Nove pridobitve
406
KOTNA OMARA ZA SHRANJEVANJE OBLEK
Kraj: Štajerska?
Čas: 18. stoletje
Material: smrekov les, poslikana
Mere: v -174 cm, š - 83 cm, g - 47 cm
Pridobljeno: Dar: Janko Mlakar, Ljubljana, 29.10.1997
Inventarna številka: EM 18275
Konstrukcija: Stene omare so vdelane v pod, ki so ga nosile prečne letvaste
noge, kakršne so bile pogoste v 18. in 19. stoletju pri skrinjah; v našem primeru
noge manjkajo, vidne pa so njihove sledi. Zadnja stena omare je sestavljena iz
treh desk, stranski dve iz dveh, čelna stran pa iz dveh stranskih in iz enega kosa
izdelanih enokrilnih vrat ter ene deske nad njimi. Stranice so med seboj povezane
s tesnimi ogelnimi zvezami, s t.im. rogličenjem ("cinkanjem"), zadnja stena pa s
kovaško izdelanimi žeblji.
Plastične prvine omare predstavljajo profilirane letve na njenem gornjem
robu. Spodnja okrasna letev manjka. Omara ima enokribia vrata, širine 40 cm, ki
so zgoraj polkrožno oblikovana.
Zunanjost omare: Omara je izdelana iz smrekovega lesa in je poslikana.
Vrata omare imajo dva 20 cm visoka panta izdelana iz kovanega železa, ki sta
pritrjena s kovaško izdelanimi žeblji. Tudi ključavnica na vratih je izdelana iz
kovanega železa in deluje kot zapah; podobno kot ključavnice na skrinjah iz 18.
in zgodnjega 19. stoletja. Vrata so vzdolž zapiralne strani izrabljena in so ob
ključavnici do 2 cm ožja, tako da se s ključavnico ne zapirajo več. Zato so omari
kasneje dodali leseno zapiralo, ki je pribito z industrijsko izdelanimi žeblji.
Poslikava: Omara je grundirana z rjavo barvo in na to podlago so izmenično
naslikane sivo-srebme in črne prečne črte, v katere je v klejno škrobno podlago
vgrebena štiritračna valovnica. S preprostim črtastim geometrijskim vzorcem in
kompozicijo je dosežen zelo razgiban likovni izraz poslikave, ki daje izreden
Nove pridobitve
Kotna omara za shranjevanje oblek (Foto: Irena Keršič, 1997).
407
Nove pridobitve
estetski učinek. Enakovredno sta poslikani le Čeha stran omare in leva strarüca.
Omara je büa očitno narejena za določen prostor v kotu in sta temu primemo
posHkani le dve vidni stranici.
V našem kulturnem prostoru poznamo z geometrijskim vzorcem krašene
predvsem tesarske skrinje z vrezanim geometrijskim vzorcem, ter renesančne
poslikane skrinje, z bolj risano kot slikano poslikavo. Omare s takšnim vzorcem
so bolj redke.
Notranjost omare: Omara je rabila za shranjevanje obleke in dragocenosti
(skrivna polica). Na dnu ima dve polici ter na levi stranici zgoraj dve. Na čelni
stranici ima nad vrati skrivno polico. Na zadnji steni ima tri lesene cveke za
obešanje, na desni stranici dva in enega na čelni steni, desno od vrat, ter dva pod
policami na levi stranici.
Opombe: Glede na inventarje kmečkih domov z različnih slovenskih dežel
in glede na to, kaj hranijo v muzejskih zbirkah, lahko sklepamo, da so bile omare
vse do 19. stoletja na kmetijah redek pohištveni kos, znani primeri iz muzejskih
in zasebnih zbirk ter različne navedbe pa pričajo, da so bile vse do 20. stoletja na
kmetijah bolj pogosto v rabi omare za shranjevanje jedil. Obleko so shranjevali
še vedno v skrinjah, saj domnevno vse do 18. stoletja na kmeticah sploh niso
poznali omar za obleko. Te so se pri nas uveljavile relativno pozno, bile so redke
še v prvi polovici 19. stoletja.
Zal za novo pridobljeno omaro zaenkrat ne poznamo socialnega izvora.
Lahko le rečemo, da je bila poseben tip hrambenega pohištva, ki se v krašenju
prilagaja naročniku za točno določen prostor.
Sedaj omara čaka, da pride na vrsto za restavriranje v naši restavratorski
delavnici.
Tovrstnih omar je v slovenskih muzejskih zbirkah malo. Pokrajinski muzej
v Celju hrani dve omari, ki imata podobno konstrukcijo, enokrikia vrata in pod
njimi predal, pa tudi poslikani sta s podobno črtasto poslikavo. Obe sta s prve
polovice 19. stoletja, ena ima letnico 1818, druga 1830. Znana je še podobna
poslikana omara v privatni lasti. Poslikana je sicer z identičnim geometrijskim
vzorcem, le da so barve drugačne. Na rjavem grundu je črtasta poslikava s štiri-
tračno valovnico v zeleni in oranžni barvi. Konstrukcija te omare je drugačna,
deske stranic in tudi stranskih desk čelne fasade se podaljšajo v noge. Pod vrati
ima ta omara predal.
Irena Keršič
Uporabljena literatura;
Gorazd MAKAROVIČ, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana 1981.
Leopold SCHMIDT, Armin Müller, Bauernmöbel im Alpenraum, Österreich, Südtirol, Bayern,
Schweiz, Innsbruck 1982.
Gislind M. RITZ, Alte geschnitzte Bauernmöbel, München 1986.
Möbel aus Franken: Oberflächen und Hintergründe, Ingolf Bauer (ur.), München 1991.
408