VeCino tistega, kar si je tovarna kemičnih izdelkov BELINKA začrtaia v svojih srednje-ročnih dokumentih (1976-80), je uresniČtla; dogradili so načrtovane proizvodne zmoglji-vosti vadikovega peroksids <n natrijevega perborata (to sta osnovni surovini za deter-genlsko industrijo), v celotnem prihodku de-lovne organizacije imajo vedno vefijo ude-ležbo njihova znanja. na trgu pa že izredno dobro uvetjavijeno premazno sredstvo Sa-dolin in impregnatorje.
O lanskotetnth rezultatth in bodočih načr-lih nam je pripovedovat novi direklor dr. kemifskih znanosti Andrej Ocvirk. Tako so v letu 1978 ustvarili okoli 520 milijonov cefot-nega prihodka, od tega tozd Belles 160 mili-jonov, tozd Perkemija pa 360. Belinka ima danes solidno osnovo za nacfaljnji razvoj bazne kemične industrije, zato se nmerava vključiti v temetje plana razvoja za leta 1980-85. »Na lem že danes pospeseno dela-mo in snujemo programe za prihodnje. dol-goročnejše obdobje,« je povedal dr. Ocvirk. -Jasno zafirtan razvojni program je namrei osrednji moliv za vsako temeljno organizaci-jo In slehernega delavca, da bo zavzeto ure-sničeval vsakodnevne naloge oziroma krat-koročne cilje.-
Vsakdo. kl ga pot zanese mimo te delovne organizacije, lahko opazi, da se na območju industrijske cone vedno nekaj dogaja, vedno se nekaj gradl.
»Vse to je dokaz.« nadaljuje sogovomik, da delovna organizacija živi in dela. Smo v (azi gradnje infrastrukture za obstoječo te-hnologijo, obenem pa postavljamo osnovo za bodoftnost.«
To infrastrukturo načrtuje Belinka v skta-
BEUNKA V ŠENTJAKOBU
Vedno se nekaj dogaja
du s potrebami celotne industrijske cone glede na energetske, transportne in ekolo-Ške zahteve- -Kljub temu, da predložena Širi-tev industrijske cone v okviru sprememb GUP občine Bežigrad ni sprejeta, upamo,« je pripovedoval dr. Ocvirk, «da bomo skupa; z ostalimi Činitelji prostorskega načrtovanja,
BELINKA je v sestavljenf organlza-cijl združenega dela BIVET, ki vključu-je tudi lllrljo, Vedrog in Teol. Ob koncu mlnulega leta je bllo v Belinki zaposle-nlh 235 delavcev: 156 žensk in 79 tno-ikih. Okoll 14 odstotkov zaposlenih (ma vlijo fn vlsofco tzobtazbo, pribtlino 20 pa srednjo.
ki imajo svoje interese na tem področju (kra-jevna skupnost. občina Bežigrad In seveda mesto L/ubfjana), te interese usktadili. Najti bo treba tako rešitev, ki bo \z ekonomskega stališča in stališča krajanov najustreznejSa." V Belinki zato pripravljajo Studtjo o kltmat-skih pogojih na tem področju. možnih obre-menitvah okolja ter potrebah po vodi in energetiki, da bi z dokumenti in pretehtanimi izhodišči lažje sprejemali tako pomembne
odločitve, kot je širitev industrijsKe cone v Šentjakobu. Sprejeti jih bo namrofi treba skupaj s krajani jn vsemi odgovornimi za prostorsko načrtovanje; odgovoriti bo treba na vpraSanje. kaj sodi v ta prostdr in kaj ne.
Ker je Belinka prostorsko prece) oddaljena od mestnega središča in nima zagotovtjene povezave z mestnimi avtobusi, imajo nered-ko težave s kadri. Razen tega imajo marsikje delavci izven proizvodnje v primerjavi z de-lavci Belinke vabljivejSe osebne dohodke. »Morali bi se končno zavedati,« je prepričan dr. Ocvirk, »da Imajo defavci v industnji od-ločno večje odgovomosti.« To je ilustriral s primerom nabavnega referenta v industriji. ki se pri svojem delu ne sme zmotiti, saj lahko napačna nabava materiala povzroči zastoj celotne proizvodnje.
Sicer pa se v Belinki trudijo, da bi se ob pomoči krajevne skupnosti z Viatorjem do-govorili za redno povezavo z mestom. Da bi si zagotovili kadre, Belinka tudi štipendira mladino iz bližnje okoiice; ne samo zato, ker je to ugodno za Ijudi, ampak je tudi izredno pomembno za sožitje med tovarno in kra-jani.
Resnici na Ijubo. pravih in rednih stikov med njima doslej ni bilo, Je povedal dr. Ocvirk:  »Tudi po krivdi KS!« NaČrtovali in
programirali so vsak po svoje in se srečevali le ob problemih (npr., ko je bila zaradi bliži-ne industrijske cone ogrožena gradnja dru-ge etape bližnjega vrtca).
Oanes ima Belinka v krajevni skupnosti Šentjakob-Podgorica svojo delegacijo, s fii-mer so zagotovljene obojestranske informa-cije Seveda so vrata Belinke odprta za vse pobude krajanov.
Morda Se nekaj besed o današnji stopnji samoupravljanja v Beiinki. O tem je za zak-Ijuček sogovornik razmišljal tako: »če ]e Že Sutlivan ugotovil, da je za človeka bistveno fizično in kemično zadovoljevan/e njegovih potreb ter psihološko zadovoljstvo, lahko re-čemo, da smo mi danes že v atanju, ko se delavec ne bori več toliko za svoj ekonomski status. Zaradi tega govorimo o sianju. ko mu je potrebna višja, psihološka kvaliteta Ta pa je neposredno povezana s Kardeljevo defin-cijo sreče in našo teorijo o samoupravljanju. Smo namreč v fazi, ko žeti biti vsak delavec v naši družbeni skupnosti psihodinamično su-veren pri odločanju v tozdu, kjer dela in v širšt družbeni skupnosti. To pa je trenutek. ko postane delavec resnično samoupravlja-lec Samoupravljanje imamo iz pofiličnega in ekonomskega stališča zakonsko zelo na* tančno opredeljeno, pozabljamo pa na nje-gov psihološki in sociološki efekt. Tako po-gosto razpravljamo o različnih ekonomskih poslavkah, ki so preveč teoretične, da bi samoupravljalec spoznal svojo vlogo - ulo-go tistega, ki soodloča. Zato so pomembne zlasti predpriprave. razprave o usmerjenosti razvoja, izhodiščih plana m rezultatih poslo-vanja. Mistim, da smo prav na tem področju v Belinki precej naredili.«