80. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. aprila. XXVII. leto, 1894.
SMKI MRI
hchaja ra;tk dan mveeer, izimli nedelje in praznike, ter volja po pol ti prejeroan za avstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meuec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za'oz ua ni I a plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Šuklje v državnem zboru.
Sedaj imaino pred aabo stenografiji zapisnik o seji državnega zbora dne 5. aprila t. I. in o govoru, kojega je govoril gospod profesor Šuklje pri tisti priliki.
Nada sodba je ta, da tako Blabotnega govora nadarjeni gospod poslanec Sf> nikdar ni govoril, bil je to govor, ki stoji globoko pod vrednostjo tistih vsakdanjih, povprečnih govorov, kakor ae j>h največ čuje v Dunajski zbornici, ki ae govore* ne toliko poslancem, nego volilcem skozi okno. Kakor rečeno, govor poslanca Šukljeja se n>ti do ponižne visočine takih navadnih govorov ai povzpel, in pokazalo ae je to tudi pri sklepu, kjer stenografski zapisnik omenja, da ae je čul samo ponižen „Deiiall*. Kje je ostalo ploskanje, in kje tisto čestitanje, ki pri koncu vsakega govora tako prijetno de poslancu, posebno če meni, da spada mej bolj odlične člene parlamenta? Ali nam se vidi do cela umevno, da sedaj ni bilo ne ploskanja, ne čestitanja, dasi se je gospod govornik mnogo trudil, da bi bil privabil koalicijo na svojo Btran. Ali še celo slabi dovtipi, a kojimi je napadal znani govor poslanca Eima — v kojem gospod Šuklje, po znani svoji navadi, niti najmanjše misli zavohati ni mogel, dasi je Etmov govor kakor stolp, Če ga postaviš tik malega grmička zadnjega Šukljejevega govora — mu niso pomagati iz zagate, in zbornica ostala je mrzla kakor led.
No, pa vsaj ni bilo v govoru obseženega ničesar, najmanj pa nahajamo v njem kaj resnega programa za prihodajost. Šuklje hoče še čakati, da si je ravno on oče znani resoluciji, v koji se je obetalo, da se bode čakalo samo toliko čaaa, dokler se v proračunskem odteku ne dobi miniaterskega poroštva. To poroštvo je izostalo, a vzlic temu boče poslanec Šuklje še čakati. Spada pač mej tiste vrate ljudi, ki si pri vsaki priliki vedo pomagati s tolažbo: bo že bolje* In konečno se de celo na smrtni postelji tolažijo, da bode vsaj na onem svetu bolje, nego je bilo na tem, kjer ni bilo druzega nego trpljenje in čakanje boljše sreče! Prav smo imeli, ko smo pred kratkim pisati, da bode ravno koalicija izžmela in iztisnila našega gospoda poslanca, da bode končno kakor prazna limona, ki ostane na mizi.
Krivico smo inu učinili, ko smo zadnjič pisali, da niti najmanjše besedice ni govoril za svoje koroške brate. Iz hitropisnega zapisnika sprevidimo, da se jih je vender spominjal, ali kakol Čujmo!
„Dovolil bi si pa, opozarjati še na drug slučaj, dasi, in sicer pri polni zavesti, stvari v proračunskem odseku niBem moviral, ter je tudi letos pri budgetni debati ne mislim v tok spraviti. Samo mimogrede bi ae rad dotaknil te zadeve, ter priporočal, da bi je koalicijske stranke mirno in stvarno premišljale. Ta zadeva tiče ae namreč vprašanja ljudskih šol na Koroškem.*
Takoj moramo priznati, da so ravno te besede, koje je govoril gospod poslanec prej kot ne zopet pri polni zavesti, mnogo nemileje nas dimile, nvgo tiste fraze, s kojimi je monopol avstrijskega patri-jotizma zase in za svojo stranko reklamoval. Pri polni zavesti je torej molčal v proračunskem odseku! S to polno zavestjo se sedaj v javni seji še celo baba, ko bi vender po celem Slovenskem skoraj vsi in morda še celo ožji somišljeniki gospoda poslanca raje imeli, če bi se zgovarjal, da pri tistih razpravah ni bil pri polni zavesti. 1« v sbornici hoče koroške zadeve le mimogrede in samo površno omenjati! Saj so pa te nadeve tad i samo malenkostnega pomena, prava bagateJka, ker bi jih gospod Šuklje.
ki se briga za vse važne zadeve, □ omenjal samo mimogrede. Ia te koroške zadeve priporoča poslanec Šuklje koaliranim strankam v stvaren in miren premislek. To je pa že tako, kakor bi volku, ki ima jagnj* pod svojo šapo, ali pa lisici, ki je pišče ujela, v rehen in stvaren prevdarek priporočal, da Be jagnje raztrgati in pišče pojesti ne ime! če bodo slovenaki poslanci, kar jih je v Hohenvrartovem klubu, koroške zadeve v prihodnje po Šukljetovem izgledu samo mimogrede v razgovor spravljali, potem bodo izvestno vse dosegli, ker ni dvojbe, da bodo koalicijske stranke, ki nam s tako radostjo ponujajo Celjako gimnazijo, ljudsko šohtvo na Koroškem brez odloga preustrojile, kakor to zahtevata zakon in pravica.
Pač res, zadnji govor poslanca Šukljeja nam služi v dokaz, da je slovenska koalicija brate Korošce zapustila, in da ae zanje noče več truditi, bodi ai da prišteva ta koalicija vprašanje koroških ljudskih šol k večjim političnim vprašanjem, o ko„ib se mora pod koalicijo molčati, bodisi da temu vprašanju itak nikake važuoati ne pripisuje, kar je pri učencih gospoda Šukljeja vse lahko mogoče. Jedno ali drugo pa je sramotno za slovenskega državnega poslanca, in pred vsem sramotno je, če kdo izmej omenjenih poslancev v državnem zboru o koroških zadevah samo mimogrede in površno govori, ter se pri tem dela, da mu je vse jedno, ali v tem zasedanju koroški bratje kaj pridobe ali ne !
Tako je govoril, tako ae je obnašal poslanec Šuklje, in pri vsem tem ne vidi se nam potrebno, da bi o njegovem govoru, ki je, kakor Be nam a Koroškega piše, ravno ondi napravil najneprijetneje utise — še kaj več pisali. Vse je jasno!
Državni zbor.
Na Dnnaji, 6. aprila.
(Konec.)
Poseben utis je naredil mladočeški poslanec Sama nek s svojim ostrim govorom. Napadal je vlado češ, da je koalicija navadna delniška družba pod patronanco češkega plemstva, ki ima namen, izkoristiti slovansko narode materijetno in kul-turelno, nje članom pa zagotoviti mastne službe in dividende. Češki namestnik grof Thun zaničuje češki jezik, sicer pa je povsem nesposoben za svoje meate. On je diktator in ne ukazuje samo narodu, ampak tudi vladi. Češko plemstvo se je pridružilo sovražnikom naroda češkega in skuša le-tega pozicijo oškoditi. Miniaterski predsednik je rekel, da ne pozna češkega vprašanja, toraj tudi naroda češkega ne pozna. Vlada in njeni podporniki naj bodo uverjeni, da nas niti z izjemnimi na-redbami niti z drugimi sredstvi ne spravijo s pravega pota. Češki narod ne bo revoltiral, ne bo nehal plačevati davke, ali orgaoizoval se bode tako, da bo onemogočil vse, kar bode njemu nasprotno. Po vzgledu Italijanov in Madjarov bo vae, kar je s to vlado v zvezi, kar je „o. kr." sovražil, in dotičnim organom zagrenil življenje kar najbolj mogoče. Pa tako se ne bo postopalo samo zoper uradništvo, tego sploh zoper vae, kar ne noai civilne suknje. Zdrave razmere to ne bodo. Narod bo porabljal vae prilike, da škoduje svojim nasprotnikom. Da ima v to jako dobro sredstvo, o tem vas pouči bodočnost. — Govornik poljskega kluba, posl. Za leski, bivši minister v Taafleovem kabinetu, je naglasal, da je ravnanje koalicijske vlade utrdilo zaupanje poljskih poslancev do vlade in do koalicije in je a posebnim zadoščenjem vzel na znanje izjavo maloruskega poslanca Vahnjanina, hi se je bil izrekel za solidarno postopanje maloruskih in poljskih poslancev In ia
koalicijo. V imeni poljake delegacije izjavil je govornik, da bodo poljski poslanci vedno drage volje podpirali opravičena prizadevanja galiških Malorusov. — M.'adoćeh dr. Kaizl dokazoval je v izbornem govoru, da je koalicija vBem nenemškim narodom nevarna in škodljiva celemu prebivalstvu. Sedanja vlada je vlada izveatsih kast, ki ne more ničesar dobrega storiti, ker ji je braniti svojo obupno ker usurpirano poz'cijo, ki se z vseh stranij naskakuje. Zastopniki češkega naroda si štejejo v dolžnost, pobijati to vlado z vao odločnostjo in brezobzirnostjo. Čim prej odstopi to miniaterstvo, toliko bolje se bodo razvijale nafte politične razmere. — Posl. dr. Rusa se je najprej spominjal umrlega vodje Nemcev na Čtškem dra. Schmevkala, potem pa ae v imeni levičarske stranke z vbo gorečnostjo izrekel za koalicijo in za koalicijsko vlado, če£, da gleda ta stranka z zaupanjem na politični položaj, katero zaupanje je obudila vlada a svojo nestrastno, objektivno in plodonosno politiko.
Razprava se  je potem  ustavila.   Ko  so so čitale še nekatere interpelacije, zaključila se je seja.
Na Dnnaji, 7. aprila. V današnji, osem ur trajajoči seji zaključila se je generalna razprava o drž. proračunu. Prvi govornik, dr. V a Saty, je po vrednosti ocenil najnovejši ukaz pravosodnega ministra glede nenemških govorov v parlamentu. Za njim je govoril finančni minister dr. Plener in pojasnjeval svoj finančni kakor sploh politični program sedanje \lade ter zlasti obširno govoril o volilni reformi. Plener je spreten parlamentarec in ve, kaj hoče povedati ia kaj zamolčal, ali današnji njegov govor je bil tako optimističen, da so bo celo njegovi najboljši prijatelji spogledavali. Govoril je, kakor da je uverjen, da ostane koalicijska vlada VBaj trideaet let na krmilu. V imeni nemških nacijonalcev govoril je posl. Kaiser in rasvijat nazore, ki svedočijo, da se Nemci še vedno zmatrajo za superijoren narod. Generalna govornika sta bila contra dr. He-rold, pro dr. Menger. Govorila Bta elegantno. Herold je vlado pobijal z argumenti, Menger pa je ropotal z orožjem in to radi „obljub'jenih" Celjskih paralelk.
Prvi je govoril dr. V a š a t y , popisujoč rezko razmere na Češkem in njih poatanek in dokazujoč na podlagi zgodovine, da bi razmerje mej Češko in Avstrijo imelo biti v zmislu državnega prava samo personalna unija. Češka je pravno vezana samo na dinastijo, ne pa na oatale kronovine, a ko bi dinastija izumrla, imel bi narod pravico voliti prosto novega kralja. Češki narod pa sedaj ne uživa teh pravic in zato je povsem naravno, da skuša preme-niti svoj položaj in da Željno čaka rešitve iz njega. Prej ali slej se to tudi zgodi, ker je uveljavljenje češkega državnega prava neizogibno. S tem pa Be bode zboljšal materijelni položaj Češke, ob jednem pa češkemu narodu zagotovil tiati upliv, kakor ga imajo drugi narodi. Le na ta način je mogoče končati narodni boj, ki tudi Nemcem ni v korist. Govornik se bavi potem z naredbo pravosodnega miniBterstva z dne 6. febr. t. 1., s katero se je višjim drž. pravd-ništvom naznanilo, da amejo kenfiakovati govore poslancev, izrečene v drž. zboru v nenemškem jeziku, ker takih govorov ni v stenografičnem zapisniku. Po ministrovi naredbi se ni pri takih govorih ozirati na 4. odstavek § 28 tiskovnega zakona. (Posl. dr. B r s o rad : To je čuden minister I — Posl. Sokol: Imuniteta ne velja za nas, nego as stenografične zapisnike! — Podpredsednik dr. K a t h r e i n : Vi
nimate besede!  —  Posl. Sokol: Nič za to! —) Drž. prsvdništvom se dovoljuje, konfiskovati take govore. (Posl. dr. Brzo rad: To je škandal! Minister odpravlja zakone!) Smolka se je svoj čas le iz praktično-teh ničnih razlogov izrekel soper to, da bi se nenemftki govori beležili v zapisniku. Minister pravi, da je to definitivno določeno. Isrekel je torej faktično neresnico  in skušal  državna pravdništva zapeljati. Predsednik: poslsnske zbornice ni poklican preminjati opraviInika. će si lasti pravico določevati, katere govore je beležiti v zapisniku, kattrih pa ne, tako je to nezakonita svojevoljnost, udarec s pestjo v lice slovanskim narodom. S tem, da jemlje mini-eter češkim govorom imuniteto, s tem ponižuje češke poslance za poslance nižje kategorije. To je sramota. Govornik naznani, da si bode prihodnjič češki govor spisal in ga pred dvema svedokoma čital. Sodišče mora dopustiti ta dokaz, in videli bodemo, kdo ima prav, miniBter v svojem sovraštvu zoper češki narod ali resnica. Ljubi grof Schooborn! Vas že davno več ne bo tu, ko pridejo delavske kolone, ki ne bodo vpraševale, kako jim je govoriti. Kaj takega ne niti za časa HerbBta in Giakre ni primerilo. Zahvaliti se imamo za to duševnemu vodji koalicijske vlade, ministru Plenerju, ker je on neizprosen in zavraten sovražnik češkega naroda. V konstitucijonelni državi bi se tak minister posadil na zatožno klop, mi pa nismo v konstitucijonelni državi, vlado našo pa vodi sovraštvo proti slovanskim narodom. Decemberska ustava je po tem Scbdnbornovem činu javna laž. Že oziri na državne interese bi Vas morale siliti, da postopate obzirno. Poglejte na Ogersko kjer — iz* vzemši kralja — vse za Kossutba gori. Tisti, ki bo 1. 1848. in 1849 ter 1. 1866 rešili državo, se brez usmiljenja preganjajo in žalijo.   V dneh nevarnosti jih bo težko najti.  Vladi, v kateri sede najsrditejši sovražniki češkega nsrods, ne dovolimo nobenega vinarja, ker je taka vlada nesreča za Avstrijo, za katero veljajo svarilne besede rimskega zgodovinarja: O urbem venslem et m< x perituram, si emptor ve-nerit. — Finančni minister dr. Plener konstatoval je najprej, da je finančno stanje sedaj še ugodno, da pa je z ozirom na razne potrebščine že misliti na povišanje državnih dohodkov. Davčni odsek utegne do jeseni dogotoviti svoja dela, ali ta reforma ne bo pomnožila dohodkov. Te bo dobiti od žganja. Ker v posamnih deželah ni več mogoče naložiti novih doklad, treba bode, da jim država odstopi jeden del realnih davkov. Minister je potem govoril o reformi naše valute, izrekši prepričanje, da se posreči, in potem odgovarjal na politična izvajanja opozicijo-naluih govornikov.   Govori opozicije so bili ostri. Naravno je, da so izkoriščali tudi vprašanje o volilni reformi. Ta reforma je težka, ker se je ozirati na načelo velikih strank, da je vzlic reformi ohraniti njih posest.   Moči teh strank ni smeti uničiti z radikalno reformo, ki je v teoriji sicer lepa, ki pa bi spravila v nevarnost politično eksistenco vseh strank. Takemu eksperimentu ni smeti izpostaviti teh strank v državnem interesu in to je bil uzrok, da so se evoj čas ustavile takemu poskusu in bo zjedinile na to, da je razširiti volilno pravico, srednjemu stanu pa obraniti odločilni upliv. Vlada je zato razglasila vodilna načela za tako reformo. Kritika ni bila tako uničujoča kakor se govori.   Pravi se, da je samostalna delavska skupina neprimerna. To ni. Dokler imamo sistem skupin, je to naravno, kako ae bo nova skupina formulovala,  to bo bo Šele določilo. Vlada ima  resni  namen, izvršiti volilno reformo. Hitro 8e to seveda ne da opraviti.   Dobro bo, če pride nekaj delavcev v zbornico. Minister je potem zavračal trditev, da je bil Taafihov načrt v nekem zmislu kronin predlog.   Češki poslanci niso nič novega povedali. Tudi o ravnopravnosti se je govorilo. Sčasoma se bodemo tudi na jezikoven zakon zjedinili, na podlBgi kompromisa. Vlada ni nobenemu narodu naaprotna in bo proti vsem pravično postopala. Zveza velikih strank se sčasoma gotovo utrdi.   Vlada se ne boji opozicije, želi in upa pa, da se bodo še nekatere druge skupine oklenile koalicije. — Poslanec K a i s e r je v imenu nemških nacijonalcev izjavil, da bodo glasovali za proračun, kar pa še ne pomeni, da so svoje stališče proti vladi premenili. Svoje Želje bodo navedli pri razpravi o posamnih točkah, zlasti pri razpravi o dispozicijskem fondu.   Govornik se bavi potem z volilno reformo in misli, da je uvednnje splošne volilne pravioe samo vprašanje časa. Omeni Celjske paralelks in obžaluje, da ae ni svoj čas zagotovilo, da morajo vse srednje in visoke Šole biti nemške, konečno pa navaja razne narodno-gospodarske želje njegove stranke.
Na prellog poslanca Kluckega se sklene konec debate in se volita dr. Hero-d in dr. Menger gene-ralnima govornikoma.
Posl. dr. Herold pravi, da so tožbe o propadanju parlamentarizma neopravičene. Parlamentarizem ne propada, le stranke ao postale stare in slabe. Zato jih ni treba umetno ohraniti, kakor želi finančni minister.   Stranke so produkti posamnih momentov, nevarno pa je, petrihcirati tiste, ki so se ža davno izneverile svojim idealom in se odrekli smotrom svojega programa. Izvajanja Šukljejeva in Vahnjaninova, prati govornik, da so ga zelo uialo* stila. Češki narod ni njunega mnenja nego je overjen, da smejo slovanski narodi kakor vsi drugi narodi biti ponosni in se kakor ponosen mož postaviti pred ministerstvo.  Finančni minister je tožil o tonu čeških govornikov, sli če zvene gosle glasno, je tega kriv tisti, ki je pisal note.   Napram češkemu vprašanju mora vsako ministerstvo zsvzeti kako stališče.   Ministeraki predsednik je priznal, da takega »tališča ni zavzel.  (Posl. dr. Vašatv:  Zavzel je ssmo sedišče!)   Češkega vprašanja  ni akceptiral. Poleg njega sedi nekdaj največji naš nasprotnik in ta pozna češko vprašanje kaj dobro.  Vsi, ki so se zoper nas koalirali, naj bodo prepričani, da je v zbornici mož, ki pozna češko vprašanje in bo morda že prav kmalu skušal je rešiti na način, ki Vam \sem ne bo po volji. Boli in žali nas, če vidimo v naši deželi, da zmatra nemška manjšina svoj jezik povsod   za   pravnoveljaven,   dočim   bo naš jezik rabi le v občevanju s strankami, da pa se zapostavila  povsod,  kjer  nastops država kot država. Kaka Blikarska akademija ali kaka gimnazija sam prav nič ne imponira.   Dajajte nam kakeršnekoli koncesije, dokler ne priznate, da je češki narod v tej  monarhiji  toliko  vreden,  kakor  vsak drugi, dokler nima tistih pravic, kakor vsak drugi, dotlej ne bomo zadovoljni. Kadar si bo cesar z vaclavako krono ovenčal glavo,  tedaj pridite na češko in videli bodete veselje naroda ter slišali besedo miru, kakor svoj čas na Ogerskem.   Govornik razpravlja potem o deželnem volilnem redu na Češkem in o ukazu pravosodnega ministra glede nenemških govorov v parlamentu. Juridična podstava tega ukaza je kriva, ker ni zakona, ki bi zmatral stenografiji zapisnik za avtentičen dokaz glede vsebine govorov in ker ima sodnik vedno svobodno ceniti dokazila. Doslej so češki govorniki v parlamentu skoro vedno nemški govorili. Ta ukaz utegne v nasprotnem zm<slu upli-vati. Čehov še vedno ne poznate. Prostovoljno storimo vse, siliti se pa ne damo.   Finančni minister je rekel, da je na Češkem težko vladati. Sedanji namestnik je prišel tja v dobi, ko še ni bilo posebno težko vladati.   Kako je dosegel, da ni na Češkem nihče zadovoljen, to je njegova stvar. Narod ni tega kriv.   Kaj namerava vlada glede češkega vprašanja?   Ali ima kak načrt?   Ali morda kakor Benedek tajen načrt? Ali naj vse ostane, kskor je, naj se nasprotstva vedno pooatrujejo, ali pa ae ima kaj spremeniti? Kaže se, kakor da bi nas hoteli is zbornice spraviti. Če izstopimo, ne pride noben Čeh več sem.   Staročehi računajo, da se razdvojimo in da bodo zmernejši izmej nas ž njimi vred skusili obnoviti prejšajo večino.   Ali je to vlsdi všeč, tega ne vem.   Jedina tolažba je, da se te nevarnosti ni bati.   Staročehov ne bo sem; narod jih ima tako rad, da jih ne pusti z doma. Zadnji čas se je spekuliralo na neke ekstremne radikalce na češkem. Vse reakcijonarne vlade so zsveznice ekstremnih strank.   Mehkejših elementov za nami ne bo sem. Kaj hočete torej storiti glede češkega vprašanja? Zdi ae mi, da nič-   Nisem optimist in ne mislim, da bo koalicija že čez leto dnij razbita.   Živela bo dlje, tako dolgo, da se bodo narodi prepričali, da je nemogoča. Iz tega, da nam dovolite kako Železnico ali kako šolo, ne bomo Še izvajali političnih konkluzij. Preminjati politično prepričanje radi materijelaib ali kulturelnih koncesij je nemoralno. Razpustite češki deželni zbor in razpišite nove volitve in uverili se bodete, če nam narod zaupa ali ne. Če mislite, da nam ne zsupa, bili bi Vi potem na boljšem, vse-kako pa bi spoznali mnenje češkega naroda. Do časa, ko bo vlada prisiljena, ugoditi narodnim zahtevam, ne bomo odnehali v svojem delovanju. Narodove strssti ne bomo obujali, pač pa bomo narod prepričevali, da je narod, kateremu ni v tej državi prositi milosti, ampak da je na stališči podedovanega in jasnega prava stoječ nsrod, ki ae je zoper sedanje mogočnike oglasil z vindikatorsko tožbo, da si pridobi zadrževane mu pravice.   Dokler ne nastanejo razmere, r katerih bi ae mogli z Vami po-'    '»■"■ v   "ft'*oq tv v.itfv q ri\  iHsVfripiftln  ejna^OisOO, I
razumeti, dotlej ne moremo drugače, kakor da kot opozicija glasujemo zoper proračun. — Posl. dr. Menger polemizuje najprej proti češkim govornikom in pravi potem, da je temelj koalicije mej seboj na lojalnost. Nemci ne bodo ničesar storili, kar bi bilo zoper koalicijsko idejo, zahtevajo pa totudi od dragih koalirancev. Zalo je obžalovati, da se je sprolilo vprašanje o Celjski gimnaziji. Stvar ni malenkostna, kajti razmere na jezikovni meji so tako zamotane, da so pogon toma navidezno malenkostne stvari velike vainostl. Postopanje glede Celjske gimnnaije je Nemce razdražilo. Z vso odločnostjo ugovarjajo zoper vsako kršitev nemške posesti in so v tem oziru vsi solidarni.
Ko je še poročevalec Szczepanowski priporočal proračun, ustavila ae je razprava, seja pa zaključila.
Prihodnja seja bode v torek.
Politični razgled.
Ntstraiije dežele.
V Ljubljani, 9. aprila.
Volilna reforma.
Bivši trgovinski minister v Hohenvrartovem kabinetu, dr. Scbiiffls, o katerem je pred kratkim trdila ,Neue Freie Presse", da je od nekdsj imel silen upliv ns grofa Hohanwarta, priobčil je v Be-rolinskem mesečniku „Zukusft" razpravo, v kateri pretresa Wiadiscbgraetzov in Hohe»wartov načrt volilni reformi ter izreka končno sodbo, da bi bil Hohenwartov načrt še najbolj primeren. Sicer pa misli Schiifti *, da se splošne volilae pravice ni treba bati, in pravi, da namen volilne reforme prav za prav ne sme biti pomnožitev števila poslancev, nego v prvi vrsti prememba krivične volilne geometrije Scbmerlingove, ki je imela jasni namen, zagotoviti večino v parlamentu nemški manjšini.
Predsednik poljskega kluba.
Poljski državoo'borski klub ima danes voliti novegs predsednika aameBtu umrlega viteza B^noeta. Kandidat je bivši minister za časa Taaffea, Zaleski, ia prav verjetno je, da ga izvoli klubova večina, dasi ni nič kaj priljubljen. Za mesto podpredsednika kandiduje konservativna skupina poslanca Ssczepa-novrskega, kateremu pa ni liberalna skupina nič kaj naklonjena, tem manj, ker zahteva, naj se na to mesto postavi liberalec.
Maloruska delegacija, Dusajaki listi javili ao v soboto, da se malo-ruski poslanci niso mogli sjediniti glede stališča, katero jim je zavzeti napram vladi in koaliciji in da je zategadelj klub razpadel. Novejša poročila pravijo, da to ni eksaktno. Dosedanji načelnik malo-ruskega kluba poslanec Romaočuk je pač silil na to, naj bi maloruski poslanci se ločili od Poljakov, ali ker ni mogel dobiti večine na svojo stran, odložil je predsedstvo in za svojo osebo izstopil iz kluba. Kaj store njegovi somišljeniki, še ni znano. Na Romančukovo mesto stopil je začasno posl. MandvJevskv.
Mad jurska kriza. Dsnea se je sešel zopet ogerski državni zbor. Privrženci Kossuthovi se bodo aeveda z vso srdi* tostjo zaganjali v vlado, ker ae Koasuthov pogreb ni vršil aa deželne ali psrlamentove stroške, in na predsednika Banflvja, ker se pogreba ni udeležil in ni skrbel za udeležbo predsedstva. Sicer pa že sluti opozicija, da so demonstracije za Kossutba naredile na Dunaji slab utia, kajti vsi opozicijonalui listi jeli so hkrati neglašati svojo neomejeno lojalnost, opozicija pa menda ne misli več siliti na to, naj se inartikulirajo Kossuthove „zasluge", ker bi v to bilo treba privoljenja magnatske zbornice in cesarja. Deloma je tudi Kossuthov sin Frsn ns to uplivsl. Mož je brez službe in vlada ga je za to stran prijela in ga ulovila. Franu Kosautbu se je obljubila služba Budimpeštanskoga stavbenega ravnatelja z letno plačo 12 000 gld., če opusti nameravano potovanje po Ogerskem in uplivs na opozicijo v vladnem zmislu. Za to se v nekih krogih celo pričakuje, da ne nastane kriza.
Vitanje države.
Bolgarski ministri.
Opozicijonalni listi bolgarski javljajo, da je mej sedanjimi ministri nastalo veliko in nepremostno nesporazumljenje in da mislita odstopiti vojni minister in celo — Stambulov. Ofieijozoo se javlja, da so sicer res nastala nesporazumljenje, da pa Stambulov kar nič ne muli na odstop, niti vojni minister, pač pa ni isključeno, da odstopita dva druga ministra. Povod temu sporu baje ni političen. Italijanski parlament.
V soboto prišla sta Crispi in vojni minister v finančni odsek, da ugovarjata nameravanemu znižanju vojnega proračuna. Crispi je povdarjal, da zavzema Italija glede vojske mej vsemi državami Šele peto mesto, da ps je celo Švica primeroma močnejša. Tudi vojni minister in minister mornsrice je r tem smislu govoril, ali odsek se ni dsl prepričati ia je ostal pri svojih sklepih. Tudi v zbor-
niči ■« je Criepi z veo odločnostjo potegoval za vojsko in ae izrekel zoper vsako zmanjšamo sedanje stalne vojske. Tudi v drugem nairu vlada nasprot-ntvo mej miniaterstvom in finančnim odsekom. Slednji neče dovoliti zahtevanega rentoega davka, vlada pa se mu neče odreči. Kaj čudi, da miali vse na neizogibni razpust poalannke zbornice.
Dopisi.
Is Zagorja ob Kavi, 6 aprila. [Izv. dop.] (Nekaj   opomenj.)  V včerajšnjem .Slovencu" beremo, da je jako neosnovano in naravnost greh zoper naš narod, ako se napori domoljubnih mož, organizovati naše ljudstvo na Gorenjskem  in blagodejna dela v  proapeh   Zagorskih  delavcev naznanjajo v „Narodu" kot nepotrebna.  — Beremo tudi, da po tem potu nikdar ne pridemo iz okrožja osebnih prepirov do delovanja za nnš narod. — Vprašamo Vas, zakaj vender hočete le vedno pred tujim prngom pometati, ko imate pred svojim dovolj ametij? — Predbaci vate nam tudi, da netimo prepiri Toda mi povdarjamo, kar smo že večkrat naravnost povedali, da mi ne delamo prepira, pač pa naš župnik in njegov kaplan, ki pa je premlad, da bi kaj več besedi o njem zgubljevali. Čemu nas tudi pitate s socijalnimi demokrati  in  neumnimi nasprotniki, ko vender sami dobro veste, da „Sokol* v Zagorji ni bil ustanovljen za  vzgojevanje socijalizma, anarhizma, brezverstva, i. t. d. Svetujete nam, da mi tukaj ne smemo gledati na osebe, marveč na stvar in se ne ozirati na trenutne Bedanie razmere, marveč gledati  v pribodnjostl   — H»ala Vam za dobri nauk, toda mi predobro vemo, kaj naš župnik namerava, da pa se mu to ne bo posrečilo, o tem ste bo gospodje iz Ljubljane itak prepričali na Velikonočni ponedeljek. Dovolite, gospoda, da Vam pa tudi mi nekaj svetujemo namreč: ako Vam je res že kaj mar za blagodejna dela, priporočujte ako ne vsem, kar je Vaših, vsaj našemu župniku, naj ne goji prepira in naj nas pu«ti v miru, ker verujemo mu mi nič, kajti pokazal je žali Bog že prevečkrat, da mu je delavec   in  ,kmetavzar" deveta brigal   Upamo,  da  u vidite,  kje bi bilo potrebno pometati, in to tudi storite, potem pa bode boja konec!
Domače stvari.
— (Volilni shod.) Povodom dopolnilne vo litve v občinski svet Ljubljanski vrš 1 se je včeraj dopotudne v meatni dvorani volilni shod, katerega ae je udeležilo do 300 volilcev, torej v Ljubljani nenavadno veliko število. Udeležila se je shoda tudi klerikalna stranka, ki je v „Slovencu" še le pretočeni teden izjavila, da se volitev v občinski avet letos ne bode udeležila; ta izjava bila je, kakor je včerajšnji volilni shod pokazal, le manever, ker se je atranka na tihem pripravljala ter včeraj prignala v mestno dvorano skoro vse, kar premore v Ljubljani. A bilo je bore malo. Shod otvoril je ob 11. uri g dr. vitez Bleiweis-Trsteniški kot načelnik klubu mestuih odbornikov ter pozval navzoče, naj izberejo predsednika shodu. Velika večina aklamovala je gosp. dr. viteza Bleivveisa, kar se je pozdravilo z burnimi Živio-klici, klerikalna stranka pa je bila za gosp. dr Gregoriča. Da se spozns razmerje glaaov, stopili so po nasvetu g. dr. Bleiv?eisa pristaši narodno napredne stranke na levo, a pristaši klerikalne stranke na desno stran dvorane; a za g. dr. Gregoriča bilo je le okoln 50 glasov, vsi ostali glasovali ao za g. dr Bleivveisa. Predsednik g. dr. vitez Bleiweia nazna nil je potem imena tistih mestnih odbornikov, kateri imajo letoB izstopiti iz občinskega sveta, ki pa bo vsi izjavili, da vzprejmejo zopet mandat, ako jim volilci izkažejo zopet svoje zaupanje. Kot pooblašče nec gostilničarske iu mesarske zadruge vprašal je potem gospod Josip Lenče,  kakošno stališče za vzemajo kandidati v nekaterih, za omenjeni zadrugi zelo važnih vprašanjih, namreč glede ponudbe gosji. Predović« zaradi premestitve svinjskega sejmišča pred njegovo hišo na Poljanah, nadalje glede podelitve goatilničarskih koncesij in glede brzega reševanja zadružnih vlog pri mestnem magistratu. Gospod žu pan Grasselli odgovoril je na g. Lenčeta vpra Sanje, da pride zadeva glede Predovićeve ponudbe v juteršnji seji občinskega sveta na dnevni red ter da je bila razburjenost v prizadetih krogih neko liko neopravičena. Občinski svet gledal bode gotovo na korist večine, a ne pojedinčev ; ponudba g. Predo vida se ni mogla rešiti brez temeljitega posveto vsnja, a tudi občinski nvet prišel bode menda do tistega zaključka, kakor klavnično ravnateljstvo, naj se namreč ponudba odkloni. Oddaja koncesij pač ne spada v delokrog obftnakege, aveta, a magistrat mora
postopati strogo po določbah obrtnega zakona; vselej pa ae pazi na to, da se število gostilničarskih koncesij brez potrebe ne poveča. Tudi v bodoče poBto-pal bode msgistrat strogo po zakonitih določbah. Glede omenjenih ulog prepričal se je gospod župan, da je stvar v teku, da pa se zaradi poizvedovanj še niso mogle rešiti. Gosp. Lenče izjavlja, da je b pojasnilom gospoda župana popolnoma zadovoljen in da bodo člani omenjenih zadrug v prvem in drugem razredu za dosedanje mestne odbornike, v tretjem razredu pa naj bo namesto gospoda Kunca postavi kandidatom g. Ivan Škerjanec, namesto gospoda Filipa Zupančiča pa gospod  Jernej Černe. Gospod Kune izjavlje, da sploh ne kandiduje več, ako bo proti njemu postavlja drug kandidat. Pravi, da je deloval vedno v korist obrtnih  krogov in da bode morebiti  on laglje  pogrešal obrtnega atanu nego obrtni stan njega. Gospod Ivan Hribar izrazil je željo, naj bi marljivi mestni odbornik g. Kune ostal še nadalje v občinskem svetu. Potem prišlo se je k glasovanju. Za prvi razred postavil je shod kandidate brez ugovora dosedanje mestne odbornike gg : Ivana Gogolo, Petra Grsssellija, dr. Josipa Stareta in Ivana Velku vrha, istotako zadrugi razred gg.:  Ivana Hribarja, Gustava Pir ca in Karola Žagar j s. Za tretji razred predlagal je g. Ban v imenu klerikalue stranke gg.: mesarja Kozaka, mokarja A'>ojkija Zormana in hišsega posestnika in krojača Kunca.  Pri glasovanju pa so' bili z ogromno večino vzprejeti kot kandidati za tretji razred gg.: mesar Jernej Oerne, gostilničar Ivan Š k er j a n ec in dosedanji mestni odbornik Čev-Ijarski mojster Jernej Žitnik. S tem bil je dnevni red končan in sbod zaključen.
— (Občni zbor „GlaBbene Matice".) V soboto večer je bil izvanredni občni zbor .Glasbene Matice". Povod mu je bil odborov predlog o spremembi društvenih pravil. Poleg mnogih manjših sprememb, stvarnih in stiliBtiških, sta bo sprejela sosebno dva bistvena dostavka starim pravilom: 1) Členi pevskega zbora „GlaBbene Matice" ao dru-štveniki z vsemi pravicami, ne da bi jim trebalo plačevati letne društveniue v znesku 2 gld. — 2.) Koncertni vodja, načelnik in tajnik pevskega zbora so ob sebi zajedno tudi odborniki „Glasbene Matice*4.
— (,Mir" — zaplenjen.)   Celovško drž. pravdništvo zaplenilo je zadnjo številko .Mira" zaradi članka .Naraščaj slovenskih častnikov". Ured ništvo je proti konfiskaciji uložilo ugovor.
— („11 Penaiero slavo".) Pod tem novim naslovom bode izhajal odslej v Trstu bivši ,Il Di-ritto Croato". Kakor kaže ime, bode list imel glavno nalogo širiti „slovansko misel", kakor je doslej zagovarjal poleg hrvatskega prava Blovaoako idejo. Prva številka izide dae 10. t. m. List bode izhajal po jedenkrat na teden, a v večji obliki nego „11 Diritto Croato". Prav toplo pozdravljamo že skuše-uega boritelja za slovansko idejo tudi v njegovi novi obliki in ga priporočamo vsem italijanščine veščim rodoljubom.
— (Takšni so!) Minoli petek pokopali so v Celovcu znanega sodnega svetnika Ford. S te i n e r j a. Kaka čutila bo tega c. kr. sodnika navdajala napram Slovencem, svedoči njegova oporoka, v kateri ae nahaja ta-le klasična določba: „Kein sloveniscber Geistlicher daii niich bei meiuem Begrabnisse be-gleiten, denn diese russiscbe Bande ist nicbts nutz". V Olovci se splošno govori, da je rajnik v svoji oporoki tudi predsednika deželnega sodišča Mvliusa in sodnega aveta H^issa precej robato oštel. Mož je na onem svetu, budi mu torej prizauešeoo, kar nam je v življenji storil slabega.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: G. Jos. Čikej v Koittelfeldu 5 kron. — G. J. Štele) v Kamniku 1 krono. — G- Štefan Podpač v Radovljici 2 kroni, povodom dozdevne izpolnitve njegove najiskrenejše želje. — Skupaj 8 kron. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali so uredništvu našega lista: Nekateri člani Ljubljanskega „Sokola", zbrani po pogrebu brata Škofija 7 kron 10 vin. — Prijatelji „Nar. doma" v Dragi 8 kron; darovali so: gospa Alojzija Turk, gg. Fran Kosi, Jos. Vrli in Bern. Andoljšek, vsak po 2 kroni. — G. Jos. čikej v Koittelfeldu 5 kron. — „Ljubo doma, kdor ga ima", 1 krono 40 vin. — Skupsj 21 kron 5 0 vin. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Tujci na Kranjskem.) V avrho, da bi se privabilo čim več tujcev, da obiščejo alpske
dežele avstrijske, vršil se bode letos poseben shod, kje, še ni določeno. Pripravljajoči odbor je pooblastil urednika že večkrat pohvalno omenjenega Solno-graškega lista „Fremdenzeitung", gosp. J. Gallasa, naj naprosi deželnega predsednika gosp. barona Heina, da se postavi na Čelo posebnemu komiteju, ki bi preakrbel kar treba, da bi bila tudi dežela kranjska na tem shodu zastopana. Imenovani urednik se je dsnes predstavil deželnemu predsedniku in g. baron Hein mu je obljubil, da sestavi tak komite in se mu postavi na čelo.
— (Tečaj za ribarstvo,) o katerem smo že govorili, bode se pričel na ribogojaem zavodu na Studencu dne 15. t. m. in trajal do doć 20. t. m. Predavala bodeta gg. c. kr. profesorja Ivan Franke in Jožef H u ba d.
— (Samomor.) Včeraj popoludne zagledali so mimoidoči pri Janezovem tovarniškem plavu v Ljubljanici neznanega utopljenca; pod nadzorstvom komisije potegnili so truplo iz vode. Utopljenec bil je okolo 30 let star, dobro oblečen ter je imel roke in noge zvezane; tudi je bil privezan za plav, da ga voda ni mogla odnesti. Ker policijski zdravnik gosp. dr. I 11 n e r ni našel na truplu utopljenčevem nikake poškodbe, je pač verjetno, da se je dotičnik sam zvezal ter da je potem v samomorilnem namenu skočil v vodo. Na plavu našla se je poselska knji-2>ca, glaseča se na ime Alojzij Stradner iz We xelbauma pri Radgoni. Truplo prepeljalo se je v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Na lici mesta zbralo bo je jako mnogo ljudij, ker se je govorilo, da so našli Medičarja.
— (Vreme.) Včeraj popoludne in danes zjutiaj imeli smo nekaj malo dežja, po katerem že tako hrepene kmetovalci, da bi oživ«d naravo. Kmalu pa se je zopet zjasnilo. Morda so drugod bili bolj erečni in so imeli bolj izdaten dež, ki bi bil že zares jako potreben.
— (Velik požar) Iz občine Klanec v Kamniškem okraju Be nam piše dne 7. t. m.: Danes zjutraj okrog tretje ure uuelo se je gospodarsko poslopje tukajšojega župana Josipa Laha. Ogenj se je razširil na ostala njegova poslopja in pa na poslopja njegove sosede Katarine Pogačar, ter na skedenj bajtarja Nemca. Prvemu pogorelcu zgoreli bo tudi prašiči in pa jedna goved, žito in klaja. Drugemu mnogo Žita, obleke, klaje in drv. Zavarovana bila sta oba, vender za premalo zneske, kajti škoda vseh treh pogorelcev preseza znesek 3000 gld. Hvalevredno pomoč donesla je požarna bramba iz Komende, ki je s svojo izvrstno brizgalno omejila ogenj, ter se sploh mnogo trudila rešiti, kar se je dalo. Kako je ogenj nastal, se ne ve, vender se sumi, da je bilo nalašč zažgano, kajti potepuhov jeznih na župane se ne maujka.
— (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro.) Dne 4. t. m. bil je v Opatiji prvi občni zbor tega preimenitnega društva. Društvo je v teku svojega devetmesečnega obstanka prav lepo napredovalo, ter se je pri tej priliki v najlepšem svitu pokazala hrvatska solidarnost, kaiti Hrvatje iz Istre, iz posestrime Dalmacije, ter iz Banovine tekmovali so v pokladanji svojih rodoljubnih darov na žrtvenik domovinske ljubavi, da priteko na pomoč svojim rodnim bratom. Ako se pomisli, da bo je nabralo v kr.tkem času devetih mesecev že 12426 gld. ne vštevši v to svoto one zneske, katere bo obljubili razni rodoljubi plačevati v obrokih, potem je smeti z gotovostjo upati na lepo bodočnost tega društva. Usta-novnikov ima društvo 44. Od teh je vplačalo usta-novnino 100 gld. 27, ostalih 17 se je pa zavezalo vplačati jo v obrokih.
— (Nadškof prevzv. dr. P o a i 1 o v i ć ) odpelje se te dni na Dunaj, da pred nuncijem Agli-ard.-jem položi papežu prisego vernosti.
— (Dr. Dinko Vitezič,) dični starosta in zagovornik pravic hrvatskega in slovenskega naroda v Istri, bival je te dni v Zagrebu in se je osobno zahvalil vseučilišUi mladini in meščanom Zagrebškim za lepo podporo, katero so naklonili isterski družbi sv. Cirila in Metoda z lepim koncertom, ki ga je nedavno priredila akademična mladioa v Zagrebu.
— (Hrvatsko pevsko društvo v Sarajevu.) Vladajo potrdila pravila novega hrvatskega pevskega društva .Trebevič" v Sarajevu.
Slovenci in Slovenke! ne zabite družbo sv. Cirila in Metoda 1
Brzo j SbTrfee-
Crnomelj 9. aprila. Županom Črno-meljskim izbran Janko Schweiger, svetovalcem Franc Šušteršič.
Dunaj 9. aprila. Poljski klub volil je včeraj predsednika. Izvoljen je bil s 37 proti 7 glasom prejšnji minister Zaleski. Pri volitvi podpredsednika dobila sta grof Pininski in JedrzejoNvicz trikrat po 23 glasov, vsled česar se je srečkalo. Žreb je določil Jedrzejovficza, ki pa je mesto odklonil, vsled česar je bilo treba novic voliti in sicer štirikrat. Končno je dobil Jedrzejovvicz jeden glas večine.
Dunaj 9. aprila. Včeraj imeli so zidarji štiri shode. Mislilo se je splošno, da ustavijo delo, a sklenili so le, da je zahtevati osemurnega delavnika in povišanja mezde, v slučaju pa, da se ta zahteva odk oni, začeti v primernem času štrajk.
Praga 9. aprila. Schmevkalov pogreb je bil velečasten. Govorili minister Plener in poslanca Schlesinger in Forchheim.
Budimpešta 9. aprila. Na konferenciji liberalnega kluba pojasnil je včeraj Wekerle vladno stališče glede konflikta mej opozicijo in predsednikom poslanske zbornice. Izrekel je, da odobrava postopanje predsednika pri Kos-suthovein pogrebu in da spora ne zmatra za privatno zadevo predsednikovo, nego da se čuti Ž njim solidarnega.
Rim 9. aprila. Najvišji računski dvor se brani registrovati vladni ukaz, s katerim se poviša cena soli, češ, da ni legalen, ker se ne naslanja na sklep parlamenta.
Gospodu dr. Ign. Kotniku v Ljubljani.
V Vašem, ne baš posebno finoat kažofiein pismu na uredništvo .Slov. Naroda", na katero ste dobili že primeren odgovor, zaleteli sto se tudi še osobno v mene, češ, da snu človek, „ki je svoj glas, dokler ga je še kaj imel, sam prodajal Lahom in Špancem in ae celi čas ni brigal za svojo domovino — pardon ! pelje enkrat v nemškem gledališču — sedaj pa hoče svojega koleno učiti narodnega takta*. — V prvo bodi Vam povedano, da glasu svojega nisem „prodaj al", kakor se jako lino izrasu-jete, samo Lahom in Špancem, nego da sem pošteno in častno si služil svoj kruh tudi mej brati Rusi in Poljaki in da mi je ostalo še vedno toliko glasu, da bi ga bil nekaj še tudi Nemcem lahko šel „prodaj at", za kur pa kot Slovan nisem čutil poklica v sebi. — Sem se li za čaa svoje odsotnosti kaj brigal za svojo domovino, to bode vedel povedati vsakdo, kdor je bral moje s polnim imenom v raznih letnikih n Slov, Naroda* prijavljene „Listo iz tuj in 6". Će Vam, fini g. dokter, ni nič znano o njih, Vam to ne daje Še nikakor pravice, izrekati trditve, b katero me skušate očrniti. — V nemškem gledališči v Ljubljani pel sem dvakrat, ne samo jeden-krat, a to v italijanskem jeziku kot italijanski pevec in oh času ko slovenske opere še ni bilo. Da sem — ako bi bil tako i n t e r n ac i j o n a I e n, kakor bi morda Vi želeli — lahko pel tudi nemški, česar pa nisem storil, tega menda ni treba poudarjati. — Kar se tiče konečne opazke, da hočem zdaj svojega kolego učiti narodnega takta, Vam rečem le toliko, da, kadar bodeta Vi, velefini g. doktor in Vaš najnovejši protege storila toliko za narodnost slovensko, kakor je storila uioja malenkost, bodeta z mirno vestjo lahko rekla, da sta pošteno storila svojo narodno dolžnost. .Toar.ii> Nolll.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
8. aprila   7. aprila	7. zjutraj 9, popol, 9. zvečer	Wl ao. 736 0 um. 785-9 mm	7 0° C 18 8° C 12 8° C	brezv. si. vzh. si. vzh.	jasno jasno jasno	0-00 an.
	7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer	736*9 ■■. 785-3 mm. 736*4 mm.	6 2° C   si. vzh. 20 0° C   si. vzh. 10 8° C jsl. vsh. 1		jasno jasno jaano	3r-0 mm dežja.
nad
Srednja noriualout.
temperatura 129° in 12-3°, za 4-3- in 3 7°
ID-u.n.3.jslcsi borza
doti 9  aprila t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 60 I
Skupni državni dolg v srebru    .... 98   n 35
Avstrijska zlata renta....... 119   , 20
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97   „ 95
Ogerska zlata renta 4°/0...... 118   , 10
Ogerska kronska renta 4%..... 95   „ 15
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1014*   „ —
Kreditne delnice......... 354   „ 90
London vista........... 124»   , 80
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   . BI 12'
20 mark............ lf   a 22
20 frankov........... 9   , 921/,
Italijanski bankovci........ 43   . 60
C. kr. cekini.......... 5. 88
Pretnžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljnb-IjtTii soprog, oziroma oče
miiir. c. kr. sodnijski sluga in posestnik
v 80. letu d6be, danes zjutraj ob "/«6. url, po dolgi mučni hole/.ni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagoga rajnika bode v torek zjutraj ob deveti uri.
Lož, dne 8. aprila 1894.
(400)
Terezija Debelak rojena Valendlč, soproga. — Rlhard Debelak, sin. — Marija., Fant, Karolina, Serafina in Dora, hčere. — Ida Debelak rojena Maleniek, stnaha. — Josip Golf, Josip Hoybal, Anton TJpel, Alojzij 8abothy, Fran Urbanolč, cetje.
Mesto vsake druge objave.
Zahvala.
Potrti od žalosti vsled izgube našega iskreno ljubljenega, dragega Bina, odnosno brata, gospoda
Frana Škofiča
u soj amo si tem potom za vse ljubezno sočutje že mej boleznijo in pri smrti, za mnogobrojne vence in časteče spremstvo pri pogrebnem sprevodu i.epozabnega pokojnika, zlasti slavnemu društvu „Ljubljanski Sokol" in slavnemu pevskemu društvu „Slavec" izrekati avojo najprisrč-nejšo zahvalo. j
Žalujoči
.4ii3) stariši, brata in sestra.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja, došle nam od vseh strani j povodom nagle smrti naiega ljubljenega sina, oziroma brat a in svaka, gospoda
Leopolda Ahačiča
hišnega in fužinskega posestnika
za premnoge darovane krasne vence, za mnogobrojno spremstvo do zadnjega počivališča in gospodom pevcem tukajšnjega slav. bralnega društva za prelepo, ganljivo in do srca segajoče petje pred hišo žalosti in na pokopališču, izrekamo tem potom našo najiskreuejšo zahvalo.
V Tržiču, dne 5. aprila 1894.
(398) Žalujoči ostali.
Za prav nizko ceno se dobi:
aobleia n posteljo za poftteoo ženako in atol na koleMcili za v nogah bolnega človeka.
Vec se izve v tobačni prodajalnici na Bregu
Štev. 6. (358—2)
ITa predaj je
stroj za pletenje nogovic
jako dobro ohranjen in še vec drugih stvari). Reflektantje naj se obrnejo do gospe Autoulje Koleni| v Kropi št. OS. • (873—2)
£ =
S o. %M
Si
11 m -5
V n
31
.. >
• e >v --
»e
ti
ta ; > 3
Bfljcistlje fužns
KISELINE«^
poznate kas najbolje okrepljujuće puto,
,1 aaa*fzkaeaa Nek preti trajeea kailja sMtvS I rftetiooa seUetl orkljaaa I preti ■•kurah* katara,
HINKE MATTONIJA Karlovi vari i Widn.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. M. železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od. 1. olrtoTorai, 1Q93.
Nutopno omenjeni prihajal ti in oilhajalni ćaal oanačani ao r «r«vFiO>rr*r«/"»k<*»» čamu. Srednjeevropski A al Je k rajnemu iuu ▼ Ljubljani m s minuti naprej.
Odhod ls Izubijana rjnž. kol.).
Ob 1». uri S min. j>o noH oaebni vlak ▼ Trbii, Pontabel, Beljak, Oo-loveo, Kranaenifeate, Ljubno, Dunaj, 6»a Hottthal v Aause, inohl, Omunden, Bolnograd, Liend-Oaateln, Zeli na Jeaeru, 8teyr, Lino, Bil-dejevioe, Plaenj, Marijine vare, Bger, Frnuouvo vare, Karlove vare, Prago, Oraidane, Dunaj via AiaiteUin.
Ob 7. ur* O« m<M. mjutraj oaebni vlak t Trbiž, PonUbel, Beljak, Oe-loveo, Frantenifoate, Ljubno, Dunaj, čoa Holitlial ▼ Bolnograd, DuuaJ ▼ i a Amitetten.
Ob 11. uri SO min. dopoludn« oiebni Tlak ▼ Trbii, PonUbel, Beljak, Oeloreo, Kranaenefeate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri »O min. »>«>;><WiifOi* oiebni vlak v Trbla, Beljak, Oeloveo, Solnogrart, Lend-Oaatein, ZeU na jsaera, Inomoit, Hregnio, Ourih, OenaTO, Pariš, Lino, Iachl, Budejevioe, Plaenj, Marijine vare, Kger, Franouve vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amitetten,
Prihod t Zajnbljazio (j«*, kol.).
Ob S. uri SS min. mfutraj oiebni vlak a Dunaja via Amatetten, Dra«-dan, Prage, Franoovih varov, Karlovih vafov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Htoyra, Iauhla, Omundena, Zella na jeaeru, Lentl-Oaateina, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeaio, Trbiža.
Ob 11. uri V7 min. dojtotuitn« oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Prago, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, aolnograda, Iauhla, Omundena, Linoa, 8teyra, Pariaa, Oeuove, Cunlm, Bregnioe, Zella na Jeaeru, Lend-Oaateina, Ino-moita, Iijubuitga, Oelovoa, Pontabla, Trblia.
Ob 4. uri OS min. jtopotudne oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Fransenafeite, Pontabla, Trbiaa.
Ob 9. ur* »7 min. mvrrrr oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Oa> lovoa, Pontabla, Trbiža. _
Odhod ls Ljubljana <jul. kol.).
Ob   0. uri »S min. *futrqf    v Kooevja. „  Dt.   ,,   OO    „    ojutludne „ „ 9.   tt   Z O    .,    averer      n n
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob 8. ur* IO min. mjutrnj       ia Kočarja. „   1.   „   OA    „    t,opoluitn* „ „ m   S.   ,, ,.     tcvrčrr n .
Ob
Odhod ls LJubljane (drl. kol.>.
•ari m min. mjutraj       v Kamnik. •     V.   m   OS     „     }>oj>olu<ln« n , »    «.   „   SO    „    ««#e#r        „ „
Prihod v/ LJubljano (drž. kol.).
Ob   0. uri SI min. zjutraj       ia Kamnika. ■   it.   „   IS     „     ttnj«ttu<in*   „ ,, „    0.   ..   JtfO    „    mirnrr „ ,,
(4—78)
Za poletni čas!
Prav lepo stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje, kleti in vrta, ne odda po prav nlakl ceni v Taboru pri Potlbreajah. — V
hlilini s« nahaja izvrstna pitna voda, vabljiva sprehajališča, smrekov gozd, pošta in založniška postaja. Vsak dau pot v Kranj. — Vuć ae izv6 pri Janozu Groiporou v Tabru št. 5. (401—1)
e
f
S'
Otročji vozički
trajno in jako solidno izdelani po smešno nizki coa gld. S.SO komad in više priporoča
Fr. Stampfel    (867;)
IjJ ubljunn, K£o»|f rotani try; (Tonballe)
(Kočevska domača obrt). anaaHaanaanaaaHnaanannanBnannanaB
Tujci:
8. aprila. Pri Malieit Diutl, Oher-rnann, KirHchbaumer, Tbeimer, Schicz, Pluchaczek, "VVolf t Dunaja. — Rubiria, Uonfiszari, dr. Depiero iz TrBta. — Dr. Litik. IIeyne, Obach i/, GradcH.
— VVindspach, pl. Gartaroili iz Senožefi. — Toiijc iz Na-bnžine. — Dobrila h Gorice.
— Defranceschi iz Pulja. — Schvvab iz Poitojine' — Ver-derber, Braune iz Kočevja.
Pri MIobu: Eger, Uaupt, Turuovakj, Kdor, Budialek, Gruber, Betteli z Danaja. — Frankel, Iticlielns   U Trsta.
— Hladnik iz Ornega Vrha.
— Krammer iz Solnograda.
— Prosainagg iz Hrastnika.
— Dr. Burgfr iz Kofievja. — Pri bavarekena dvora t
Hauser, Clehoe is Trsta. — Biedi is Solnograda. — Matko i« Dolenje Vaai. — Balko iz Gorice.
Pri I ii t n** in kolooSvorut Majdi6 iz Jarš. — Fleise iz Vrhnike.
P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da prevzamem dn6 7. aprila 1894
gostilno „Pri črnem orlu"
na glavnem trgu v Idriji
združeno
z restavracijo na „Zemlji"-
Zagotavljajoč častite goste svoje skrbne, točne in cenene postrežbe z dobrimi pijačami in jedrni, priporočam tudi p. n. popotni gospodi svoje čedno opravljene sobe v najem in prenočevanje.
Z velespoStovanjem
Josip Kos,
gostilničar in izdslovatelj soda-vode.
WK
(379- 8)
Isdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastaina in tisk .Narodne Tiskarne11.