baš to, kar hoče vlada po svojem zakonu izločiti iz nje. To bodo kolobocije s «podeštati». Kam bo za« bredlo občinsko gospodarstvo?
p— Doprsni kip so odkrili slovečemu zdravniku dr. Juriju Nikoliču (Nioolich) v veži bolnice kraljice Helene v Trstu, kjer je deloval uspešno dolgo časa. Pri slavno« sti je visela velika italijanska zastava, mno« go je bilo italijanskih frakov in župan dr. Pitacco je proslaljal Nikoliča kot velikega Italijana.
Iz Celja
s— Porota v Celju. Letošnje prvo zasedanje porotnega sodišča v Celju se bo vršilo 1. marca 1925. Porottnikl so že izžrebani.
e— Volitve v Delavsko zbornico so povzročile precej agitacije tudi v Celju. Posebno klerikalci so se trudili, da poberejo nerazsodnim volikem kolikor mogoče mnogo glasovnic. V to svrho so mobilizirali svoje Marijine device, katerim je baje govoril neki celjski govornik tako lepo, da celo jožefinci ne znajo tako lepo povedatL Pripetili so se slučaji, da je sfantazirana garda trgala glasovnice ali pa prisilila posamezne služkinje, da splrto niso šle volit, aH pa so morale izročiti glasovnice »zanesljivim« rokam. Razumljivo je, da vlada radi Izida volitev tudi med celjskimi klerikalci velika potrtost In to tem bolj, ker se jim le pred volitvami obetala pop-lna zmaga.
e— Deputacija celjski h radikalov v Beograd«. Iz Celja nam poročajo; Te dni se je odpeljala iz Celja v Beograd deputacija odličnih celjskih radikalov, da predložijo pri svoji partiji razne pritožbe in zahteve. Predvsem nameravajo dobiti navodila, kako bi mogli dvigniti število somišljenikov, kar je z ozirom na pomnožitev občinskih odbornikov nujno potrebno. Deputacija ima tudi nalogo, da končno reši nekatera važna gospodarska vprašanja. Po mestu se govor!, da podpiše vojni minister pri tej priliki pogodbo glede celjskih vojaških objektov. Deputacija upa tudi, da bo ministra za socijalno politiko pridobila za velikopotezno akcijo za zidanje stanovanjskih hiš. Je baje mnogo izgleda, da dobi Tavno Celje prvo večjo subvencijo, odnosno vsaj brezobrestni kredit. Ministrstvo gradjevine b0 baje pridobljeno, da se začnejo regulirati Savinja in njeni celjski pritoki. Končno Itče deputacija pridobiti glavno vodstvo NRS za idejo, da se v Ceiju, kot edinem mestu, kjer imajo radikali mandate, ustanovi velik radikalski dnevnik. Za ime se še ne ve. Radikali pripovedujejo, da se bo deputacija vrnila šele, kadar v vseh navedenih vprašanjih doseže popoln uspeh. Zato Je dan njenega povratka še zelo negotov.
e— Ljudska univerza. G. profesor Oro-ien bo predaval na Ljudski univerzi v ponedeljek dne 15. t. m. o Janu Žižki. Je to nadaljevanje prvega predavanja minuli ponedeljek. Predavanje se začne ob 8. zvečer.
e—Radio v Celju. V sredo so poslušali celjski radioamaterji prvič slovenske pesmi, 1'atcre je proizvajala radiostanica v Brnu. Tudi LJubljana bi nam lahko nudila tak užitek. Saj slišimo veliko lepega iz odda-lienih krajev, vendar bi rajši imeli kaj domačega, kar razveseli dušo in srce.
e— Na naslov mestne in okoliške občine. Celje se smatra za letoviško mesto. Res Pride poleti precej tujcev, katerim se je z'asti okolica priljubila. Tujci pustjo seveda precej denarja, tako v mestu, kot v bližnji okolici. Da pa bo dotok tujcev še večji, sta dolžni c-be občini, da vzdržujeta svoje ceste in pota v najboljšem stanju; ziastj ona, kj so namenjena sprehajalcem. Fden najlepših sprehodov Je pač ob desnem l>'e.Ju Savinje skozi park in Lisce d) Pe-tričkovega marofa. In ravno ta cesta Je v
najslabšem stanju. Dolžnost mestne in okoliške občine je, da nemudoma popravita to cesto, vsaj iz človekoljubnega stališča, če ne drugače.
Iz Trbovelj
t— Rudarsko glavarstvo je storilo vse po« trebne korake, da se bodo sprejemali pri Dukiču v delo reducirani delavci, mesto de* lavcev iz najbolj oddaljenih krajev. Na ta način bo reducirancetn vsaj nekoliko poma« gano, najbolj važno pa je, da ne bodo zgu« bili svojih let pri Bratovski skladnici. Na intervencijo pri TPD. je ta odgovorila ru« darskemu glavarstvu približno tako kot tr« boveljski občini, namreč, da se bodo reduk« cije še nadalje vršile iz gospodarskih razlo« gov, dokler ne bo premagana kriza.
t— Štiridesetlefnico zvestega službovanja pri rudniku v Hrastniku praznujejo letos sledeči rudarji: Ivan Kavzar, poduradnik, Martin Kožar, Jakob Lamper, Jurij Sibilja, Pavel Slokan in Maks Hercog, vsi kopači. Ravnateljstvo v Hrastniku jih je že lansko leto predlagalo v odlikovanje. Prav te dni je došlo od notranjega ministrstva, da je odstopilo akt s predlogom za odlikovanje s srebrno svetinjo ministrstvu za šume in rude.
t— Okrajnega zastopa odsek za podpore je razdelil na svoji zadnji seji znatne pod« pore kmetijskim podružnicam, nadaljeval« nim šolam, ljudskim knjižnicam, dijaškim kuhinjam ir. še raznim drugim ustanovam. Vendar pa bo o njih končno sklepala še plenarna seja, ki bo v kratkem sklicana.
t— Jubilej dela praznuje letos g. Franc Franchetti, občinski redar, ki službuje kot tsk že 25 let. G. Franchetti je eden najbolj priljubljenih občinskih redarjev v Trbov« Ijah. Veliko bolj kot redar je znan kot vnet čebelar, ki se v svojih prostih urah zvesto druži s svojimi čebelicami.
t—• Konzorcij Narodnega doma v Hrasti rtiku predvaja zelo posrečeno izbrane filme. Koncem februarja pridejo na vrsto «Nibe« lungi«, umetniški film prvega reda, ki je po» vsod žel velike uspehe.
t— V bolnici Bratovske skladnice v Hrast niku so imeli delj časa pred otvoritvijo no* ve bolnice v Trbovljah dvoje vrst višinskih solne; pred meseci so prejeli še svetiljko za obsevanje več oseb naenkrat. Uspehi zdrav« Ijenja z višinskim solnoem so naravnost pre senetljivi. Dnevno se ga poslužuje okoli 20 oseb. Bratovska skladnica skrbi, odkar ji t.ačeluje ravnatelj p. Drolc in je vodja bol« niče zdravnik dr. Kumar, zelo vneto za svo« je člane.
Iz Ptuja
Licencovanje in premovanje plemenskih bikov za ptujski okraj se bo vršilo dne S. marca za levi in 9. marca za desni breg Drave, v Ptuju na sejmišču s pričetkom ob Č. zjutraj. Za premovanje so določene sle« deče premije: a) državne 3 po 500 Din in 7 po 400 Din; b) okrajne 10 po 300 Din in 10 po 200 Din. Plača se tudi prigon. Premo« vali se bod biki priznanih pasem in sicer: pinegavske, pomurske in marijedvorske. — rrignati se morajo vsi biki od 15 mesecev starosti.
Dominikanska vojašnica v Ptuju je zopet ra razpolago. Kakor znano, je pridobil to vojašnico od vojnega erarja neki konzorcij v Beogradu ,ki jo je nameraval preurediti v tekstilno tovarno. Industrijska kriza, ki vlada pri nas in pa mogoče tudi odpor se« danjega sistema proti ustanavljanju tovarn na severni meji naše države, sta žalibog projekt za vedno pokopala. Nastane ponov« r.o vprašanje, kako se naj obširna in trdno
Ws*errseaisko poročilo
letsoroioškl zavod v Ljubljani, 12 februarja 1926	Višina barometra 308.8 m
Kraj	Čas	Sarom.	Temper.	Rel. vlaga « 0/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavine	
							ob ogazsvanlo	w nun do 7 h rs
opazovanja								
: I-juMjana . .f	7.	7602	7-2	92	ENE O-l	10	megleno	dež 27.2
	8.	7602	76	90	NNE 0-1	10	megleno	
! (dvorec) j	14.	759-7	9.2	84	WSW 1—2	10	dež	
	21.	760-8	K-2	86	NE O-l	10	dež	
Zagreb . . .	8.	7610	6-0	93	E 4—6	10		
| Beograd . . .	8.	763 4	60	86	NNE 14-17	5		
! Sarajevo , . .	8.	761-6	8-0	67	ESE 2—4	10		
Skoplje . . .	8.	766-5	7-0	85	SE 6-8	10		
i Gruž-Dubrovnik	7.	750-1	1 2 0	83	mtrno	9		
1 Praga ....	7.	757-6	50	—	ESE 1—2	10		dež 0.4
Solnce vzhaja ob 7 07, zahaja ob 17-23, luna vzhaja ob 7'06, zahaja ob 1
Dunajska vremenska napoved za soboto; Nespremenjeno,
zidana stara vojašnica koristno uporabi. Da bi se btvSega dominikanskega samostana zopet poiastui menihi, gotovo fii želeti, ker imamo že sedaj v tem kraju dovolj kon« kurence med kapueini in mino riti Sprožila se je misel, da bi mestna občina pridobila poslopje in ga adaptirala za zasebna sta« rovanja. Ptujski Slovenci potrebujejo nuj« no za svoje prireditve velik« dvorano. Do sedaj smo navezani še vedno na nemški Društveni dom. Sokol potrebuje svojo telo« »adnico. Muzejsko društvo nima dostojnih prostorov za svoje zbirke. Za vse to bi bilo v dominikanski kasarni prostora dovolj, primanjkuje nam samo denarja.
Veliki vinski sejem v Ptuju se priredi pod vodstvom «Vinarie» tekom meseca ma« ja. Do takrat bodo nova vina že popolnoma dozorela, vinski trgovci bodo pričenjali z novim nakupm in bo z nameravano prire« ditvijo posebno ustreženo vinorejccm cele mariborske oblasti, ki radi slabega povpra« Sevanja do sedaj še niso mogli prodati svo« iega pridelka.
Živinorejsko posvetovanje se bo vršilo v Ptuju dne 25. t. m. v mestni dvorani ob 10. dopoldne. Posvetovanje je sklical okrajni zastop ptujski ter povabil oblasti, občine m živinorejce. — Na zborovanju določijo se smernice za izboljšanje živinoreje v ptuj« skem okraju, ki je vsled vojnih razmer pad« la na zelo nizko stopnjo. Okraj je obdan od vseh strani z govejo živino različnih pa« sem, zato mora zavzeti primerno stališče, da prizna samo gotove in najboljše za svoj okraj.
Izboljšanje avtoezveze med Mariborom in Ptujem. Kakor se nam poroča, bo v krat« kem med Mariborom in Ptujem tudi nočna avtoozveza, tako da bo Ptujčanom omogoče« no, da posečajo gledališke predstave v Ma« riboru in druge predstave.
Mednarodne vojaške smuške tekme v Tatri
Mednarodne vojaško smuške tekme na Slovaškem, katerih so se udeležili tudi naši vojaki, so precej trpele vsled neugodnih snežnih razmer. Radi tega se tekmovanja tudi niso vršila na prvotno določeni progL Juryja je bila sestavljena nastopno: Pred« sc-dnik min. svetnik Havel, njegov namest« nik polkovnik Kupička, za mednarodna tek« rnovanja polkovnik Schvveitzgath (Francija), major Zientkiewiez (Poljska) ter dr. Kmet (Jugoslavija), nadalje kot prisodniki major« ja Sucharda in Hurška ter štabna kapetana dr. Brauner in Prigal.
V pondeljek ob 10. uri dopoldne se je pričel distančni tek češkoslovaške vojske. Ob istem času so startali tekmovalci za med« narodno tekmovanje, vsled česar se je zbra« lo na startu 78 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj 72. Ker so bile snežne razmere slabe, se mora reči, da so doseženi rezultati prav ugodni.
Mednarodnega tekmovanja na 17 km so se udeležili tekmovalci Feancije, Poljske, Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške. Re zultati so bili nastopni: 1. Nemeeky (Češko« slovaška) U18:12, 2. Krzeptovvski (Poljska) 1:18:50, 3. Wende (Češkoslovaška), 4. Mu« chenbrunn (Poljska) 1-21:16, 5. Proehazka (Češkoslovaška) 1:23:11, 6. Purkerte (Češko slovaška) 1:24:01. Sledili bo Rog (Poljska), Prat (Francija) Rucareanu (Rumunija), Kla« vora (Jugoslavija), Pascu (Rumunija), Kvas« niča (Poljska), Grujičič (Jugoslavija).
Od vsake države so startali po štirje tek« movalci. Za našo državo so nastopili Gru« jičič, Klavora, Popovič in Aleksio. Od naših tekmovalcev jc prišel kot prvi na cilj K!a» vora v času 1:33:43. 14. mesto je zasedel Grujičič z 1:37:22, Popovič na 16. mestu je rabil 1:39:59, Aleksič na 18 mestu pa 1:44:10
Nedeljske nogometne prireditve
Kakor znano se jesenska nogom. prven. sezona vsled. slabega vremena ni mogla za« ki j uči ti ter se vsled tega nadaljujejo tekme v nedeljo dne 14. t. m. Ob tej priliki se bo odigrala prv. tekma med ASK. Primorje in ŽSK. Hermes. Tekme med navedenima klu« boma so vedno zanimive, saj je znano, da zmorejo šiškarji predvesti ne samo lepo igro, temveč tudi, da se znajo braniti ter so v defenzivnem oziru med prvimi naši« mi nogometaši. ASK. Primorje pa je v teh« ničnem oziru precej napredovalo.
Poleg te tekme se bo odigrala še prv. tek« ma med rezervama SK. Ilirije in ŽSK. Her« mes ter pokalna med SK. Jadranom in SK. Svobodo. Tekme se odigrajo v sledečem redu: Predpoldne ob 10.30 na igrišču SIC. Ili« rije: Ilirija rez. : Hermes rez., popoldne na igrišču Primorja pa prv. tekma ASK. Pri« n.orje : ŽSK. Hermes ob 15. uri ter kot pred tekma za zimski poka! ob 13.50 Jadran : Svoboda.
Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Za tekme 14. t. m. se delegirajo: Igrišče Ilirije 10.30 Ilirija rez. : Hermes rez. g. Ahčan; ob 14.: Jadran : Svoboda g. Možina. — Igrišče Pri« morja ob 15.30 Primorje : Hermes g. Hus. Pokalne tekme niso oproščene sodniških taks. — Tajnik.
S. K. Jadran. Sestanek I. moštva in re« zerve v soboto ob 7. uri pri Mraku. Ker je vežen, prosim točno in vsi. — Načelnik.
SK. Ilirija. (Lahkoatletska sekcija.) V nedeljo 14. t. m. ob 10. cross countrv tre« ning. Zbirališče v garderobi na drsališču. — Udeležba sigurna. — Načelnik.
S. K. Celje. V nedeljo, dne 14. t. m. ob treh popoldne bo ob vsakem vremenu se« stanek vseh nogometašev na Glaziji. L'de« ležba obvezna.
S. K. Ilirije nogometni trening danes, v soboto ob 17. uri za rezervno in juniorsko skupino. Obenem važen sestanek rezerve. Polnoštevilno! — Načelnik.
G. Dubravčič, ki je bil izvoljen za ka« petana- ZNP., je odklonil to izvolitev.
Vremensko poročilo od 12« t. m.
Kranjska gora ob 7. zjutraj. Temperatura + 3 stop. C, barometer pada, nebo jasno, rahla megla; sneg pršič, saninec neugoden.
Bohinjska Bistrica ob 7. zjutraj. Tempe« ratura + 4 »top. C, megla in dež; zimski »port nemogoč.
Napoleon
maršali Francije, princese, d orniki, oficirji, vojskovodje. Madame Sans Gene
oride v kino ..Dvor".
Gospodarst
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza. (12. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala Svinjski sejem v Mariboru. (12. t. m.) Dogon 67 svinj. Povpraševanje Je bilo precejšnje. Prodanih je bilo skupno 52 komadov. Povprečne cene so bile: prasci 5—6 tednov stari 150—200, 7—9 tednov 225—250 3 do 4 mesece 350—380. 5—7 mesecev 400 —480, 8—10 mesecev 550—650. 1 leto stari 1500—1700 Din. Cene so ostale od zadnjega sejma večinoma neizpremeniene. le za boljše blago so nekoliko poskočile. Kg žive teže so plačeval! po 10.50—12.50. kg mrtve teže pa po 15—17 Din.
Duna'skl živinski sejtem (U. t. m. Goveda: 301 kom.; od tega iz Jugoslavije 40 Promef kljub slabemu dogonti mlačen. Proti pondeljku so se voli pocenili za 5 grošev pri kg. Bik! so tendira.ll nespremenjeno.. Za kg žive teže notiraio: voli 1.05—1.70, biki 1.10—1.55 krave 1—1.40. slaba živina 0.60 —1 šiling. — Svinje: Dogon 1428 komadov. Ob mirnem prometu so se pocenile de bele svinje za 5 in irr«sne za 5 do 10 ero-šev pri kg. Notiraio za kg žive teže: debele svinje 1.80—2.15, mesne 1.95—2.40 šilinga.
Duna!ska borza za kmetijske nrodukte. (11. t. m.) Valovanie cen na ameriških boT zah je na dnevnem redu. Na ch i saškem tr-žiSču je nastal nenaden preobrat tendence Pšenični in rž eni tečaji so padi! do Okrog 5 centov. Ta mlačna poročila so precej upli-vala na dunajsko tržišče, kjer te nastopilo silno nerazpoloženje. Niti znižane cene niso mogle popraviti nerazpoloženia za nakupovanje. Notirajo vključno blagovnoprometnl davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 39.50—40, madžarska potiska 44—46.50: rž: domača 26.75—27.25: turščlca: 20.25—21.25; oves- domači 28.29, madžarski 28—29.
= Osnovanje mednarodnega trgovskega komiteja. Zveza narodov pripravita veliko mednarodno konferenoo o gospodarsko-fi-nanenih vprašanjih. L. 1920. se je vršila pr va takšna gospodarska konferenca In rezultati so bili povoljni. Zato se ie Mednarodna trgovinska zbornica odločila, da obrazuje sedaj mednarodni komite za proučavanie Vprašanj, ki jih je treba rešiti . Od naših zbornic se je zahtevalo, da določijo pet čla nov, ki nas bodo zastopali v tem komiteju. Predvsem se fmaio proučiti ovire mednarodnega trgovinskega prometa in carinska vprašan ia.
= PoštnočekovnI promet v decembru 1925. Poštna hranilnica izkazuje koncem de ceimbra 1925. naslednje stanje: v Beogradu 1610 čekovnih računov, v Sarajevu 2619, v Ljubljani 4308, v Zagrebu 4022. Od začetka leta je bilo na novo otvorjenih računov v Beogradu 597,,v Sarajevu 42, v Ljubljani 210 in v Zajrrebu 304. Celokupni promet je znašal: število vplačil 430.680 v znesku 1690.15 milit cm a Din, število izplačil pa 170 tisoč 849 v znesku 1716.67 milijona Din. Skupai izplačil in vplačil 601.529 v znesku 3406.82 mrli to na Din. Od tega brez gntovin za 1526..83 milijona Din ali 44.81%.
— Znlžanie delavskih plač pripravljajo. Po časopisnih vesteh se med industrijci spričo velike industrijske krize pripravlja znižan ie delavskih P>ač, da bi se tako od-pomroglo krizi. Ne vemo, ali je vest resnična, nedvomno pa Je, da bi tak poskus vzbudi! odločen odpor s strani prizadetih, kaitf Jasno ie, da spričo današnje draginje naše delavstvo, ročno kot duševno, s svojimi pla čami večinoma le životari bedno življenje. O znižanju plač ne more biti govora ker niti sedanje plače povprečno ne zadostujejo za človeka vredno življenj. Industr. kriza se na Tačun revežev ne rešuje, ampak treba poiskati druge poti, in ta je v pravilni gospodarski poHtfki naše vlade.
= Položaj na celjskem trsu. Bližani e pomladi se čuti tudi na celjskem trgu, ki po kazuje precejšnjo izbiro zelenjave. Tudi cene so primerne. Jajca, katerih je mnogo na trgu, so se znatno pocenila in se dobi komad po 1.25 Din. Upajmo, da bo ta pocenitev napredovala.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Liubliani sore;ema do 16. t. m. ponudbe za dobavo 700 litrov denaturiranega špirita: do 19. t. m za dobavo zaves, zastav, odej in žimnic; do 23. t. m. za dobavo usnja; do 26. t. m. za dobavo 16.000 kc portland skega cementa ter za dobavo potrebščin za litografijo. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkerie. — Direkcija državnega rudnika v Kakanjn sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo 1 vagona (12 m3) bukovega lesa. Direkcija državnega rudni ka v Brezi sprejema do 10. marca ponudbe za dobavo 30 komadov stolov iz upognjene ga ali rezanega lesa ter za dobavo 1 tračne žage za rezanje lesa (Bandsage). — Vršile se bodo naslednje ofertalne !icttaci'e 10. marca pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železnih sodov, kisi-kovih steklenic in razne amfoalaže: 11. marca pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 52.450 kg železnih že-b-Ijev; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega usnjenega ma terijala: 12. marca pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 3388 ton premoga. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Velesejem britanske industrije se bo vršil letos v Londonu in Birminghamu od 15. do 25 t. m. Pozivnice, na podlagi katerih izdaje angleški konzulat v Zagrebu posetni-kom velesejma brezplačni vizum, dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LjubPani med uradnimi urami.
= Velesejm v Solunu. Mednarodni velesejem v Solunu se bo vršil od 15. do 31. ma ja t. 1. Prospekte in prijavnice za udeležbo razstavljalcev dobijo interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in industri;o v Ljubljani.
= Pred carinskim povišan em v Ruraunl
JL Časopisje poroča, da namerava rumun-ska vlada z veljavnostjo od 1. marca močno povišati tekstilne carine, baie do 100%.
= Gradba trgovinskih !at';j v lanskem le tu. »Lloydov- Register* objavlja statistiko trgovinskih ladij, ki so prišle v prorr.e' leta 1925. Bilo jih je 855 s skupno toraio 2 milijona 193.404 ton. Po tonaži ie prišlo največ teh ladij v promet v Veiiki Britaniji in Irski (1.08 milijona ton): potem sledio Nemčija (0.4! milijona ton); Italija 0.14 milijona ton); Zedinjene države (0.13 milijona ton). Nizozemska. Francija, Danska, Japon ska in druge države.
12. februarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraše-nja, druge ponudbe in v oklepa iih knpčijski zaključki) Vrednote: investiciisko 76.5 —78. Vo na škoda 2/9—2S2. zastavni Kranjske 2,f—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojfnica 220—205. Ljubljanska kreditna 200—4}. Merkantilna 100—101. (1011 Praštedtana 967—573, Slavenska 49—0, Kre ditnj 175—IS5. Stroir.e 0—125. Trbovlje 368 —3SS, Vevče 110—0. Stavbna 90—100, Se-šir 15—120. — Blago: les- hrastove, suhe, zdrave, meterske cepanice. fco vag. Postojna 30 vagonov 2030—21. (2\5C); bukova drva. suha. msterska. fco vag. Postoj na tranz. 0—25: bukovi železniški pragovi; 2.51 rrt dolž.. 13X23X13, 0—2S. 2.45 m dolž., 12^X22X12^, fco vag. nakl. post. 0—24; lipovi hlodi od 2 m napr.. od 30 cm napr., Ia, sveži, foo vag. nakl. post 4C0—0; topolo-vi hlodi od 2 m napr., od 33 cm prem. napr., Ia, sveži, fco vag. nakl. post 300—0: jese-r.ovi hlodi od 3 m napr., sto!.. 10% od 2— 2.93 m od 30 cm napr., z 15% od 25—29 cm, pretežno prvi hlod rjavega srca. fco vag. n. p. 0—550; trarr.i, monte po noti, fco vag. nak. post. 240—0; hrastovi plohi, neob-robljeni, 90, 110, 130 mm. od 2.50 m napr., fco vag. Postojna tranz. 1J50—1150; poljski pridelki: pšenica: baška, fco nakl. post. 0—295. sremska, fco vag. nakl. post. 0—290; turščica: času primerno suha, fco sremska postaja 121, času prim., suha, fco ban. post. 0—118, inzulanka. več kot času primerno suha, fco vag mediim. post. 0— 167.50, um. sušena, fco vag baška postaja 0—142, umetno sušena, fco Posto:na tranz. 0—182.50; ječmen: 62 kg, fco vag. baška po staja 0—155, pomlad, pivovarn.. 66'67 kg, par. LJubljana 0—260; oves rešetani, fco slav. postaja 0—>190; ajda domača, fco vag. prekm. postaja 0—260; rž: domača, fco vag. prekm. post. 0—210. 71/72 kg. par. Ljubljana 0—220; proso- rumeno, fco vag. prekm. postaja 0—210, rumeno medlim., fco Ljubljana 0—220; otrobi drobni, pšeni&ii, fco vag. nakl. post. Vinkovci 0—115, par. Ljubljana 0—'140; ježlce, zlatorumene, fco vag. dol. post. 250—0; konoplja v steblih, fco vag. slav. post. 0—90; cement nespremen en.
ZAGREB. Nekoliko večji promet pri banč nih papirjih Je bil v Eskomptni in Jugo. Tečaji so obdržali včerajšnjo višino. Vojna škoda, promptna, se }e začela trgovati po 280, končala je pri 279. Za ultimo t. m. se je začela z 275, a končala pri 277. Promet je bil nekoliko večji. — Dinar je v Curihu dalje popustil. Od ostalih deviz beležijo padec za 0.5—1 točko devize na Italijo, Lonr don. Newyork, rago in Pariz. Na zagrebškem tržišču je tendenca dalje čvrsta in so posamezne devize poskočile. Narodna banka je intervenirala na vsej črti. Skupni promet ie znašal 7.2 milijona dinarjev. No-tirale so devize: Anrterdam 2277—2287, Dunaj 799.7—8013.7, Berlin 1354.5—1.558.5, Bruselj 257.67—239.67, Italija izplačilo 22S.91 230.11, ček 221.52 in pol — 239.65 in pol, London izplačilo 276.65—277.85, ček 276.57 —277.77. Ne\vyork ček 56.65—57.05, Pariz 211.71—213.71, Praga 168.32—169.32, ček 0 —168.7, Švica 1C95.2S—1G99.25, ček 1094.75 —1098.75; valute dolar 56.05—56.35; efekti: bančni: Eskomptna 121—122. Jugo 106—106.5, Ljubljanska kreditna 200—0, Obrtna 73—74. Praštediona 965—970, Slavenska 50—51, Srpska 144—145, Narodna 0—4350; industrijski: Drava, zaključek 205, Šečerana 425—440, Gutmann 3TtO—310, Sla-veks 150—160, Slavonija 43—46, Trbovlje 375—385. Vevče 112—120; državni: investicijsko 77—0, agrarne 44—45, Vojna škoda, promptna 278—2/9, za februar 275—277.
BEOGRAD. Devize- Dunaj 800.5—801, Berlin 1345—1355. Bruseli 259—260 Budim pešta 0.0798—fl.0799, Bukarešta 24.5—25, Italija 229.5—229.6, London 277—277.15, Newyork 56.92 in pol — 56.94. Pariz 210— 210.5, Praga 168.65168.75, Švica 196.75— 1096.95.
CURIH. Beograd 9.1225. Berlin 123.62, Newyork 519.25, London 25.255, Pariz 19.14 Milan 20.94; Praga 15.375. Budimpešta 0.00727875. Bukarešta 2.23. Sofiia 3.70. Dunaj 73.0625.
TRST. Devize: Beograd 43.4^—43.70, Dunaj 347—351, Praga 73.25—73.75, Pariz 91.25—91.75, London 120.50—120.70, Ne*'-york 24.72—24.82; Curih 477-479. Valute dinarji 43.20-43.60. dolarji 24.60—2183. 20 zlatih frankov 94—97. zlata lira 4/8.14.
DUNAJ Devize: Beograd 12.46—12.50; Berlin 168.93—169.43: Bud-irrpešta 99.42— 99.72: Bukarešta 3.0450—3.0650; London i 34 5125—34.6125. Milan 28.60—28.72. New-' york 7C9.25—711.75: Pariz 26.03-26.19, Pra ga 21.01—21.09, Sofija 5.06—5.10, Varšava 96.55—97.05. Curih 136.55—137.05. Valute dolarji 709.50—713.50.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.37, v Pragi 59.50, v Londonu (opoldne 278, v Newyorku (zaključno 11. t. m.) 1.76.
Darujte za sokolski Tabor!
Le za odrasle so izšle v slov. orevodu svelovno znane novele
ki jih je spisal ital. pisatelj Boccaccio. Dekameron je knj^a ljubezni, knjiga žgoče satire na nemoralno življenje duhovništva in meništva, knjiga smešnih a čudovitih doživljajev iz meščanskih in plemiških krogov v XIV. stoletju, Dekameron je okrašen z 33 ilustracijami.
Za mladino je knjiga neprimerna.
Broširan velja Din 56-—, v celo platno vezan Din 72'— Luksuzna izda;a Din 100-— Izdala Knftgarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
i
i
Strašna železniška nesreča v predoru
V	Oberhofnu poleg Weitnar]a se Je v sredo zjutraj ob rani zori pripetila strašna nesreča. V predoru poleg Brandtleitnerja, ki je tri kilometre dolg, je bilo zaposlenih več delavcev. Popravljali so tračnice, ko je naenkrat zapeljal med nje vlak z delavci ter jih šest na mestu usmrtil, več pa težko in lahko ranil.
Delavska kolona je odšla ponoči v predor. Bilo je vsega skupaj osemdeset mož. Delavci so dobili nalog, da morajo izvršiti neka popravila na tirih. Progo so stražili ves ta čas čuvaji, ki so vsako pot. ko se je bližal vlak, opozorili delavce, da se je treba umakniti. Proti jutru pa je nastala v predoru gosta megla. Signaliziranje je bilo znatno otežkočeno. Vzduh v predoru je postal tak, da ni bilo mogoče jasno slišati dogovorjenih klicov. Naenkrat pa se je pojavil vlak, ki je vozil dalje, še ko so delavci stali na tračnicah z orodjem v rokah. Vlakovodja se je šele naknadno zavedel, kaj se godi in je potegnil zavoro, ko je bilo že prepozno. Šest mož, ki so vsi družinski očetje, je izgubilo življenje pod neizprosnimi kolesi vlaka, ki je pripeljal na delo novo partijo delavcev. Vlak je seveda takoj poslal po pomoč. Prišla je na mesto nesreče tudi komisija, da preišče, kdo je povzročil nezgodo. Kakor vedno v takih primerih, pa bo najbrže tudi to pot težko dognati prave krivce. Delavci se radi tragičnega dogodka upirajo in nočejo več na delo v tunel, ker se boje. da tudi njih ne zadene slična usoda, ki je skrajšala nit življenja njihovim tovarišem.	_
Samomor grofice Sera
V	četrtek se ie v Berlinu zastrupila grofica Gabrijela Sera, mlajša sestra znane gledališke umetnice Marije Grške.
Razlog? Gabrijela se je Po ločitvi od svojega moža, bogatega grofa Sera-Maehieda pred tremi leti posvetila oskrbovanju svoje sestre umetnice. Postala je takorekoč njena gospodinja in impresario v eni osebi kar pa ji je povzročalo obilo trpljenja. Marija Or-ska je namreč radi neomejenega uživanja narkotičnih sredstev živčno d očeta razkrojena in Gabrijela je morala dan za dnem prenašati njene večne sitnosti, ki so včasi prehajale v težko histerijo.
Končno je tudi Gabrijela sama začela uživati morfij in kokain, kar je polagoma tudi njej ruiniralo živčevje. Zdaj se je nahajala v Berlinu s svojo sestro, ki je ravno zadnje dni žela na tamkajšnjem gostovanju nove triumfe. Nepo-sre>d!ni povod samomora grofice Gabrijele Sera ni znan in ga bržčas tudi njena sestra Marija Orska ne bo hotela pojasniti. Truplo pokojne Gabrijele, ki je slovela kot izredna krasotica, posebno kot blondinka v nasprotju s svojo temmikasto slavno sestro, bo prepeljano na Dunaj, dočim je Marija Orska že odpovedala svoje nadaljnje gostovanje na berlinskem odru.
Aretacija Aleksandra Weisza
Kakor včeraj kratko sporočeno, je bil Aleksander Weisz, glavni urednik dunajskega »Abenda«, v četrtek popoldne na zahtevo državnega pravdnika aretiran in izročen deželnemu sodišču I.
Policijsko ravnateljstvo je namreč v četrtek zaključilo preiskavo v aferi »Abenda« ter izročilo akte državnemu pravdništvu. Iz njih je razvidno, da je blagajna Kamila Castiglionija nakazovala redakciji »Abenda« odnosno njegovemu šefu Aleksandru Weiszu večje vsote, ki jih je smatralti kot posledice izsiljevanja potom »Abendove« kampanje proti Castiglioniju. Istotako je Bensdorpova tvornica čokolade, proti kateri je »Der Abend« uprizoril ljuto gonjo, dostavila Aleksandru Weiszu večje vsote denarja.
Ti in še nekateri drugi primeri, ki jih akti preiskave obeležujejo kot zločin izsiljevanja, so podvizali drž. pravdnika. da je takoj odredil aretacijo. Policijski uradnik je okrog 2. ure popoldne našel Weisza v kavarni Reisenleithner,
kamor Je inož redno zahajal. Welsz je ob napovedi aretacije sicer nekoliko prebledel, a se je mirno vdal v svojo usodo ter zaprosil, naj policija o aretaciji obvesti samo njegovega zagovornika dr. Steinerja, nakar se je odpravil v preiskovalni zapor.
Aleksander Weisz, ki je v razmeroma mladih letih (rojen 1884), je dospel na vodilno mesto pri »Abendu«, izvira iz revne židovske obitelji na Češkoslovaškem, preživel pa je svojo mladost na Dunaju, kjer se je po gimnazijskih in juridičnih študijah posvetil redakcijskemu delu in je veljal za dobrega steno-grafa. Med vojno se je znal dobro čuvati vojaščine, pač pa je po prevratu hitro napisal ostro brošuro o vojnih dobičkarjih ter se nato sam lotil vsakoja-kih poslov, prekupčevanj in končno izsiljevanja z neprestanimi kampanjami v »Abendu«, pri čemer je imel zvestega pomočnika v osebi Arturja Fuchsa, ki je vodil njegov inseratni oddelek.
Premoženje Aleksandra Weisza se ceni na visoke milijarde aK, zato pa je tudi imel razkošno stanovanje šestih sob, četudi nima obitelji, ker mu je žena umrla pred 10 leti ln zapustila le enega otroka. Senzacija, ki jo je povzročila njegova aretacija, je torej razumljiva.
Snežni viharji v Severni Ameriki
Pri nas imamo toplo južno vreme z dežjem in nalivi. Ljudje že definitivno računajo s koncem letošnje zime. V Ameriki pa je drugače. Tam je vreme zelo ekstravagantno. Severna AmeriKa je bila zadnje dni vnovič prizorišče Iju-tih viharjev in snežnih orkanov, ki so bili tako siloviti, da jih ne pomnijo stari ljudje že od blizzarda v letu 1888.
Kakšno je bilo to neugnano vreme, najlažje posnamemo iz vesti, ki pravijo, da je radii snežnih viharjev obtičalo v snegu kar dvajset vlakov. To se je zgodilo v državi Maine. Sneg je zapadel ob železniških progah mestoma deset in več čevljev visoko. Lokomotive niso mogle naprej, strojevodje so po obupnih prodornih poskusih metali ustaviti stroje in kuriti, da ne zmrznejo potniki v vagonih. Reševalna dela so bila silno naporna, pridno pa so pri njih pomagali tudi potniki
Radi ostrega mraza in vrtincev so Ze nekai dni vse šole v New Yorku zaprte. Starši si ne upajo poslati dece na ulico, da jim ne zmrzne. Tudi številne tvornice so ustavile delo. Tržnice so puste, v prodajalnah počiva delo. Mesto New York je visoko zasneženo. Promet je v velikem neredu. Mestna občina je morala najeti 20 tisoč delavcev, da odkidajo sneg. kajti nered v uličnem prometu je tolik, da je v sedanjem stanju dovažanje živil v mesto zelo otežkočeno in ponekod naravnost nemogoče. _
Pobožna pisma
Odmevi bombonske afere.
S tem, da so privrženci majčice Marije Mesminove pretepli župnika Desnoyersa v Bombonu ter prišli pred sodišče, še menda vedno ni zadoščeno naročilu Solzne Matere božje in flage-lanti so očividno še nadalje prepričani, da župnik s prvim pretepom nikakor ni dovoijno očiščen hudega duha. Seveda. saj pa flagelanti radi intervencije vaščanov in orožništva tudi niso do kraja izpolnili svoje naloge in je župniku Desnoyersu ostal prišteden jezik, ki so mu ga nore babnice hotele iztezati, in podplati, ki so mu jih nameravale ožgati!
Kako velika je še nadalje mržnja fanatičnih privržencev Marije Mesminove do župnika Desnoyersa, dokazujejo številna grozilna pisma ki jih prejema. Dovolj značilna je med njimi naslednja anonimna karta, ki io je te dni prejel in se glasi:
»Satanski župnik, čuvaj se! Kajti če naša dva tovariša Froger in Lourdin ne bosta kmalu izpuščena, boš imel z nami opraviti. Nas je deset in te bomo z železnimi šibami pretepli na smrt. Prav tako se bo zgodilo tudi Tvojemu odvetniku Garconu! . . .«
Slična grozilna pisma prejema tudi preiskovalni sodnik Milon. Iz vsega te-
ga postaja razvidno, da Je krog versko blaznih privržencev majčice Mesminove mnogo obširnejši in da Je med njimi tudi večje število moških, kakor se je domnevalo.
Konflikt utegne postati tem opasnejši, ker so se organizirali tudi pristaši župnika ter ogrožajo življenje majčice Marije Mesminove in ostalih flagelantov. Kajpak, tudi oni pišejo grozilna pisma; bordojska policija je izročila preiskovalnemu sodniku že cel zavoj takih anonimnih pisarij zoper Marijo Mesmi-novo, ki ii napovedujejo smrt z besedami: »Tebe, Mesminka, bodo neko noč zadušile kače in ti bodo strup brizgale v obraz! . . .«
Pred stanovanjem Marije Mesminove in osobito pred njeno kapelo uprizarjajo pristaši župnika Desnoyersa sleherni večer kravale. Hčerki Mes-minke so nedavno s kamenjem razbili okna. ker je imela še luč v svoji sobi. Pri tem so demonstranti, ki jim tudi ni odrekati pobožnosti, prepevali svojo »pesem o bombonskem župniku«. Besedilo nove himne pa žal še ni publicl-rano. _
Žrtve Francije v svetovni vojni
Gaston Cadoux, bivši predsednik statističnega društva v Parizu, objavlja interesantne podatke o velikih žrtvah Francije v svetovni vojni.
Francija, ki šteje 40 milijonov duš. je mobilizirala v svetovni vojni 8,140.000 mož kopne vojske in 215.000 mornarjev. V svetovni vojni je padlo na bojiščih 1.363.000 njenih junaških sinov. Ce primerjamo te izgube z izgubami ostalih držav, ki so se vojskovale, dobimo nastopni rezultat:
V Franciji pride ena vojna žrtev na 28 prebivalcev, v Nemčiji na 35. v bivši Avstro-Ogrskl na 50, v Angliji na 66, v Italiji na 79, v Rusiji na 107, v Ameriki pa na 2000 duš.
Glede na poklice Je izgubila Francija 699.210 kmetov. 159.977 trgovcev. 274 tisoč 344 industrijcev, 16S.747 delavcev in 2712 duhovnikov.
Ob velikih izgubah francoske vojske v svetovni vojni je posebno važna izjava nekega Američana, ki je izračunal, da bi francoski vojaki, ki so padli v svetovni vojni, če bi vstali od mrtvih ter defiliraii v štiristopih, potrebovali pet dni in pet noči. dokler bi šla njihova procesiia mimo nas, namreč vsako uro po 10.500 vojakov.
Umetnost biti revež
Povsod znani marki Boni de Castel-Iane je izdal krasno knjigo spominov s svojo sliko: L'art d'etre pauvre. G. Cres, Pariš, 1926. Marki je bil mož mi-lijarderke Anny Houldove in se je moral ločiti od nje, dasi sta imela sinčka. Sodnija in Vatikan sta enoglasno priznala njegovo nesposobnost za rodbinsko srečo. Trgovci, dobavljači in sluge so takoj obkolili markijevo hišo in zahtevali plačilo. Marki pa je jezno zaloputnil vrata z besedami: »Gospoda, pa res ne bom več pri vas kupoval! Kako obnašanje!« Posebno hud je bil cvetličar, ki mu je dal marki zaslužiti stotisoče frankov. Pobotala sta se na ta način, da je sprejel marki službo prireditelja in mu dajal strokovne nasvete za plese, poročne in druge slavno-sti. Poravnal je na ta način svoj dolg in seveda prodal svoje «malenkosti»: slike, dragulje in pohištvo, da zadosti drugim tirjatvam. Z ostalimi »maloštevilnimi milijončki* je hotel marki pričeti skromno »meščansko® življenje, a prej je moral še ... v ječo. Razdražilo ga je prijateljstvo njegove ločene žene z njegovim bratrancem, knezom Sargan-dom. Pri pogrebu babice ga je zato udaril s palico po glavi, dasi je vedel, da nima pravice do žene, in »da ni hotel oskruniti svete Cerkve*! Storil je to v pričakovanju dvoboja, a je dobil — povabilo na sodnijo. »Kaka sramota za grobove viteških prednikov* je zapisal marki, ko je plačal globo.
Nato je našel »nepoznano veselje* v ureditvi svoje «revne koče*. Najel je vilo in sklenil živeti v kakih 15. sobah z osmimi služabniki. Markijev »skromni kotiček« je kmalu zaslovel po svilenih tapetah in preprogah. Pri njem so ve-
g li n Trroxioacoan[xiDmarxrn^	nm mera
Samo Se danes in Jutri S	;
Monumenfal&i film iz časa kralja aihsrda Levosrčnega *
D V glavni vlogi najlepša žena Amerike, prekrasna ENID BENNETT (znana \t vele« H filma »Morski vrag»). Kot njen partner nastopa v veliki dvojni vlogi slavni Dougle-, j □ Fairbanks, ki je zaradi svoje izvanredne gibčnosti znan kot »Človek iz gumija> al: ' O «Človek brez kosti®. — Bogata vsebina. — Kolosalna režija. — Izvrstna igra. — 1 — Krasna godba, (Pri vseh predstavah pomnoženi umetniški orkester). — Vsled veli« j ke dolžine filma predstava danes in jutri v nedeljo obt
3., 7. ia 9. uri.
umi Kino MATICA
vodilni kino v Ljubljani Telefon 124.
čerjali večkrat Sarah Bernhardova. pisatelji Loti in Bourget, kardinali, umetniki, rumunska kraljica in Romanovi Markijevo »srce se stiska in kri mu vdarja v obraz*. Zna biti reven, a se sramuje.
Šarmantni Boni si je kmalu našel »krušen posel*: pisal je članke v časopise, zaupal »Matinu* in »Figaroju* politične in modne skrivnosti, predvsem pa je mešetaril. Slike, starine in pohištvo, to mu je dalo zaslužiti. Preskr-bel je novinarjem vstop tja, kamor ga drugače niso imeli, vestno je beležil pri prezidentovih sprejemih besede Roose-welta, ker mu jih je »Matin* drago plačeval. G. Poincarč je bil prevljuden z markijem, gospa Poincarč pa brezobzirna, a marki je vse pretrpel. To je umetnost biti revež!
Revščina je hud sovražnik. Lani je odpotoval marki na Špansko, da nakupi stare slike. V slučaju uspeha bi bil rešen denarnih skrbi za vse čase. Kralj je bil zelo prijazen, povsod so ga sprejemali, le Primo de Rivera ga je na-hrulil in mu ni dovolil odpeljati slik čez mejo. Ubogi marki je moral prodati svojo »kočo* na trgu Etoile, o katere pohištvu je dejala Sarah Bernhardova, da ni še videla lepše opreme. Marki je spisal knjigo in je našel takoj 65.000 bralcev. Druga izdaia! A marki ni godrnjal na usodo in je sprejemal udarce kot ponižen kristjan.
Bog ga menda tudi v naprej ne bo zapustil, saj lahko spiše še eno knjigo. Zgodovinar pa lahko vedno najde kaj malega iz tega neskončnega fil"-> pariških, londonskih, dunajskih, madridskih. lizabonskih in budimpeštanskih doživljajev, kjer se vrstijo pisane postave milijarderjev, kraljev in vojvod. Marki se zavzema za žensko lepoto, ne spušča pa se v opisovanje moških in ženskih osebnosti. Najbolj je dovzeten za čar sprejemov in svečanih pojedin in ve res veliko. Dobro bi celo bilo, da bi upoštevali njegove spomine pri izdaji novih knjig o lepem vedenju.
X Češkoslovaški muze} za avijatiko. Re, alizacija načrta o češkoslovaškem muzeju za zrakoplovbo v Pragi se očividno bliža
svojemu cilju. Pobudo za stvar so dali pred dvema letoma češkoslovaški aeropiloti, v dejanje pa jo bo pretvorila Masarvkova Le, talska zveza.
X Dva ameriška procesa grofa Karo!vit in njegove iene. V Ameriki se pripravlja javnost na dve interesantni obravnavi, t katerih bo igral glavno vlogo bivši madiar« ski ministrski predsednik grof Mihael Karo ly. V prvem procesu nastopa kot tožitelja« ca Karolyjeva žena, ki toži ameriškega dr« žavnega tajnika za zunanje zadeve, Kelloga, Kellog jo je razžalil z besedami, da je bolj« ševiška agentinja ter je s to motivacijo zu vrnil vidiranje njenega potnega lista. Gro< fico bosta na razpravi zastopala dva naj' slovi tej ša sodobna ameriška advokata. Dru« ga obravnava se je že pričela in je bila r.f perjena proti grofu Karolyju. Njega je to« žil neki madžarski časnikar. Grof Karolv, pravi tožitelj, je nabiral L 1914., ob izbru« hu svetovne vojne, denaT med ameriškimi madžarskimi emigrantu Cilj to kolekcije jt bilo podpiranje njegove protireakcijonarns politične stranke na Ogrskem. Nabralo i« je tedaj 16 tisoč dolarjev. Denar je bii na« ložen v neki banki. Ker je grof Karolv sc .daj brez sredstev, so skušali njegovi pri« staši ta denar izročiti njemu, drugi pa so se temu uprli, češ da je Karoly sedaj izven domovine in da ni več v boju z reakcijo, ra« di tega tudi ni upravičen razpolagati s to vsoto. Sodišče je v tem procesu ubralo lepo srednjo pot; prisodilo Karolvju 10 tisoč do« larjev, ostanek pa je izročilo banki v na« daljno poslovanje, dokler ne bo končno veljavno vprašanje sekvestrov nad premo ženjem tujih državljanov.
X Požar v Putilovih ivornicah v Lfenir» gradu. Pri Putilovu v Ljeningradu sta Zid« nje dni izbruhnila dva požara, ki sta uničil« celo zalogo lokomotiv in voz za električno železnico. Uničene so bile skoraj vse delav« n;ce. škoda je velikanska, vzrok cgnj;i neznan.
X Žalosten konec princezinje Obolenskt. Iz Moskve prihaja poročilo o žalostnem kon cu princezinje Obolenske. Deklico, ki je N' la ob času boljševiške revolucije stara 15 let, je pustila njena vzgojiteljica, ki je zbo žala v inozemstvo, samo v Moskvi. Nekaj časa je živela Obolenska v nekem prcr.o« čevališču, potem je postala ljubica neke2J železniškega čuvaja, slednjič pa se je vdali prostituciji. Na koncu je storila kaj neve« selo smrt: našli so jo v jarku izven me.<ta, ležečo v snegu in zadavljeno. Umoril jo J• ntki hišnik, katerega so oblasti prijele, ki pa noče priznati nagiba zločina.
Danlel Polrč:
Karneval
—	Treba je izpiti zdravilno pijačo, dragi moj. Da, gotovo, to ni kaj prijetna reč, ampak ti moraš biti razumen. Takle velik deček! Pomisli vendar: pet let! Saj si že skoro cel možakar . . . Ce boš priden in boš jemal zdravila, ki ti jih je zapisal zdravnik, boš čez nekaj dni že lahko vstal in se igral s konjičkom, s puško in oklepom in z vsemi lepimi Igračkami, ki te zdaj čakajo v omari . . . Zadovoljne bodo, da te spet najdejo. Veš, odkar si bolan, sc zelo dolgočasijo brez tebe. Včasih .iih grem gledat, pa se kar žalostno drže. ker jih ti več ne drezaš. — Kadar bos vstal, bodo še druge, nove zraven, igračke, ki jih še ne poznaš. Ei. zdaj se jia smeješ, kaj? Bi rad vedel, katere? Ce izpiješ zdravilo, ti pa povem . . . No. zamiži in široko odpri kljunček! Tako je! Oh, kako se pačiš! Dobro je, vidiš! Kaj ne, da ni tako težko . . .
—	Kakšne igračke? — Ah, da! No, ugani! Ne moreš? Ti pa jaz povem, ker si bil priden. Ali se sipominjaš tiste le-
pe sablje z ročajem Iz bisernice, ki je bila v izložbi pri trgovcu v ulici Giof-fredo in si se tolikrat ustavil pred njo. ko si še! na sprehod? Prosil sem, naj jo ohranijo zate . . . Seveda, zdaj boš kmalu pustil posteljo. To boš zadovoljen, ali ne? Samo preveč ne boš smel tekati in se truditi. Od začetka se ti bo zdelo, da imaš kolena iz bombaža, ali ni to smešno, kaj? Pomisli, nekateri ljudje se morajo, kadar po dolgi bolezni spet vstanejo, oprijemati pohištva, da lahko hodijo : . . ampak ti seveda ne tako, ti si pravi fant od fare! . . .
— Zdaj pa lepo zapri očke — pozno je že. veš, četrt na deset — in spi kar venomer do jutri zjutraj. Ko se prebudiš, boš imel rožnat obrazek in . . . kaj dobrega ti bom prinesel. Hitro za-spančkaj, ljubček! Pa nikar se ne raz-krij. Ce boš kaj rabil, kar pokliči Ma-ričko, v sobi zraven je in vrata ostanejo odprta. Zbogom, Jakec, lahko noč . . .!
. . . Zdaj gleda sina v železni postelji, to drobno, nežno petletno telesce. ki se pod odejo zdi zelo veliko. Opazujoč shujšan obrazek in neizmer-
ne, od komaj premagane vročine še malo blesteče se oči, se spominja dolgih noči, ki jih je prečul ob bolnikovem ležišču, poslušal njegovo dihanje, opre-zal za najmanjšimi refleksi in neprestano stražil borbo, ki jo je deček bojeval z zvitim in trdovratnim sovražnikom, možgansko mrzlico.
Od dneva, ko mu je zdravnik dejal: «Rešen je*, se mu življenje zdi spet lepo in silno poželjenje ga je pri'>lo, da bi se razvedril, ubežal bolestni odrevenelosti. v katero se je bil zapredel. Zabavati se hoče. Beseda »zabava* mu slastno poje v uho. Ali pa tudi nismo v polnem karnevalu? V norčavem, od veselja pijanem mestu se pustna prireditev vrsti za prireditvijo, reduta za reduto. Nocoj je v Kazini velika maške-rada. Vsi njegovi prijatelji bodo tam; kako lahko jih bo vodil za nos. ko ne vedo. da pride.
Sama misel, da bo našel spet luč in razgib. da se bo pomešal med trušč, poslušal smeh žensk in divje harmonije i jazz-banda, ga je veselo prevzela. Vse i to, kar se mu je pred sinovo boleznijo 1 zdelo nevaino. indiferentno. se mu ie
kazalo zdaj ozališano s čudovitimi barvami.
Deset: v svoji sobi je. Na postelji se šopiri njegov kostum: Mefisto. Hitro se obleče vanj, nato se skloni nad zrcalo in si prične barvati obraz.
Cez nekaj trenutkov se zravna. V obrazu, ki je ves pokrit s tanko plastjo temnordeče šminke, so samo ustnice rjavo, skoraj črno namazane. Še prevezo za glavo in rožičke si natakne, poskusi masko in odide z opreznim korakom, da bi ne zbudil sinčka.
—	Ali že spi? polglasno vpraša Ma-ričko, staro Jakčevo dojiljo.
—	Mislim, da že, odgovori ona, nič več se ne premika . . .
Vstopi v sinovo sobo, ki jo diskretno razsvetljuje zastrta luč na kaminu, posluša nekaj sekund in se po prstih približa postelji.
Otrok dremlje zelo mirno. Da bi mu bolje videl v obraz, čigar nežne poteze skriva senca v sobi, se oče pozorno nagne nadenj.
Toda skrivnostni magnetizem preveč nepremičnega pogleda hipoma deluje na Jakca. Še v polspanju otrok najprej
globoko zavzdihne. Nato počasi, trudo-ma dva ali trikrat zgane trepalnice, razkrije težke veke. In v poltemi opazi nad seboj vznemirljiv, rdeče našmin* kan obraz, črno oglavnico in nad njo dva rožička. Zdajci se nenadoma vsnnc, krčevito iztegne trepetajoče roke predse in iz stisnjenega grla, ki ne pusti iz sebe več nobenega glasu, mu vro nemi vzdihi. Končno s hripavim, čudnim glasom blazno, presekano zakriči: «Papa, papa! Na jx>moč!» «Jakec, poslušaj, Jakec . . .» In ne da bi razumel vzrok dečkove« ga strahu, se oče, da bi pomiril otroka, še bolj sklanja nadenj in ga hoče celo vzeti k sebi v naročje. Toda fantove oči se razpro še bolj. Z vsemi svojimi otrplimi mišicami se poskuša zariti v blazino, da bi ubežal hudiču, ki ga hoče odnesti, odpre usta, da bi še klical, in raz ustnice se mu vsuje kopica besed .
Zdaj se v sobi ob dečku, ki blazni v novem napadu hudobne groznice, neko veliko, groteskno našemljeno telo stresa od krčevitega ihtenia ... .
(P. K-n.)
Občni zbor Zveze gostilničar skih zadrug v Ljubljani
V prostorih gostilne pri Kavčiču na Pri-vozu v Ljubljani se ie vršil včeraj občni i: ir Zveze Eostilničarskih zadrug, ki ga je oivoril in vodil zvezni predsednik g. Fran Kavčič. Ob otvoritvi je predsednik pozdra-•;' vse navzoče, predvsem pa zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josipa Pretnarja in zastopnika mestnega magistrata g. Josina Čehuna. Zborova-r;i se je udeležilo nad 40 delegatov gostilničarskih zadrug iz ljubljanske oblasti.
Po pozdravnih formalnostih se je prešlo takoj na dnevni red in ie tajnik g. Ante Pin-tar prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, nakar je pod?l obsežno poročilo o delo vanju Zveze v minulem letu. Iz poročila pov zemarno, da je Zveza v minulen letu marlji vo delovala in zastavila vse svoie sile v prospeh gostilničarske obrti. Dosegla je več važnih uspehov. Med drugim ii ie uspelo, da se je omilila nepotrebna naredba glede to-čej'a alkoholnih pijač, ki samo šikanira to-čuce. Nadal;e ie posredovala, da se ukine zabrana glede točenja alkoholnih pijač od sobote zvečer do pondeljka ter da se podaljša policijska ura za podeželske kraje.
Na novo so se ustanovile tri kolektivne zadruge, in sicer v Logatcu, Radovljici in Višrri gori, tako da so sedaj vsi gostilničarji ljn'!;;nske oblasti organizirani v zadrugah.
ZvJza ie poslala oster protest na velikega župana proti podraženiu piva. Spomenico sklenjeno na lanskem občnem zboru, vsebu jo:o pritožbe proti neupravičenemu odmer-;cfn taks in drugim nspriiikam. ie Zveza poslala vsem ministrstvom, srezkim poglavarstvom in velikim županom. Na posredovanje ministra dr. Gregorja Žerjava ie ministrstvo za trgovino in industrijo naročilo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, nai ta predloži primerne predloge. ki bi se eventuelno dodali pravilniku taksnega zakona. Na tozadevni konferenci se ie predlagala odprava členov 62 do 69 taksnega zakona o točilnih taksah. Vsega skupaj je bilo v sporazumu z zbornico spre jetih 13 točk in predlaganih ministrstvu v sprejem v novih določbah.
Zveza je tudi zahtevala odpravo poseganj trgovcev v gostilniško obrt in dosegla, da je bil ta pasus z noveliranim obrtnim redom od 1. 1907. uzakonjena. Dalie ie Zve za protestirala proti zakonu, ki ga ie predložilo ministrstvo za narodno zdravie in ki
bl uničil eostilničarsko obrt. Dosegla je, da le ta zakon propadel.
Za tem poročilom ie zastopnik Zbornice za trgovino obrt in industrijo g. dr. Josip Pretnar pozdravil zborovanje. Omenil je, da le iz poročila razvidno, da ie imela Zveza v minulem letu mnogo dela. Vse Pa kaže, da bo letošnje leto še več truda, ker se težkočam, ki iih povzročajo eostilničarskl obrti davčna preobremenitev, socialne dajatve in previsoke takse, pridružuje letos še šiba zakona o pobljan!u draginje. Obrtništvo samo ima največji Interes na tem, da se ublaži draginja, in obrtniške organizacije morajo odločno odklanjati očitek, da zagovarjajo draginjo, ako odklanjajo novi protidragin.iske zakon. Konkurenca je danes fa!-n vsesnlošna. da so vsake prisilne policijske odredbe za reguliranje cen odveč ter le ovirajo normalni razvoj obrti in trgovine.
Po ooročilu o računskih zaključkih za leto 1925. }e sledila razprava o proračuni! za tekoče leto. Med drugim se ie ugotovilo, da nekatere zadruge ne Izpolnjujejo svojih dolžnosti glede plačevanja članarine. Zato se ie skleni'«, ukreniti v bodočem letu potrebne korake, da se v tem pogledu napravi red, ker ie od tega tudi odvisno uspešno delovanje Zveze.
O stališču, ki nai ga Zveza zavzame napram osnutku protidraginjskega zakona. Je izčrpno poroč.-l tajnik g. Ante Pintar, nakar se je po živahni debati spre:e!a resolucija da gostilničarssko obrtništvo odločno odkla n.ia ta zakon. Zakon v današnjih že preoei urejenih prilikah ni več potreben, ker ie kon kurenca tako vsesplošna, da že ona vpliva na znižanje cen do skrajne meje, ki !o more obrtnik pri visokih režijskih stroških in neznosnih davčnih ter drugih bremenih sploh še prenesti
Nato sc je prešlo na sklepanje o spomenicah Zveze na ministrstva in oblastva v davčnih, taksnih, obrtno pravnih in drugih važnih vprašanjih. Posebno glasne so bile pritožbe zaradi previsokih In zelo različnih občinskih doklad. Nadalje se ie zahtevalo, da se odpravi točilne takse in mesto tega morda primerno zviša trošarina, s čimer bi se odpravila neenakost obremenitve pre-čanskih krajev napram fcra;em bivše kralje vine Srbije, ki ne plačuje nikake trošarine
V poslednji točki, to le med raznoterostmi je delegat g. Peter Štepic v imenu zboTo valcev izrekel iskrene čestitke predsedniku g. Kavčiču in tajniku z- Pintarju na njunem odlikovanju.
VIC. Nocoj dne 13. t m. ob 8. url priredi tukajšnji »Sokol* veliko maškerado »Jadranska noč« v Sokolskem domu na Viču. Prireditev je zamišljena v najširšem slogu. Umetniške dekoracije po osnutku br. Oašperina so razkošne in nad vse zanimive. Maske se zbiralo v posebnem lokalu in odkorakajo skupno v dvorano. Tekma in nagrade mask. Ker je to zadnja letošnja predpustna prireditev, upamo, da se snide nocoj ves Vič v našem domu.
MAVČIČE. Na Svečnico dne 2. februarja dopoldne se je vršilo v šoli za tukajšnji kraj velekorlstno predavanje o sadjarstvu. Predavanja se je udeležilo častno število poslušalcev. Nadzornik Andrej Škulj iz Ljubljane je ob koncu svojega zanimivega predavanja povdarjal živo potrebo ustanovitve podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo« v tukajšnjem kraju. Nato so se vršile volitve. Izvoljen in konsttuiran je bil sledeči odbor: predsednik Zavrl Franc, podpredsednik Drešar Jože, tajnik Tomič Avgust, blagajnik Ješe Janez odbornika: Novak Franc in Drakslar Jože. Odbor nam je jamstvo, da bo podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo* s sedežem v Mavčičah marljivo delevala za psvzdigo sadjarstva in vrtnarstva v našem kraju.
VINICA PRI ČRNOMLJU. 7. febr. ie priredilo tukajšnje gasilno društvo pri g. Petru Maliču veeslico. Čisti dohodek se uporabi za popravo gasilnega doma. Veselica ie bila izTedno dobro obiskana. Vsi prostrani prostori so bili natlačeno polni. Občinstvo se dobro zaveda vzvišenega poklica, ki ga vrši gasilno društvo, to je pokazalo predvsem s svojo obilno udeležbo pri veselici. Vsa čast krepkim fantom s Sinjega Vrha, ki so nas počastili s svojim obiskom, ne da bi se ustrašili dolgega pota in temne noči. Vrnemo jim z našim obiskom, ko ustanovijo svoje gasilno društvo. Veselični spored je bil zelo bogat. Nastopil ie moški hi ženski pevski zbor viniškega »Sokola«. Šolska mladina je zapela štiri pesmi, ki so segale globoko v dušo občin-
stva. Vse pevske točke je vodila gdč. učiteljica Scheithauerjeva. Veliko smeha je vzbudila predpustna burka »Navihana brivca«, ki jo je napisal baš za ta večer društveni načelnik Franjo Lovšin, naštudirala pa ie igro gdč. učiteljica Lovšinova. Vsi igralci so svoie vloge prav dobro pogodili, saj se jim je občinstvo smejalo neprestano prav iz srca. In naša ljubka mala Tončka in učenka Pavlina sta deklamovali, kakor da bi bili izšolani igralki. Tudi Fran-cek, Jožck in Jurček so prednašali svoje pesmi s povoljnimi gestami in s pravim povdarkom. Iz nastopa naših malčkov, bodisi pri petju ali deklamovanju, se lahko trdi, da goji tukajšnje učiteljstvo prosvetno delo ne samo v šoli, ampak tudi zunaj šole r vso požrtvovalnostjo. Čast takemu učiteljstvu. Pevcem, igralcem in naklonjenemu občinstvu, kakor tudi tukajšn emu »Sokolu« kliče gasilno društvo »Hvala vam!«
SV. RUPERT V SLOV. GORICAH. Taki pa mi Ruperčani nismo, kot ostali pokvarjeni svet. Drugje pregrešne veselice, plesi in globoko-izrezane ženske obleke, pri nas pa devetdnevni misijon. Trije so morali priti, da je fara zopet čista. Tokrat je bilo vse v redu. Niti po naprednih časopisih se ni udrihalo na način, kakor je sicer navada. Da pa mora misijonar povedati nekaj več, ozir. govoriti bolj jasno kakor navadni duhovnik, pa razumemo. Četudi nas tlačijo davčna bremena in ra,zne enake nadloge, smo vkljub temu pokazali ob tej priliki prav velike roke. Drugih nesreč ni bilo.
POLJČANE. Ob priliki odhodnice g. Raj-ka Savskega dne 7. t. m. v gostilni Vode-nik, so darovali gostje znesek Din 202 za Nar. glasb, društvo »Zvon« Najprisrčnejša hvala! — N. a D. Zvon.
RAČJE PRI MARIBORU. 10. t m. je obhajal tukajšnji mesar in gostilničar g. Karel Verglcs s svoio soprogo v ožjem krogu svojih sorodnikov in prijateljev srebrno poroko. Gasilno društvo mu je ob tej priliki priredilo balkl]ad0 ter mu čestitalo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi in kličemo jubilantoma: Srebro, spremeni se v zlato! — Čuje se, da namerava okrajni zastop mariborski kupiti neko njivo v občini
Račje, tz katere bi uporabljal gramoz za okrajne ceste. Svarimo pravočasno pred tem nakupom, ker je tik te njive gl.b^k ribnik, iz katerega bi gotovo v da prodrla po podzemskih žilah v novo jamo in bi tako bila ista brezpomembna, denar pa izgubljen. Razen tega ie pa dovolj jam na razpolago. Obenem prosimo g. vlainega komisarja, da si ogleda cesto Račje-Fram, ki je v takem stanju, da cbtičijo kmetje s praznimi vozovi v blatu. Pa sai vemo, da dr. Leskovarja sedaj, ko bi ga rabili, ne bo, pride pa gotovo, kakor vedno, agitirat ob času volitev. Takrat mu volilci ptkažejo vrata.
SV. TROJICA V SLOV. GORICAH. Marljivo učiteljstvo nam je priredilo v nedeljo 7. februarja s pomočjo šol. otrok in sodelovanjem domačinov prav lepo zabavo. Otroški pevski zbor, ki ialiko postane prav dober, je pod vodstvom g. nadučitelja Go-leša dobro zapel pesmico: Na tujih tleh. Otroška igrica »Čista vest« je pokazala mnogo marljivosti in dobre v Ije. Popolnoma zadovoljila nas ie pa živa slika s petjem »Kralj Matjaž«, ki je bila dobro namišljena. V Krekovi trodejanki »Tri sestre« so nam pokazali svojo umetnost sami odrasli. Ker je že igra sama za p deželske odre prav primerna, je uspela tudi tu. Dobro je pa vseeno, da zna vsak igralec besedilo svoje vloge, ker to olajšuje delo soigralcev. Sicer pa ie oče pokazal smisel za tako vlogo,, kar mu tudi eventualno ne bo moglo škodovati v resničnem življenju, — Vsem priznanje in hvala za trud.
so najboljše ln najcenejši kajti trpežnost enega par« nogavic z žigom in znamkej (rdečo, modro ali zlato)
!»
je ista kot trpežnost štlrilj drugih parov. 93-«
Kosite li! prsmlfaito se!
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—s
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Dtn 10*—%
Narodna čitalnica v Šiški
priredi v soboto dne 13. fdruarja t. 1.
elitno maškerado
Dostojne maske dobro.*o51e S525
Tamburaško društvo «Zrinjski»
priredi Ine 13. t m v prostorih gostilne «Zlatorog»
zabavni večer
i plesom. — Vabijo se vsi prijatelji tamburašev. Zaje?' ob 8. uri. Dostojne r.?ske dobrodošle. — Brez | Tstopiiine. — Odbor. 3507
Sokolsko društvo Jesenice
priredi svojo
elitno maškerado
13. t. m. v prostorih kolodvorske restavracije ob 21. uri. Za najlepše maske tri darila. Vstopnice in legitimacijo dobite v trafiki ca kolodvoru.	3310
Pevski odsek Grafika« v Ljubljani
priredi na pustno soboto dne 13. februarja 1026 v dvorani «Kazine*
H. zabavni večer
J petjem humorističnib zborov. kiipletov ter plesom, e »delovanjem muzike Drav-divizije. Začetek ob uri. Vstopnina 15 Dia.
Podcf:c!r?ko podp. društvo
ljubljanske garnizije priredi T soboto dne 13. februarja 1. ob 20 uri v prostorih ljubljanskega «Nar. doma>
P^doficlrski ples
K obilni udele.žhi prireditve Ja vabijo vsi bivši dl. si.
'oficirji, rezervni in rpo-•oj-ri oficirji, uradništvo 3 ilrngo eenjeno občinstvo. •pr je čisti dobiček prire-•t"* namenjen samo ra ^»hrodelre namene, se pred-I"i hvaležno snrec;mn.io. ^topnina za osebo 15 Din.
3302
Lepega sena
Hsla 'kf"ra, ima več va-naprodaj po jako •':zki ceni Franc Mastnak, Jurij ob južni železnici
Gostilna »Prešernov hra?n»
rirerli y nedeljo predpustno
veselico
P-R,om. — Toči pvovTstna ^'matinska in Štajerska vi-E? ro 10—16 Din. — Rožna tt'ica 29	3006
r-
* 14. svečana se vrgi
v Škofji Loki ve!ika maškerada
* kamenja Časa — lomi f5 Tsak po svoje. 8357
Sokolsko društvo v Radovljici
J^edi danes na pustno ^oto, dne 18. t. m. svojo običajno
maškerado
Meluje priznanj Senijakot*-, ' t»lon»ki orkester iz pijana. Več je razvidno lepakov.	8560
Ne pozabite, da je v nedeljo
velika maškerada v Škofji Loki
8259
Sokol I.
V nedeljo 14. febr. 1926 ob 14. uri popoldne te vrši v telovadnici šole na Ledini
tekma moške dece
Vabijo se starši in vsi ki se zanimajo za vzgojo dece v telovadnici. — Zdravo.
35S0
V društvu «Soča»
odpade v soboto 13. febr. 1026 predavanje radi elitne črno-bele redute kluba Primork in Akademskega športnega kluba cPrimorje>, ki se vrši v «Unionu». Odbor.
8009
«I\o!fzejski oder»
priredi v nedeljo 14. febr.
pustno veselico
z raznovrstnim programom v salonu pri <Levu», Gospo-svetska cesta. Maske dobrodošle.	3591
Splošnega ženskega
društva redni občni zbor
z običajnim dnevnim redom je v nedeljo 23. t. m. ob 4. pop. v društvenih prostorih, Rimska cesta št. 9.
3564
L slov. tamburaško društvo «Krim»
priredi
maškaradni ples
v soboto 13. t. m. v gostilniških prostorih g. L. Bre-skvarja. Velika Čolnarska ulica 17. — Odbor.
Narodni dom v Hrastniku
priredi dne 14. t. m. ob 20. uri po isrri «Maks v škripcih*
plesno veselico
v zvezi z maškerado. Pričakuje se čimveč dostojnih mask.	3560
V Cerknici
priredi Sokolsko društvo v nedeljo dne 14. t. m. v gostilni brata Zgonca običajno
mr.škerado
z obširnim vsporedom. Prf-četek ob 7. uri zvečer. Pri prireditvi sodeluje godba prostovoljnega easiln. društva v Cerknici, obstojema Iz 20 mož.	3611
(dcfce)
Potnikom
kateri obiskujejo posebao večja me*U. letovišča ln trge, se nudi prodaja dobro idočega prodiaeta — lep zaslulek. Cenjene ponudbe * nav«dbo stroke na A. Peterlin ml. nafil., Rob, VeL Lašče.	B514
Drvarji - šveleraši
se fprejemajo ta Izdelovanje bukovih pragov v akor4 —	dan večje Število.
Franc Hofievar, gostilna pri
postaji Semič. Dolenjsko. — rogoii ugodni in dobra plača.	2981
Blagajnika
ki bi opravljal tudi druge notranje pisarniške posle, išče za 1. marec velika zavarovalnica za svojo fi-lijalko v Ljubljani. Zahteva se, da dotični položi jamstvo, bodisi kake banke ali kogarsibodi do Din 100.000. Služba stalna in ugledna. Plača po dogovoru. — Ponudbe na uprave cJutra* z navedbo referenc in sposobnosti pod značko <Blagajnik-». 3411
Skladiščnik
za zalogo kuriva, mlajši, trezen, absolutno pošten in zanesljiv dobi mesto. Kavcija v vrednosti 5000 Din pogoj. Ponudbe % navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na uoravo cjutra> pod «Skladišče S9» 3501
Vajenca
za brivsko obrt sprejme takoj Albin Šinkovec, brivec na Viču.	8499
Lesno podjetje
na Bledu sprejme moško ali žensko pisarniško moč s prakso v lesni stroki in znanjem italijanščine. Nastop po možnosti takoj. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo prakse in spričevali na upr. «Jutra» pod «Bled».	3503
Marljiva sobarica
izobražena in poštena, se sprejme takoj. Naslov v upravi «Jutra».	8402
Fant z dežele
do 15 let star, priden in zdrav, kateri bi opravljal kot sluga lahka dela pri trgovini, se takoj sprejme Hrana in stanovanje v hiši in začetna mesečna plača 150 Din. Ponudbe naj se poSijejo na upravo «Jutra» pod šifro <Pripraven fant>.
310*
Prodajalka
špecerijske stroke z večletno prakso in dobrimi priporočili se sprejme. Popolna oskrba v hiši. Ponndbe pod «Prodajalka 1926» na upravo «Jutra>.	3306
Dekle
poStpno In pnažne, ki zna dobro kuhati, te iSče. Ako mogoče, predložiti izprifie-Tala. — Naalov T upravi «Jutra».	S535
Sodar
poleg tega tudi zmoten mi-zamva, pe sprejme v tovarni za klej v Ljubljani.
3627
Asilnl akvlzlterjl
za oglase le sprejmejo proti visoki proviziji. Renektira ko samo oa prvovrstno ia resae moči. y. E. E. C., i. « o. z. (Yo«go6lave Ei-press IMelame Companr) — LJubljana, Kongresni trar 9.
3619
Učenko
sprejme modni atelle Za-uika rilca 1.	8531
Godbenike
• p r »j a • mutlka Drav-s» (Hvijll, v Ljutjlfaai. — Prlm gosli, vijolonlft, kontrabas, oboe, prvi klarinet. Ponudbe na naslov: Kappl-nlk dr. Josip Cerin, Liub-lj«n«.	8552
Krepkega vajenca
za trgovino z mešanim blagom v idustrijakem kraju se sprejme. Ponudbe pod «1. D.» na upravo «Jutra».
8583
. ižsejoj 300 Diu nagrade
dobi, kdor preskrbi službo skladiščnika ali kako drugo primerno mesto treznemu in zanesljivemu bivšemu podoficirju, vajenemu tudi pisarniških poslov. — Naslov pova upr. «Jutra».
8500
Slaščičarski in me-dičarski pomočnik
popolnoma vež8 avoje stroke, i55e zaposlenja. Cenj. dopise na upravo <Jutra» pod Silro »Dober delavec*.
8409
Kontorlstlnja
1 ve5!etno prakso, samostojna, iS6e službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod .Takoj 24».	S453
Trg. pomočnica
mešane stroke, išče primerno službe. Nastop po dogovoru. Pisma pod značko *Dobra moč» na upravo «Jutra>.	8215
3 izurjene Iikarice
za damsko in moško perilo in obleke, iščejo mesta — tudi izven Ljubljane. Ponudbe na upravo .JutVa* pod »Likanje«.	8605
Skladiščnik
ali poslovodja popolnoma Izurjen
v lesni stroki
z večletno prakso, leli premeniti službo. Nastop službe po dogovou. Naslov na upr. <Jutra>.	8613
25 % dam
za 3 mesece onemu, kateri mi preskrbi
službo kovača
v kakšni tovarni v Mariboru. Naslov na podružnico <Jutra» v Mariboru pod iifro <Kova6ki pomočnik..
8544
Potnik
t čovljarskl stroki, Se popolnoma vpeljan po Srbiji, prevzama provizijska zastopstva od dobre tvrdke. Ponudbe na upr. .Jutra* pod ilfro .Zanesljiv 1884».
8494
200 Din nagrade
dobi oti, ki ml preskrbi llnSbo, ie le mogoče stalno. Teit sem slov. stenografije, knjigovodstva !n strojepisja ter srbohrvaščine. — Ponudbe aa npr. .Jutri, ped oglaano itev. <581.
Sla*a
Izu?en mizar, UBe mesto skladiščnika al! kaj sliča*. ga. Naslov v npr. «Jutra«, 8572
Perfektna kuharica
vajena voditi večje gospodinjstvo. Želi premeniti mesto. — Naslov pove uprava «Jutra».	8677
Knjigovodja
samostojen, ki je vefi let v srbski industrijski tvrdki — vešč vseh trgovskih in industrijskih pisarniških poslov, b trgovsko naobrazbo, kakor tudi popolnoma iz-vežbaa v lesni stroki, s per-fektnim inanjem cirilic c, ki govori več jezikov, išče primerne službe za takojšen nastop ali do 1. aprila t. 1. Cenjene ponudbe pod šifro cSIovenac* na upr. «Jutra».
3603
Gospodična
začetnica, želi dobiti mesto kot strojepiska ali blagajničarka. Sprejme tudi vsako drugo nameščenje in gre tudi 1—2 meseca brezplačno. Naslov pove upr. cjutra*.
Stenografinja-
strojeplska
perfektna. 155» službe. Ponudbe pod .Notarska pisarna. na upravo «Jutra>.
3588
Angleščino
poučuipm po zmerni ceni. Ponudbe na upr. .Jutra, pod šifro »Temeljiti pouk*.
S445
KOKS-ČEBIN
VVolfova 1/11. Telefon: 56.
481/111
Radio
aparate in dele najceneje pri J. Goreč — palača Lj. kreditne banke.	25-a
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	433
Vreče za og'je
ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo .Jutra* pod šiiro »Vreče za oglje*. 8546
Kostumi za maske
obleke za ples, obleke za gospode, plašči, čevlji, razna druga oblačila, vaze, servisi, pahljačo, naklti, note, knjige, pravi ikarje-rezi in raznovrstno bla»o se proda v Mariboru. Aleksandrova cesta 24, plitlična veža na desno.	8540
Prodam:
2 nova namizna telefonska aparata, 1 dobro ohranjeno registrirno blagajno in 1 blagajno »TVertheim*, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod ilfro »Telefon*.
8541
«Ford» avto
malo rabljen, 1 leto star, prodam. Naslov pove upr. <Jntta>.	3430
Kočija
Uhka, «19 aH dvovprofea, s oljnatimi osmi, ie skoraj nova. se pro-7a. Poizve se pri lastniku Juliju Pire, Kamnik, Novi trg št, 24.
8341
Otroški voziček
dobro ohranjen se poceni proda v Streliški ulici 2S/I 8478
Trebušni pasovi
gumijasti in prsni držale! pravkar došli. Besednik in drug. Ljubljana, Prešernova ulica 5.	8390
Železno peč
in veliko blagajno (Sitz-kasse) proda hotel Štrukelj.
3620
Stavbeniki, pozor!
Prodam takoj 4 nosilke (Trcverze) dolge po 5'60 ni, proli: 36 cm. — Petkovšek Anton, Dol. Logatec. 8615
Črno-bela maska
se proda. — Peller, Prečna uiica 4.	8553
Črno-belo pieretko
popolnoma rovo prodam. — Naslov pove upr. »Jutra*.
8551
Pozor, fotografi!
Kompleten fotografski inventar se poeeni proda. — Prostor lirez konkurence — ugodno za z;,č -tnike. Na-lov v upravi »Jutra*. S5S5
Nove stelaže
2 m dolge, 2'30 in visoke, proda Ivan Dekieva. Trbovlje.	3582
Razno pohištvo
rabljono, se proda v Zeleni jami 212.	8556
Zelss Trieder-binokl
in briljantni prstani poceni naprodaj. Naslov v upravi »Jutra*.	3554
Damskc klobuke
svileno in spomladanske od 120 Din naprej priporoča modni salon M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova ul. 27 2910
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	168
Pisalni stroj
dobro ohranjen se kupi. Ponudbe z navedbo cen"in tvpe na Zadružno hranilnico, regiatr. posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani.	8510
Štirisedežnl avto
v dobrem stanju, ee kupi za trgovska potovanja. — Plačilo proti garanciji • v obrokih. Ponudbe ca upr. »Jutra* pod šifro »Avto 1925».	3482
Vago
(Srhieberwage) od 1000 do 1500 kg, dobro ohranjeno, kupi Mihael Kavčič, Ep. Šiška.	3481
Brzojavne droge
borove, nekaj tisoi komadov od 7—13 m dolge, kupim proti takojšnji dobavi. Naslov pov« upr. »Jutra* 8435
Orehove plohe
lepe in zdrave, 8—10 cm debelo kupim. Ponndbe pod «Oroh» na upravo »Ju^j.
Pisalni stroj
se kupi. Ponudbe pod šifro »O. K.» sa upravo »Jutrs*.
8579
°razne sode
za žganje, ca 1000 litrov in male do 60 litrov kupim Cenjene ponudbe t navedbo cene in števila sodov poslati na naslov: A. Ro-jec, Stična.	8405
Priklopni voz
(Beivragen) dobro ohranjen, ki pristoja za vozilo B. S. A. 3'ABP (199 kem) kupim — Ponudbe na naslov: M. P.akusch, Celje.	3082
Vinski sodi
(WcinlagerfSsser) 8 komadi 40—80 hI in vinska sesalka (Hebelpumpe) se kupijo. — Ponudbe z navedbo cene pod šifro «0. R.» sa upravo »Jutra*.	S578
Opremo tehtnice
(Lotvvage) in drugo za špecerijsko trgovino s« kupi. Ponudbe pod značko «U-odno 2143» na upravo »Jutra«.	3561
Posestvo
v Savinski dolini, e vodno močjo, v bližini rudnika proda Marija Boh, Trbovlje I.	3408
Hišo
na prometnem kraju pri cesti proda Marija Boh, Trbovlje 1.	8407
Kupim vilo
na Mirju ali pod Rožnikom — brez posredovalcev. Ponudbe na upravo «Jutra» pod .Vila 1942».	3278
Stavbno parcelo
v Krakovskem predmestju kupim. Ponudbe na upTave «Jutra» pod «Parcela 600».
3274
Nova hiša
enodružinska, v predmestju sv. Petra naprodaj. Potreben kapital 20.000 Din. Več se izve v Novem Vodmatu St. 36/1 pri Ljubljani.
8571
Velika klet
pripravna za skladiiče itd. so odda. Naslov pove upr. »Jutra*.	3484
Manjši lokal
na leepm kraju v mestu, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra*.	3457
Trgovski lokal
in 2 sobi se takoj oddajo v najem v večjem trgu Sa-vinske doline. Naslov pove uprava »Jutra«.	3584
Lokal za trgovino
pisarno, knjigoveznico, tiskarno ali urarja, v sredi mesta Brežice, se takoj odda. Naslov v upr. »Jutra«.
3610
Mesečno sobo
s hrano oddam v sredini mosta. Naslov pove uprava »Jutra«.	3527
Zdravnik
pripravnik išče čisto stanovanje v bliiini državno bolnice. Cenjene ponudb« na npr. »Jutra« pod Šifro »Zdravnik«.	8524
Separirana soba
t električno razsvetljavo ls vso oskrbo ali bres se išče. Ponudba na npr. »Jutra« pod <R. L 1L>	8607
Hpnnnpr
-Tir-r-r-ir-tnff-innnrr
Najpopolnejši
Sfoewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pii tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6/1.
Brezplačen pouk, 15-ietna garancija.
Telefon št. 980. 28
HJi-PTO ItncmtiGi-
jaULiULJLjUUlJUtJUUUUUUUUbUULJtSjLJuCD
Iščem stanovanje
v novi vili, in sicer v bližini Bleivveisove ceste, ob-Btoječe iz 2—3 sob, kuhinje in kopalnice. Plača se tudi za par mesecev naprej Pod značko »Sfinga« na upravo »Jutra«.	3518
Stanovanje
dobi, kdor odkupi istotam pohištvo. Naslov se izve v trafiki pri sv. Petra cerkvi 344«
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta iščem. Ponudbe na upr. Jutra« pod šifro »Prvi marec«.	8604
Lepa soba
zračna ln solnčna, se	odda z zajtrkom zakoncema ali 2
gospodoma. — Naslov	pove
uprava »Jutra«.	8626
Soba
se odda gospodični. Naslov v upravi «Jutra». 8622
Prazno sobo iščem
za starejšo gospo, ki je zelo malo doma. Ponudbe ra upravo «Jutra» pod značko «1. K.».	3586
Prazno cobo
zračno, v kaki vili, g posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, v Trnovskem predmestju, na Prulah ali aa Mirju išče gospod. Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» ped Šifro «Trgovec, lepa so-ba>.	8609
Stanovanje
v predmestju, obstoječe Iz 4 sob, kopalnice in vseh pritiklin, z uporabo velikega zelenjadnega in sadnega vrta, se odda. Po stanovanjskem zakonu zaščitene osebe imajo prednost. Posebno pripravno za kakega zdravnika. Vprašanja pod »Stanovanje* na poštni predal štev. 167, Ljubljana.
8595
Tri dijake
sprejmem s 1. marcem. — Soba zračna, s »osebnim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov v upravi «Jutra».	8589
Dve sobi
parketirani, svetli, i elektr. razsvetljavo, prazni ali z nekaj pohištva, oddam tistemu. ki mi plača mesečne 1000 Din za 1 leto naprej. Ponndbe na upr. »Jutra« pod »Sv. Jakoba trg«.
8562
Stanovanje
na periferiji, z zelo nizko najemnino, obstoječe ir. 1 sobo, kuhinje In pritiklin, zamenjam z enakim aH veBjlm v mestu. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Periferij« 2135». S555
Kratek klavir
lep, v dobrem stanju, se proda za 6000 Din. Naslov pove oprat* »Jutra«. 8597
Dva gostilniška avtomatična
orkestra «Hupield»
s 5 valjarji, predvojno blago, se poceni prodasta. — Povpraša in ogleda se pri špediciji »Export», Rakek.
8566
Dva akademika
želita dopisovati z	dvema
gospodičnama (od	16—19
leta). — DopiEe na	upravo
»Jutra* pod šifro	»Janko
in Joško».	3439
Inka 3
Hvala. Pridi. Ako nič posebnega, čakam. Poljube — Miran.	3625
Moj možiček!
Na zadnje sem takoj odgovorila. Je »Maribor 32» o1 Tebe? — Poljube Tvoja —.
3624
«Slavko»
Pismo sprejela, imam važna in potrebna sporočila. — Pošlji naslov.	34E9
«Na deželo 1926»
Gospod, ki je inseriral pod to značko, naj javi svoj naslov upravi «Jutra».
Premožni Gorenjki
iščeta znanja. Dopise s sliko na upr. »Jutra* pod šifro »Triglav*, »Spik*. 8596
Vdova
srednjih let. naobražena. dobra gospodinja, miroljubna, z nekaj premoženja, želi znanja v svrho ženitve z boljšim gospodom nad 40 let, z dobrimi dohodki. — Prednost im.iio boljši železniški uslužbenci in uradniki. Le resne ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Veselje*.	3557
Več boljših
gospodov
se sprejmo na fino domačo hrano. Naslov pove uprava »Jutra*.	3590
Dekllco-slroto
od 4 let naprej vzamem Ia svojo. Naslov pove uprava »Jutra«.	3569
Vsem dobrotnikom
ki so za revno družino darovali in ji prišli v skrajni gili na pomoč — najlepša hvala. M. P.	8565
Več mask
posodi Lina Kuclar, Tržaška cesta 11/H, levo. S608
Lepa damska maska
srednjevelika, se izposodi. Naslov pove upr. .Jutra*.
8601
SIISIIIISIl«IHaii.«nM
«Jutrov» roman
katerega skozinskor napeta vsebina, prepleteus • fantastičnimi zapletljiji od začetka do kcn.-e. ki prinašajo navdušenemu čitatelja s lnter«santnim rszmotri-vanji in vsak hif presenečenja, k, mu že sledi razočaranje io konsternacija in zopet presenečenje tako. da so čitatelji nestrpno pričakovali vako nadnljevaojo romana, ie izšel in «e dobiva pri upravi »Jutra. V Ljubljani
Vsi ki so ga čitall in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jo!j zabavati Vas rte nore nobena knjiga!
Vezana stane	55 Dia
Utoiirsna pa .45 Din
^Mtmnpm
iu «t> n «< M*
Export — Import
Trgovinski časopis Com-mercio Italo - Jugoslavo — Viale XX Settembre 65. objavlja naslove uvoznih in izvoznih tvrdk, kakor tudi j ponudbe in povpraševanja po robi vsakršne branže. — Oglasna pristojbina za objavo 3 lire.	2932
Preklic!
Izjavljam, da ni res, da se je g. Minka Hribar vozila z izvoščkom po Ljubljani, ter se ji zahvaljujem za odstop od kazenskega postopanja. — Tržič. — Franc Bevc.	3559
Dve lepi maski
se posodita, 2 viseči svetilki in omara naprodaj sa Rimski cesti Itev. 10, prtiličje, levo.
8576
Maska ciganka
lepa, se posodi. Naslov pove nprava »Jutra*.
8593
Priporočamo
novo isdajo romano«»
Cyclamen
Bro5. 22 Din, vez. 27 Din, poH. 1-25 Din
Agitator
BroS. 18 Din, vez. 23 Din. pošt I '25 Dip
Izdala flh (•
Tiskovna zadruga T Ljubljani
Sax Rohmer:	43
Rdeči četektiu
—	Ali je to mnenje uradnika zunanjega ministrstva? je vprašal.
—	Da.
Tndi višji nadzornik Kerry je tega mnenja, je izjavil Irvin. Bog daj, da bi bilo to res.
—	To je edino mogoča razlaga, je dejala Margareta. Vsako uro pričakujem poročila od nje.
—	Ali mislite, je nadaljeval Monte Irvin, da kdo sumi, da je Rita v zvezi z umorom Sira Luciena?
Pri teh besedah ji je z napeto nervoznostjo pogledal v obraz.
—	Menda nihče! je vzkliknila. Kako smešno bi bilo to!
—	Da, je zamrmral, to bi bilo res smešno!
Margareta se je dvignila.
—	Mislim, da sem storila svojo dolžnost, gospod Irvin, če sem vam povedala resnico. Bolje je, vedeti resnico, kot dvomiti. Pozneje boste pa morali sami paziti! Ko se Rita vrne, bova imela veliko nalogo pred seboj, da jo odvadiva starih navad.
Pri tem mu je zaupno pogledala v oči.
—	Kako ste ljubeznjivi, je zašepetal Monte Irvin ganjen. Vi ste najiskrenejša prijateljica, ki jo je Rita sploh kdaj imela, Miss Halley. Pomagali mi boste, kaj ne?
—	Gotovo da! Ljubim Rito, kot bi ljubila sestro, če bi jo imela. Prosim, ostanite v naslonjaču. Dr. Burton je dejal, da se morate za en teden ali dva zelo negovati.
Monte Irvin je prisrčno stisnil ponujeno mu roko.
—	Karkoli zvem, je dejal, vam takoj javim. Hvala vam. V nesreči spoznavamo svoje prave prijatelje.
3 0. poglavje. Boj v temi.
Okoli enajste ure zvečer se je začela megla polagoma dvigati. Ko je stopal Kerry preko mosta na koncu Limehouse-prekopa, je že lahko vide! umazano vodo in cestne svetiljke, obdane od žare-čega kroga rumene megle. Od železniške proge je čul meglene iignale in iz ladjedelnic v soseščini se je razlegalo strahovito razbijanje, puhanje in rožljanje.
Kerry je zavil na desno in stopal mimo hiš, a naenkrat se je stisnil v kot za vežna vrata in se ni ganil.
Tekom zadnjih dvanajst ur se mu je neprestano zdelo, da ga nekdo vztrajno zasleduje. Prvič je opazil prisotnost skrivnostnega zasledovalca pred hišo Kitajca Sin Sin Wa-ja, toda radi goste megle mu je bilo nemogoče ga zapaziti. Prepričan je bil, da mu je možak sledil tudi nazaj do policijskega ravnateljstva. Ker je sedaj spet
neprestano čutil, da mo sledi, se je bliskoma ustavil, da zagrabi ogleduha..
Naenkrat je začul počasne korake: nekdo se je silno previdno bližal. Kerry se je tiščal zida, kot bi bil prilepljen. Eno roko je držal v žepu površnika. Žvečil je in čakal.
Koraki so prihajali bližje... in bližje. Naenkrat se je prikazala v megli človeška senca komaj en meter pred višjim nadzornikom.
Ta je kot divja zver skočil na nepripravljenega moža, ga z roko zagrabil za ovratnik, z drugo mu pa z žepno svetiljko naravnost posvetil pod nos.
—	Grom in strela! je zaklel. Spinkerjev agent!
V luči žepne svetiljke se je namreč zablestil obraz Brisleya, agenta Spinkerjeve zasebne detektivske agencije, njegov zakrivljen nos in male, rjave oči. Brisley je bil bled od strahu in lizal si je ustnice. Kerry je malega moža krepko držal za ovratnik in ga stresal kot mačka miš.
—	Ho, ho- je vzkliknil in kazal svoje divje zobe. Ti misliš igrati vlogo srake, ki se hoče okrasiti s tujim perjem? No, jaz ti bom posvetil.
Stresal je Brisleya tako, da mu je polcilinder padel z glave in so se prikazali njegovi rjavi, redki lasje.
—	Policija dela dan in noč, ti pa misliš na podlagi njenega delovanja iti h gospodu Monte Irvinu in reči »našel sem gospo soprogo*.., kaj? Ti umazan, smrdljiv zahrbtnež! Kaj! Le počakaj, jaz ti bom že pokazal pot iz kitajskega predmestja v paradiž! Tako-le!
Kerry je takoj izpolnil svojo obljubo. Brisley je na zadnji plati svojega telesa začutil trdi Kerryjev podplat in v visokem loku je odfrčal v meglo. Ko je priletel na tlak, je začel teči, kar so ga nesle noge, kakor da bi tekel za svoje življenje. Kerry je čul udarjanje njegovih nog ob tlak, ki je postajalo vedno slabše in se je slednjič izgubilo v megli. Stal je še nekaj trenutkov in poslušal z žarečo svetiljko v roki. V njenem žaru je zapazil Brisleyjev polcilinder na tlaku pred seboj. Dal mu je divjo brco, ugasnil luč svetiljke in še! naprej. Manjša skrivnost je bila rešena, rešitev večje ga je pa še čakala.
Prehodil je že parkrat vso soseščino in se je tako dobro seznanil z zemljepisom tega dela kitajskega predmestja. Čeprav je bila megla tako gosta, da bi se bil vsak drugi v njej izgubil, je Kerry vendar brez težave razločeval ulice. Šel je po ozki ulici kakih petnajst korakov naprej in prišel do nekoga, ki je stal tik poleg vrat v visokem zidu. V tej ozki ulici ni bilo stanovanjskih hiš. Obstojala je iz dolgih zidov, v katerih so bila samo ena vrata, kjer je stala skrivnostna oseba. Kerry je pritisnil na svojo žepno svetiljko in posvetil ž njo. V žarečem krogu se je prikazal zadovoljno smehljajoči se obraz detektiva Coombesa. Kerry mu je jezno dejal:
—	Ce bodo vaša lica od smeha še bolj narazen lezla, se bodo morala vaša ušesa umakniti nazaj. Ali je kaj novega?
—	Sin Sin Wa je šel pred eno uro spat.
—	Ali ga je kdo obiskal?
—	Ne.
—	Ali se je odstranil iz hiše?
—	Ne.
—	Ste prinesli lestvo?
—	Da.
—	Al je vse mirno v soseščini?
—	Vse mirno.
—	Dobro.
Ulica, v kateri se je vršil ta pogovor, je šla vzporedno z ono, v kateri je bila Sin Sir, VVajeva hiša. Policaja jo je natančno preiskala, toda ni našla rcbenega rlcdu, da bi se bil tam kadil opij, in tudi prehodu skozi omaro v sosedno hišo ni bilo mogoče odkriti. Vendar je Mollie to čisto natančno izjavila in ni bilo o tem nikakega dvoma.
Obe hiši, kakor tudi dve drugi v soseščini, so bile last nekega Mr. Jacobsa, kcicga bivališče je bilo neznano. Najemnino so prebivalci plačevali nekemu agentu in ta je pošiljal denar na neki naslov v San francisko. Hiša, ki je stala poleg Kitajčeve, je bila prazna; vsa okna so bila razbita ali pokrita z deskami, enako tudi vrata.
Kerry se je odločil, da sam preišče vso hišo, toda nikomur ni povedal o svojem namenu.
Na dva načina je bilo mogoče priti v hišo: ali skozi okno na strehi, ali pa skozi štiri okna, ki so bila vsa na vrt.
S pomočjo kratke lestve, ki jo je bil Coombes prinesel v ta namen je splezal Kerry čez zid in skočil na vrt. Coombes je splezal l n.:...i i.i osial vrhu zida. Kerry je stopil k enemu spodnjih oken in s pomočjo železnega droga odstranil z okna deske, ki so bile pribite čezenj. Pri tem ni napravil skoraj nobenega ropota.
—	Ali naj stopim dol in vam pomagam? je vprašal Coombes j tihim glasom.
Ne! je dejal Kerry, skrijte lestvo; če rabim pomoč, bom zapiska!
Kerry je odprl okno, katerega šipe so bile pobite, posvetil v sobo s svojo svetiljko in si jo natančno ogledal. Bila je prazna. Spoznal je, da že dolgo ni bil nihče v njej, kajti debela plast prahu je pokrivala tla. Sel je naprej po ozkem hodniku in spoznal, da je bila hiša zidana, podobna oni, v kateri je stanoval Sin Sin VVa. Po stopnicah, ki so bile na koncu hodnika, je šel v prvo nadstropje. Mollie Gretna mu je natančno opisala, kako elegantno so bile opremljene tri sobice tu gori in zato je radovedno stopal iz ene v drugo. Toda našel je tri umazane, zaprašene, prazne prostore in divje zaklel. Nato je šel nazaj na hodnik, v katerem bi morala biti vrata, ki se odpirajo nasproti omare v hiši Sin Sin Waja, in skozi katera je prehajala družba opijskih kadilcev. Toda na zidu ni mogel opaziti niti najmanjšega znaka kakega prehoda. Kerry si je ogleda! del zida skozi svoje povečalno steklo, a ni našel ničesar, in je steklo utaknil v usnjeno torbico.
—	Hm, je dejal polglasno. Sin Sin Wa ima eno oko. toda s tem vidi prokleto dobro!
Kupim 60.000 komadov bukovih in 60.033 komadov hrastovih železniških ps-agev v dimenzijah 2-60 krat 0-24 krat 014.
Ponudbe s ceno posameznega komada franko vagon Postojna, Podbrdo, Trbiž aii Reka na upravo „Jutra" pod ..Železniški pragi". 943 Najmanjša količina 5 vagonov.
CD»C3«C3BCI3aCD«CZ>aC31CDaC3BC3
O
ni,
salda-konte — štrace — odiemalske knjižice — šolske zvezke — trgovske, kantel. in Šolske mape — fasciklie — risalne bloke itd. nudi ugodno
knjigoveznica K. T. O,-
v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II. "
O ■
o o
oiofoBoiofSiosoioBO,
29 let star, vsestransko izvežnan, podjeten jn delaven, želi spremeniti dosedanje mesto. — Prevzame vodstvo trgovine ali večje podružnice. Gre tudi kot potnik. Cenjeni dopisi na upravo .Jutra* pod
-Stalno mesto 18S7«. 944
Mi»
V globoki žalosti naznanjamo vsem i sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po mučni bolezni umrl naš nadvse i ljubljeni sin, brat, stiic, svak, gospod
Rudolf Lopolne
| trg. solr. in desinlektor Mg. aav.
Pogreb dragega pokojnika se vrši | v nedeljo 14. t. m. ob 3. pop. iz državne i bolnice k Sv. Križu.
V Ljubljani, 12. februarja 1926.
Žalujoči ostali.
Nenadoma je umrl naš dobri tovariš
Janko Pfeifer
stud. iur.
K večnemu počitku ga bomo spremili danes ob 15. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
Naj mu bo ohranjeni lep spomin!
V Ljubljani, 13. febr. 1926
Jng. napr. akad. društvo »Jadran".
L. MikuS
LJUBLJANA, Mestni trg 1!
izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo
Zaloga sprehajalnih p&il Stari dežniki u nanovo prtobiete o.
NAJBOLJ! im ZA XU£JE OČI
smrt zvnmm
j Zahtevajte samo originalni „Smri žuije< všata"! U apotekama in drogerijaraa 1 zavo 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO,
Beograd. Kondlna 11,	ei-i
N
H N

Naznanilo preselitve!
f
Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo podružnico iz Prešernove ul. 26 v svojo lastno hišo
Prešernova ulica št. 14
poleg mesarja Merčana.
Priporočam se še v nadalje
Parna pekarna Jeati Schrei nasL Jakob Jiavčič.
922
H
H

M
H
N
eS25®S£3S3iE2Z3£2S
Iz zapuščine E. K. Ljubljana, B!eiweis-sova cesta št. 11., I. nadstropje od 3—5 ure popoldne so
dragocenosti, porcelanski servisi, slike, 'tnjine vseh vrst, slovenske in nemške, stari Valvazor, znanstvene knjige, zbirka minerali)
m po nizki » ceni!
Samsko t&c&sso krejašlsro
i
Ražna ulica št. 41
se
priporoča za izvršitev.
točno 915 a
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige : Dr, Josip Tičar:
Iiimi
Cena
vred
s poštnino Din 19-50 Narciii.a na knfl-gsrno Tiskovne za druge v Ljnbljfmi.
I PARNI STROJI
;	e
100 do 120 HP, s cilindrom na visok in nizek pritisk,	i
kondenzatorjem, kotlom sistem .Tlschbeln*, 117 26 mJ	S
kurilne ploskve, eventualno z rezervnim ..Tischbein"	m
koUom 94 82 m' kurilne ploskve, 12 atm., s pregraje-	S
valcem, kompl. cevino napeljavo, vse v dobrem stanju 919	£
in kompletno po ceni	a
mr na prodaj.	j
Reflektantl si morejo napravo v obratovanju ogledati	J
pri „Union" paromiin Stari Sivac, Bačka	»
■■■■■■■■■■■■■■
Kdor osi
napreduje!
Ugodno naprodaj!
Veliko pogrebno peijsffe
z najfinejšo in bogato opremo, z v SHS neprekošeno lepim, vele-elegantnim vozovnim parkom, jako lepimi dekoracijami In uniformami, sijajnmi kandelabrl i. t. d je vsled odtegnitve od podjetja ugodno naprodaj. — Podjetje nudi sijajno eksistenco pri lahkem in prijetnem vodstvu orivatnikom, je pa istotako za banke, zadruge in delniške družbe v večjih krajih In mestih primerno kot dobro noseča naložba kapitala. — Vprašanja pod „Ugodno naprodaj" na upravnico v	„Jutra".	936
Spectfaliaa mefessiidsa delavnica
za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih stroje kakor »udi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisaln stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja.
LUD. BAB&6A, Ljubljana, Selenburgova u'ica 6
Telefon St.
Telefon fit.
<o««evu»
BCSS89IIIIIIBI
Kdor rad člta lepe povesti, naj < naroči priljubljene
16
n
Do sedaj so izšli sledeči: Roman po nitnlh, pisanih In tiskanih virih
Pater Kajetan
Cena broš. Din 30-- vez, Din 40-- po pošti 2 Dla vt:
Tigrovi zobje
Cena broš Din 30.—, vez. Din 40-—, po pošti 2-— Din več.
JE AN DE LA H1RE.
L u c if er
Fantastičen roman v VI. delih. Cena broš. Din 4o-vezano Din 55.-, po pošti Din 2"— več
FEREAL CUENDAS.
Veliki inkwizitor
Zgodovinski roman lz dobe ipanske Inkvizicije Cena Din 30"—, vez. Din 40—, po pošti Din 2-— več.
HARRY SHEFF.
Hči papeža
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenle papeža Aleksandra VI, njegovega sina Cezarja in hčerke Lnkreclje Brrgije Broširano Din 30"— vezano Din 40 —, po pošt; Din 2— več.
CLAUDE FARRERE:
Gusarji
Zgodovinski roman Iz življenja morskih roparjev v XVII stoletju. Cena broš. Din 20-—, vezan3 Din 30'—, po pošti Din 2-— več.
FR. HELLER.
Blagajna velikega vojvode
Roman. Broš. Din 15.—. vez. Din 25-—, po pošti Din 2-— več
FR. HELLER.
Prigod« gospoda Coiiins
Šaljiv detektivski roman iz velikega »veta. Cena Din 10—, po pošti Din 2- - vec.
Knjige se naročajo pri unravniitvu »Jutra1 \ w Ljubljani, Prešernova ulica 54.


!