252. Jtevllko. V UDmimL v SRdo 9. novembra 1921. LIO. lOlO hfcafa vuk dan popcMat, ftvuail netftlit la prasalM* Inseratl: do 9 petit vrit i 4 K, od 20—15 petit vrat i 6 K. vef jl Inseratl petit vrsta 8 K; notlce, poslano, Izjave, reklame, prekMd petit vrsti 12 K; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 120 K; Ženitne ponudbe beseda 3 IC Popust te pri naročilih od 11 objav naprej. Vprašanjem glede inseratov iaj se priloži znamka za odgovor UpriVBtttvo „Slov. Narodi** la Jfar»*&a tiskara*" KnafUva ulica 4t 3, priUlćno. - TtUfan it. 304. ^Slnvaaaai Var**« wal!a v MvalUat la a« pattli V lag->aiflYl|l: V taouautrai eeloletno aaprtf plačan . K 300— ee'oletno......K 480* — polletno........ 150-— po11et™.......240 — 3 mesečno.......75— 3 mesečno......120-— 1 . .......25- 1........ 40- Pri morebltnem povijanju se im i daljša naro'nins doplačati. Novi naročniki naj poJljejo v prvič naročnino vedno *9HF" po nakaznici. Na -ama pismena naročita brez posiatve deuaria s: ne moromo ozirati. UrtdAlatto „Ilov. Mar**«" Kmf ova a lica at 9, I« mdftrtffa Tft!*'en tter. 34 Dopis« •pr»|*o»a '• poditaana la mt-d ostao framkovan«« «-p Rokop«tov ae nm vraCa. "TIM VmmiM Stev! fen stane 50 par=Z kronl. U LiDZzmztmi 65 psr = K 2*60« Poitnlna pta:an3 w gotovini. Dr. Fr. Zbašnik: Ilekaj misli k preosnoul naSe npr^us. »Reda v upravi ni!« S *emi be-sedami je skušal haje povodom raz-prave o državn h posojilHi v narodni skupščini g. finančni minisier pojasniti žalostno dejstvo, da u^Ied naše države v inozemstvu boli pada neso raste in da se nam đoslei navzJL* raznim nanorom ni posr?ČI!o. i.ribo-riti s' v tujih državah ono z^upanjc, ki nam je neoMiodno pogrebno, ako \ hoćemo, da se konsolifNraio mr, ?a!, tuđi pri nas le prepogosto me-rjavnjo, kjer sledi po kratkih nrc-s'edk h zistem zistemu. ?ai gotove stvari so v državi, ki bi jih morala hoteti vsaka stranka! Država ima svore življen.^ke potrebe, ki jim mora bi*i zadoščeno, kakor po^amen č'ovek, a ker se življenje države rnzteza čez generacije, čez ce!e do-}re, te jasno, da ne more vsem živ-Ijenskim potrebam države zađostit! cna edina stranka, ki je morda slu-čaino danes na krmilu, temveč da mora biti vse delo za državo zamišljeno tako. kakor za kako izmed ti-stlh veličasitnih srednjeveskih zgradb-, za katere so se potrebo vala stoletja, predno so bile do^rajene. Osebe pri-hajajo in odhajajo, generaeja se um?ka generaciji, delo pa, enkrat započeto, ostane in se razvija, zgradba ra^te in se dviga z vsak im rodom višje in visje ... Da pa se delo ne pre! ine, da se na to. kar je bilo že storjenega, ne pozabi in da se delo na pravem mestu nadaljuje, za to treba pazljiveea čuvarja in ta čuvar je vestno in sposobno unravno "radništvo! Zlasti pri nas, kjer je rtrankarstvo tako razvito. kjer se poTit'čnn nasprotstva k?zeio v tako oštrih konturoh kot malo kje, je ab-oliuno potrebno, da dobimo dobre in 7anesljive stabilne upravne urad-nike vsepovsod. Pa korupcija! Jaz tištim srovo-r'cam o potkupljivosti upravnega osebjn v Srbiji do!go nisem mogel verjeti. Naposled pa je bilo moje prepričanje, da so vse te srovorice zgolj obrekovanje, vendar le omaja-no. Prvič me je iznenadilo, da je nravo^odni minisfer, ko je obiskal Ljubijano, v svojem nagovoru na sodno uradništvo baje poudarjal da ^o sodni uradn'ki edini, ki so nedo-stopni podkupliivosti. In potem sem nrisostvoval seji. v kateri je šio za ! to. da se vojaške stvari odvzemo političnim oblaMvom ter izroče obči-nam. Posegel sem v tozadevno de-bnto, povdarjajoč, da po mojem mnenju kaj takega nikakor ne more 1 i ti v r»t^rc?u vojne uprave. Kajti kar zp cblo me je. l-'.o >em pomis'il, 'ako hi f^i'.e ohčine povodom kiike moM'i7ac'ie, ki bi al po ni'h. O 'rrovor pa, ki s°m tri dobil, — "c z bc cdo, temveč s ti^o metvico ^.*?fc? o*7 l'^"alec, Ki nam označuje "fc?Te d^narja — m? rf r^'o nnjnin, nr*'itčn! uradnik nr.j bi hi! torej man] znnecljiv, botj ro'ku^liiv knt 1 a+cri koli >umn knke ^el^ke obei-^e! Mn'-n b:ti torei vendnr Ie no'«-aj res na o-ih rovoric?^! A če ie, če v neka*orih del'h na^e držnve v t?m norrledu res ni vse v redu, potem treba s te^i večjo ener^-'io dohti nn ?o. da ce ra^mere iz^oli-ajo! Izhnlj-Zri\e pa se ne bodo. do^ler ne obve-Ha preprčanje, da ima preiti po cc!i državi i:nravn v roke akademijo i>ol^n7enih, 'z'nišenih. vestnih uradnikov. Se^reda bi moralo potem od- pastl tuđi tisto tako ponižuj« Cc za-poctavljanjc političnega uradrika. ki se ka.^e v tem, da ne ^me b"ti tnko f^!ačan kot v-i'ni uradnik. Zmiv^jtt ora n'iC'olo.^da mora hiti tikli politični urrdnk rmotno neodvi^en in kornpc:j:i odpnJe .cama po sebi' Kaj-fi ne ni >reni si misi ti za uradnika Taj huj^era kor zavest, da sj je d.il podkupiti. Neodvisno, stabilno, pri-'rcrno i/obra/eno upravno nradni-■>tvo toret je prvi po :oj /a to, c.'a pri-(fcjo na§c rntranje rarmere do potrebne kon.soHvlacfjc, prvi po^oj 7a to, da m pribor^n ;ii;lcd v inozemstvu. Kadar bo naša uprava kakor trclna, r'e.7lorn!,'iva os, ki se ne da rvrnajati in vporniti od ^e tako silne-•a vrvenja ^trnnkarsk'h borb. !..-.dar bo pn ras politični uradnik I.'-.'iUo 7 nekako suvereno ra^■nodu^TK.l fj > ?r! m v^e tisto renlodno polif'Lin^ \alo-var je ok"OT sebe, imaioc nai sab-> vedno eJ^ni c;Tj, koristiti s;«!o>nostj, koristiti držnvi, takrat Sele bo konec oni Tn:'"erij'. ki nas je /e tniil^.it pri-vcdla čisto bli/u do propada! Iss!e!Igefg££, W& si? Bili so čaši, ko smo se ponašnli s tem, da med našim narodom in na§o intcli^enco ni robenc£a r>ros nada. Bili so to zlati č?.*\ rodolii'Ss ia. Vi ie hil drlavec, kmet in i^r-?* li^ent eno. Tište ease smo rasli in zmar!ov2»li, in oh-'cla ie slovenski narod misei patriotizma. Dancs temu žalibože ni vce ta^ ko. Med narodom in intcTincneo nastaia Mrežno, ki clto7.\ ^ostati ne? nremostliiv pronad v Škodo infc* licence in v po^sjuHo n^t-oda, kr^ror ^o fdovorno uči nesrecen vz^lcA Rusiie. Krivda 7a. to po^tjnonosno <'ei^ stvo leži edino'c v intcli^cnci. X;e, no narodno delo ie postalo tnVo minimalno, da narod ne vidi ve ab.-tri»ijiranj»> splo'^no dracinio in splošro povoino bedo, potem lah^ ko mirno trc'imo, di fe narod inte* li^entu dal vse. knr ic moficl. Kni pa ie dal intcli^ent narodu? Liud«ko kniTŽni^f'o ie nazado« valo, liudska univerza fe nopozna-na, dežela ie pf>polnoniii prcnušce« na kulturnemir dudu. In vendar imamo dnnes preko tisoČ diiakov v Liubliani in vend.ir imamo danen v Ljubli.ini univerzo. tehniko., kor.* srrvatorii in ccTo kopo novih ■;•>!. Slovenski inrelicent je pozubil n.i svoje dol/nnsti do naroda, zato ic izeubil narodno zaupanic in zrtf» fe dobi! vodstvo nad narodom h*ij# skač. Poslcdica trca bo, da bn narod izeubil vsako zanimanje za na>© kulturne naprave, da bo moralno propatili, da bo postal pr>tlobT n oni rimski sodrei, knteri ie bil vKck državne modrosti, klic »panem c*t circenses.« Na dri'Ci strani pa bodo zavli* dali nad nrrodom demn^oui in rc-akcionarci. ki bodo poznali 5.;mo eno stvar; l.'ctm iaz. Propad naroda je torej blizu! Panes smo sele v prvih počet* kih, ko nastaja hrezno nu1 inteli* ■meo in r^° ' n irn^mi. H;1" ■■-» je še Brackner. K simfoničnemu koncertu orkestra Dravske divizije dne 11. t m. Orkester Dravske divizije ie posta! po zasluzi kapelnika dr. Čerina kulturen faktor. Ne le za Liubliano, nego za Slovenijo. Povsod prireja resne koncerte umetniških projrramov. Samo v L:ubljani nam je orkester nudil štiri Mmfonične koncerte (3 »Slavčevo« priredbo celo pet). Zdaj priredi v spomin 25-letnice smrti Antona Bruck-nerja, ki je bil tuđi dr. Cerinov pro-;esor na dunajskem vseučili?5ču, k o n-cert Cetrtesimfonijev cs-duru. Menda je simfonik Bruckner v Slovencih §e neznan. A Je eden naiori-^inalnejših svetovnih skladateliev. Bil e velezanimiv človek in njesrov životopis se čita kot najlepši roman. Roien 4. septembra 1824. v Ansfeldenu na Zk. AvFtriiskem kot sin vaškega učitelia-or^anista, ki ie bil takisto sin učitel.ia-or?:ariista, cerkovnika in muzikanta no krčmah, ie s 17 leti postal tud! Anton ljudski učitelj. Fn tuđi on. ki ie zasluži! 2 jroldinar'a na mesec, ie bil učitelj. cerkvenik, orsjanist in muzikant na .^vatn^h in po kremah, da se ie mojrel nreživeti. A hkratu je bil že mlad umet-nik, ki si ie z nenavadno nadarjenostfo Dridobil v elashi velik uded. Učil se je glasbe od otroških let s fanatsko vztraj- . nostjo. hodil dve uri peš v Stever izrat ! na cerkvene orjjlje. doklcr ni 1. 1851. postal onranist v St. Floriianu, nasta-rejšem samostanu z velikimi orglami. Tu je začel komponirati. A hkrntu ie bil učitelj ter je polajral v^e izp;ie. Te-j daj je 1. 1856. umri ore^nist *tnl*ie cer-i kve v Linču, in Bruckner ie zmnsrnl I vse tekmece. Dobil *e to m.sto ter s j svojim Kenialnim orjrlanjem zaslnvel po vsej deželi. Toda učil se ie nnd^lj-j ter se vozil 7 doleih !ct na DttmH k dvnr-| nemu oreanistu in učiteliu hnrmoniie in kontrapunkta na konservatoriju, Sechterju. In Bruckner :e položil zrnva izpit z najsijajnejšim usnehom: dobil te od dunavskih prvih Rlasbenih kapacitet spričevalo, da je u?posoblicn za učitelja jrlasbe na konservatoriu in učiteljiščih. Bil ie 37 let star. a učil se . ie da1je- V najtežjih kontrapunktistič-nih umetnostlh v orgeteki in cerkveni ela^bi mu ni moirel nuditi nihče vei ni-česar novesra, toda v velikih oblik.ih svetske srlasbe Še ni bil dovoli temelii-to poučen. In Bruckner se ie zakopal Se v študr sonat, simfonii in ooer. Lin-ški Kledališki kapelnik Kitzler ie bil ob-čudovalec Rik. Wpjmeria in ž niim se ie Bruckner ju odkril či^to nov. čudovit svet muzikalnih čarov, ki se im ni iz-neveril do smrti. Sele s 40. letom, ko ie poznal do dna tuđi moderno opera In simfonijo, se ie smatrml Bruckner zre- lim, da začne ustvarjati. L. 1«61. le z'ožil prvo ma§o v d-mnlln, |. 1865. svo-io r-rvo simfonifo. L. l9f>7. ie Sech*er 'imrl in na njegovo mesto ie h;\ pozvan HrucVner. A bil ie v sv^'ii skromnosti *r vedno botriz^Hv itcitelf in oreiiiiist. Sl'ora? prisiliti s^> ^a morali, dn ie nri-r.el nr> P'fnai, kier ie bil od leta \t(:K v dvorni »k^-cl? nreapist in učiteli na !\^iccrvitor'u!. od 1. I«75. do II. ckt. !^Of>. pa lektnr in kasnc'e Droiesor «]-<:h'jre te^rp'e rra t!niver7i. V tei cl u— na.iski dobi je napisal še 8 simfonij. Te-deum in dr. Bruckner ic bil silna, zdrava, kme-t'^ko I:renl:a natura. — taka ie tidi nfenova elasba. K^k^r VVaener. kate-rcira ie ohozaval, ie nporabljal silo in bujnost modernesa orkestra: v instrumentaciji ie wa^rnerijnnski. a v vsebini svojih simfonii ie subiektiven. indivi-dualen, orieinalen. Brucknerievo duševno živlienie ie bilo rnzkošno bogato in n.fegova lnibezen do nerave, do življenja v srozdu, med Iludstvom. se izraza jasno v vseh nic^ovih delih. To so odmevi njcrovesa Živl*er;ia na vas!, v naturi, med kmeti na Dt)]i*i. na z"e£nan.iu. na nlc^u. po krčm^h . -Hruckner n;ma mere in v formi ic prc-bn?en. a elobinn nie^oveen čnta. veličina n'e^ove i^venc'^e ie obI*udo\Mnia vrednn. N^nol pristen kmet. n.?ool Ofim-pijec je bil ta originalni mož v življe- nju in v delih; vseskoz zdrav, bkratu resnično rob^/cn. veličasten. a lkratu hi'moren. svcčanostnr> reren. divje strn-sten in oben^m obiestno ve^el. nežon in naiven. Skratk?. zclr> s;mpati^en in nad vse nriuinalen možakar. Če smo c^ srcZ'avali na Diniaiu, •mo se mu kro'i< f*Y, t?ko le bil Kon:i-čen: sVnraj majlicn. vedno rojo n^rit rnoric. čo'c^t. v pre' rntk'h, s;la širokih MičpK i7^od kntcr'h ^o se viđale ru-jave ^t^v?1? krnotKkih 'knrniev. v sta-rotrtojTii sitknii. ie stonicnl in .-c 07irnl vedno ^me-^ia'oc. Ce ie srceni Tr^nrn, e za\ihtel svoi širo!\oUr;i;n! kii-b'.ik do tnl. pokT^nl svoio kakor biliarJ;n krn-^la cl^dkr> o^rrrvmno lobnnio ter re klasni in mandral porr'žno kakor k:«k va?kl mežnar . . . !n pri »Ježu« Ic r»o-nil vs-'k dan dnc*t vrčkov nlzenea! Najra še pa ie scdei v »Scb^en-nie-« med fi'aVarji in branievcl, ker ic icdcl vn kmejko. 7. mknml »n nr.žem \n je cmaV?l 7. nr^bito pnlnlmi \\*^ . . . Hnr^nck n ie 1:i«to nrc^aiial In \ii .7nfivntr»icriian5ki kruiki so trz^i n fenove skladba. Dri ero vrsto *et ie ^nronrdl^* vsak^ nirsr^va s'TifovMn. ^ele ncmV-.i »?<;pc*ii v Heriinu, Movakiv-vem s^ n(JnrT| o-:! in r^esa tildi Puna ju. ?cTe ]SW. ie tncli Tu.nai vur-ah c*.t ie nrtrkr-r cen' "!?•» krnir>p"7i:t: CC9->r r-i 'r* ođ^kova] 7 rede.;;, mi' r-«ch-no čestital in mu dal staiovanie v LJcl- vedem. A šest let nato ic pretcanjnnee umri! Piinki in v^a mlad:na, v^i morjfr-*M Klasbc:T'ki pa so Bruckikf^ Hubili. Tuđi dr. Ćcr;:i ^e sra spomtn:n s h**T-Ic;"ro"tio: rMt-?l"ski sin croi' r:H\c*i'j ■^imniti;e d> rK»kojn°ji,i učtteii» H».!ck-^er'a. uč;tc1 >k°rra sin?. Za*o vnn pii-redi ko:K'cn IV. Brucknericve s'i:fc»-n'ie, ki se zove tuđi funaska ali ro-mant'xm. 7:.ndi ho'i'c?.i. raz'imtivnrTa na\ dostnvim » r•> Krctzc1 mnrfu ie slodcče: IV. s;mforiia te cozdni: '■kViJ?-te'i sr •"om'r'i^ dnb?. ko ic Ivi tro^i še mi!er v trirmf?1no petic, ki iz-»•a*! ^m^?;r» nad bolest jo tn nado v ve- V trer;cm stavku ie zerč fori .Vic lova. ki mu sledi vcscl knieti;»;i rles. V fir-ii-a se ronavlialo sr^'M :i na nrvi strvrk. ra tajnosti in lerK>re zn^j^ in nv "-ovjpa /ivMoi'a: bliža 5r vih.i,-v ro7(hi in v roči ter se xak!J;.Ai vi.r-foniia z nrvitcijimi stavki Bru:krerjeve ^>b"ta se nam nov vdlJk u?itek. Pridite! M. ML sfran 2. •SLOVENSKI NAKUU-, dne Sf. novembra 1921. Stev. 253 fahko zamašiti to brezno, danes ni treba v to niti mostu. Toda v do* glednem času se lahko položaj tako poslabša, da borno tuđi ta most gradili le s težavami in z žrtvami in bati se je, da tuđi s krvnimi! Skrajni čas je, da se začne in* teligenca te2a stanja zavedati, in da gro med narod kot narod ov pri i a teli da si pribori mesto vodnika, ki \\ po vsej pravici pripada. Govorimo toliko o slovenstvu, ćelo o samoslovenstvu, ampak z bc» aedami ne bo rešeno niti samoslj« venstvo, se manj pa pravo sloven* atvo. Živimo v času, ko sele gradimo ftvobodo. Gradnja je osobito težka, ker ne po i mu je narod svobode, ker je vsled vojne demoliziran, da se ne zaveda dolžnosti, ki izhaiaio U svobode. Zato mora inteligenca z vzgledom pokazati, da priđe Sele po storjeni dolžnosti pravica. Ali pa smo v tem žalostnem stanju, da inteligenca sama ne poj mu je svo* bode? OgroŽeni smo od v»eh strani. Stari nasprotniki sirijo med naro* dom nezadovoljstvo in razširiajo pogubne nauke. Dolžnost intelifien« ce je, da je protimtež hujakačem, ker le resno misleč in trezen narod more sebi priboriti lepSo bodočnost Tuđi te naloge se naša in teli gene a ne zaveda, da nekateri so odali ce# lo sami med hu i skače in se a tem diskvalificirali kot poštenjak! in kot inteligenti. Danes nišo več medvojne raz» raere, ko je bilo junaštvo govoriti v gostilni na skrivaj protigržavne be» sede. Danes je to babje klepetanje in junaštvo je biti med graditelji države. Zgodovino delajo gradite* i,1 in ne malkontenti, v z odovino pr'hajafo Ijudje širokega ol orja in visokih misli, ne pa duševni airos maki. Med narodom in med inteli* genco je nastal propad, ki se veča. Kriva je temu inteligenca in njo bo zadela sodba naroda In zgodovins, ako se pravočasno ne preorijentira. Besedo ima naša inteiigencal Proti gospodarskim eksperimentom! Stanje našega denarja na jesen ni Offadno. Ćela vrsta neprijaznih dogod-kov je privedla baš ob prehodu na zimo do padanja vrednosti našega de-narja. I\>Iožaj ja ta naše celotno gospodarstvo neprijeten, ali vendar *e iobupen. V interesu naže države, y interesu nas veeh je, da se v teh rasnih oaeih v političnem boju. pa naj bo £e tako oster, naše časopis je drži v Znejah pameti. Herostratsko počtetje je begati in razburjati prebivalstvo t alarmantni mi ve stini. Demagoškj in razdlrajoČe pisanje ▼ valutnim vpraša-nju je opasno tuđi zategadelj, kdr ce okorižčajb naši nasprotniki ž njim in v inozemstvu porabljajo vsako priliko, mo trpeli vsi in si dali ubijati svoje*, že i tak arahljano za-upanje v velikem svetu. Take manevre treba zau-oti brezobzirno, tuđi ča jih Lahi podpirajo. Danes se sirijo dalje vesti, da se hoče uvesti zopet devizna i« valutna centrala ter zapreti borze. Šest tednov i mano pravilnik za promet z denarjem. V tem času je fcla vrednost d^narja bolj hitro nazej nego prej v prostem prometu. Novi prcđpisi riso pomagali uič, pao p^ nalagajo ćelo vrsto nepotrebnih foriaalnosti. Tišti zavodi, ki i majo ja&uo tuj značaj, so prvi dobili do voljenje za devize in vrhu-tega tuđi še taki z manjšim kapitnlom kakor j^ zapisano v pravilniku, VlacSa sama je uvidela, da kontrola ne zaleže nič in je daJa bajikam v roko izdaj 3 de-viz. Sedaj se hoće promet popolnoma vezati. V Beogradu naj se osnuje tako središce za denarstvo. Imeli stez* že tako napravo. En glas ogorčenja in nevolje je izzvala. Odločno smo proti re6urekciji te institucije. Doglej se je p-i nas pokazalo jasno, da točnega aparata sa take naprave ne zmoremo. Med avguri se pa pripovedujet da ee take omejitve in potreba posebnih dovo lil iv^jr5ajšd porabljajo za razne intervencije, ki nesejo inte. 'enientom in Še drugim. Crvivosti imamo rmvno že d«v vo»lj. Ne delajmo novih prilik. Kar £fe tiče centralizacije vsega denarnega in deviznega proireta pri Narodni banki, je tuđi ta mis-el neizvedljiva. Narodna banka nima ustj-oja in uredbe, da bi zrnagala tak aparat. Iz vseh teh raz-togov sna'* proti v»*ikim nepretnišljednim novotarijam. Čas je, da nehajno kolebati iz ek3trena v ekstremi Politične vesti. ^ November 1620. — november 2021. Dan 8. novembra 1620., Bela. Gz>-ra, je bil najel&vnejM dan največjih Ifločincev, ki eo kedaj sedeli na ^vrop-■«kih prestolih in ti »3 Habsburgi. Po treh etoletjih je prišel dan plačil/v. No-^ember 1921. prineee Habsburgom izgnanstvo in pogin. Do 7. novembra, dan pred 301 obletnico Bele Gore, je bila z*ukazana detronizacija in izgnanstvo Hab8burgov. In zgodilo se j^ tako. Mačevanje je izvršeni. (Po >Lid. Ze-niku,c) = NI ?a«a! Beogradska >Tribun^< Igraj a merodajne činitelje, ki nišo ekr-beli za elovesen sprejem kralja Aleksandra. Ne samo, 6W to ni v sklndu z ustavnim! določbami, ampak bi bilo tuđi v Interesu vlade, da se napram opoziciji strogo drži ustave. Široke ljudske masfe so m£>iHi,rhisti5nega mišljenja, ki bi se moglo s slovesnlm sprejemom, kftkor se to god? v vseh monarhistifnih đržavah, le potencirati. — Merođ^jlni Činitelji seveda nimajo ^asa ia Hke skrbi, kdr eo preveč zaposleni s stran-karskimi problemi! — Iše> f>e Ja^o^iorensid Steinach! 1^>đ t&m naslovom pi§e sarajevski >Ju-gosfevenski LHtc: Naša krona v Curi-ha težko boleha. Obenem s tem poroči-lora pa priha}ft tuđi vest, da se je pomoćnik finančnega ministra dr. Ko-strenčic zahvalil na drevni službi zaradi slabega zdravi a. Na p^oma^a v<^ iđravljenje ▼ oblik! povISania raznih tori tov poslovne obrti in visokih ca-rin. Bolnik j© preveč osHhel, ker eo pa ltofcili razni nadzdrAvniki. Ne preostane nam dniffeera, necro đa potičemo fua?o-elovinekeffA Rteinarh«, ki bog kirnr-frf^nlm noien njvrnll Ir^iiblien« moči. Operarlta firer povzročute boiečine, todn z n»odre?ir«t1. T^^^« <** te t»«t1U. tfa Ikv1t>?V tia htt»H^ v»»l*M pre^ofn^ nnr-koT«. Pe le ted«1. lt> »e ♦»» OTj^rariJa no-srecl, iw>remo blagosloviti čo sad^i n'*-nrt?n\ »»»Vati krr»ne In dinarja. tt NovinvjU t konil«M< r* tipkam* nl **Vr>n Tt*->f^ftfionaln^ rr*vfnnrt#» fn imrođno poklane* p^g. Korktit in Wil-Jer. TPif^mr ** ove*t^\ *•£*> S^nVA ** tri leta. 11 vfcl;nt> tcir^n ra jl8 n! *er>XTo prrn>f»Vnpmo se « mrtve totke... Pri np« m n\* ne *cla...c To n> n«SI>^i^kdini! vzdiM. VfamJ ml {• potesal neki dijak »r^Jo leglUmaoi- jo. izdano v šolskem letu 1920—21. Na tej legitimaciji je pečat: Kr. sveučilište F. J. I. u Zagrebu. Bilo bi treba izvesti toliko važnih spretnemb, tbda. k-v ko — v treh letih se ni mogla izmenjati niti ena štampilija!... Pjjavila se j© navada, da se razpravlj^ ob 2 zjutraj >kada vince udari u lice« — o na&i kulturi. Dva sta se sprla in poklicala trst-jeg^L kot arbitra, >No, F^ve.i* kdo je dal vec kulturi: Srbi ali Hrvati?« Odgovor arbitra: »Težko je pres:>diti, ker smo fiiromaki eni in dniin!« ... O Slovencih list ne piše, pa tuđi ni treba. Imamo >AvU>nomista< in »Stražoc! = Pogovoo* z istrskim poslancem dr. Stangcrjem. iUlij-inski list >X1 P&~ eee< priobčuje pogovor svojega dopisnika z iptrskim poslancem dr. Stanger-iem. Obširrfc) jha razložil sedanji položaj in veliko trpljenje istrskih Jugofllove-nov pod italijansko oblastj^. Program SlovftrJOv ▼ parlamentu je bi! pod^n ie takoj zametkom zaaedanja. >Nočem3 vstrajati na brezplodnem stališću par eivnega od pora, kajti dozdevd s« nam, da bi bilo nr*>goc>, da bi sxlelovali pri parlamentarnim delu in proučavali vsako vpra&anjd ter podipirali vs^ko dobro inicijativo. Kar se tifte našega nareda, izjavljam, da je proletarski n*-i«id, ki je vzprojen ta red, za delo, za epostovanjd zakonov in ki o bozu i© v*e, kar je dobrega in lepep^ pri drugih. Posebno silna je med nam! Ijubazen do lastnega jezika in &> v^Ba, kar UPtvarj* in dvlcra narodno »avest. Ni-k&ir ne bo mo^la vlada z nasiljem oslabiti to narodno zavest, m»rve6 na«lje jy *z> le krepilo. Ako s# nam etori kaj budegas J© to na Škodo Italiji san!. Prianjanje \unosioventlre iateUgMiee je spravilo čez državno nt«jo Md 2.000 »i?trpkih Jnaroi«i7>oveti3v. Povdarjam, da je teh 2.000 Jusroslovenov bolj nevar-nih onstran m^je, n£j?o bi bil!, ako so ostali fV>ma, Preoredba avtonomljes ki jo je sklenil mlnl^trsk! svat, Je pravo *asm*hov-*nj© avtonom!|e In Tsak^ffa đ^ny>krflt!?n*»flra napela. Tu reforma fm £?r»lo i^n^ P^^b^ve^fi Pist'^r««* H i»ie* rovfh t^orii. k*»r nvaj« po vl^di Im^mv vune odbore. Torei pnvr^ pvitri^ka >Pnt^«lr»iiPTn<»rc \z Predk^nutftn^^nH-n« do^*. JTi^^^io-^^noTn ni fsucrotovMo-nfh nft! r»r M^t>ot v sor*i-Mn«r^ii m l^t«-vilom nw't>dn. fmnM? vl»^ hy ltr»enrv vi>la on.^-1 k! m bo n«iboli ti«r«Ul Nacrt razđeltevnnU oS^ln n! le urotlde-mokrafičen. amnak tuđi nrotlekon^ml-č«i.€ Dr. Stan^er ie zakljnfil: >Mi ro-snaroo evo] položaj prar dobro ter za~ 1U«v«bi> It Gliste pr*vlos U —ike dol- I BiMMtl. 2 ostalim aaltiB BAittđom oto-! kraj meje smo svesanl po krvi, po Je-slkn, po ćostvih, po presveti, po tgo* obvini. Z jugoalovenako vlado pa nismo t nikakih stikih, kakor tuđi ne 1 i talijansko, ki jih pa, k*kjr se nam dozdev* niti noće dobiti ■ nam!. Zato pa nam bosta laški narod in v%s pm-letarijat, ko iz vesta sa Daće trpljenje, pomagala rade volje.« = O minintr« sodJalne politike. >Beogradski Dnevnik« Je prindeel dolg Clanek o preB. Dnevnik* za tako ukinjenje. >K^(iikalcetD *© ('»> danes ni posrećilo, da =M zagotove v niini«trp#vxi socijalne polifikr* m^ta r& svoi*» eksponente na mer>dajnih urarini^kih po-ložftjih. Radik^lri «e ne strinjajo s politiko, ki ne š<*iti K> hišnih rr»sestnikn\, no T>r«»*anj* delarrov, ne omalnvAžuj^ invnlidov In ne trpi, da s© bedniki In r^roljn'ki prepuArrtio samovolji n^ve^t-nih policijskih oblasti. Razrti t^srft J<* min. socij. rntlitike radi kolcem trn v očesu zato, ker jo ministar d^n^krat In to eden od onih. ki so činjeni in spReoi:r-»d^k! l>nt-nrnik< r»i5e, da l**ta 1910 r^^tavlie-po m^ni^trstA-o >delute do dane« z ve?-iim »U roarij-sim nsnehom. Ako e<* z-a vse rešitre pTr>hlemov t^ ^a ministrstva rotr^bni veliki krediti, ki jih pa današnji proračun državo ne prene*e. S'^er pa ne sm^mo znhtevvTti. d-i bi redili ta vpraSftnj^ pri n«s v 2 do S lerih, ko iih ni re£U* že niti ena država niti tekom desetletij. Pniflfi vzrok pa }9 neiiOstatrk -strokovno izobraž^ne-ga r>s>bia, katerega v i»ši držnvi manika tndi z^ druc© r^^ore, a kaj feele I za te. povRem nove probleme, ki so da-; stopili kot posleđica velike vojne«. r= In*>r©*po natolrevanJA in pleraenskesa Po\Taštva izradi Staiioie- . viceve zjndovine, ki se uporablja v 60- 1 Ifth. Očitali so Stauojevi^hi v?likoerb- ako pnopa^ando in plerrmnski kovini- zero rar^adi nekada pasusa o Hrvntih. Sc-daj pa priobčuje St^nojević v >Radi- : kaluc izjavo, da v novi izdaji njegove ' »prodovine ni inkrtminiranepa pasn^A, i pać pa je bil v stari izdaji, ki je izšla i pred našim ujedinjenjem. J = Razkritja o umora bo!£ar*!rega ; ministra Dimi^^ova. 1^ Sofije poroč&io o novih podr^hnostih glede ekrivno-st-nega. UTT5>ra ministra Dimitrova. Mini-; strski prodsednik Stambolijski Jd izja-! vil, đa jo zločin oelepljenja in umora sina narodneera poslanca Georgijeva v . »vezi a umorim minlstr-a Dimitrova. • Stambolijski pravi, da j«5 bil deček i umorjen zato. ker je l>pazil v stano\^-uju zverinake ženske, ki 5a je umorila, več tf&poznanih ljudi. De?ek, ki je bil selo inteligenten, ja opazil, da ti ljudjd sepetajo, da si razdeljulejo der»r in ra deček izginiti, kar eo tuđi storili. Toda ravno njegova smrt je pripomogla h od krit ju resnice in axe- ■ tsciji morilcev. Nihćo od prizadetih na j uide zAfiluženi k-azn:. I = »Vzhodno vorašanje in balkanski narodi.« Zastopnik srbske nacionalne politiko v bivši Madžarski dr. M. Polit-Desanftić. k! jo pred pT>ldnigita le-. tom urar! v Temišvani, ^e rapustil mno-: go interesantnih in za nišo politično- ■ kulturna borbo v Vojvodini pomanbnih rokopisov. Med njimi je tuđi 8T>is, ki g*i i Ja dr. Polit-Desančić napisa] v nem-škem jeziku in ki vsebuje 357 velikih pol e naslovom: Vzhodno vpraianje in balkanski narodi. Ta rok?>nig je aedaj kupila kr. akademija v Bukareftti Ka 45.000 lejev ter bo na pmll3g ministra za narodnosti in ministra pro«rvete tiskan v 25.000 izvodih, ki se bodo r«*-poslali po Rom uniji in inozemstvu. Na-veesadnje bodo R^muni proglasili v&-šega človeka zn Komuna! — Za obi a i« nje brezpo«elno«H v Italiji je dolomita i talijanska vi.uia 268 milijor*>v. Izvrše s«e razna javn% dela. [ Od te svote jo določenih 33 railij.vnov za vodne napmve v bene$klh pokraji-nah In na mantoranskem. Iz naSe fcralfcolne. — Proslava obletnlce prihoda s~b-ske Tojske v Sarsjevo. V neđeljo 6. t m. port>ldne je sarajevsko prebivalstvo •večano proslavilo tretj} obletnico prihoda osvobodilnd srbeke vojske. vUd-ni komisar sa mestrr* občino je izdal proglas na prebivalstv), ki se je v ogroinnom fttovilu udeh»£ilo manifesta^ dje. — Slfkarska Vola ▼ Sarajevu. Ak«. derneka'«liktfja Rom«n Petrovi« In Petar TJaiić sta otvorila v Sarajevu teče,] la Crtan i e in slikanje. — Poviganje cen hotetikih sob v Osijeka. Osječka policija je d^volil« hotalirjem poviftanje een tnjsklh sob na 60-90 KL — Ka pravni fakulteti v Sutotlei U đo se***! iinlsunlh 780 dlfskov. — Nov samostan ▼ Zagreba. Hr-rUtekl rerV»vniki s otoka Cresa fldajo ▼ Zagrebu n>v »amostan. 8 Cresa «0 jih prepneli Ttelijhni. — O^cr^ta vohunsiVa o*-s^nis3cfj|a ▼ Novejm SaHn. Td oni so odkrill ▼ No-vem S.**du vrliko voi^i^^ko orenniraci-k>, katare čl.**ni fo zVrnll podatke *> ?tam*u In r^7me«titvi r-fi^ih £et nnnram Madžarski ter jih potom posebnih ku-rirjev noSIlial* na Madžarsko. PoHel-ji se je posrećilo« da je aretirala večje it#Tilo TOhOJtJT. Razdeltteu drZaue na oblasti. V toboto je predložila vlada narodni skopiflni nacrt sakoaa o razdelitvi države na oblasti Zakonski nič rt obseza pet Čle-nov. Clen I. se clatl: Kra'lcvina SMS s« doli teritorijalno na 26 oblasti in slcer: 1. Bačka oblast • seJežem v Novem Sadu To oblast tvorilo lupanfja Bačka z mesti Novi Sad, Sombor tn Subotica, ražen nekaterih okrajev In županija Srem, ražen okra)ev Zemun te Stara Parova In mesti Zemun in Karlovci 2. Beomulftka oblast •- sedefem v Boozradu. To oblast tvorljo: beogradsko okrožle. smederevsko oKrožjc: iz županije Srcm okraj Zemun, li Banata okraii; AMbu-narskl, Hcloccrkevski, vršački, 2kifaivanski, kovinski In panČevskl z mestom Pančevim. .1. Blto'lska oblast s sedeJem v nitolfu. 4. UraklĆovska oblast % sede&em v Požarevcu. 5 Varaždinska oblast s sedežem v Varaždinu. To oblast rvorfjo: županija Varaždin 1 meštom Varaždin razrn okrajev Klanjec, Krap;na in Pregrada; Medjimur|e; iz pt)H-tlčnega okraja Murska Sohotu nešto Do-lon'a l.endava. okolica Dolenje Lendave iii DoMni Lakot. 6. Vrbrska oh!a«t h sede^jm v Ranjittiki. 7. Dubrovnlška oblast s sede-fem v Dubrovniku. 8. ZatrebšUa oblast s 5©dežem v Zazrebu. To ob'ast tvorljo Za-grrbška Županija ra/en okrafev Vrbfn most Oilna, Dvor. Kostajnica, l^trinja, Karlovac In mesto Karlovac; županija DJelovar-Križevcl; iz županije Varaždin z okrajl Klanjec. Krapina tn Pregrada; iz politlčne?a okrafa KrSko obćina Velika Dolina, 0. Zct-ska oblast •* sedc^em na Cetinju. 10. Ko-'■^vska oblast s sedežem v Prištini. 1!. Krv { \ ik* ofi#et s sedeirfn v Kar1 ovcu. To oh-! last tv i)o županffa: i ka-Krbava, županija j Modru? Reka. ražen ob^fne Prezid; Iz fu-| panijo ^agreh okraji: Virglnrnost OMna, i Dvor. KostanHca, Pctrin'a, Karlovac In mesto Karlovac; iz kočevskega okraja obćina Osilnica. 12. LJubUanska oblast s tedežem 1 Ljubljani. To oblast tvori jo: mesto Ljubljana; politični okrajl ćroomclj; Kamnik raz^n občln Motnlk, Troianc tn ŠpItallC; Kočevje riren obalne OslInLa. Kranj z Jezerskim. Krfko ražen Vel'ke Dolnc, ljubljanska okolica. !/)Sit©c Novo nestm Rado vlilca. SfKlra (ikrija Breilce »n Sernk*, Iz okraja Kozje <4)iina MrCna Sc'.a In Veliki Kamen, *odnl okraj I aško, ražen obalne Sv. Rupert In iz ćahranskega okraja Prezid. 1 \ Maribor-ka oblast 5 sedežem v Maribora. To oblast tvfn'o mc«tt C?lje, MariNor In PtuJ: politični okrail Ljutomesr. Maribor, iMurski Sobo ta, ražen Dolenje Lendave m I>ol;n. LakoSa, Prevali, Pruj, S'ovetliir** dec, sodnl okraj Kozje razeu Vellkeg« Kim* nja in Mr^no S*;Je, Konjica, sodnl okraj C<*-Ue. SniarJ©. Gornji *rad. V rafi«Uo. li *rxl» nega ofcrajj La^ko, obalna S%. Pupe rt In iz politiCncga okra'i Kamnrk ot»iine MotnlK, Trojane in Spitalič. 14. Mi^iarska oblast s sedežem v Mostaru. 15. Ni>»ia oblast * se-deiem v Nl>>?. 16. Osječka <»b|jst ^ sedcJer* v (Jsijcku. 17. Podrln^kd oblast s sedežetr; v §a^^cu. H. Potf^ki ohfjst % srd^eni v Bc'aercku. 1(). Rašt»u oblj«-t 5 FeJe'cm v Novem Pazanu. 20. Sarajevska ob'ast $ sedežem v Sarajevu. 21. Sp!!tda rudi tako trovane oMasri ne smejo Irnetl vcČ kakor 8CO.000 prebivalcev Clen III. se nana$a na spajani© obi as ti v Iio^ni in Hercegovini. Člen IV. pravi, da so bo ureditev ob.a^c/ regulirala potom posebnih zakonov. Padec dlnarja In hriza u trgouJn!, Te dni je pHrxesla zajjreb^ka »Riječ« oster napad na našo skup^či-no. Očita poslancem. da imajo premalo inicijativnosti glede potov in sredstev, ki bi odponiogla ekonomskim stiskam ali vsaj omiiila gospodarsko krizo, da se bavijo premalo s praktičnimi vpra:oletnKtva in oderu-*tva, a nima niti pojma, kakšna je nj:h borba za obstoj in kolike so njih izgube. Beo^rad^ki trgovci so skle-nili. da izvrne kalkulacijo robe v b.> doče v tujlh valutah. Tako bndo to- ; rej vbodoče prodnjali bla^o le še v 1 Irankih. lirah . . .! Vsi trgovci pa so tili preprlča-nja, da je današnjega po'o?aja V ekouomskem življenju v veLl^i mer! rriva tuđi nai>a vladi, ker ne podpi-ra dovoljno onih elementov. ki se trudijo, da se to starje čim preje popravi. V prvi vrfti H mora1a vlada spraviti na5 državni proračun v ra-vnotežje, urediti promet, olaJŠati izvoz ter naj sama ne kupnja največ-jega števila deviz in zdrave valute za različne banke!------- Ttidi ljubljanski trgove! sr> silno prizadeti po zadnji valutni krizi. Cu-jejo se ogorčeni in obupni glasovi, tako da se s skrbjo vprašujemo: Kam vendar piovemo? Na5a skupsčlna Je pozvana, da Izpregovorl či:.;preje resno besedo-Strann.arskih sporov In spletk smo gotovo že vsi do grla siti. Treba je, da se nas" parlament končno začne baviti z vprašanjem želodcev, ki Je koncem koncev najvažnejSe. Marsi-kaj v državi bi se dalo pr hraniti za najnujneJSe stvari. Vtisk Imaino, da smo v mnogočem luksuriozno potrat-nl, medtem ko snio v drugem bedno siromašni, — da se Živi po geslu: ZunaJ hej, znotraj fej!« T.R UradnlShe draginjske doklade. Zakonodajn! odbor je pretekli mesec sklenil, da naj državno računovodstvo vse uredbe glede draginj-skih doklad (z dne 7. oivtorra 1920. 20. maja in 11. junlja 1Q21) združi v eno naredbo. To se je zgodilo; toda novi nacrt je Ie stilistično združenje starih naredb ter ne prinaša javnim nameščencem nikakega poboljška. Ker so vrhu tega doklade v prečan-skih deželah manjše kakor one v Srbiji in Crni gori. se je Demokratski klub na poročilo poslanca prof. Jos. Relsnerja izrekel, da naj se predloženi novi nacrt zavrže; končno se mora prenehati z razlikovanjem med Jav. uslužbenci »na teritoriju In Izven teritorija«. Demokratski klub zahteva torej, naj se uvede za vso državo enoten sistem, tako da se uslužbenci iste kategorije Izena-č:jo v plačah za vso državo, draginj-ske doklade pa zgotove po razredih. Za uvrstitcv v draginjski razred naj bo eđino merodajen draglnjskl položaj službenega mesta. Jutri, v torek 8, t. m. priđe omenjeni nacrt v zako-nodajnem odboru na razpravo ter Je pričakovati, da se predlog Demo-kratskega kluba sprejme. Reisnerjev predlog ustvarja kontinuiteto v padanju doklad ter odpravlja razliko glede teritorijev; ražen teea izpreminja ozlroma lz-enači'Je rodbrn^Ke crr»dnl>v* ifoKInde, ki so v SrHJ? 5 din. dnevno za vsakca člana, i^ven Srbije pa 3 din. Po is'em n?če!u se nnj urede dra-ginjske doklade poduradnkov In slug. NaJsfabSc je sedaj razmerje med dokladami vpokojencev: v Sr-bUl med .412^0 ia 543,75» izvea Sr* bije pa med — 137.50 In ?84.Q"4! Tuđi glede teh stavi Demokratski klub svoje predlože po načelu, da veljaj za vso državo enoten sistem. Pričakovati Je, da se nacrt vrne flnančnemu ministrsevu. ki po navo-dilih jutršnje seje, zlasti predlog prof. Reisnerja. izdela novo uredbo. Ker je finančni minister odsoten, se o finančnih detajlih §e ni sklepalo, nego se je sprejclo le načelo. Zeletf je, da se vprašanje re§i čim preje ter Reisnerjevo ozir. Demokratskega kluba načela izpremene v dejstvo! Zadnje številke »Našega Glasa«, glasila Osrednje zveze Javnih na-meščencev in upokojencev za Slove-nljo, so naJboljS! barometer o — duŠevnem vremenskem stanju med Jav. nameščencL In ta barometer kaže na vlhar, kar je sprlčo novega vala draginje popolnoma umevno. Torej: Perlculum In mora ter — B[* dat, Qui cito dat! Mi bi dejall ćela da treba dati c 111 s s i m e! ________________________________J. K. Demobilizacija £ef. — Beograd, 8. nov. flzv.) Ka» kor ie Izvedel vaš donisnik, se ixvr« ši demobilizacija Čet v naikrafSem času, nafpozneTe v treh dneh. OcL pužčcnl bodo ta!coi %"\ vpotclicani rezervni oficirii in vsi na orožno vajo pozvani letniki. Prlstopafte k „ Ingo-slooensbl maflciM! 252. itev. »SLOVCNSKl NAKUU% one 9. novembra 1^1.____________________________________________________________stran 9____ VpraSanJe našega drlaonega posojna o Hnglljl. — Beograd, 7. nor. (Izvii.) O I zaključitvi najetja državnega poso» jila v znesku Stirih milijonov fun* tov šterlintfov beogradski listi pri* občujejo razna poročila, obenem pa tuđi oštro kritiko iz gotovih finanč* nih krogov. Dejstvo je, da ie finanč* ni minister dr. Kumanudi že odpo* toval iz Londona in se sedai mudi v Parizu, od koder se povrne v Beograd tekom današnjega ali jutri* šniega dneva. V soboto 5. t. m. je dospel v Beograd naš londonski generalni konzul dr. Joca U. Jovano* vić. Napram dopisnikom listov se je g. dr. Jovanović izjavil o pogode bi glede zaključitve posolila slede* če: 1.) kraljevina SHS je sklenila z bančno tvrdko Balton, tvrdko Arm« strong in tej sorodnim bajnim s!ns dikatom poeojilo v znesku 4 mili* jonov funtov šterlingov. 2.) Izpla* čilo posojila: dva milijona takoi, ostala dva pa po dveh mesecih, 3.) Obrestna mera 8%, 4.) Za dobo pe* tih let nikaka odplačila; 5.) V var» nost posojila zastava in garancija Jadranske železnice. kl se ima v Icratkem graditi* 6.) Za gradnio te železnice potrebni zelezniški mate* riial dobavlja navedeni bančni sin* dikat — Beogrid, 8. novembra. (IzvJ 0 jotključenju driavnega posojila v Londonu eedaj razpravljajo vsl beogradski »isti z raznih vidikov. Živahno komentirajo posolio in njega modalitete finančnK trgovski !n politični krogi. Gotove politično-finančne skupme že oštro kritizirajo nacrt pogodbe. Te skupine napadalo finančnega ministra dr. Kumanudija. O vsebini nacrta pogodbe. o najetju državnega posolila Je prejel Vaš dopisnik sledeče informacije, Ootovo Je, da Ima pravico po ustavi in zakonu odobriti od flnančnega ministra zaključeno državno posojilo parlament na pređlog vlade, katera bo v prihodnjih sejah ministrskega sveta obzirno razpravljala o posofflu v Londonu. Finančni minister dr. Kumanudi Je po poro-čilfh Iz Londona zaključi! pogodbe o nosoil-lu z bančno tvrdko Balton & Kornp.. dalje t Industrijskim podjetjem Armstrong & Komp. ter s to tvrdko združenim bančnim sindikatom. Pogodbi «jjotavUai 1. Z odobrenjem arteške vlade đavoli sindikat londonskih | bauk kraljevini SHS državno posoRio v zoeska 18 mlHJonov faitov iterllnfov. 2. BanČni konsorci) Balton ćt Komp.. Arm-strong će Komp. ter bančni sindikat da naSt državi gorenje posojilo pod sledečimi mo-daHtetaml: a) 4 mlUJimov fantov šterlfosov v EOtovhii. b) ostanek ▼ znesku 11 nlli}o-dot se realizira na ta način, da se vporabl j za gradnjo Jadranske železnice oz. ta ; gradnjo prlstan&Ča na Jadranskem morju in za popravo pristanišča v Beogradu, dalje za. nabavo razne ga železniSkega materijala. c) Od gotovine 4 milijonov se izplačata dva milijona takoj, kakor hitro ju^oslovcnska vlada fn parlament ratificirate podptteta posojilno pogodbo, d) Ostane" -nlne po dveh mesecih prve reallzac:;c ■:. Budimpešte poročila o prvem in ; drugem branju detronizacifskega j zakona v madžarskem parlamentu. \ Vlada pa še ni preiela službeno j teksta zakona, niti službenega ob* ; vestila. da je zakon spreiet. Priča* kuje se, da dospe poročilo tekom današnjega dneva. Ker je madžar* i sko vprašanie v bistvu definitivno reŠeno in so podane garanciie za izpolnitev trianonske pogodbe, smatra naša vlada mobilizacijo za i končano. V eni Drihpdniih se i bo \ mi nistrski svet odredil deinobiHza« j cijo. DemcbiMzaciia bo najbrže \ odre tena najpozneje v treh dneh. | Glede parlamentamega polo* ; žaja ie bila na seji živahna razpra* ! va. Ministrski predsednik Pašić ie poročal o formalni ostavki vlade. Krelj ima popolno zaupanie v vlas do in je pričakovati, da demlsHe ne sprejme, v vsakem slučaju t>a poveri sestavo nove vlade g. Pa« šiću. POLITIČNI POLO2AJ. — Beograd. 8. nov. (Izv.) Po zaprise^i kralja se politični položaj v aktuclnosti ni sprcmenil. Včerai so bile na Pašičevem domu dolgo# trajne konference radikalnega klu* ba. Razprave so bile zelo burne. Na konferenci je prišlo do oštrih kon* fliktov. Pojavili ste se dve struji. Prva struja, katero vodiio dr. Laza Marković in dr. S r s k i ć (bos. mdikčlcc), skuša na vsak način zru* siti sedanio politično konstelacijo ; in povzroČiti rekonstrukciio vlade. | Ta struja zahteva za radikalce fi* I nančno ministrstvo in ministrstvo I ftfito^njihdcLJgJSČtit&to failQ JAjL ministrski predsednik lakonično in najbolje označil s sledečo karakte* rizacijo: »So ljudje, ki kandidiralo za ministre!« Ta struja zahteva mi* nistrstvo notraniih del za Liubo Jovanovića, oz. Milorada Vuiičića oz. za Srskića. To krilo hoće po* vzročiti najmanje formalno demisi* jo vlade, da tako izkoristi ministr* ski položaj. V treznejših krogih pa vstrajaio na tem. da se *5e nadalje j vzdrži sedanja koalicijska vlada, I Vpralaale noraforlia. i — Beograd, 8. novembra. (Izv.) Z ozirom na rapidni padec dinarja se vr- • Se v finančnem mintstrstvu in v beo-Krajski trj^ovski zbornici dnevne konfe- ; rence. na katerih ja stopilo v ospredje vprašanje mioratorlja glede trgovskih ! piačil v inozemstvo. Iz Pariza Da so do-'. spele vesti, da je predsednik beojrraj-I ske trROvske zbornice povodom loncion-j skih po^aanj glede posojila onenem i posredoval pri trjfovskih zbornicah v Londonu in Liverpolu za podaliSanje plačHnesra roka našim trgovcem. Predsednik Mijović ie tud! v Parizu in-i tervenira! pri pariški tr^ovski zbornici i in dosege! nekak sporazum elede odlo- 1 žit\e plač!!. Verjetno ie. dn bo z. Milo-vf( mrsredoval tuđi y Italiji tn ćelo t Šor*'. i rritiiiZarsfea fn lameue ma-j le antanfe. Vprašanje Habsburrfov. — Razoro= žitev. — Đudimešta, 8. nov. Ozv.) ) Neprecizna stilizacija detronizacij« j skesla zakona, ki ga ie sprcjela ma* 2 džarska skupščina in ki je sedai ! sankcijoniran, je vzbudila v krotlih ! velike in male antante gotove po* ! mislcke glede na bodoČo eventual* no habsburSko nevarnost. Zaston* niki velike antante so napravili že v soboto zv. po končani se i i par* lamenta pri zunanjem ministru de* maršo in izrazili v imenu svojih vlad želio, da naj madžarska vlada ■ odredi vse potrebno, da v bodoče ' noben Habsburžan niti na podlaflj ; svobodne volitve se bo mogel oriti : na madžarski prestol. Zunanji rrm I nister grof Banffv se je izgovarial, i da tega ne more sedaj sprejeti y za« kon, in da bo vlada skušala resiti to vprašanje v drugi obliki. — Praga, 8. novembra. (Izv.) Po uradnih poročilih je velika an* tanta povodom sobotne demarše stavila Madžarski sledeče pogoje: 1. Madžarska vlada poda veliki in mali antanti formalno izjavo, da Habsburgi nikdar vec ne more i o zasesti madžarske ga prestola oz. biti izvoljeni za kralja. 2. Izjava v obliki note o odstavitvi Habsbur* žanov, je obvezna za vse interesira* ne države. 3. Ta naknadni dogovor naj verificirajo madžarski parla* ment in parlamenti male antante. Na ta način bi se končno rešil ma* džarski problem. VELIKA ANTANTA INTERE« SIRANA NA MAD2ARSKEM. — Beograd, 8. nov. (Izv.) Da* našnji listi obširno piše i o o Hor« j thvjevem političnem uspehu in o J madžarskih aspiracijah. Povdarja* . jo, da se Madžarska ne boji male i antante, ker ima za seboj veliko i antanto. Horthvju se ie posrećilo \ veliko antanto prepiičati, da je Ma* : džarski potrebna organizirana voj* [ ska v brambi proti boljševizmu in • reakciji. Anglija je Madžarski na« i klonjena, ker ima na Madžarskem ; velike materijalne interese. Očivu i den pa je tuđi italiianskosmadžir* | ski politični sporazum. Horthvjev ' režim na Madžarskem je z&siguran | za daljso bodočnost. — Praga. 8. nov. (Izv.) K formalni izjavi madžarske vlade pri« i občuje »Češke Slovo«: Velika in mala antanta sta od Madžarske odločno zahtevali, da Madžarska izda veliki in mali antanti formab i no izjavo, glasom katere ne more* ! jo nikdar biti Habsburžani izvolie* ! ni za madžarskeLia kralja. Ta za* ? htsva naj bi se izrazila v med nas i rodni pogodbi, da so za večne čaše i Habsburžani odstranjeni z madžar* skega prestola. »Ćeske Slovo« pri* stavlja dalje, da bi bilo umestno, če to izjavo madžarski parlament ve* rificira. S tem bi bil podan dokaz, da je habsburška nevarnost za ved* no odstranjena. RAZOROŽITEV MADŽARSKE, — London, 7. nov. Kakor br# 20 javi ja diplomatski poročevalec lista »Daily Cbronicle«, so se vele« sile in vlade male antante sporazu* mele glede postopanja v vprašanja rozorožitve Madžarske. Mala am tanta imenuje vojaško podkomisi« jo posvetovalnetfa značaja, ki bo pooblaščena in pozvana podpirati medzavezniško komisijo v njenih | nalogah, na ta način, da ji bo izro* i čala informacijsko gradivo. Otoa Schmiđt: Uzrohl slabe oalufe. Vsak CIovck premiSljuJe, ćemu na^ de- ! nar tako pada v Curinu. | Drugod morda Se bolj kakor pri nns ic Clovcic natanko toliko vreden, kolikor preinore preinoženja, tako oa cenl niateri-Jaiistični svet, ki ne vpraša za idealne, tem več 1c za realne vrednote. In žurno spozna ta svet, če kdo nlma zmoinosti, da bi si ohranil ali pomnoži! zemeljske darove, ki so komu po usodl naklonjene. Kar velia za posanmika, velja v veliki mcrl za sleherno državo. V ćmlbi osulili držav cenija je po tem, kah'> r«vna in obra-tuje s premaz eni em. In če si ekonomsko s!a- | ba država 2aieli vrednosti inoCneibih, starih sosedinj, če v ta narnen mnramn Sele dati. Tujct moralo nas denar iskati !n sicer ne le pri nas. tem-več tildi pri vsch Inozemskfh borrah. ?ahter I vati ga bodo morali in nnj povprašrvatf, ker b^do hoteli slej ko prej u^odnr» pr!ti do ! na^ih prolzv^-dov, kakor jlm jih borno ! ml | rade vo'Jc rrodatali. Cc P^Ide v dr>«cdanil • s:ncH napre'. potem se borno v doclodnem ' ća«;u nnhnla'i v feleznem ohietrm antnnte 1 in ne bono prcdstavl'ali rrav n'čcsar dru- Kcssa kaK-o«- interesno sfero goto\1h prija-; teTJ^'Tlh velc^il. Avstrfbka repuhl'ka, kl so ■ ^imdatje terrh^Je pogreza v p^polno odvis-nost In beraćevstvo Ima vzllc vsemu le i dasti neopa^enih aktivnih točk. Za nas hti ( re^itev Iz rujih kremp'jev dost! težja. če b# ' zagazili tpko da!eČ. Vredrn^t našega de- ■ narja se rrrtra knnčno dvicnltl na znosnrt stališe in zato bo v^akdo z veseljem odn- i braval revolucije*, kl so se v zadniem času ; sMenfle na anVetih In shod'h in kl poglavit-! no zahteva to, da s© • 1. n?3e izvaiaj« i ra na?o valuta, | 3. da se strofo ka^nufe vsak presfopeJt' j in vsak po^kus prestnpka. j 4. da se po možnosti fuđi uvoz potreb"- I n?h stvari rtaJa r naftlm denar^em. uvor j Mksurljoznih «tvaH. v kofikor n! Se prc^Kv-vedan. pa eaf «e popnlnoma zabrani ali pa nai bi se v fzlemnih slnčajih srrel vršiti Iz-ključno proti dokazantmu pličllu % nnln valuto. Č*to nkinrti bi s© uvoz raketa Na?rt paČ re mogel In ;e vsekakor bolje, d.i prido fiskus do visokr uvozne carln©. ka'tor ćx se lovci di spretnim krlomlarjcm priliko ri Izvr?evanje njih temnega pok'Ica. Primamo odkrito. da bt stroce odredbe v zmhlu go-renjlh retolucfj radele cb odpor pri velfkem ! delu na?fh rridoMtnih slolev. V mlsllh ima-! lo posebno Izvozno trgovino r Srbiji In Hrvatski. Vsak stan upravi^no brani svojo kožo. Za trenotre korist4 pos^Tinlkov pa ** ne smejo zapostavljati trajne koristi celo-kupnostl. Ko gre za dobrobit vse države, kn vel'a zatreti rastoče dracinjo In vedno večlo nezadovoljnost širokih mas, tedaj so želje fn pomlslekl rosamnih stanov ne smejf> v prevelike-m obsegu vpo^tevati. Na* Človek n. pr. gleda vsak dan, do nedavnega čas» j vsal je bilo tako, na stotfne ličnih novih j žlvlnsklh vaconov. zaznamovanih P. S. I Italija, kl hod:fr> v na^e kraje po živino, katero si ta soseda pla!a 5 tištim denarjen. kl M ga takorekoč v ta namen nali<Č natiska. In z vsakim takfm transportom nn<*ga blaga se seveda te*ajno vrednost Mre pn.*ene ra-v?eor In na^e krone navzdol. Posebno z» lire se Je naoV. 252 Dneone oestt. V Ljubljani, 8. novembra 1921. — Kal te Tie govori Sedanjt čatt jfo kakor nalašč za razširjanje najne-tmiselnejših vesti in govoric Te vesti •o z vso vnemo razširjajo in Široke mase jim tuđi slepo verjameio. V zadnjih đneh se kolportirajo z največio vrtraj-nostjo vesti o nameravanem prevratu, kl ga je baje zasnoval Stjepan Radić v svezi s Karlovim pučem na Madžar-skem. Tako-lo šepeČejo iahkoverniki: čim bi se posrečil Karlov poskus na Madžarskem, bi Radić takoj proglasi! neodvisno hrvatsko republiko ter pro-klamiral sebe za predsednika. Za ta slučaj je imel v žepu pismeno zagotovilo itatijanske vlade, da bo Italija takoi priznala hrvatsko republiko. Ali je nam potreba naglašati, da so vse te ffovoii-ce navadne izmišljotine? Poznamo prav dobro Stiepana Radića in vemo, da je ekscentričen do skrajnosti in dostopen najrazličnejšim vplivom, vendar pa dvomJmo, da bi bil mož tako aboten, da bi se spuSčal v tako pustolovščino, ki vnaprej nima nobene nade na uspeli. Radića res ni smatrati za resnega politika, da, vcasih kaže naravnost pusto-Iovska nasmjenja, da bi pa bil tako ome-jen, kakor ga slikajo gori citirane kovo-rice, to pa vendarle ni verjerno. — »Jugoslovensko - ČeškoslovaSke Lige ustanovnl občni zbor se vrši v sredo, dne 9. U m. ob 20. v mestni zbornici na magistratu. Na dnevnem redu «o volitwe odbora in sicer: predsednika, 2 podpredsednikov, 12 odbornikov. 6 namestnikov in 2 revizorjev. Novo društvo si je nadelo nalogo gojiti bratske stike med českoslovaškim in iugo-slovenskim narodom tako na kulturnem kakor na gospodarskem polju ter skr-beti za Čim na;tesnejše zbližanie obeh bratskih narodov. Vse one, ki jim je slovanska vzajemnost ideal in ki se zavedajo velike važnosti kulturnega in noJitičnega zbližania in spoznavanja 9 Cehoslovaki in Jugosloveni vabimo, da se udelež*e občneffa zbora in vsto-pijo v kolo društvenikov. Nade jamo se, da ne bo nobenega narodno zavednga Slovenca, nobene rodoljubne Slovenke, ki bi ne Dristopila tej velevažni organizaciji Pri^lasitve ST>rejemajo uredništva vseh ljubljanskih llstov. — »Avfonomteta« je včerai zaseg-!a državna oblast. Radi tega je »Slove-nec* silno razburjen, kar je pac" dokaz žn. to. da vežejo klerikalno glasilo gorke simpatije z »Avtanomistom«. Pre-; tekli teden je bila zaplenjena »Naša Moč«, ki je, kakor znana glasib kleri-kalnega delavstva. — tJfciteljstvo kamniSkega Solsttega cflrraj J© potom čekovnoga urada pođpi-«alo 1% inv. đrfavnega posolila 114.400 Itwm, direktno pa 35.600. Stupaj 150.000 kron. — Mestna ljudska gola na Bor* ja — razfilrjena. Višii šolski svet ie dovolil 8 tekocim Sol. letom 1921/22 razširjenje dosedanje 4 razredne mestne osnovne Sole na Barju, v petrazrednico. — Nor nrnik pri okrožnen sođilfti v Maribora. Projektiran! urnik od 8. do 15. se je izkazal kot neizvedljiv. Za zimski čas o* stopati z vso strogostio. — Stanovaniski urad pod no« vlm vodstvom ie pričel poslovati preteklo soboto. Pred vsem ie treba pregledati razne zastanke fprošnie, prizive in podobne vlotfe) ter zašli* sati prizadete stranke. Umevno fe, da Caka tu uradništvo ogromno de* lo. ki je bodo sai prve mesece zrna* govali komai^ 3 vestni sposobni uradniki. Zdai pa, ko se enkrit izsčisti in napravi v uradu red. bo neizogibno potrebna stroga revi« zija vseh stanovani v Liubliani. — Na naslov meroaodnega urada. Pis> se nam: Po prevratu so se pojavili v prometu necimentiran! sodi. tehtnice in po gostilnah tuđi stekfene posode brez označbe pred« pisane mere. Zlasti na novih poso* dah ni opaziti nobenega znamenja ali crte. Kupee in konsument sta na ta način brezdvomno oškodo« vana, če ništa pozorna. Umestna bi bila torej eedai stroga revizija vseh posod in tehtnic in kaznovanie sle* herneca, ki ni pravočasno poskrbel za cimentiranje teh predmetov. Opozarfamo na to merosodni urad in tržne organe. ■■ — 2rj«vi in divje Kod io se prjfeli imtokk nofil mHH fe nailh krajev na jug. Vikale in v jatah Ie« teč so v soboto v noć potovali čez nafte mesto. Zima in sneg sta pred durmi Po planinah je padlo v po« nedeljek proti jutru nekaj snega. Temperatura se je precej znižala. — Mleko sa Ljabllano. Is mestne-ga magistrata nam p&ročajo: Da ee olajša in poćenl d>voz mleka iz bližnje okolice r Ljubljano. namerava mestna mlefcarna v najkrajšem Času organizirati pobiranje mleka po DkoliSkih va-seh. Pabiranje se bode vršilo stalno pozimi in poletu in fa torej kmetoval-cem teh vaši stalrD vnovčevanje cele-pa njihovega mlečnega prldelka pod najugodnejšimi pogjji zasigurano. Skupine vaši za posamezne voznike bi bile približno sledeče: 1.) Hrušicn, Dob-runje, Zad\t)r» Sostro, Zalog, Zad>bro-va, Hra«tje, Smrtno, Toraačevo. 2.) Dovsko, Dol, Beričav>, PSata, Drago-n^lj, Pođgorica» Sv. J^ilđt>b, Nadgorica, r?rnu5et Ježića, Stožce. S.) Gameljne, StMitno, Vi*inarje, St. Vid, Dravlje. 4.) Kozarje. ftujoa, Dabrova, Podsmr?kft. Po posamezn^h večjfh vaseh pe »rgani-zimjb nabiralnice, ki bodo zbrano in 7>reizku5eno mleko izr>Čnle voznittmi. Posaronl "posesrnlki, ^^iroTna vo^niki, katet>r tttđi o?ebd — najbolj§e ženske — ki bi prevzele nabiranje t>o r^eame^nih vaseh, najl p© ?imr»r«j z*rl*s!jo v V^&i-ni mlekarni, Vojska tilic«i 8t. 10. Dr^lo in zaslužek bode stalen ptoletl kakor pozimi. — V Celju je v nedrijo urari ondot-ni odvetnik sr. Alrj^ij G r e g > r i n, Ft>dni n-adsvofnik v pokoju. Z^^ela ga }o kap. Pokojnik fe Ml rodom LJuMinn-dan. Kot sodnik je sltifboval a* Kranj-skem, kot sj«lni svetnik T>a v Celiu. V C?l.fu je bil med onim! redkimf podTiiki, ki eo nlea bal! >>dkriftr> kaznti svoio ođlocno ?loven?ko mi"'Menje. Bil j* člnn vpeh ^Tidotn'h narodnih drn^tev. Svojo rodbirs> Je t7«**>iH v strojem narodnnn duhu. Leta 1910 je Ftopil v pokoj in odprl svoio odvetniSko pišamo. Bodi mu ohr^Tiien biser p^oTP'n. — ćnden samonor. Prf okrafnem so-d!š£a v Marfboru Je bi! nstufben i>omrvJ?nl pisar Konrad Iskra, ie mlad sfmpatiSsn moX. Id se !e ptinnvliat ita izo't za đcffnl-nltivno slwfbo. Bolehal Je na srcu m Je več-krat tožfl da ne more shajatf s svojo p!a*o tw da se boj! ispita. V soboto se Je lavti bolne?« ter Izostat Iz urada. PreskrbeH so mu zdnivnlka. V nedeljo poooldne pa ^e Je odpefiai v Pn?e. Med potfo od kolodvora proti trjfti se Je nstavfl sredi ceste v b i*1nl vile Tlsovec, Dotesrnil Iz žet>i steklen»co s strupom ter izptt teVoCfno. Zatekel se Je ob ograjo ter zaopfi: Pomafajte zastrupil sem se! NesrcCnež ?e umri za posledicam! stmpa (najbrže cijankalija). Prepeljali so jta t mrtvalnfco v fcuSah. Baje J© poleg boleznl pri tem nenavadnem koncu fgra*a važno vlof o twdl nesrečna Unbezen. — Mariborska porota. Porofne razpra-ve v zimskem zasedanju se priCno 12. decembra. — Bfrafka nadlosra. V Ljubljani Je prispela beraška nadoga uprav do vrhunca. Ćelo procesije si poda^nio klju-ke- od prodafalne do prođeialn^, od stojnice ćo stojnic?*, od jETOstiln© ds> £O-fitilse. In to ne gamo ob pitkih, ki je rrdkak privili^iran dan b^m^er, teTnv^č tuđi sicer dan aa dao brez izjc?r». Tma^ mo sočutje s temi bednimi eiromaki, ki trpe većinom a skrajno poman Jkanie v teh zlih časih, ko narašča dracrinH tako rapidno in nantvnoet neverietno. Odlo^no pa srni proti erdi ivizvadi, ki se j© ž« precej ndom^^il/i, proti razvadi, da se bb petkih in tedi sirer vsipa-\^ s kmetov cei roj vnanjih berafev, ki potem preplavljalo mesto kakor kobi-lic^e žitna polja. Mnoj^i izmed teh vna-njih beračev inwi doma v ljubijjnn-ski okolici >s v o i kt> te izsrovorjen, vzlio temu pa hodijo v meeto berarit za svoj pobMJSck. To ni kn kor ni prav, ker fo njegovi svbjci dolžni pa preživljnti in oakrbov^ti z vsem potrebnim. Zadnii oetak je priilo med kosilom postilni-škega gosta kar 13 beračev za vrstio v dotično gostilmo prosjafit. In meč temi je bilo več kot polovico v n a n j i h ubožeev. Očitno je, da tako ne more in ne sme iti dalje. Uirled^n trcovec je ir-javil, naj bi se bera^enie tod hiše do hiSe pop^lnoma odpravilo, većina tr-|?ovstva d-a bi bilo pripravljane::i pri-sp^vati gotove meseo^ie mrske v uboz-ni zaklad mestneea mnz\PtTnt&, ki nnj bi poclej izključno podpirffi fVrrnre nbožee. Vn^nje občine pa nr>1 bi skrho-le za svoje reveže. Tdej.^ ni lf»k-> n-noao-na. Vtekako na bi Wlo tuđi t?mn vpra-šanju po«ve£ati večjo pozornosti kfet došle j! — Tragedija na Poljan^ki e^stL VCemJ ob 2. nri 15 minut ponoldpp pe je dokonča 1 na Poljan^ki c^pti zadnji akt tragedije, katere bistvena vpebina je sedanja velika st«r*>vanjska kriza. Med najemnikom pTostiln© >t>H Jurju« n* PoljanfikJ centi St. lt, 57 lernJtn Antonom Jalenom in hi*nim i>o«estnikora, rafc. nađsvetnikom pokraiins^e norave, 44 letnim ff. AveuStirom Znjcem je vla-dal «e dol po Ca«a glotok nesporazum zaradi stanovanja, «rostilne oxir. mtmr narine. Včoraj jh 10 dbp. je i>r©jet Anton Jalen po poSti ptsmo, pf^ano t>d ff. Aviomstina Z^^ea. t katerem je bila za-hteva o povisanja stanarine. To je Ja-lena tako razburilo, da je pismo raz-trgal, vzel iz kuhinje 10 cm dM* nož ter v ffOstilnt t»kal, kdaj sa povrne r. Zajc iz urada. Ko •? je po dv^h popol-dne vračal drnea^e tih* in koncil^ntni rafunski nađsvetnik Zaie i« svt> onv>nione hiše, je Jalen planil z nožem nartenj t<*r mu ga ias»idil v desno sprdnjo piju^no ttniL Preplašen se Ie Zajo po drugem ^^^i fts) smssIpšI ft sAsjs^b/vvjb^S) mi9* Wider, kjer se j* zgrudil na tla. Jalen je Šel za njim in ga v stroitnem efektu ft* večkrat ranil. Na desni pljučni strani je dobil Zajc 6 težkih ran, štiri spo-daj, dvd zgoraj. V kratkem iasu je Zaje podlegel ran ara in umri. Nadstmžnik Ilrjavec je nesrečnega Jalena aretiral. Jalen Je apatično Ael s strainikom in na policiji priznal, da je izvrši 1 grozdu čin namer£)ma. Izročen je bil deželne-mu SDdišču. Nesrečna irtev zapuš^a mlado ženo vđovo s tremi otro ci. 2e tretjiČ oženjeni Jalen pa mlado ženo z dvema otrokomn. Gtozni Mn je naravnj vzbudil v Ljubljani splošno senzacijo, zlasti v umilni.M:ih krosrih. — Mlinski kamen mu je padel na nosri. Janez Cižman, tes^r?ki pomoćnik iz Tamja, jd popravljal mlinskrj kolo pri Mariji CepenJ v Tacnju. Pri \zdigcivanjn mlin^keca kamna pa je knm?;rvavljenepa »o na^H na pro#i pri Rftkeku stroj-^vodji Ber-pnntft Antona. Ne vedo, nli ee je zgo-dil z!o^in, ali \e morda pnde! r. lokomotive? Prepeljoii er> z* z r^Mlnim vozom v deželnr, bolnico, kjer se eeđaj leži v ne7.-ivepti. — Ne^rcča, ^crko Tvan Ptrojevod-ia v Zakonu je anftžil stroj. Pri tem je pa ekanlodirai ventil in Žerko je dobil nevarnf* .^okHno po ^Ti=om živoht. — Pad^c. Bocele Franc voj. vpo-ivHfvrr^v jo prdel 3 Škarpe v Ljubiji" nico na Polianskom nasipu. Prepelinli so era z iv^ilnim vozom v pnrn. bolnico. P^ec!o^o^^> i> poreda 1 v l?ornr«»e. — Tatvinc koles. Antonu Prtrov-W, p!n«^i Slovenske b^-nk^ v T luhlia-ni i* bilo dne 4. t. m. ob 12. uri 50 min. iz dvorila br»n?ne«Ta poslopj<^ ukr?»^*»-t.*; holo znflTnl:*1 >^tvrin« vrrdnn 1000 kron. — A1oj7?1 Pod»r»ili?sk je 40 l*»t star, rjn\^? polfT in izpit^^a ">>»rara, je izvftV.il mo^ko knlr> vrodno ?000 kron. '— VriJka ve«?»?'>a I?sole3irak» l\\-rife p© vrši na Mrrtinovo nedeljo v Nnrodnem domu. Vrlim dirka?em, ki bo vse leto Aii^to d olovni I ta raz^T>j na-?**sra enorta pe r^?d**l^ naffrade. Po-ekrM?en3 jo za nnjbnližo zaba\t> in za ples, tako da bo vsnkdo prišel tvi svt)] rnčun. Sodelnie ^nani pr\'ovr3tni celot-ni fcrkester Pokola I pod osobnim vodstvom p. Pa-^orja. Pridite v«iT ki ei ho-cote pripraviti pricrSni, -smeha in zabave pol ni večer. PraStoene cesti. — šir$a seja i^osnr»ođar»ke|ra oLjubljfan8koca Sokol a € se vrSi v četrtek 10. t. m. i>b 20. ▼ Narodnetn domu. — Kolo foroslovenskm §e?ter thvs'. xa na^'ove revnih čitalnic v Sloveniji. Seja b-ređna v četrtek ob 5. popoiđne v društveni sobL — PniSH-o stanovftnjskih naj*tnni-3rov ?a Slovcnijo 8 seđežem v LJnblJani cvpozarja, da se vT§i prihodnja javna t>df<»rova seja v sredo dne 9. novembra 1920 ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pifarna daje članom dnevno od 18. d> 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. Korze. — Beograd. 8. nov. (Tzv.) V zadnjem čas« so borze zaznamova* Ie rar>idni padec dinarra, in ie vČe* raj na beogradski borzi dosedel pa« dec naivisio točko, ker ie čeŠkosi.*# vaska krona za dva dinari a pri 100 viši a, in ie v izvenborznem nrome* tu notiral frank 100 : 700. 1 dolar 80 do 90 dinariev. Zastopnik finanč* ne^a ministra dr. Krizman je z ozi» rom na ta padec sk?ical konferenco vp!ivnih beogradskih tr^ovcev. Tr» j^ovci fso preHlasiali, da se zabrani arbitraža za Dunai. Dplie ie mini» ster dr. Krizman pređiagal zabra» n'tev arbitraže in uvedbo trjJov* s?'crfa monopola na valute in đe* vize. — Zagreb, 8 novembra (T«v.) Devize: Pariz 27.50—27.65, ft vica 70.—, T,omlon 1440—1450. Barlin 134—188, Dunaj 6.40—r> 50, Prasr^ S93—395. Italija 16—16.30. BudnneSta 36.50—37. — Valute: dolarji 27J>—382, lir« 15.00, mnrke 140.— Zaznamovati je padec va-iut. — T^osrađ, 7. nov. (Tzv.) Valni?: cl o 1 a r i i 95, marke 41, leji 51, levi 47. — Prvize: P r a ar a 102 (M. krona 7« 2 nad din.), Dunaj 51, Berlin 40, Mi lan 412, Budimpešta 9.50. — Na l>orzi vlada velika panika. Tenđenoa: zaprlje borze. — Cnrih. 7. oktobra. Zagreb 1.40, Praga 5.60, Milan 22.70, Parts 39.349, London 211.59. — Trst, 7. oktobra Lttidon 93-—, rZtkfn^b 5.70, Berlin fi.65 Pari« 175.—, 1 Curih 440—, N«w Tork 23.30. — Dunaj, 7. oktobra. Pariz 430.—, Zagreb 1.110.—, London 23.100.—, Curin 15.90.—, Frapa 6.200.—, Milan 250. Foizuedbe* — Našla se je toa na Tržaški omU. Dobi se nri Virantu, Vegova 8/1. — Zaobljena je bila včeraj ok3li poidneva na potl ias Thalerjeve ^araie na Tržnski ce«ti do franci Skanslcega rooetu crna listnica z 4000 kron nm i, po%>7nicanni in drusro. Pošten najdftelj nai j3 or^da v upravništvn na5e žuhino r»odl>žero, markirano na gumbi >Meyers Makec i© zgubil tujec. Na|-ditel] se prosi, da na] izroči portirju 4 Hotel Union proti nagradi. natiiooeUta poručila. Pribllf anle Poljske omH aalann. Prvi dogovor med ČeškoslovaŠko in Poljsko. — Pratfa, 7. nov. Kakor t>oroĆa »Pondeinik«, vsebuic včerai podni« sani češkoslovaškospoljski dogovor določbo, po kateri si obe državi v stvareh. v katerih ena izmed niih ni neposredno interesirana, jamči« ta za medsebojno nevtralnost, do* čim se bosta v vorašaniih, ki se ti* čejo oblj-?ki zunnnji minister ie v'eraj znpuptil Pr-i^o. Njegova politiTrva misija jo hi1 a podpis f e5koslovaško - po'jske pogodbe u mcdsfbojni nevtra1no«»!i. V elu^aju, da je knka pjpodbenih držav z^pl^tena v vojno, izjavlja vsaka druga svojo po-polno nevtrjlnost. Gr? tu z« vojno pr^-ti Nemčiji, odnosno v% kak jhorožen konflikt proti Rusiji. Obe državi izjav-lialt? svo.f desintf»re9cm**nt in sicer Ce-&';>-lova?ka pleda» zapadna Gal i rije. Poljska glede Slovaške. V eluč^u konflikta, ima veaka državi pravico apelirati nn Zvezo narod.iv. — Pra^a, 8. novembra. (Jrv.) V nedelio zvečer je priredil dr. Bene§ na čast dr.SkirmuTitu dine. Tem oovoJom !e dr. Bene* deial: »Oba naroda sta med vojio instinktivno razumela. da iam^ samostojnost In svobođo cnes:a narada samostoinost In svobodo dmze-^a. Sednn'i politični dogovor pomenfa konCnovel.i^vno zb!1žaf!|e obeh đržav In jamči. proti Miriditom. RIMSKI PAPE2 JE PODPIRAL HABSBUR2ANE. — Budimpešta. 8. nov. Hzv.) V antantnih kro^?H so f>-e->r*Ci»nIf da je oane?ev nuncij p^^-»*r^l aV» cl?o Habsburžanov. N^ndl |e Habsbur.Tanu Kftgofavifal It t'* do« novno, da vživa stalno podporo rlmskega papeša, KAREL IN ČITA V GIBRALTAR.IU. — Boo^rad, 8. novembru. (Izv.) Iz Pariza ic ministrskemu svetu došlo r>o- ; ročilo, da .e iincleška križarka »Car-i diff« prispela s Karlom liabsburgom in Cito v blizino Gibraltarja. | — d Bukaresca, 6. novembra. RazkrtlJ ! Karl in razkraljiea Ztta sta dospela s po-1 sebnlm vlakom ob 9. zjutraj v (jalac, kjer sta ju sprejela general Rujinski in pris*a-nlični poveljnik. Kraljeva dvojica ie o šts:a ne pozna Srb, nič jja močneis; ne veže z narodom in domovino, nič ga ne uedinja silr»e:e v eno samo vcli.co obitelj, nc^o krstna slava ali krstno ime. A Slovenci, ki smo po krv? In đuSi bratje Srbov, večinoma niti ne vlmho, kaj je krstna slava. Profesor Stjepan Roca v Splitu e pravkar izdal svoje predavanje o krstni s'avi v tisku. Zani-mivo predavanje; zato naj sa podam v čim kraiSi oblik!! Niti Božič, niti Velika noč, niti ostali prazniki nišo Srbom tako veliki in slovesni. kakor krsino ime. Krstno ime jim ie svetilo v Jhsih srbskejja narodnesa in državncea sija-ja za vladanja močnih in modrih Ne-manlićev. Krstno ime nli slava iih ie krepila in bodrila v dneh r^bstva in rnrškej?a paSevanja. Ono kadilo, ki Je Korelo pred ikono (sliko) krstne^a imena, oni plamenčtk. ki je brlel v najboll pozabljenl planinski, iz vej spleteni koči hajdukovi, on Ie s svoo mistično in nepojmljivo čarobnestio očarjal in odgoji! ves srpski narod. Pa zato rudi no pravici Desnlk trdl. da so kadilo, eusle in majka spasile in začuvale sprski narod. V srpskem narodu živi vera. da kđor krstno ime praznuie ali slavi, mu tuđi pomaga. Narod veruje, da priha a na dan praznika ali slave v niecovu hišo sam sveti Jovan, sveti Nikola, sveti Juri. zaščitnik njesrovejfa doma. Veruje, da ga krstno ime varuje vseh nezjjod, da mu čuva kočo. pleme, polje in živino. A tuđi narodnost in vero! Največja in najstrašnejša ;e kletev: »Naj ae ti utrne krstna sveča!c — #NaJ ti ne Kori krstna sveca!« Ker to pome-nja: naj ti propade hiSa in ojrnii^'e. naj ti ostane žena brez poroda, naj ti pogine tvoj zarod! Zato praznuje Srbin r največio svetostio in zanosom svote krstno ime. Praznuje pa naiboKafeiši in na:siro-mašneSu najviSii inteli^ent, minister*) in najskromnejši delavec. praznuieta ga enako dvor in kočica. Prazniijeio ga doma, na patovan u, y tujtni. na vojni in v miru ,v radosti in tugn. Kjer ie Srbin, tam ie Krsna slava. Tuđi srpski izseljenci v Amcriki in v Avstraliji prižisaio svece pred ikora-mi krstnega imena, povabljajo nrliate-l;e in znance ter se vesele nnjvcčiesa plemenskcgra praznika. Teea dne je vsakdo dnševno spnjen s svojo hisA s svojo zadrusro, z vsem snrodstvom in plemenom, ker ve. da so kakor on vsi istočasno vžgali svečo pred istim svet-nikom. Krstna slava ie torej ona vez, ki zedinja vse pleme veno čustvo. v eno Čisto narodno in versko odu5ev-Ijenje. Tcs:a dne si nabavijo vsi sorod-niki po vsem svetu ;edi in pijace, pnva-bijo prijatelje in v vseh hiSah zavlada do molitvi verelje in razeovor. Čuje se petje. Čuje se tuđi rusle in pokajo puške majhne in velike. To n! zabava, to ni Sala, nes:o se slavi na večji nraznik! In vrata so na stežai odprta vsakomur. siromakom in ćelo sovražnikom. Dan krstnejja imena je dan Ijubezni. ndpu-ščanja in miru, praznik enakosti in bratstva. Od davnih davnin stavi Srbin krstno slavo. Zfcodovina priča, da so im 11 Srbi svoje patrone, še predno so prešli na krščanstvo. 2e stari Rimljani so imeli svoje hišne zaštitnike ('are. pe-nate), svoje bobove, kt so fmeli znnie po hiŠah žrtvenike. Srpsko krstno ims pa lzvira \z dobe prehrda iz r^jranstva na krSčanstvo. In na kaferi dnn se ie kakšno pleme ali knk5na rodbina da*a krstiti, svetnika istecra dne si ie vzelo za svojega varihn. Ako torei slavi nle-me sv. Nikolo, je to znak. da so prvi j dedi tej?a plemena prešli na krSčan-| stvo na dan sv. Nikole. Od tistihmal I slavi dotično pleme, ki se ie kdovek/i-i ko razveialo in razse'ilo po vseh srb-skih, slovan^k'h In tujih Dokroiinnh, krstno Ime sv. Nikole. On fe zaščitnik, čuvar, branitcli in pri'afelJ dotičnevra plemena. Vsoka obitelj ima tuđi rkraše-no Ikono sv. Nikole, pred katero oriži-j?aio na praznik sveče in svetilike. •) Čitaj Vlad Ojorjrievtća roman (1->1- Kota! (Konce prlhvdnlič ) 252. štev. „SLOVENSKI NAROD-, dne 9. novembra 1921. 5. stran. Kultura. REPERTOIR NARODNEOA GLEDA-LISCA V LJUBLJANI. Drama: Torek, 8. novembra: Zaprto Sreda, 9. novembra: Revizor. Izven Cetrtek, 10. novembra: Komedija ^ njav. Izven. Petek, 11. novembra: Revizor. D. Opera-. Torek, 8. novembra: Boris Godunov. A. feređa, 9. novembra-. Bohem*. E. Cetrtek, 10. novambra; Rigoletto. B. Petek, 11. novembra: Evangeljnik. C. DOSfDlCDShi. . — 100 letnica Fj. Mih. Dosto. jevskega. 11. t. m. mine 100 let od knr se je v Moskvi rodil veliki slo* vanski genij pisatelj Dostojevskij. Absolviral je inženjersko golo v Petrogradu, postal častnifc. a se hlt* ro odločil, da se posveti izključno literaturi. 2e 1. 1846 je izda! svoj pr* \i roman »Bedni Ijudje«, nato so sledile novele »Bele noči«, »Dvoj* nik«, »Ljubosumni soprog«, i. dr. A zapletel se je v zaroto Petrašev* ekega in bil 1. 1849 obsojen na smrt. Že je stal pod vešali, ko je došlo po» miloščenje, a ie bil obsojen na 4 Ie* ta v Sibirijo. Tja je odšel decembra 1849. Z nastopom carja Aleksandra II. pa je bil pomiloščen. VmivSi se v Petrograd, je z bratom ustanovil časopis »Vremja« ter objavil v niem svoj roman »Ponižani in razžaljeni« Nato je leta 1861. izda! svoje »Za» piske iz mrtveca doma«, v katrerih opisuje doživljaje iz opazovanja v Sibiriji. Časopis »Vremja« je bil I 1863 ustavljen; zato je ustanovil »Epoho«. A že naslednjega leta je moral prenehati tuđi ta list. Dosto* jevski ie nato napisal roman »Zločin in kazen«, svoje najboljSe delo. Nato so sledili romani »Idiot«, »Večni Človek«, »Vrag« i. dr. Leta 1873 ie prevzel uredništvo lista »Graždanjina«, napisa! »Dnevnik pisatelj ev« (1875—1880) in roman »Bratje Karamazovioc. Umri ie 9. febr. 1881. v Petrogradu. Dostojev* skif se je bavil z najslobjimi soci-jalnimi vprašanji ruskimi, ic nai« večji psiholog in hkram politik proroškega pogleda. V posledniih letih se je udal misticizmu. Dosto* jevski je tuđi v našem prevodnem slovstvu že prečef zastopan. ker imamo ražen »Bratov Karamazono* vih prevedena že vsa glavna njego* va dela, ki so izšla doma v tisku, dcloma pa so Še v rokopisih ter izu t'cfo v kratkem. Dostojevski je bil -neprestano bolan, dvakrat oženjen in silno nemirna narava. Dostojev* ski ie pravi tip čiste ruske duše, ki ^o ie popisa! z niene temne strani. Dostoievskii je last vsega moder* neša. in kulturnega sveta, ki išče n?* kako uteho v Dostoievskem, seve= da brezuspešno, dokler se ne pre* uredi človestvo v stremiienju r>o duševni ponolnosti, ki na bo vedno relativna, kakor so relativne vse vrednote individualnega strerolie* ni a po spreobrnitvi ljudske psihe. Ves kulturni svet slavi II. t. m. sto* letnico roistva eneča nafvečiih ev* ropskih pisateliev F. iM. Dostojev* skega. V burnih letih 1875—76. ko se je Rusija odločila, da gre osvo* bodit slovanske brate na Balkanu, je začel pisati Dostoievskii svoi »Dnevnik pisatelja«, kier ie raz* pravlial sodobna politična vpraŠa« nj«. »Dnevnik« te izhaial v obrokih kot nekaka revija in se je čita! z ve* likim zanimanjem po vsej Rusiji. V niem ie razvi jal Dostoievskii svoje politične nazore: obravnaval je rusko narodno vprašanje, raz* merje Rusije do Evrope, domaće spore med slavjanofili in zapadni a* ki, in razmerje Rusov do ostalih, posebno južnih Slovanov. V marsi* čem so njegovi nazori zanimivi še dan danes, ker vidimo iz ni ih izpo* ved ruske duše, njen idealizem in boi za višjo resnico in pravico, tu* di spomine na osvobodilno vojno 1. 1875. v svitu tedanje evropske poli* tike. Zato prinesemo neka i odlom* kov iz »Dnevnika«. — Vojnovićeva *Smrt Majke Jugo-vila« v poljičini. 2ena poljskoga gen«>-ralnegra konzula v Zagrebu ga. Marija Szce{>auska, ki je v poljski literaturi znana pod imenom Znatoviczfcvrna, je prevedi* v poljščino Vojnovifievo dramo >Smrt Majke Jugovićac, ki |o hv>do v kratkom vprizorili v Var^ivi. Razstava fugos'o venskih narodnih IzđeTkov na Žerrevskem vellkem semnjn. Na žene-vskem vellkem semnju v prid centralnoga dobrodelnega urađa so razni inozemski faktorji, njim na čelu dotični Konzularni zastopniki. priredili rudi svoje od-delke, na katerih je razstavljeno tipfčno narodno blaeo dotične dežele. Prav odlično Je zastopan na tem semniu tuđi luirosloven-ski odde'ek. kateresa sta priredila naš tamošnji generalni konzul r. Petrović in njegova soproga. V tem oddclku so razstav-ljena dela v prvi vrsti naše jugoslovenske domače obrti. V to svrho je Z- Petrović nedavro asebno interv&nlral v zlavnih kra-Jih Jugoslavije, posebno v Beogradu, 2a-grebu, Sarajevem in Ljubljani, da se na-berejo lzdefki naše tugoslovenske narodne rn domače obrti, kakor vezenine, narodne nose, majolike, preproge in slično. Za izvedbo tega namena se ie posebno zavzelo »Kolo jugoslovenskih sester«, ki je nabrafo potrebno blago za razstavo tn ga dostavilo našema generalnemu konzulu v Ženevi. §© predno se je otvoril jugoslovenskl oddetek na fenevskem semnju, sta na! generalni konzn! m njegova soproga priredila v svojih sa! on ih razstavo ten izdelkov, na katero sta povabila tuđi časnfkarje, katerim sta podala potrebne podatke in tolmačenta o naših domačih narodnih izdelkih. O tej raz-stavl piše n. pr. »Journal de Geneve« med drugim: »Povodom tuka)Sn)ega velikeea sem-n)ft sta eospa in jzr»st>od Petrović, generalni konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, priredila v svojih sa1onlh razstavo irdelkov In narodnih deU ki sta i ih prejela Iz Jugoslavije, b Ta razstava je Jako zanimiva. ker nas se7nanja pred vsem z domačo obrtjo Srbov« Hrvatov in Slovencev. Jugf»«;!ovenski oddelek na semniu se bo posebno odlikoval vsied različnosti teh izdelkov, Jcrasne izde'ave In vsled bogaie pestrosH vezenin. Gospa Petrović se je ze-lo potrudila za nabiranje razstavljenega blaga, pri Čemer so }o beograjske. zagrebške in ljubljanske gospe požrtvovalno podpi-rale, da Je ta prireditev v prid ženevskih ubožeev sfjajno uspela. Občudovali smo bogate m lepe srb^ke tn hrvatske vezenfne. posebno one 5 Ko-sovega, o^arljlve motive čipkarskih Izdelkov ljubljanske čipkarske sole. fep« narodne no5e Iz Slovenije, Stare Srbije in Makedonije, ametniške fzdelke na usnjn iz Hr-vatskes lepe keramične proizvode iz Slovenije in domače lončarske izdelke iz Srbije. Zlasti je treba omeniti intarzijc v kovini fn filigranske izdelke umerniSkih ateljeiev v Saraievem. Slednjič je treba omeniti krasne preproge Iz Pirota, proizvode stare srb-ske domače obrti, ki se odlikujeio po izvir-nosti v svoji risbi In bogastvu barv.r ; GospodJirshe uestf. * —g Konferenca o padanju dinmrja. Iz Beograda javljaju Demi.krataki po- * si a ne i iz Belgrada in trgovci ^> imeli 7. * t. m. konferenoo. na katari trn razprav-ljali o Tirokih padanja dinar * j % in t> iikrepih, katero bi morala vla-1 da takoj izvršiti, da 1*1 se uFtavito vsaj » nadaljnje padanje vredn *3ti din-irja. Na konferenci Bta govorila tuđi namest- * nik finančnega miniftrj, dr. K r i z -9 manln bivši finančni rainistvr dr. Vo- jft Veljković. Po mn^nju dr. Kriz-mrma sta ft^ino dve ruo/nosti, J a s e resi kurz dinarja in *»irer: a) prrpovcd arbitraže in ) ) a ved ha dr-) žavnecra monopola za tuje vnlnte. Za«i-ujo je prisebno važn^^ti za to, ker je splošno mnenje, da imiio za.s^bniki velike množine tujih valut. k;»t«»Hh ne da- * io v promet in 9 tem otežujcio knrzne in trgovske operacije z ino^r-mFtvim. , V tr^ovs»kih kr-r>^ih zopet mi^l'io na to, da hi i=e ponnvno zaht»*\al.i pr<»f!asif*»v moratorija (?)t tom^olj, kor i« v^lik I dol državljanov pokJir.in na orožne i Vftja — Konkurs. Okrnžno sodiš?e \ Mariboru ?e razela^ilo konkurz o imovini rranca Urha. trgovca v Ptufski giri — ar Nov Prirođen pristojhenik iziđe tekom decembra in Ko obi^gal na redno urAi*ni razpredolhi vgo pristoj-Mne v smiFlu nov^ijr!, FOili] O(\ znknno-dafnepa odbora narodne skupštine odo-brene|?a zae^tsneffci. pri^to.;»>in^kopra zakona, kakor tuđi vse sodue in po?fne pristojhine. Uf>o5tcrr*n^ so pa hidi $e prdjŠnje, vsled pO6<*bnih zalconov in ođredb vel javne pristojbi ne in olaiša-ve. Kn^ira ?tane bro^irana 10 din., kot Ttript>ročena tiskovina din. 1150 ter je j JRko praktična in neobhodno potrebna | za vse pisarne, or«đe. trcn>c<> jn Za privatnike, ki imajo posla z ohlA^trni. Radi om«Jene naklade je t^koj narobiti pri izdajateliu: Dr. Ivan Černe. Go-eprnlarska pi^arna, LjuMjana. Pri na-ročilih nad 100 izvodov 10%, nad 500 izvodov 20% nopust. Pcmr 30 \~ro?loti ob naročilu »li pa naka^ati na čeJcovni račnn M. 10.368. —£ Dobara denatn Hrane ara (*rori- i vera šnirita. Ker s^ 30 špirit iriatr.o ! podražil, se Je u rad za noape^rvanj!« i -^brti v Ljubljani o^lo^il pre*»?cr*^?ti j obrtnikom večjo mnogim c!er^t. gpirita j po nizkih ^enah. Tntere*wnH*> riaj t»h- j v^zno prijavilo evoje potr^b^čine nai- : fcasneje do 12. t tn. ba na?l?v TJmAs ] za r^sp^ševanje obrti, Ljubljana, E>u-najska cesta Št. 22. — K Ogrofeite foro^ to venske naročbe ▼ Netnčiji. Oddefek za izvTševanje med-narodrih pogodb date zainteresovanlm na zranie, da v slučaju stavke v onih nem- | Sklh tovarnan, kl so prelete itigos!oven-ske naročbe na Tojne eparadje, predpi-snje reparactjska komisija razlfko glede na j odsOTornost za naročbe. Ona pozna itrad- i no oaročbe *n pa one na temelju direktne- j za sporazuma oikodovane osebe. V prvem ; slučaju nos! odgovornost nemška državna { < kcmfsija. v drugem pa bo ta odgovornost ! ( prtimet razprave pri reparacijski komlst-i. j ' —p Afednarođna Selezni^ka konfc- J renra, V Bernu v Svici se prične 8. t. . m. drnga mednai*odna železnidka kon-ferenoa, za katem je imenovan za de-lejrata, naše države g. Antonj^v Bajiu*. J načelnik v prometnem ministr^tvu. Xa dne^nem redu konf^renevd fd innoaro važnih vpra^anj, ki se ti^ejo mednarod-nejfa železniškegra prometa. Ob tej pri- J liki se vrši tuđi konferen^a glede sim- ( plon-^riont eksprepa. na kateri ^a bo 1 rudi razpravtjalo vpralanjo glodr» uvod- T he direktnih pospešnih tovornih vla*-kov, ki bodo vozli na progah simpton-oriont ekspreea. I Raznoferosfi. * 41 letna mati portidila 22 otrok. V Omahi v Ameriki je porodila Carl Rowraz svojesa 22 otroka. Rowray je Mara 41 let ter se je prvič omožila s 14 leti. Prvoga otroka Je imela v 17. letu. ? prvim možem je imela 20 otrok. Pred štirjmi leti ji }e umri moi, ona pa se je omozila v drugić ?. možem, kl je za dvajset let ml.ijsl od nie. Z drugim moiein je imela do seđaj dva otroka. * Izreden sfučaj kata'ct.'čncga spanla, 29. mare i 1914 Je umri v Barceloni ravnatelj gledališkeca orkestra Perez Cabrero. Zdravniki 50 konstatirali smrt vslcd otrp-nelosti srca. Ko so pa hoteli zabiti Kim■-►. je Cabrero oživcl. Zdravniki so monli nato konstatirati ,da -liirliiS \kijub v^em znakom smrti se ni pričel razpadati. Pogrebce so poslali domov, Cabreru pa nesU nazal v posteljo. Glavni urednik: Paste PustoMemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. . Pred ogledalom more vcalrdc vsaki tian opa/ati kako ^c lepse in mJajše izcleda, ako se uporabli^ Ie kamari a lellera ze čez 25 let priiiub lična in priznana sredstva za lepo. to: Fcilerova »Elsa«f pomadn za lice Fcllcrova »Elsa« Tanochina ponui: da za ras? Jas (2 lonrka enc \TSte teh pomad skupaj z pootnino ^2 kron) Feilerovo ^>r.lsa>a!a spraviti v iečo ali blaznico. Za Čast prciskave naj «e dr A. ^erko suspendira ckA svoje dekanske Časti. In-ciplmarna pre-iska\a se mora razširiri ra njt^r.vn pre-fekiost, mo£-vo sedanje de'ovaiju. kakor rudi iavpo nasir.par.je (»Avtr norni^t« i\ X od 3. okt.^br.H njci;i»v;i autobiografija, konfuzna kritika dr. Robidovf knjige, okorc'oit njegovih pupil, medicinski iaktum, kl potr-iuje, da je moj? du?evno mo^ro b »lan hi v*ak dan cika na >vo?o parali7o>. S'lciov« t^lcsti.i prelskava in nie^^v« javnr> navtrv-pjti.o bode ucotovilf*. če te pslhihter i»rol dr. A. ^crk'», večni dekan Iiu!>!.;iii\ke rnadi* ciiuko fuiiilieic sploh norrralca. 3. pozvati vse liuhijanskc psihijatre, da /bc^ano cbC?nstvr> pom rfio na ta načtn da dr. >erkotovc p^:hi:.ur'cno net >do. K.iteriia se on običajno poslušni*? prati svojini nflfu-Mm zdravTiiknm konknrcntOTn. dezavuiraj« in s© '»drećojo vsaki skuonosti 1 njecovim postopanieni, in Jih opororitt na zakonito posiopanjt v s)učćcnU ličio bi bilo ncol>-h^dno potrebno: 1. da Kelt ^a denuncijant rvo] materiiaj konkretno (kraj fn čas) precizira ter navode priče in izroči ves rcaUrijai prlstrijn^nm sodj^u. 2. sodi<če nai n.i pcnilasl denuncijacija podane2a mu muLcrUala tuvcdeae prte« ia* sl:5i in zaprise^c. 3. sodiiCc mora na to osum^enca po* zvail, da 5e izjavi ter navede svoje pn£» -i, priCc o*«urr:!jcnca mora s-taJ«:a zasititi in ?aorisc*ll. 5. iel« na po*i!as:i tako <^>Jro dowin#» jta materi Ufa 1 nbch strani more %odi^Cl nadalje ukrepati In raht«*vatl ev nadalfna 1 p^'hiUitri*no prt:L«.Vd\--k, tar ^o v pred vzWŠ aferi ni rjodi'o. -*^led :aritvo im narodno tdravw je v Beogradu hftrcg* re>en)a radove, da -e razburjenci oh^instvo v kraju mojeca delovanja pomiri in dokaie t tem, di I« Ju* soslavija pra\Tia država, v katfri rdravnli r.ima rr.ivicc 3vofi-ea n.'ljiibeKa kolego konkurenta bre2 sodno doenanesra materijala dati zaprctl v \cčo a!I blainfca ObĆfnstva ie radi moieca slufaia opravičeoo ttrahf>vf-to razburiena in je izsrbslo Se tfsto malo zdupanja v psihi latre. ki ga je do danes i* ime'o. Ce zđravniM f.t prntl »volemu kolegu vs!ed krubohorstA'a tako brutalno ta pristra;isk> nastopajo. kako e Hm more *aa» pati ncprUiran^ko cJJajai:i© mneni v dnK rih vajnih £ )dnih slučaiih. ker %e mora v Škodo, kl %em io č* dar.es utrpcl. uM^ v rp.or»"i''icm, kakor Ml v *;niornem oziru. Metlika, s. novembra 1921. Dr. RMDOI.F Z\(FlTf^ 8fc Stenografinja zrnožna tuđi strojep sja in korespon. želi primarne alužbe. Ponudbe pod .Praktikantlnja 8012* na upravo Slov. Naroda. 8012 Modni atelije FAMI JAGER- TRAMPUS, Kolodvorska ulica 28, •prejme dve dobro iznrienl poiHiti. Plača prve kategorije. 8020 Gospodična. Gospodična vešča slovenske ste no-grafije in strojeplsit, « veći etno prakso, Uče služba. Ponudbe pod ,V. M. 8021- na upravo Slov. Naroda. 8021 Znmenjam stanovanje 1 seba, jedilna shramba, kuh'nja. vrt v Mariboiu x en»klm v Ljubljani. HonuJbe ped .Uiadnik 8022" na upr S'ov. Naroda. 8022 Inserirajto v Siov. Naroda. Urednica z već)etno prakso, jmožna vsen pisar-niskih del, knjigovodstva, koresoondence v slovenskem, nemSkem in laškem je-riku, ISče slof be. Ponudbe pod .Zanes-Ijiva 8013* na upravo Slov. Naroda. trn- HMa -mi ozlroma vlla>v dtonadst.opna i dvor-, scem in vrtom, z 8 stanovanji, v naf-boljiem stanju, na periferiji nrsta Ljubljane, se po ugodni cenl preda« Ponudbe pod ^500.100" na An. uvod Drago Beseljak d drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 8016 Interesenti za kavarno, restavracijo ali kaj sli^ieg«, kl se postavi na zelo prometnem prostoru v Ljubljani, se iJĆejo. Ponudbe pod .Novo' na An. sa«. Drago Beae-Ijak a drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 8015 IznrjtBO blagajnlćarko prođajalko ?.■* >ak i*n nnsop Istee tukajšnja detajlna anodna trgovina« Poou* dbe staiejSih moći od Jzurenot 7966* na upravo Slov. Naroda. 7986 Instrukcije sprejme učiteljica. Pou^uj^ tudl nem-<člno. Ponudbe pod „Pouk 79024' na upravo , S ov. Nafodj". 7902 TSTsTifir (Reise:t!z), podk'*en z tv^ino. Cena 13500 kron. Ponjdbc pod „Huda zima" 7^94 na upravo „Slov. Naroda". 7994 Soba za dva orsdnika ae Ia6a sa takoj. Ponudbe pod .Solidnosl 79^9* aa upr. Slov. Naroda 7999 Takoj oo aprojaao agllas trgovski pomoćnik metane stroke, prvovutoa raoč. proti dobri plači. K« Storfcf Crno malj. 7930 InteU, Mirni impod lećo nameičeno ćlato sobo a mestu sli v Spodnjl Siikl. Ponudbe na .«. 98 Hotel Unionw 7949 KM giia flli vsaj dva kiunni fotelju in d bo obranjen plaalnl atrof /Underw<') i alt Remmgton) ae kupi takaj« Na-slov povt An. sav. Drago Beseljak A drug, Ljubljana, Sodo« ulica & 8017 f Samostojno pisnrniško ml perfektno v slovenski fn nerriki kore spondencl, knjigovodstvu in strojepisju eprojaio takoj p^d u^odntmi po- \ £Oji trgov ina Jurej ftterk, Vlnloa. < _.^^_____________________________ 1 1000 kron nagrade dob?, kdof odda mesečno sobo - meblovano ali nemeblovano. s po« b-nim vhodom. solidnemu, bolje situlrat nema gospodu. — Ponudbe je ^osia-n« g. Japelj. Ljubljaaa, Ravnikarjeva ulica 10. 7954 Divjačino in perutnino: zajce, srne, jelene, fazane, jcrebice, di-vje race isto tako piSĆance koko-Si, goske, race, pularde, purnne itd., kupi v vsaki množini po najvišiih ce-nah eksport perutnine in divjačlne, E. Vajde, Ca^oveop Med murje. Brzojavni naslov: Vajda Čakovec Interurb. tdefoi: It. 59 7926 tJamT* Sprejme ee takoj "Wl za Beograd k mali sioveistci drufinl (2 oseb« In eno 1' % t^tno de - > ?a ysn bi sna dfl» prldno In poateno elo-venako dakle. Ph .i r° ^?ovo u a ne izpod 400 K mesefno s staoo^j-fjem In h ano ter povrnitviio vseh o-tnih stroS ov. Služba lahki fn s aira. ^a^lov: J. Buković, Beograd, Mutapova broj 22. 8000 Plsarnlška moč l$£e službe. ZmoZtn je s!ovcns!od »A. M 22—&007« na upravo S!ov. Nnroda. ftOOf li£em sa talroj ** v naiem hišo s kuhinjo ter 3—4 sobaml v oVaI'oT Ljublane, najrajc v hližin! kake ž^ler-niSke postaje. Ponudce pod ,H15a 80051 na upravo Slov. Naroda. 8000 družabnika s kapitalom za upf ljam trgovino (*M i* prodam). Poredbe pod Manufaktura S&( poštno ie*eče Ce!K. gOM Ro! tapanlon 3 kapitalom 500 000 K in osebnim so> deiovanjem vstoplm k dobroido*i trgovini aii kake mu drugemu podjetju Po-niidbe do 12 !. m. pod .Kompanjoa 8027* na upravo Slov. Naroda. 8027 Prodam kora] novo omaro *a obitko In pl» aalno miso. Moblovaao sobo z dvema noste jama, na ielio tuil • tirano, oddam knkf \ u famskemu go-sdodu takoj, ako m posodi nenaj tiso* čakovv svrho kupcije. Naslov pove upe. Slov. NaioU*. miA 6 strm .SLOVENSKI NAROO\ dne 9. novembra I92i. Stev. >,2 Stavbiiie Zš tno iH dve vili (h'ii) se tikoj kuri. Ponudbe na Ivana Frcllbay Vf-hov4«va hI. 9. 3006 Mošta ppvoiitnega, 15 hl, prav đobrega jabolč-nlka 15 hl. • Indvovprežm dobro ohranjena |W kočija brom •• prttfa. Ponudbt na grašČino ĐoŠtanj, p. Jfcdn«. _________ 7996 ,Diamalt' Pozor, pekarji! „Dlamtlf1 tvornice Hauscr ft Sobotka, DunaJ - StadUu v predprodajni kakovosti se dobi zopet pri glavnim zastopstvu za Jugos'avi o Iđvinl Svtantc, Zagreb. Skladišče 5tro$«maycrova ulica 10. 7269 In Isvelbanaga i pomoćnika i kl je po po I n oma veŠč stolarskih del ta rrlproste in tuđi boljše vrste atolov. Josip Vadim, kolar w Postojat. 8030 Koniske odeie in fine volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri JVL Bauer, Zagreb Illoa 39. Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo za preprodavale*. ___________________________._____________—--------------- ■ ■----------------------------------------------------------------------- ■ —--------------------------— Društvo đHfcovnih računskih n^aditllco« sa Sfovanljo v Ljubljani javlja tuZno in pretresiiivo vtst, da je njegov mnogozasiuiui, irredno muljivi predscdnik in y«cu oaJđraJtii tovariš, blagorodni gospod Avguštin Zajc vladal računski udivatalk zadtt po morilčevi rokl, dne 7. t. m. nenadno premlnnl. Pogreba, ki se bo vrSfl v siedo, dne 9. t m. ob 3. pofol-dne iz mrtvaSnfee pri Sv. Kiiitofu, na] ae gg. tovariSi po mož-nasti udeleie LJublJana)f đne 8. novembra 1921. 8041 Na! najdraiji tovariš in predstojnik, preblago-rodni gospod Avguštin Zajc vtijl ratusM ftretnlk je ▼ potiedeljek popoldne nenadotna preminul. Vzor-možu obranimo časten spomin. Njegovi blagi duši večni mir in pokoji LJUBLJANA, dne 8. novembra 1921. fooliie knliieTolbtTa mbaH upran Pilili iie ▼••h lsftel- P. MrcaUai, Ma rlb#r, Br#f«r41tova 1S. 8032 Stavbeiii prostor ata Intfuatrljstio podjotj^, 2OOO da 3000 m* v L ubijani ozir. na periferiji mefta, •• !**•• Ponudbe p<>a »Industrija* na An. zav. Drago Bescl ak d druff, Ljubljanu, Sodn« ulica 5 801H ZELEZniSKE PRHGOVE, bltkove In hrastovi kunt v vsikt mno?:ni uvozna tvrdkn Janko LavrlĆ9 8trasboarov Franee, rum Charles Appell, 1. Natančne ponudbe tratilo Š?i!|tr! Ooojestranska banćna garancia. Ponudite tuđi druge Uvozne predmete. 7963 Stroja za žage Csterer — Alttttilng dobavlja br^o po najnižjih tvorniSkih ccn?h JRLHT* ti. d. Z^rz% Oaf^oa n!fs^ 59. Lokomobila Assmann A Stockder, Cannstatl dobavlja brzo po na nižjth tferniSKih cenah ^HLHT* cL d. Zagrsb9 Ga-eoa nlSca 59. Kakršen mi, i sluša. Velezanimiva hurka iz vojaškega življenja. Vprizarja se i velikim uspehom na številnih odrih. Cena K 9. m OTarom iisn|a Aleksa Pođ-vlnoa v Rađoćah IšAe za ta-fcojin|i naatop: (horespondentkinlo) za slovenski in nemški jezik po-polnoma vešča v strojepisju in stenografiji z večletno prakso, Ozira se le na take kateri imajo večletno prakso in se izkažejo kot prvovrstnj, Ponudbe naj se poSljejo na Torarno isoja Aleksa Podviaca, Sad96e nrJ Zidan*tn«noshz. 8034 Trgovski pomoćnik za modno trgovino v Ljubljani se iS^e. Poimdbe na uprav. Slov. Naroda poJ „Nastop takoj/8008*.________________________80^8 Sahn sriva : i Pekmez a berađima I Rakllu, komovicn 1 šljivovica nnđja u svakoj količini i umjerene evene lURliOS i i ia mi\ \$ni M n M. Brzojavi i Bankarlo. Telefon br. 151 1 79. StčvTl27243—~2\. 8033 V ?m:s1u odloka D.rckci.e plena v Beogradu od 22. oktobra 1921, Dr. 18569 se preda na olertalni licitaciji ca 430 ton bahrenega kamna I fKupferstein) z vsebino 21 9'9 Čiste^a bakra, ležečega pri Državni cinkarni v Celju, dne- 22. novembra 1921. Ofertalne ponudbe, ki morajo biti v zatvorjenen kuvrrtn pod pečatom, opremljene z 20 dinarskim kolekom. bo sprejcmal podpisani urad imenovanoga dne do 11. ure dopoldne v pisarni ! Ravnateljstva državne cinkarne. O ostalih dražbemh pokojih se j interesenti lahko informirajo pii okiajnem giavarstvu v Ci-l-u, soba št. 7 med uradnimi urami. 80.33 jijff ^& m__& o a ^ar w n **&& VM WJaa _™ BaW» đaaaT ajpajt aa> ^A Jeb aaV ^B^aV ab aaaaT \awia iul I Ponudbe pod „Poduradnik/tOlO" na upravništvo Slovenskoga Naroda. 8010 Vizifbe, kuusrts in pf s^m sld papir s firmo kakor usako-:: arsfne đriags tiskis»!!is :: IzorSoic toCno „Harodna tfiskarna". naroCIla sprefema tnđi „narodna knjigarns". Brci potebneka obvettfli. Potrti neizmeme žalosti ntznanjtmo v»cni sorođnikom, prijateljem In znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Avguštin Zajc - računski narfsvatailfc, Mini aaaaatolk Itd. danes ob dveh popoldne izdihnii nenadoma svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se vrti v sredo, dne 9. novembra ob 3. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Kriltofu na pokopalilče k Sv. Križu. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana« dne 7. novembra 1921. Mitom Salo, soproga; — Malda, JoilM, MarluMk, otroci; -_a\1o|-slla Zato. sestra; — Albln Za(o9 računski svetnik, brat; — AairoJ in Lnoi|a Odlaaak, Ust in tašča. Potrtim srcem Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi nasegn ljubega soproga, očetay starega očeta, gospoda Aloizija Gregorina viif. daž. aod. tvetnlka vp«ln odvatnlk« v nedeljo, dne 5. novembra 1.1. Maše zaduSnice se bodo služile v Celju in Ptuju. V CollVf dne 6. novembra 1921. Rodbini Gregorin in dr. Fernievc LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2. Delniška glavnica PodrilŽnitG! ' se priporoea za vse v bančno stroko spadajoče posle. r K 50,000.000. bor, Ptuj, Brezico. Telef. Stev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. K 45,000 000 Urtoina in tisk »Nvodna tislun««.. 7' Z* ^6"*"1 del od«ovoren v*«e°«« Kopitar.