Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XII., štev. 236
Ljubljana, torek 13. oktobra I93I
Cena 2 Din
Upravuidtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teiefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. faiseratni oddelek: Ljubljana, Selen.
burgova ul. 3. — TeL 3492 m 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta St 13. — Telefon 4t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Dia za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Lhibljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifa.
Ameriška intervencija
na Daljnem vzhodu
Vojna nevarnost vedno večja — Ce intervencija Društva narodov ne uspe, je oborožen konflikt neizbežen — Odločilna seja sveta Društva narodov
Washington, 12. okt. n. V poučenih krogih zatrjujejo, da Zedinjene države pri svoji intervenciji zaradi vojne nevarnosti na Daljnem vzhodu ne mislijo ostati samo na pol pota. Danes je bila izročena ameriška nota v Tokiju in Nan-kingu. Ameriška nota japonski vladi zahteva, da Japonska izpolni dane obljube ter umakne svoje čete na železniško cono. Od kitajske vlade pa zahteva ameriška vlada, da prevzame vso garancijo za zaščito življenja in imetja Japoncev v Mandžuriji. V ameriških krogih smatrajo za verjetno, da bo ameriška vlada podvzela najodločnejše korake, ako japonska in kitajska vlada teh zahtev ne bosta sprejeli in izpolnili. Zunanji minister Stimson je brzojavno pozval tajništvo Društva narodov, naj Društvo narodov zastavi ves svoj vpliv, da se kitajsko-japonski konflikt reši mirno. Ameriška vlada obljublja Društvu narodov vso podpoip in sodelovanje, vendar pa si za primer neuspeha pridržuje popolnoma svobodne roke glede svojega nadaljnjega postopanja ter da neodvisno od akcije Društva narodov v danem primeru vztraja na določbah Kelloggovega pakta.
Nanking, 12. oktobra s. Na političnem zborovanju je izrazil Čangkajšek nado, da bo Društvo narodov uvedlo ukrepe za pravično rešitev spora med Kitajsko in Japonsko ter tako preprečilo že skoraj neizogibno vojno med obema državama. Čangkajšek je izjavil dalje, da je narodna vlada apelirala na Društvo narodov, ker je Kitajska kot članica Društva narodov dolžna ravnati se po določbah pakta Društva narodov. Ce bo ta institucija odpovedala, bo vzela Kitajska zadevo sama v roke.
Washington, 12. oktobra, a. Vlada je resno v skrbeh zaradi grožnje Kitajske, da bo napovedala vojno, če Društvo narodov ne bo izposlovalo zadovoljive ureditve spora z Japonsko. Ofici-elno o tem Amerika še ni dobila nobenega obvestila, vendar se državni tajnik Stimson in njegovi sodelavci bavijo izključno s tem vprašanjem.
Gibraltar, 12. oktobra s. Z ozirom na nevaren položaj na Kitajskem je dobil angleški Lincolnov polk nalogo, naj se akrca za Kitajsko.
ženeva, 12. oktobra AA. Generalni ■tajnik Društva narodov sir Eric Drum-:mond je dobil brzojavko iz Nankinga, po kateri so japonska letala bombardirala začasni sedež pokrajinske mukden-ske vlade Kiaocou. Pri tej priliki je bilo več oseb ubitih, materialna škoda je znatna.
Pariz, 12. oktobra AA. Angleška delegacija, ki se udeleži izredne seje sve-
ta Društva narodov, posvečene kitajsko japonskemu sporu, in ki ji med drugimi pripadata tudi lord Reading in lord Cecil, je snoči ob 20.55 prispela v Pariz in nadaljevala pot v 2enevo ob 21.55.
Pariz, 12. oktobra s. Zunanji minister Briand je odpotoval v Ženevo.
London, 12. oktobra s. »Times« poročajo iz Tokia, da bo pred sestankom sveta Društva narodov izdana važna izjava o japonski politiki, glede katere sta se že zedinila vojno in zunanje ministrstvo. Ta izjava bo naglašala, da Japonska ne zahteva nobenih novih pravic ali koncesij, da pa vztraja na tem, da se obstoječe pravice spoštujejo in najvažnejša nasprotstva uredijo v smislu obstoječih pogodb.
London, 12. oktobra. AA. Zunanji minister Reading je odpotoval včeraj popoldne v Ženevo. Udeležil 6e bo izrednega zasedanja Sveta Društva narodov, ki 6e sestane jutri, da razpravlja o inandžur-skeen 6poru med Kitajsko in Japonsko. Z zunanjim ministrom je odpotoval aa pc-ziv v Lade tudi lord Cecil.
Odhod zunanjega ministra v Ženevo dokazuje, da pripisuje angleška vlada akciji Društva narodov v mandžureki zadevi veliko važnost. Prav tako se zavedajo tu i: druge države svoje odgovornosti kot čia* niče Sveta.
Zedinjene države bo zastopal opazovalec.
»Times« pravijo, da stoji Svet Društva narodov pred *ežko nalogo. Japonska n Kitajska sta poslali Svetu poročila, ki 6i nasprotujejo. K sreči je poslal predsedniK Lerroux v Mandžurijo španskega generalnega konzula v Šanghaju. Tudi Anglija in Zedinjene države 60 poslale v Man izuri jo svoje opazovalce, da poročajo a: prouče tamošnji položaj. Ti ukrepi in takojšnje sklicanje Sveta Društva narodov dokazujejo, da se države dobro zavedajo nevarnosti fcitajsko-japonskega konflikta.
»Times« nadaljujejo, da bi bila ve-Mka nesreča za Evropo, če bi pred sestankom razomžitvene konference Društvo narodov odpovedalo. List zaključuje, da bi bi'! tak dogodek velik udarec za prestiž Dru« štva narodov in da bi zelo škodoval mednarodni financi in trgovini.
Pariz, 12. oktobra, g. Zunanji minister Briand je dopoldne odpotoval na izredno zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevo. Pred odhodom je izjavil zastopnikom tiska, da je nagla rešitev spora na Dal inem vzhodu neobhodno potrebna, ker je sicer pričakovati izredno resnih posledic, če se bo spoT vleke! dalje. O sredstvih in potu za mirno ureditev spora se bo minister Briand jutri posvetoval v Svetu Društva narodov s svojimi kolegi. Prilike zahtevajo naglo ravnanje.
Volilna borba v Angliji
Konservativci bodo kandidirali v 504, delavska opozicija v 408, liberalci v 119 okrajih
Lomion, 12. oktobra AA. Pogajanja med strankami, ki podpirajo vlado, so v toliko napredovala, da se (je 10 liberalcev odpovedalo kandidatani na korist konservativcev. Konservativci so odstopali v osmih krajih na korist liberalcev, 6 konservativcev pa
je položilo kandfdaturo na korist kandidatov narodne delavske stranke. Glede ostalih krajev se pogajanja še nadaljujejo. Do končnega sporazuma bo najbrže prišlo Sele v petek, ko bodo kandidati definitivno imenovani Računajo, da bodo kandidirali konservativci v 504 okrajih, narodni liberalci v 31, narodna delavska stranka v 21, liberalci v 119, delavska opozicija pa v 408 okraftih.
Konec tedna je vodja opozicije Arthnr Henderson posetn voditelja liberalne stranke Lloyda Georgea, ki se zdravi v Chnrtn. Poročajo, da sta se zelo prisrčno razgovar-
jala.
Delavska stranka ne bo kandidirala v okrajih, ki jrih zastopajo Lloyd George, njegov sin in njegova hči.
London, 12. okt g. Pogajanja, ki se vršijo med sitrankami. ki podpirajo vlado, da bi preprečila tako zvano »volilno bor-bo v trikotu«, so imela že v več volilnih okrožjih pozitivne uspehe. 10 liberalnih kandidatov je umaknilo svoje kandidature v korist konservativcev, 8 konservativcev v korisit liberalcev in 6 konservativcev v korist narodno-Hberaine stranke lorda Si-monsa.
London, 12. oktobra. AA. V pooblaščenih krogih demantirajo vest, po kateri bi prvak liberalne stranke g. Llovd George "?™eraval dati. delavski stranki podrooro funtov šterlingov. Glede na te vesti trdijo v poučenih krogih, da je bil posebni sestanek med Llovdom Georgeom in g. Hendersonom čisto privatnega značaja *n sta govorila samo o volitvah. Ni tem sestanku ni bilo niti besede o kakšnem dogovoru med laburističnimi kandidati in pnstasi Lloyda Georgea.
Grandi povabljen v Ameriko
Rim, 12. oktobra s. Zunanja minister Grandi je »prejel danes ameriškega pooblaščenca, ki mn je izročil poslanico državnega tajnika Stlmsona, r kateri vabi ameriška vlada italijanskega zunanjega ministra na obisk v Washington. Grandi je zaprosil ameriškega pooblaščenca, naj izreče državnemu tajniku Stimsonu njegovo zahvalo ta mu sporoči, da se bo rad odzval vabilu, pri čemer računa s tem, da bo mogel v prvi polovica novembra odpotovati v Ameriko.
Maršal Pilsudski v Bukarešti
Bukarešta, 12. oktobra. AA. Poljski maršal g. Pilsudski, ki mora prebiti nekaj tednov odmora na obali Črnega morja, je danes prispel v Bukarešto. Maršal Pilsudski bo to priliko porabil m stopil v uradne stike z romunskimi političnimi krogi. V torek ga bo sprejel rumunski kralj Karot, ki ga bo povabil na obed na svoj grad v Sin a ji. V sredo priredi rumunska vlada v prostorih predsedništva vlade intimno kosilo na čist g. Pilsudskemu, nato pa bo maršal odnotoval v letovišče Karmen S'1-va blizu Konstance. Pilsudskega spremlja samo njegov osebni zdravnik.
Snovanje podunavske agrarne federacije?
Bukarešta. 12. oktobra. AA. Šef kmetijske stranke Lupu odrotuje jutri v Sofijo, da ee sestane z bolgarskimi zemljoradniki in ministri zemljoradniške stranke. Namen tega potovanja g. Lupa je proučitev položaja, v katerem se nahaja bolgarska zemljoradni-ška stranka in ustanovitev skupne fronte obdunavskih držav za uredite* kmetskib vprašanj.
Prepoved uvoza iz Francije v Anglijo
London, 12. oktobra g. Poljedelski minister je napovedal uvozno prepoved za francoski krompir kot zaščitno mero proti vtihotapljanju francoskega krompirja, ki je okužen. Dalje bo izdana tudi prepoved uvoza za francosko sočivje. Kakor se zatrjuje, je francoska vlada 2e storila korake, da bo izposlovala preklic teh nameravanih prepovedi.
Ukinitev zlate valute na Finskem
Hehrfngfors, 12. oktobra s. Finska zlata valuta je bila z današnjim dnem do na-daljnjesra ukinjena Diskretna mera je bila zvišana na 9 odstotkov.
VELIKA VOLILNA NEDELJA
Številni shodi in sestanki po vseh pokrajinah države — Dva mogočna tabora hrvatskih kmetov - Prvi sreski kandidati
LJubljana, 12. oktobra, d. Včeraj je bila prva nedelja, odkar je bila vložena in potrjena državna kandidatska lista z ministrskim predsednikom Petrom 2iv-kovičem na čelu in je s tem stopila volilna borba v novo, že bolj konkretno fazo. To se je posebno poznalo včeraj, ko se je vršilo nebroj volilnih shodov in sestankov po vsej državi. Najvažnejši v dravski banovini je bil sestanek v Ptuju, ki so se ga udeležili zastopniki prav vseh občin iz ptujskega sreza, ki spada med največje sreze v državi. Navzoči so bili pristaši vseh nekdanjih strank. O sestanku samem in o pomembnih izvajanjih gg. ministrov dr. Kramerja in Puclja smo poročali že v ponedeljski izdaji »Jutra«.
Med včerajšnjimi shodi vzbujajo posebno pozornost velike kmečke skupščine v savski banovini, ki kažejo, kako izredno zanimanje vlada za volitve tudi med hrvatskim kmečkim prebivalstvom. 2e ti prvi veliki shodi so pokazali, kako zelo odobrava tudi hrvatski kmečki narod nove smernice državne politike, ki gredo za tem, da se izločijo vsa nekdanja nasprotstva in se vsi složno poprimemo dela za omiljenje gospodarske krize in izboljšanje naših življenjskih razmer.
Minister Uzunovič v Nišu
Niš, 12. oktobra r. Tukaj se je vršil včeraj prvi veliki volilni shod, na katerega je prispel minister Nikola Uzunovič. Na shod, ki je bil prvotno zamišljen kot ožja konferenca, je prišlo več sto ljudi, zastopnikov vseh stanov, tako da se je razvil v veliko manifestacijo. Predsedoval je niški odvetnik Dimitrije Ilidžanovič, poprej eden glavnih voditeljev demokratske stranke. V svojem otvoritvenem govoru je poudanjal, da je treba pozabiti vsa nasprotja, ki so nas poprej delila, ter se združiti v složnem delu, da postane Jugoslavija na zunaj in znotraj močna država.
Minister Uzunovič je v začetku svojega govora najprej izrazil svoje veselje, da vidi na shodu zbrane pristaše raznih bivših strank, kar je dokaz, da so se strasti polegle in da je zavladala pamet nad strankarsko zagrizenostjo. V svojem nadaljnjem govoru je nato med drugim izvajal:
»Vsi se še spominjate velikih narodnih teženj in naporov za časa balkanskih vojn. Takrat smo rekli, da je napočil čas, da se maščujemo za Kosovo. Vsi smo bili navdušeni in složni kakor en mož. Narodna sloga nam je dala moč, da smo zmagali. Sledila je velika svetovna vojna, v kateri je mala Srbija premagala velikega nasprotnika. Tudi v tej vojni sta nas vodila sloga in edinstvo k zmagi.
Taka sloga vsega naroda, mora zavladati tudi sedaj. Težkoče, ki nas tiščijo v dobi splošne svetovne gospodarske krize, se ne dajo leč iti z recepti, članki in kritikami opozicije, nego z vestnim delom vseh konstruktivnih sil. Vlada se zaveda težkih nalog in dobro pozna življenjske razmere prebivalstva. Zato pa se obrača tudi na prebivalstvo s pozivom, da ž njo sodeluje pri delu za omiljenje sedan<je krize«.
Minister Uzunovič je zaključil; »Nam sta potrebni samo sloga in edinost; samo v slogi bomo našli uspešen izhod iz sedanjega položaja. Sedaj ni ne verske, ne plemenske razlike. Vsi smo eno in moramo stremeti k enemu skupnemu cilju. Julijska deklaracija vlade je kategorično potrdila, da je vlada enotna. Njeni člani so pozabili na prošlost in svojo prejšnjo strankarsko pripadnost. Zato morate tudi vi pozabiti na vse, kar je bilo, ter se združiti v močno falango. Delati moramo vsi za državno celoto, za narodno celoto, za skuoni gospodarski napredek, kajti s tem delamo tudi vsak zase.«
Govor ministra je bil sDrejet z velikim odobravanjem ter so si zborovalci soglasno izbrali sreskega kandidata in njeeovega namestnika. S shoda je bil poslan ministrskemu predsedniku kot nosilcu državne liste nozdravni brzojav.
Minister Kojič v šumadiji
Kragujevac, 12. oktobra r. V srcu šuma-dije, v Batočini, se je vršil včeraj velik shod, na katerem je govoril tudi minister pravde dr. Dragutin Kojič, ki je v svojem govoru med drugim nagla šal:
»Minula so skoro tri leta, od kar se nismo sestali, da bi izmenjali svoje misH o državnih in narodnih potrebah Vsi veste, s kolikimi žrtvami in mukami je bila ustvarjena ta naša država. Ko pa je bll ta naš lepi in veliki dom ogrožen, je vzel naš kralj vse vodstvo v svoje roke, ne da bi se strašil velike in odgovorne naloge, samo da povede državo in narod v boljšo bodočnost. Zvest tradicijam svojega velikega očeta je kralj po tem velikem in uspešnem delu dal državi novo ustavo in pozval narod, naj izvoli svoje predstavnike, da sodelujejo pri ogromnem delu za nadaljnji razvoj države. Prepričan sem, da bo šuma-dija pri volitvah pokazala, da zna ceniti napore svojega vladarja za dobro države in naroda Zato vas pozivam, da na dan volitev vsi pridete na volišče in po svojem svobodnem prepričanju izvršite svojo dolžnost do onih, ki so dali svoje življenje za osvoboditev in uedlnjenje vsega naroda v veliko in močno državo Jugoslavijo.«
Popoldne je govoril minister dr. Kojič na shodu v Raču. Obeh shodov so se udeležlM nristaši vseh bivših političnih strank, pred vsem pa radikalov ln demokratov, ki so cf MM npkda.1 nalhnlši nasnrotnfki
Sreska konferenca v Splitu
Split, 12 oktobra r. Včeraj se je vršila v Splitu volilna konferenca, na kateri so bile zastopane vse občine splitskega sre-
za. Zborovanju je predsedoval dr. Ivo Gri-sogono, ki je podčrtal zgodovinsko vlogo Dalmacije v jugosloven&kem pokretu in pozval vse navzoče, naj tudi ob priliki volitev pokažejo svoje jugoslovensko prepričanje. Za njim je povzel besedo poslanik dr. Grga Angjelinovič, ki je obširno govoril o prilikah v primorski banovini ter orisal važnost novemberskih volitev za nadaljnji razvoj jugoslovenske narodne in državne misli.
Velike kmečke skupščine na Hrvatskem
Zaereb. 12. oktobra, r. Včerai so se vršili tudi na Hrvatskem Drvi večii volilni shodi. Pri Sv. Ivanu Zelini se ie zbralo na shod okroe tri tisoč liudi. Ves krai ie bil v zastavah tako. da ie bil shod zares Drava narodna manifestacija. Na shodu ie bilo naiveč bivših radičevcev. Da tudi ori-staši vseh drueih strank so se zbrali skoro Dolnoštevilno. Glavni eovornik ie bil oolie-delski minister dr. Neudorier. ki se ie ba-vil naiorei s težavami kmečkeea orebival-stva ter nato obširno orisal delo vlade, ki ea ie že in ki ea bo še izvršila na korist kmečkeea stanu. Svoi eovor ie Doliedelski minister zakliučil z besedami: »Skrb za kmečko orebivalstvo. ki ie elavni steber države. bo tudi orva in elavna naloea Narodne skuoščine. Zato ie v naivečiem interesu kmečkeea naroda, da se teh volitev udeleži in izbere za svoie zastopnike v Narodni skuoščini Drave liudi. Naš oroerani ie kratek: Krall ie naš voditell a narod naš ideal Vlada se trudi, da stori kar naiveč. a ootrebno ie. da in v tem nienem orizadeva-niu oodore ves narod. Zato 8. novembra vsi na volišče.«
Nato ie eovoril minister župnik Matica.
ki so ea zborovalci Dozdravili z doleotrai-nim Dloskaniem. V svoiem eovoru ie med drueim deial: »Vi veste, da smo bili dolea leta v oooziciii. S tem Da nismo doseeli usneha. kakor smo ea želeli. To oa zaradi teea ne. ker smo stalno samo kritizirali, ia-dikovafi. vzdihovali, ne oa delali, da bi ustvarili to. kar smo želeli in kar ie pričakovalo od nas kmečko orebivalstvo. Sedai ie naDočila nova doba in zato smo tudi ml oooolnoma snremenfli svn»o oreišnio taktiko. da bi ofoišali živHenie vsemu na5~nui kmečkemu narodu in uresničili oroerani. ki ea imamo v srcu in duši.« Minister, ki so mu množice vedno iznova nrireiale velike ovaciie. ie zakliučil z besedami: »Pre-oričan sem. da se boste, ko boste vse to dobro oremislili in oretehtali ooredelili za to realno in oozitivno oolitiko. ki edina lahko rodi usnehe za vse kmečko orebivalstvo in s tem tudi za ves naš narod.«
Popoldne se ie vršil enako leo kmečki shod v Maruševcu v ivaniskem srezu. Tudi tam sta eovorila ee. ministra Matica in Neudorfer.
Shodi v Vojvodini in Srbiji
Apatin, 12. oktobra, r. Tukaj se je vršil včeraj velik shod, na katerem je nastopil kot glavni govornik dr. Fedor Nikič, nedavno upokojeni pomočnik prosvetnega ministra. V svojem govoru je obširno orisal dosedanje delo vlade ter pozval narod, naj 8. novembra složno potrdi to politiko ter * polnoštevilno udeležbo pri volitvah izbere ▼ Narodno skupščino ljudi, ki bodo podprli
delo vlade za čim lepši napredek naroda h» države.
Kraljevo, 12. oktobra, r. Včeraj 6e je vršil tukaj volilni shod, ki se ga je udeležilo nad 2500 ljudi. S shoda je bil poslan pozdravni brzojav nosilcu državne liste g. Petru Živ-koviču. Na shodu so bili pristaši vseh bivših strank ter so soglasno izvolili »reškega kandidata.
Zemun, 12. oktobra, r. V Surčinu se je vršila včeraj volilna konferenca za zemun-ski srez. Navzočih je bilo nad 200 delegatov, med njimi pristaši raznih bivših strank. Na konferenci je bila soglasno odobrena dosedanja politika vlade in sklenjeno, da z»-munski srez pri volitvah en odvisno podpre delo vlade. S shoda je bila poslana pozdravna brzojavka ministrskemu predsedniku.
Paračin, 12. oktobra, r. Tu se je vršila včeraj volilna konferenca za paračinski srez. Na konferenci je bil od navzočih pristašev raznih bivših strank soglasno izvoljen sreski kandidat, za katerega bo kompaktno glasoval ves srez.
Pančevo, 12. oktobra, r. V Banatu so se vršili "včeraj prvi volilni shodi in konference. V Vojlovičih se je zbralo več tisoč ljudi, ki so pazljivo poslušali govor bivšega ministra Velizarja Jankoviča ter pritrjevali njegovemu pozivu k složnemu nastopu pri volitvah dne 8. novembra. Slični in prav tako dobro obiskani shodi so se vršili tudi v Starčevu, Omoljicu in Breetovcu.
Prvi sreski kandidati
Beoerad. 12. oktobra, r. Na včeraišniiTi volilnih sestankih in shodih so bile definitivno Dostavliene že tudi Drve sreske kandidature. Kakor noroča današnie »Vreme«, ie bil na shodu v Nišu soelasno nostavlien za kandidata v mestu in srezu Nišu minister Nikola Uzunovič. za nieeoveea namestnika oa bivši narodni ooslanec Tešman Nikolič. Za kandidata v solitskem srezu. ki obseea tudi mesto Solit in ie naivečii srez v državi ie bil nostavlien bivši minister dr. Grea Andiefinovič. Tudi na nekaterih drueih sestankih so bile že nominirane razne sreske kandidature.
Poljski list o pomenu naših volitev
Varšava, 12. oktobra. AA. Varšavski dnevnik »Unija« prinaša obširen članek pod naslovom »Jugoslavija gre naproti veliki bodočnosti«. V članku popisuje rezultate režima, ki je bil inavgunran 6. janTina rja 1929, do danes ter volilni program jugoslovenske vlade. Članka,r naglasa, da je Jugoslavija v zadnjih treh letih preživela trenutke, ki so odločilni za njeno bodočnost in njen nadaljnji razvoj. Dne 3. septembra je dal kralj Aleksander narodu ustavo, s katero se vrača demokratska vladavina. Ustava krepi narodno edinstvo s tem, da onemogoča z novim volilnim zakonom, da bi prišle do vpliva politične struje, ki so se s svojim ozkosrčnim egoizmom posluževale samo zgodovinsko-ple-menskih gesel. Edinstvena Jugslavija ja popolnoma modema država in se nahaja pred veliko nalogo, to je, da učvrsti in okreni Slovanstvo na balkanskem polotoku. Sme se pričakovati, da bodo novembrske volitve dale državi tako silo, da bo Jugoslavija mogla obvladati obstoječ« težkoče in izpolniti svojo misijo varuha Slovan<stva na jugu. To misijo vrši Poljska na severnem vzhodu.
Afront proti Briiningu
Hugenberg, Hitler in Schacht zahtevajo, da prevzame oblast v Nemčiji nacijonalna opozicija
Berlin. 12. oktobra. AA. Na velikem zbo-rovaniu članov strank nemške naciionalne ODoziciie. ki se ie danes vršilo v Bad Harz-bureu. ie šef nemške narodne stranke Hueenbere naiorei ostro obsodi! akciio mednarodneea marksizma in kaoitalizma. nato Da orečital skuono resoluciio nemških ODOziciiskih naciionalnih strank z iziavo. da ie naciionalna fronta oriDravliena Drevzeti nase oblast in odeovornost. Resoluciia nravi nadalie. da bo naciionalna onoziciia zahtevala ostavko vlade e. Bruninea ter ostavko oruske nokraiinske vlade e. Brauna. Dalie zahteva resoluciia nuien razDis novih volitev in restavracijo nemške voiaške suverenosti. Razen teea zahteva, da se ustvari ravnotežie med državami elede oboroževanja.
Nato so. 5efa onozidie e Hitler in e. Seed-te šef Stahlhelma in bivši euverner nemške narodne banke 7. Schacht k'" ie eovoril nrnfi sedaniemu finančnemu eosnodar-stvu v Nemčiii. intervenirali, nai se v bese-d;lo resolticiie vstavi tudi odredba o neobhodni notrebi naciionalne vlade v Nemčiii. Ad: Volitve
Berlin, 12 oktobra. AA. Bivši guverner nemške narodne banke g. Schacht je imel v Harzburgu govor, v katerem je med drugim naglasail. da je položaj, v katerem se nahajata Nemška narodna banka in nemška valuta, jako resen in da se ravno v teh dvf»h pogledih zelo važna dejstva zakriva io nred iavnof-i.jo.
Wolffov urad je pooblaščen obiaviti. da se vse ono, o čemer ie g Schacht govoril, v kolikor ie to stvarno :n točno, ni nikdar skrivalo pred javnostjo. K te i stvari ie treba pripomniti, da je potreba redis-kontne*»n kred;ta za nonoln ievan 'e rezerv zlatu in deviz odvisna od mednarodnih razmer in da je v skladu z mednarodnimi drv^ovori med emteiiskimi Sankami. Pri podTohri^rn prmjledt' statističnih rvo-datkov ce Hk<?že. da ie treb<i razne Številke nekoliko noni-aviti toda *7 tega 9e» ne sme?« 'tva;«ti krivi sk'epi. Prav tako se ni nikdar skrivalo pred javnostjo, da
sestoji del meničnega portfelja nemške narodne banke iz jakih finančnih menic, toda morale so biti sprejete o priliki vzpo-stave^ izplačil zlasti hranilnih vlog. Ta del meničnega portfelja se bo avtomatski znižal, kakor hitro se sedanja abnormalna počasna cirkulacija denarja poveča. To pa se bo zgodilo, čim oreneha sedanja depresija. Povečanje obtoka bankovcev ni mnogo večje od izplačil hranilnicam. V isti funeri je bil storjen korak dal^e 6 tem. da ee je vsota 150 miljonov mark, dobljenih od kovanega denarja, porabila za pokritje nepokritega dolga.
Berlin, 12. oktobra g. Razburjenje zaradi govora bivšega predsednika državne banke dr Schachta v Harzburgu na zborovanju narodne opozicije se še ni poleglo. Zaenkrat še ni gotovo, ali bo mogoče dr. Schachta preganjati kazensko, kakor to zahtevajo vladne stranke. Gotovo je le toliko, da je imel Schachtov govor — dasi tega ni sam hotel — precejšnjo tendenco za inflacijo, proti kateri nastopa ravno državna vlada z vso energijo. Zatrjuje se, da je bilo zasedanje v Harzburgu prav za prav samo pretveza za skupino zapadno-nemških težkih industrijcev. ki so že nedavno od državnega kancelarja dr. Briininga za vsako ceno zahtevali inflacijo in se šele potem, ko se jim to ni posrečilo, obrnili v Harzburg. V nasprotju z vestjo, ki jo je razširil neki berlinski opoldanski list. da je dr. Schacht spričo vtisa svojega govora po Nemčiji zbežal v inozemstvo, se zvečer zagotavlja da je ta vest netočna in da je dr Schacht že na povratku v Berlin, kamor bo baje prispel tekom večera.
Berlin. 12. oktobra, n. »12 Uhr Blatt« noroča da vlada samo še čaka na avtentično besedilo Schachtoveea eovora. nakar bo nroti niemu uvedla kazensko nostonan<"e. Zatriuie se. da ie dr Schacht že n^be^iii v 'nozemstvo ter da ie danes DrisDel v Me-ran.
Ostavka Malmova
Malinov odstopil iz zdravstvenih razlogov - Sestava nove vlade poverjena notranjemu ministru Musanovu
Sofija, 12. oktobra. AA. Bolgarska agencija poroča:
Predsednik vlade Malinov je dal iz zdravstvenih razlogov ostavko na položaj predsednika vlade.
Krali Boris je vzel ostavko na znanje ter poveril mandat za sestavo nove
vlade dosedanjemu notranjemu ministru Musanovu.
Dosedanft finančni minister Girginov bo notranji minister, predsednik parlamenta Štefanov pa finančni minister. Ostali ministri bodo obdržali svoje re-sore.
Atentat pri Torbagyju pojasnjen
Aretirani trgovec Matuška snoči priznal soudeležbo. -Njegova žena poizkusila izvršiti samomor
Budimpešta, 12. oktobra, g. Aretacija trgovca Matuške v zvezi z železniškim atentatom pri Torbagyju je bila danes glavni tema razgovora v Budimpešti. Policijska preiskava ie dosedaj pokazala, da so prebivalci raznih hiš, kjer je Matuška bival svoječa-sno, opisovali Matuško kot delovnega človeka in skrbnega očeta, ki je posebno svojo hčerkico vzgaial v strogo verskem duhu. Slabega o Matuški sosedje niso vedeli pu-vedati. Trenutno preiskuje policija, ali in katere osebe so videle Matuško v ponesrečenem brzovlaku.
Dunaj, 12. oktobra. Nocoj so Silvestra Matuško, ki je osumljen zaradi soudeležbe na železniškem atentatu pri Torbagyju, na njegovo prošnjo privedli
iz zapora pred preiskovalnega sodnika. Matuška je bil silno razburjen. Neprestano je kričal in padel enkrat celo v nezavest. Ko se je končno pomiril, je priznal, da je dobavil materijal za ta atentat dvema osebama. Policiji je sporočil tudi imeni teh dveh oseb, kateri pa drži preiskovalna oblast v interesu preiskave v tajnosti. Odločno pa zanika, da bi bil udeležen na atentatu pri Anz-bachu. Matuškovo priznanje po petdnevnem preiskovalnem zaporu je vzbudilo veliko senzacijo. Njegova žena je na vožnji v Budimpešto skušala izvršiti samomor.
Izreden uspeh sadne f MohOtkO SC 16 SOClII Sšlltl
razstave v Ptuju '	s
V nedeljo je bila dopoldne otvorjena v Ptuju I. banovinska sadna razstava, ki jo
Mednarodna letalska konferenca
v Bukarešti
Razpravljala bo o vprašanju mednarodnega letalskega prometa
Bukarešta, 12. oktobra AA. Danes -popoldne bo v gradiču princa Bibesca »Mogoso-ja«. kjer so se nastanili letalski ministri Francnje, Anglije, Italije in Nemčije, prva seja mednarodne konference za letalstvo Po izjavi princa Bibesca, predsednika mednarodne letalske federacije, se diskusije, ki se bodo -vršile na tej konferenci, ne l>o-do izročile javnosti, šele po sklepu konference bo izdano uradno poročilo o doseženih rezultatih.
Program konference uradno še ni objavljen. Po izjavi princa Bibesca, ki jo je dal tukajšnjim listom, bo konferenca izhodišče diiskusijam, ki se bodo vodile na prihodnji letalski konferenci, katera bo najbrž kmalu sklicana in katere se udeleže delegati evropskih držav. Za zdaj se bo razpravljalo: 1. O vprašanju uvedbe letalskih potnih listov, ki jih bo izdajala mednarodna letal-
ska federacija; 2. o uvedbi mednarodnih čekov, kii jih bodo izdajaLi prizadeti letalski klubi in bodo recipročno zajamčeni od zainteresiranih držav; 3. o vprašanju leta vojaških letal čez teritorij tujih držav.
čeprav princ Bibescu pravi, da ima ta konferenca popolnoma zaseben značaj, sodijo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da ima konferenca prikrit uradni značaj, kar tudi dokazujejo sprejemi, ki jih je tujim ministrom priredila rumunska vlada ter avdijenca pri rumuuskem kralju.
Bukarešta, 12. oktobra. AA. Danes dopoldne je kralj sprejel v avdijenci italijanskega letalskega ministra 5. Balba in ga pridr-žal na kosilu. Jutri bo kralj sprejel angleškega ministra lorda Amulera, pojutrišnjem pa bo sprejel nemškega zastopnika g. Hock-nerja. Francoskega ministra g. Dumesnila je kralj sprejel v avdijenci v soboto.
Posvetovanje o svetovni finančni krizi
Važna seja upravnega odbora mednarodne banke v Baslu — Intervencija za olajšanje deviznega prometa
Basel, 12. oktobra, s. Upravni svet mednarodne banke za plačila se je 6estal danes ob 10. dopoldne na redno oktobrsko sejo. Pred sejo se je vršilo zborovanje voditeljev najpomembnejših novčaničnih bančnih zavodov v navzočnosti podpredsednika Federal Reserva Banke Randol-pha Burgessa, ki se je z vso odločnostjo izrekel za solidarno postoDan'e vseh močnejših novčaničnih bank. Voditelji teh zavodov so obravnavali v glavnem valutni problem, pri čemer so najbolj obširno razpravljali o problemu mednarodne izmenjave deviz :n fluktuacije zlata Voditelji novčaničnih zavodov 60 bili edini v tem, da se stališče mednarodne banke za plačila v tem težkem času nikakor ne sme oslabiti. Zastopniki onih narodnih bank, čijih status dovoljuje močnejšo udeležbo pri zalogi mednarodne banke za olačfa. po zaradi tega pripravljeni, da bodo pri vodstvih svo;ih bank nastopili za še močnejšo udeležbo.
Na popoldanski seji unravnega 6veta mednarodne banke za plačila, na kateri se je govorilo o splošnem valutnem vpraša-
nju, je upravni svet pooblastil vodstvo banke, naj pozove zastopnike centralnih bank onih držav, v katerih je bilo treba uvesti omejitve za promet z devizami, da se sestanejo v Ba9!u, kjer bodo skupno proučili sredstva za olajšanje deviznih odredb in s tem lahko preprečili težke posledice. ki bi lahko v tem pogledu nastale v noslih med dotičnimi državami.
Kakor je izvedel vaš dopisnik, je bilo na tej seii tudi sklenjeno, da 6e kredit, ki ga je dobila v višin5 100 milijonov šilingov na razpolago avstrijska narodna banka, podaljša za dobo treh mesecev.
Basel, 12. oktobra. AA. Direktorji narodnih bank, ki so se sestali v svrho razpravljanja o položaju v zvezi z evropsko denarno krizo, so imeli ob 16. svojo prvo sejo. Viceguverner newyorške Federalne rezervne b^nke g. Burgess je imel razgovor s predsedniki mednarodne banke za reparaciiska plačila o tem, kako naj se kriza orebrodi.
Angleška delegaciia na tem zasedanju je sklenila, da pokrene vprašanje fluktuacije zlata.
Turški državniki v Budimpešti
Budimpešta, 12. okt. n. Turški ministrski predsednik Ismet paša in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, ki sta včeraj prispela v Budimpešto, sta nastanjena v hotelu »Dunabalota«, kjer imata 14 sob. V Budimpešti ostaneta do srede. Snoči sta posetila ministrskega predsednika grofa Karolvija. Novinarjem sta izjavila, da bosta dala izjave šele ob odhodu.
Budimpešta, 12. oktob. AA. Drevi priredi zunanji minister na čast štirim turškim ministrom večerjo, nato pa sprejem v prostorih zunanjega ministrstva. Večerje in sprejema se udeleže člani vlade in diplomatskega zbora.
Mednarodno častno razsodišče za novinarje
Haag, 12. oktobra, s. Danes dopoldne je bilo v haaški mirovni palači slovesno imenovanje mednarodnega častnega razsodišča za novinarje. Častno razsodišče je za prvo poslovno dobo sestavljeno naslednje: Predsednik dr. Loder (Holandska), bivši predsednik haaškega sodišča. Podpredsednik prof. Wettstein (Švica); sodniki pa so: dr. Ernst Feder (Nemčija), George Bourdon (Francija), Clemensen (Danska) in Zamakal (češkoslovaška) Zunanji minister Be laerten van Blookland je v svojem nagovoru izvajal, da je bilo to razsodišče imenovano v izredno težkih časih, ki pa je ravno v tej dobi kot novi organ za čuvanje pravičnosti nadvse razveseljiv dogodek.
Nov jugoslovenski rušilee
Glasgovv, 12. oktobre AA. Rušilee »Dubrovnik«, ki je bil zgrajen v ladjedelnici Yarrow na račun Jugoslavije, je bil danes na svečan način spuščen v morje. Temu Činu sta prisostvovala tudi Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga.
Zanimive najdbe človeških okostnjakov
Trata, 12. oktobra.
Prodnati 6vet okoli Trate pri škofjeloškem kolodvoru je poln čudnih zanimivosti o katerih si ljudje niso čisto na jasnem. Vaščani iz Suhe pri Škof j i Loki so si pripravljali pretekli petek v 6voji jami pešče-nec za nas-ipanje krajevnih potov. Pri kopanju več metrov globoke jame, ki leži nekoliko odročno od Trate, so naleteli de« lavci na zelo dobro ohranjeno človeško okostje. Zraven ko6ti so dobili okroglo, iz gline žgano posodo v premeru 2 dtn in mal nožič.
Najdba okostnjaka je povzročila dokaj komentarjev, posebno ker so slično okostje našli pred časom tudi v drugih jamah, ki jih je tod več, da je pred leti razsajala v Škofji Loki strašna kuga in da so Ločani iz bojazni pred širienjem bolezni pokopavali mrliče po travnati zemlji okoli Trate.
Po mnenjih nekaterih pa naj bi bili v okolici Trate preostanki rimskih grobišč. V teh krajih so našli v teku let razno orodje in nakit iz rimske dobe. Najzanimivejše. naj bi bile zlate zapestnice, ki so jih baje tudi izkopali iz tal. V koliko te vesti ustrezajo resnici, bo težko dognati, ker najdene predmete hranijo ljudje navadno zase.
Pijani seljaki preprečili gašenje požara
Zagreb, 12. oktobra n. Na periferiji Zagreba v tako zvanih goricah je v pretekli noči nastal požar v gospodarskem poslopju zagrebškega trgovca Cagariča. Ko so prihiteli zagrebški gasilci na pomoč, jih je napadla skupina pijanih seljakov ter jim ni pustila gasiti, šele. ko je prišla policija, so se seljaki razbežalt. Medtem pa je poslopje že pogorelo do tal.
je priredilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo iz Ljubljane, odnosno njegova podružnica v Ptuju. Vsa velika dvorana v Društvenem domu je bila polna najlepšega sadja raznih sort. Po mnenju priznanih strokovnjakov je ta prireditev prvovrstno organizirana Sadje prekaša po lepoti in barvenosti vse slične dosedanje prireditve, kolikor jih je bilo v zadnjih ietih pri nas.
Krasni in topli jesensk; dnevi so privabili izredno Številne obiskovalce. Uspeh je brezd.Vom'no že vnaprej zagotovljen v vseh pogledih. Da je razstava tako dobro uspela, je pripisati predvsem naklonjenosti banske uprave, ki je prireditev izdatno podprla, dalje Kmetijski družbi v Ljubljani kakor tudi Sadjarski zadrugi v Maribo* ru in mestnemu načelstvu v Ptuju.
Obširna dvorana je pokazala zelo pestro sliko. Takoj pri vbodu na desno je bila razložena razna 6adjar6ka literatura od naših priznanih strokovnjakov. Sledila je »Chemotechna« iz Ljubljane 6 svojimi preparati, to je z raznimi zatiralnimi sredstvi, kakor arborinom suMkolom. 6amito-lom in drugimi. Izredno lepo skupino je aranžirala vinarska šola v Mariboru. Brezalkoholne pijače iz sadja in grozdja v lepih steklenicah, lepo sušeno suho sadje in najrazličnejši prvovrstni Kompoti, sadne mezge, marmelade in vkuhana zelenjava so tvorili prav lepo sliko. Če navedemo statistične tabele, ki n«m prikazujejo, da se v dravski banovini pridela največ jabolk, in sicer je pridelala v letu 1929. kai 3540 vagonov.
Prav lep aranžma je napravila tvornica za dušik v Rušah. Razstavila je umetna gnojila (apneni dušik, mešano gnojilo ni-trofoskal) kakor tudi 6voie nove razsipače za umetna gnojila, ki se dado namestiti na plug ali na brane brez posebnih priprav.
Temu je sledila tvrdka Videmšek v Mariboru, ki je razstavila leoljive pasove »Rekord«, najrazličnejše sadne škropilnice, vse prvovrstno izdelane od domače tvornice »Kovine« v Mar-boru.
Pravo senzacijo za strokovnjake rn sadjarje so tvorili v sredini dvorane razstav, ljeni stroji za sortiran ie sadja, izdelki domačih izumiteljev. Predvsem je vzbujal oozornost stroj g. Fr. Rudla, ravnatelja Sadjarske zadruge v Mariboru. Komisija je pregledala ta 6t<-oi in ga označila z* nrav pripravnega, dočim sortirni stroj g. Polanca iz Slovenske Bistrice ne ustreza vsem zahtevam Razne sadiarske potrebščine, kakor sadne in grozdne mline, reb-ljače, škropilnice, nože in drugo sadjarsko orodie. sta razstavili tudi tvrdki Js zek iz Maribora in domača Brenčičeva trgovina z železen iz Ptuia
Temu je sledila tvrdka Videmšek iz Maribora, ki je razstavila lepljive pasove zaboie. in sicer v holandski in iugosloven. siki zaboj. V teh posodah je bilo prav lepo sadje prosto nasuto. Največ sadja^ pa je bv'o razstavljenega v normalnih ameriških zabojih. Teb je bilo gotovo za en vagon (nad 800 komadov). Udeleženci so 6trmeli nad lepoto tega sadja, ki se ga ni'90 mogli dovolj nagledati V pretežni večini je bila zastopana Sadjarska zadruga v Mariboru (5 svojimi prekrasnimi zlatimi paimenami, kanadkami. mošančki, bobovci. jonatanoro rdečo vivanko in drugimi.
Posebna strokovna ocenjevalna komisija priznanih strokovn'akov gg. Priola. Tram-puža, Humeka, Kafola, Šege. Zuoanca. inž. Skubica, inž. Sadarja. Mihelčiča, La6iča, Ljubeča in Pevca je ocenila vse razstavljeno sadje. Vseh razstavijalcev je bilo 36 po številu, ki so bili bolj ali manj odliko« vani. Najlepše sadje so imeli poleg Sadjarske zadruge še gg. Omig iz Ptuja, Šiftar iz Radoncev. Koloman iz Radoneev, Sagadin iz Ptuia. Tkalec iz Obreža, Toplak iz Mostja. Mavčič iz Nove Cerkve in Vauda iz Ptuja, posebno pa posestvo Štajerske hranilnice v Podlehniku ter podružnica SVD iz Boštanja ob Savi.
Tudi drugi razstavljavci so razstavili prav lepo 6adje in bodo dobili nagrade. Če še omenimo, da ie v prvem nadstropju razstavljeno tudi prvovrstno grozdje Štajerske hranilnice iz Podlehnika v krasnih košaricah in pletenih zavojčkih, ki jih je izdelala domača »Pletarna« v Ptuju in da je tvrdka Ornig pokazala prvovrstno brezalkoholno pijačo iz grozdja in sadja, ki ga izdeluje v svoiem najmodernejšem ve ieobratu, moramo priti do prepričanja, da je bila I. banovinska sadna razstava v Ptuju prvovrstna prireditev v vseh pogledih. Kdor je videl razstavljeno sadje, ne more prav verjeli, da se je res pridelalo to odlično sadje pri nas.
Slovenci imamo v tej panogi leno bo« dočno6t. Menda jih ni lepših in boljših ja bolk od naših. To priznava inozemska tr govina. a žal tega nočejo spoznati Še mnogi naši kmetovalci.
Popoldne 6e je vršila seia glavnega odbora SVD v prostorih Narodnega doma in nato zborovanje sadjarjev iz naše banovine. Na tem zborovanju se je debari-ralo o sadnem izboru in o položaju letoš nie sadne trgovine. Referirala sta g- inž. Skubic in ravnatelj g. Priol o dopolnitvi sadnega izbora. Ugotovilo se je pa tudi, da niso tako s^abe nade za bodočo 6adno trgovino pri nas, posebno glede poznega zimskega 6adja n"%
Razširjeni* pristnosti sueških sodi«č
Beograd. 12. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za pravosodje pod-oisal zakon o i spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, zakonika o sodnem kazenskem postopku, zakona o tisku in zakona o izvršitvi kazni proti osebni svobodi. Glavni namen tega zakona je. da se dosežejo tiste izpremembe v kazenskem zakoniku, ki bodo jamčile omejitev pristojnosti okrožnih sodišč in zato razširjenje pristo<nosti sreskih sodišč, ker se je to pokazalo kot neobhodno potrebno ne samo v interesu razbremenitve okrožnih sodišč, temveč tudi v interesu znižanja izdatkov kazenskega postopka in v interesu prebivalstva, ki s tem mnogo izgubi na času. ker mora zaradi malenkosti dostikrat iti na okrožna sodišča.
Smrt uglednega beograjskega javnega delavca
Beograd, 12. oktobra p. Po daljšem bo-lehanju je preminil danes Dragiša Ljap-čevič, profesor III. moške gimnazije v Beotrradu in znan javni delavec. Star je bil 42 let.
Samomor jelovškega morilca v celici — Kako je nezakonski sin bedne služkinje postal grozovit zločinec
Maribor, 12. oktobra. Šele pred nekaj dnevi so listi poročali, da je državni tožilec vložil dodatno obtožnico proti roparskemu morilcu Rudolfu Mohorku, ki je na veliko soboto ponoči izvršil večkratni umor na Jetov-cu, umor posestnika Kanclerja na šo-bru in roparski napad na Ponorju, dočim je dodatna obtožnica v glavnem obravnavala razbojniški napad in umor špeharja Franca Fingušta iz Podove. Državni tožilec je zahteval tudi za ta zločin, kakor za nekaj prejšnjih, smrtno kazen.
V	nedeljo popoldne si je pa Mohorko nepričakovano sam končal življenje. Obesil se je v celici 34. jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča. Pri kontrolnem obhodu ob 16. je opazil jetniški paznik Ignac Ploj, da visi Mohorko na cknu. V nedeljo je namreč običajno kontrola v kaznilnici nekoliko manj stroga, Ker imata siužbo samo 2 paznika. Ploj je Uikoj odprl Mohorko vo celico in ko je vi d jI. kaj se je zgodilo, je odhitel naznanit dogodek vodstvu zavoda. Neutegoma je prihitel zdravnik dr. Zo jan, ki je s'r isal Mohorka z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Ugotoviti pa jc mogel samo, da je zločinec že mrto r. Mohorko se je skušal najprej obesiti na hlačni pas; po eni verziji si je zadrgnil srajco, po drugi pa rjuho okrog vratu. Na sebi je imel kaznilniško obleko, v katero so ga bili vtaknili, da bi ga v primeru pobega čimprej izsledili.
Dr. Germovšek, njegov preiskovalni sodnik, je Mohorka zaslišal zadnjič 26. septembra. Med zasliševanjem se je Mohorko nasproti preiskovalnemu šolniku ponovno izrazil, da ne bo čakal, ča ga sodi pravica, temveč da bo izvršil sodbo sam. Vedno pa je bil pri zasliševanju miren in ni kazal ne potrtosti, ne zbeganosti. S priznanji zločinov je pa imel preiskovalni sodnik vedno težave. Nikoli ni Mohorko hotel priznati dejanja, katerega so ga dolžili. Šele, ko so stvar obravnavali dvakrat ali trikrat, se je vdal in priznal, da je on storilec. Obtoženec je v zaporu zelo rad kadil cigarete, pred smrtjo je pokadil ves tobak do zadnjega ogorka. Bil je običajno dobro razpoložen, s pazniki se je rad raz-govarjal in jim odgovarjal na vprašanja.
V	nedeljo je vstal ob 6. zjutraj kakor običajno. Dopoldne ni kazal nobenih znakov potrtosti ali misli na samomor. Popoldne so mu prinesli kosilo: juho, meso in prikuho. Vse je pojedel kakor navadno, potem pa se je vrnil v celico. Kmalu nato je izkoristil priliko, ko ni bil nadzorovan, da je izvršil samomor. Pri njem so našli nekaj poslovilnih pi: sem, med njimi pismo na neko teto, ki živi v zelo siromašnih razmerah. V pismih, ki jih je večinoma porisal z mrtvaškimi glavami, priznava vse zločine in jemlje krivdo za vsa storjena dejanja nase ter razbremenjuje svoje sokrivce. V nekem pismu celo poudarja, da je zašel na zločinsko pot samo zato, ker ga je držala neodoljiva želja po denarju in premoženju. Za dosego tega cilja so se mu videla vsa sredstva dobra.
Mohorkova zapuščina je skrajno bedna: hlače, par čevljev in 50 par... Takoj po samomoru je bilo truplo komisi-jonelno ogledano in danes pred 11. uro dopoldne je mariborski Pogrebni zavod vzel truplo v navadno leseno krsto t er ga prepeljal na pokopališče, kjer je bilo pokopano.
Mohorko je bil nezakonski sin revne matere, ki se je preživljala kot služkinja. Do 9. leta je živel pri svoji leti v Gorici, tam je tudi hodil v šolo. Teta pa je zbolela, zato ga je vzela k sebi babica Marija Mohorko in za njo Terezija Mohorko iz Studencev. Pri njej je ostal do 12. leta, ko je dovršil osnovno solo. V času bivanja pri teti se je preživljal
z delom pri raznih posestnikih v mariborski okolici, največ kot pastir. Kasneje je bil zaposlen kot delavec pri raznih industrijskih podjetjih, služil pa je tudi za hlapca pri raznih posestnikih. Skoro ves čas se je nahajal v mariborski okolici, le kratko dobo je živel tudi v Zagrebu.
Njegova zločinstva so se začela leta 1923. Takrat je prišel v ječo zaradi tatvine, zaradi istih prestopkov pa je bil do 1. 1928. kaznovan se petkrat in so bile vse tatvine težkega značaja. Njim primerne so bile seveda tudi kazni. Zadnjo kazen je presedel od 8. avgusta 1928. do 6. avgusta 1929. v moški kaznilnici v Mariboru. Potem so ga oblasti izročile vojaški komandi, da odsluži kaderski rok. Uvrščen je bil v neboračko četo v Ljubljani, od koder je pa že čez mesec dni pobegnil. Kot vojaški begunec je odšel k posestniku Kohlbergerju na Šobru; izdajal se je za Jurija Pliberška. Tam je napravil načrt za razbojniški napad pri Devici Mariji v Puščavi. Napad se mu pa ni posrečil in Mohorko se je nato skrival v Studencih, od tam je pa odšel v Limbuš, kjer je služil do 30. marca 1930 pri nekem šumandlu. Zaradi tatvin v mariborski okolici so postali orožniki nanj pozorni. Mohorko je to izvohal in pravočasno izginil.
Prekoračil je državno mejo in se potikal po Avstriji, kjer je izvršil več tatvin, potem se je pa zopet vrnil v Jugoslavijo, kjer se je skrival deloma v Limbusu pri Mariboru, preživljal pa se je z nakradenim denarjem. Letos proti koncu marca so mu denarna sredstva pošla in tedaj se je odločil za najhujše razboj-ništvo na Jelovcu. Dne 31. marca se je oglasil pri posestniku Alojziju Dobaju ter prosil za malo jedi in pijače. Tiste ■ dni je prišla k Dobaju tudi neka trgovka, ki je plačala Dobaju okrog 2000 Din za prodana jabolka. Dobajevi so bili preprosti, pošteni ljudje in niso zaklepali niti hišnih vrat. Na veliko soboto, dne 4. aprila okrog 21. je družina od-molila večerno molitev in legla k počitku. Mohorko je ležal skrit v bližnjem gozdu in čakal, da vse utihne. Noč je bila mesečna, da je vse lahko dobro opazoval. Skozi odprta vrata se je splazil v hišo in se približal Dobajevi postelji z ukradeno sekiro ter zamahnil štirikrat po gospodarjevi glavi. Doba j je bU takoj mrtev. Iz gospodarjeve izbe je šel Mohorko v sosedno sobo, kjer so padle druge žrtve: Kuniarunda, Terezija in Alojzija Dobaj ter 6-letni rejenec Raj-mund Gosak. Videč, da je smrt pobrala vso družino, je položil sekiro na okno, si obrisal roko in začel brskati po omarah in predalih. Iz listnice umorjenega Alojzija Dobaja je vzel 4500 Din gotovine, iz omar pa je pobral nekaj perila in obleke. Ker je našel baš vse pripravljeno za velikonočno pojedino, j'e še sedel in se najedel. Pri tem ga je opazil poslednji preživeli član Dobajeve družine Ivan Dobaj in Mohorko jo je odku-ril...
Po tem nečloveškem zločinu se je Mohorko podal v gozd, vrgel ukradeno Do-bajevo suknjo proč, se umil in skušal oprati madeže na obleki. Mahnil jo je proti Mariboru vzdolž Drave, prekoračil je brv pri Studencih in se napotil proti Slivnici. Spotoma je popival in zapravljal oropani denar na tak način, da so postali orožniki nani nozorni in so ga naposled aretirali pri Slivnici. Iz prejšniih iziav Mohorka je razvidno, da je velik del krivde za svoie zločine valil na tovariša Ludovika Hriberskega. kar se mu pa ni posrečilo dokazati in kar je preiskava ovrela. Mohorko je bil telesno in duševno dobro razvit, imel je solidno ljudskošolsko izobrazbo ter je v besedi in pisavi obvladal slovenščino in nemščino.
Zaključek balkanske olimpijade
Jugoslavija zasedla drugo mesto s 113 za Grčijo s 153 točkami. Atene, 12. oktobra. AA. Na balkanskih lahkoatletskih tekmah so bili doseženi tile rezultati:
V	teku na 1500 m: 1. Georgopulos (G.) 4:12; 2. Uvalas (G.), 3. Manca (R.), 4. Predanič (J.), 5. Lapusan (R.).
V	metu kopja: 1. Messner (J.) 51.64 m,
2.	Rozakis (G.), 3. Djubotaru (R.), 4. Pa-pageorgiu (G.), 5. Havalec (R.).
V	teku na 110 m z zaprekami 1. Marti-kas (G.) 15 sek., 2. Buratovič (J.) 16.35,
3.	Vrbanov (B.), 4. Miropulos (G.). Turški tekmovalec je bil diskvalificiran.
V	teku na 400 m: l. Tučan (J.), ki je s časom 52.5 postavil nov jugoslovenski rekord; 2. Mtfdjarevič (J.), 3. Rasev (B.),
4.	Hores (G.), 5. Černovski (R.).
V	skoku v daljavo: 1. Novakovič (J.) 681 cm: 2. Rozakis (G.) s 672 cm,_3. Si-me on i d is (G.), 4. Gancev (B.), X Buratovič (J.) 665 cm.
V	štafeti 4X100 m: 1. Turčija 43.4;
2.	Grčija 43.9, 3. Jugoslavija 44.2. 4. Ru-nutnija, 5. Bolgarija.
Maratonski tek je dal te-le rezultate: 1. Saras (G.) 3:11.27. 2. Panait (R.).
3.	Priftis (G.). 4. Špom (J.). Skok ob palici:
1. Andreopulos (G.) 370 cm. 2. karaja-nis (G.). 3. Biro (R.). 4. Banščak (J.).
Končni rezultat balkanskih iger . je torej tale:
1.	Grčija s 153.
2.	Jugoslavija s 113,
3.	Rumunija s 86,
4.	Bolgarija z 28 in
5.	Turčija s 23 točkami.
Ob koncu tekmovanja so imeli voditelji vseh moštev pozdravne govore. V imenu Jugoslavije je govoril .Veljtko Ugrinič. Iz rezultatov se vidi, da se je iugoslovensiko moštvo izmed vseh balkanskih ekip odlikovalo z največjim napredkom ter je to moštvo edino, ki se je po tehniki kakor tudi po številu točk zelo približalo grškemu moštvu.
65-letnica Macdonalda
London, 12. oktobra AA. Ministrski predsednik Macdonald slavi danes 65. roi-stnl dan. Davi je od 00 to val v svoi volilni okra! Seaham, kjer bo otvoril volilno propagando.
Aretacija dveh mladih prijateljev tuje lastnine
Domžale, 12. oktobra.
V soboto popoldne sta prikolesarila v naš trg dva mladeniča. Bila sta zelo dobre volje in polna novih načrtov. Da se po dolgi vožnji primerno okrepčata, sta se odločila za prodajo koles, kar pa je postalo za oba usodepolno. Domači orožniki so ju namreč vljudno povabili na kratek sestanek na orožniško postajo, kjer se je kmalu pokazalo, da je eden od obeh zelo nevaren prijatelj tujih koles in sploh tuje lastnine. Oba sta po kratkem obotavljanju priznala, da sta se pripeljala iz Konjic, kjer sta si v petek kolesi »izposodila«, ker se jima je zdela pešpot do Domžal prenaporna.
Bila sta to 21-letni Josip Pečovnik iz Št. J-anža na Vinski gori ter 16-letni Valentin Ferme iz Sv. Jeronima pri Vranskem. Zlasti Pečovnik je že star znanec naših kriminalnih oblasti, ki je bil že ponovno kaznovan. Zasleduje ga tudi orož-niška postaja v Velenju, ker je 18. avgusta skupno s svojim bratom Francetom in Antonom Vivodom ukradel trgovcu Ivanu Dedičku v Pesjem avtomat za čokolado, • že dan kasneje pa je ta troperesna deteljica vlomila v trafiko Franceta Vriska v Pesjem in odnesla večjo množino tobačnih izdelkov. Pečovnik je končno osumljen, da je 10. junija izvršil dva vloma na Go-lavi buki, kjer je hotel neko osebo tud! oropati.
Domžalski orožniki so včeraj tako Pe-čovnika kakor tudi Fermeta izročili v za-pore deželnega sodišča v Ljubljani.
Vremenska narmved
Zagrebška vremenska napoved za dane*: Vedro, stalno in toplo, noči hladne. — Situacija včerajšnjega dne: Izobarifna razdelitev se drži z malimi spremembami kakor prejšnje dni. Barometerski maksimum pokriva vso južno polovico kontinenta in je pritisk nekoliko nižji samo nad južnim mor-iem. Severno polovico pokriva razprostrana barometerska depresija. S tako razdelitvijo je ostalo vreme v naših krajih brez posebnih sprememb stalno in vedro. Barometerski pritisk je ostal v zaledju nespremenjen.
Dunajska vremenska napoved za torek: Sem in tja bolj oblačno, sicer toplejše.
Naši kraji in ljudje
Odkritje spomenika
dr. Gregorju žerjavu
Spomenik bo svečano odkrit v nedeljo dopoldne in bo vreden simbol pokojnikovih del
Ljubljana, 12. oktobra.
Dve leti je že mu nilo, odkar je premi* nul dr. Gregor Zer* jav in vsak dan bolj občutimo to veliko iz* gubo. Takoj po nje* govi smrti je bil v Ljubljani ustanovljen odbor za počastitev njegovega spomina in vanj so vstopile mno* ge vidne osebnosti našega javnega življe* nja ter izvolile ožji akcijski odbor, ki mu je predsednik mini* s ter dr. Albert Kra* mer, poslevodeči pod* predsednik direktor Anton Jug, tajnik dr. Stane Rape, blagajnik Fran Mam ter odbor* nika Miroslav Urbaa in dr. Milan Brezigar. Pozivu za prispevke se ie odzvala vsa na* ša javnost in javili smo že, da je uspelo oostaviti dostojen spo* menik velikemu naše* mu prvoboritelju. Jav* nost je vest, da se odkrije spomenik, še pred Vsemi Sveti, pozdravila z naj* večjim zadoščenjem in danes že lah* ko javimo, da bo spomenik velikemu možu odkrit z največjo svečanostjo v nedeljo ob 11.15 na pokopališču pri Sv. Križu.
Svečanost se prične s koralom, ki ga igra godba Sokola I, nato pa zapoje Hubadova župa Forsterjevo kantato »Umrl je mož«. Pri odkritju s pomeni' ka govori slavnostni govor minister g. dr. Albert Kramer, njegovemu govoru pa sledi govor ministra g. dr. Svetisla* va Popoviča. V imenu Jugoslovenske gasilske zveze bo govoril starosta g. Josip Turk, za njim pa minister g. dr. J ur a j Demetrovič zastopnika delav stva in kmetov ter minister g. Ivan Pucelj. Slavnost zaključita Hubadova župa s Prelovčevo žalostinko »Zadnje slovo« ter godba Sokola l.
Odbor vabi vso jugoslovensko jav* nost, da se udeleži slavnosti odkritja in izkaže svoje počaščenje manom moža, čigar življenje je bilo tako brez* primeren in čist izraz tvorne ljubezni do naroda in države.
Kovinasti krsti s trupli dr. Gregor* ia Žerjava in njegove plemenite dru* žice Milene ireneso iz začasnega gro* ba v grobnico 7 veličastnim svomeni* kom, ki je viden izraz narodove hva* ležnosti. Spomenik dr. Gregorja Zer* java je lep, kakor so bili lepi in svetli njegovi cilji in vzori.
Ze avgus' meseca 1929. je izdal akcijski odbor ooziv narodu za zbira* nje prispevkov za spomenik in akcija je v prav kratkem času lepo uspela. Izdanih je bilo 439 nabiralnih pol, ki jih je doslej vrnjenih 146. S temi po* lami je bilo nabranih Din 63.585.50, občine, podjetja in posamezniki so da* rovali 97.401 Din, obresti so pa naras* le na 6910.36 Din, tako da je zbranega dosedaj Din 167.896.86. Akcija je toli* ko uspela, da se je odbor odločil na* točiti spomenik v prepričanju, da je potrebni denar zbran na polah, ki še niso vrnjene. Nabiralci naj akcijo zaključijo, pole vrnejo, nabrane zne* ske pa nakažejo na čekovni račun štev. 15.351.
Odkritje spomenika velikima po* kojnikoma naj bo za ves naš narod dan slave in spomina nanje. Zato od*
bor vabi na to pietetno svečanost ves narod in vse, ki vedo ceniti zasluge dragih pokojnikov, njuno delo, ljube* zen in vztrajnost v dobrih in hudih časih. Prekrasni mramorni spomenik, uspelo delo arhitekta Vinka Glanza, kiparja Borisa Kalina ter kamnoseške* ga podjetja Frana Kunavarja, naj bo znak hvaležnosti sedaj živeče in vzpodbuda bodočim generacijam za delo v prid narodu in državi.
Dr. Gregor Žerjav nam je postal bleščeč in posnemanja sreden vzor narodne in državljanske kreposti ter zasluži svoj spomenik, znak neminlji* vega spoštovanja in globoke, večne hvaležnosti za vse, kar nam je tako bogato dajal v svojem prekratkem, brezprimerno delavnem življenju. Mogočni spomenik je vzvišen in silen ter vreden simbol njegovih idej in njegovih del, udeležba vsega naroda pri odkritju naj bo pa najveličastnej* ša manifestacija za vzvišene njegove ideje.
Lepo uspelo zborovanje učiteljstva v Kočevju
Kočevje, 12. oktobra.
Dne 10. t. m. je imelo učiteljsko društvo za kočevski okraj v poslopju osnovne šole v Kočevju likvidacijski občni zbor, nato pa ustanovni občni zbor društva novega Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Zborovanja se je udeleževalo nad 70 učnih oseb, med njimi tudi nadzornik g. Betria-ni. G. Betriani je prinesel učiteljstvu pozdrave sreskega načelnika, ki je izjavil željo, naj ne ostajajo nova pravila udruženja le na papirju, temveč naj učiteljstvo stori vedno vse, kar je v korist enotnosti države in naroda po geslu: »Kdor Jugoslovan, ta Sokol, kdor učitelj ta Jug osi oven!« G. nadzornik je nadalje priporočal učitelj« stvu, da si naroča za 6e ali vsaj za lokalne učiteljske knjižnice in pridno čita vsa dela profesorja Sai i ha Ljubunčiča iz Zagreba, Djordjičeva ulica 17, ker se bo « tem najhitreje in najpopolneje informiralo o vseh zahtevah nove delovne šole. Kot vzor, kakšen mora biti pravi učitelj še dandanes, naj si prečka Ljubunčičevo Studijo o Davorinu Trstenjaku, ki je pravkar izšla v lični knjigi.
Nato je izborno predaval o aktualnem kmetslkem vprašanju avtor knjige »Vzroki našega siromaštva« diplomirani agronom g. Janonik, ki je dobil za svoj referat popolno priznan je vsega učiteljstva. Potem ko
je poročal predsedn* učiteljskega društva g. Kmet o banovinski skupščini, tajnica o delovanju društva in o državni učiteljski skupščini, blagajničarka o denarnem stanju, je dobil odbor absolutorij, g čimer se
Je ostavAo ddorujt tttngt učiteljskega
društva. Najstarejši učitelj v srezu g. Ivan Wgttinc iz Stare cerkve je nato izvedel volitve odbora, ki bo vodHnovo kočevsko učiteljsko društvo JUU po pravilih skozi 3 leta. Predseduje odboru tudi sedaj g. Kmet Predsednik nadzornega odbora je g. Peterim. Daj Bog, da bi bila ta doba nove društvene uprave v vseh ozirih plo-donosna za učiteljstvo našega steza!
10 let organizacije jugoslovenskih gozdarjev
Jubilejni kongres v Skoplju — Uspešen razvoj važne panoge nacionalne ekonomije
Skoplje, 12. oktobra.
Včeraj je bil v veliki dvorani Sokolskega doma otvorjen 10. kongres jugoslovenskega gozd are k ©ga udruženja, združen s pro* slavo 10-letnice te važne organizacije. Poleg odbora in mnogih članov organizacije so prisostvovali kongresu odposlanec Nj. VeL kralja general Jovanovič, ban vardar-ske banovine Zika Lazič, odposlanec ministrstva za gozdove in rudnike generalni direktor Gojko Koprivnik, odposlanec beograjske univerze dr. Djoka Jovanovič, zastopnik praške univerze Vaclav Barhanik ter zastopniki raznih društev in ustanov.
Po poročilih centralne uprave je sledil zanimiv referat o gozdovih in gozdarstvu v južni Srbiji. Iz vseh poročil, kakor tudi iz referata o gozdarstvu v južni Srbiji, kjer so imeli naši gozdarji v težkih razmerah mnogo dela in tudi uspeha, je razvidno, da je udruženje v 10 letih svojega obstoja mnogo delalo ter odlično zastopalo zelo vaižno panogo naše nacionalne ekono« mije. Organizacija se je brigala za gmotni položaj svojih članov, storila pa je tudi mnogo za njihovo izobrazbo. Organizirala je ekskurzije doma in v inozemstvu, zbra-
la pa je tudi mnogo strokovne literature.
Gozdarsko udruženje je v trajnih stikih z gozdarskimi udrirženji inozemstva in seveda tudi z organizacijami doma, s katerimi je sodelovanje potrebno. Posebno agilno je bilo udruženje pri sestavljanju zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Svoje mnenje je udruženje predložilo vladi v obširnem referatu. Iz lastnih sredstev vzdržuje udruženje tudi 2 stipendista na gozdarski fakulteti. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da znaša premoženje organizacije 3 in pol milijona Din, proračun prihodnjega leta pa znaša 483.500 Din.
Na kongresu se je tudi mnogo razpravljalo o organizaciji podružnic, kajti namen udruženia je, razviti organizacijo po vsej državi. Izbran je bil poseben odbor, ki ee bo bavil z organiziranjem podružnic. Izvoljeni 60 bili tudi častni člani in ko so bili rešeni razni predlogi in nasveti, so se udeleženci kongresa podali na banket v Oficirskem dcmu, katerega se je udeležilo tudi mnogo drugih go«tov. Sled^io izleti kon-gresistov po nailenših in zgodovinskih po« krajinah Južne Srbije.
Odkritje starogrškega mesta v Pelagoniji
Pri Bitolju so kmetje naleteli na ostanke slavne Keramije
Beograd, 12. oktobra.
Tedni so kmetje v vasi Suvodolu, 16 km vzhodno od Bi-tolja, naleteli pri kopanju na stare zidove. Radovedni so kopali še globlje in odkrili temelje neke stare krščanske cerkve iz rimske dobe. Dolžina cerkvenega temelja znaša 23. širina pa 12 in pol metra. Zgrajena je bila cerkev iz kamenja in široke opeke. Vsak kos opeke ima žig, napravljen i<z dveh združenih tri-kotov. Našle so se tudi plošče z napisi in stebri, okrogli in oglati iz marmorja, vanje so vrezani krizi in podobe delfinov v raznih barvah Tk cerkve so bila polna mozaikov, ki pa še niso vsi odkopani.
Pred cerkvenim vhodom so našli 19 moških okostnjakov nenavadne velikosti, z zdravimi belimi zobmi, po čemer se domneva, da so bili ti ljudje ubiti ob kakem napadu na oerkev. Nadalje se vidi na od-kopanih zidovih, da je bila cerkev zažgana in porušena. Najdena sta nadalje tudi 2 bakrena novca v velikosti naših dvodi-nairslcih. Eden izhaja iz dobe cesarja Ha-drijama. drugi pa iz dobe Konstantna Velikega. V cerkvi sami je bil gršlki marmorni Sipomenilk s tremi človeškimi figu-
rami, ki pa je razbit in brez naipisa.
Ko so strokovnjaki pregledali ves teren, so najprej odkrili sledove ogromne grobnice, ki je znašala najmanj 3 km*. Ravno pri cerkvi so našli tudi odlomke marmornega kipa in spomenik z napisom, ki se glasi po nase: »Adipos Pontiu — Junak raduj se.« Po vseh teh najdbah se domneva, da so odkrili ostanke največjega mesta Pelangonije. Mogoče je bila to stara Keramija, katero so arheologi dosedaj zaman iskali, ki pa je ležala (po Titu Livij«) 12 milj dalje od današnjega Bitolja. To domnevo podpira tudi ostanek starega gradu nad današnjo vasjo Orehovo. Zidovi tega gradu so še danes visoki preko 4 m in po svojih dimenzijah pričajo najbolje o veličini in slavi nekdanjega starogrškega mesta. Na mesto Keramijo spominjajo mnoge pripovedke, ki so še dandanes ukoreninjene med narodom. Kmetje, ki so slučajno odkrili ostanke, o tem dogodku ne govore radi, ker so prepričani, da prinašajo take najdbe smrt in druge nesreče. Arheologom in drugim strokovnjakom pa odpira to odkritje zopet bogar to delovno področje.
Neznani snutec je spregovoril
razkrinkal — Ponovna preiskava
Kako se je svedrovec Kosič sam
Ljubljana, 12. oktobra.
Mali kazenski senat je v petek odredil internacijo neznanega človeka v očuval-nem zavodu lepogiavskem. Mutec je bil osumljen večje tatvine pri Dobravi, a ni ! dal preiskovalnemu sodniku nikakih oseb-! nih podatikov. Njegov kazenski akt je poleg poslovne številke nosil še velik naslov »X. Y.« Nu, pa je mutec slednjič vendar izpregovoril.
Ko je po razpravi v petek prišel v skupno celico, kjer je bilo več kaznjencev, jim je odločno in lakonično pripomnil:
— Fantje! V Lepoglavo pa že ne grem!
Vršilo se je nato med kaznjenci važno posvetovanje. Vsak kaznjenec se najbolj boji lepoglavskega zavoda, ker mora računati, da bo tam 06tal dolga leta. Neznani mutec si je bil pač tega v svesti, in je zato raje sam odprl usta.
Ko je v soboto okoli 11. dopoldne predsednik 6enata & o s. g. Anton Mladič v spremstvu ravnatelja in jetniških paznikov pregledoval celice, da čuje prošnje, želje in potrebe posameznih kaznjencev, je prišel tudi v celico neznanega mutca. Ko ga je predsednik vprašal, kako se počuti hi če ima kako željo, je neznanec spregovoril v gladki slovenščini primorskega narečja. Sestavili eo takoj kratek uradni zapisnik.
Naravno, da je v kaznilnici nastala splošna senzacija. »Mutec« je še mnogo besedica in se norčevaL Ko so ga vprašali,
zakaj je spregovoril, je dejal šaljivo:
»Sveti duh me je razsvetlil. Dobil sem spet dar govora. Težko je bilo 4 mesece tako vzdržati in nič govoriti. Dohtarje &em pa vendarle potegnil«. Psihijatra sta nam« reč v svojem izvedeniškem mnenju poudarjala, da je neznani mutec — sedaj Ivan Kosič, razsvetljen od sv. Duha, — na-
firavil dejanje v bolestnem 9tadiju shizo-renije in da zato kazensko ni odgovoren.
Mož je prebrisan tržaški svedrovec, ki govori več jezikov, tako italijanski, nemški in francoski. Kazenski spis bo 6edaj odstopljen preiskovalnemu sodniku, da nadaljuje preiskavo proti Ivanu Kosiču. Ker je Kosič sam oviral preiskavo, 6e mu ne bo vštel v kazen dosedanji preiskovalni zapor štirih mesecev.
Neznan mrtvec
Celje, 12. oktobra. . V nedeljo popoldne so našli domačini oa precej strmem južnem pobočju MA-klavškega hriba pod Westaovkn vinogradom v smeri proti Polulam v neki grapi moško truplo, ki se je nahajalo v popolnem razpadu. Mrtvec je moral ležati na mestu že več mesecev. Glava se je odločila od trupa in se je zakotalila kakih 30 metrov nižje v globel. O najdbi je bila itakoj obveščena celjska okoliška občina in pa žandarmerija. Neznani mrtvec j« bil
atai okrog 50 let ki je Ml zelo slabo oblečen. Čudno je, da niso smradu zavohali v bližini stanujoči člani Tomaiičeve družine, p. d. Marjančnikovi.
Identitete mrtveca doslej še niso mogli ugotoviti, niti se ni dalo dognati, na kakšen način je nastopila smrt Posestnik in delavec Zekar s Poktl je izpovedaL da se je pred kakimi 3 meseci pojavil nekega •dne pri njem neki okrog 50-letni, slabo oblečeni moški in ga poprosil za pijačo. Zekar mu je ustregel Ln mu dal jabolčni-ka. Neznanec je nato krenil proti Miklav-škemu hribu in ga ZekaT pozneje ni več videL Obleka na mrtvecu je skoro popolnoma razpadla, na čevljih pa manjkajo podplati. Včeraj je bila na licu mesta tudi uradna komisija, nakar so truplo prepeljali na okoliško pokopališče. Mogoče se je neznanec obesil in je pozneje, ko je meso razpadlo in se je glava ločila od trupa, padlo v globel, ali pa je v temi zgrešil stezo kn padel tako nesrečno, da je obležal ■mrtev. Zločin je skoro izključen.
Tragedija mladega življenja
Škofja Loka, 12. oktobra.
Bilo je v soboto pozno popoldne, ko so je nenadoma pojavil v papirni trgovini ge. Papove na Mestnem trgu okrog 20 let star mladenič. Trgovka neznanca niti ni mogla vprašati, česa želi, ker se je prišlec zdajci brez besede zrušil na tla in negibno obležal. Vsa preplašena je hitela trgovka po ljudi, ki jim je uspelo spraviti mladeniča k zavesti. Fanta so spravili v bližnjo gostilno, kjer so nesrečniku postregli z jedačo in pijačo, kajti izkazalo se je, da je tujec obnemogel zaradi lakote.
Od dobrih rok okrepčan je mladi Sovefc izpovedal, da se piše Ivan M., da je doma iz Maribora in da je absolvent gimnazije ...
Značaj mu ni dopu&Sal, da bi b^! pro®S miloščine in sopomoči usmiljenih src, in ®e je zato že sedem dni h«anil z vodo in s sadjem, ki ga je mimogrede našel na prostem. Pripovedovanje mladeniča je Dila nad vse pretresljiva slika tragedije mladega človeškega življenja.
Znana dobrotnica dijaštva, soproga profesorja ga. Halladova se je za dijaka zavzela. Sprejela je mladeniča pod svoj krov in ga oskrbela z vsem potrebnim. Na ve» čer je plemenita dobrotaica h rt da k meščanom in zbrala nekaj sto dinarjev za siromaka. Po dolbro prespani noči je nenavadni gost zapustil Škofjo Loko.
V slučaju za strupi lenja povzročenega
po za strupi jen ju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je vporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrapljenju s svincem staropreiskušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica S3 dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
lil
i-: ' i
Samo še danes
gostuje slovita primadona iz Theater an der Wien
Anny Ahlers
v čarobni, popularni in melodfr-jozni K Kalmanovi opereti
KULTURNI PREGLED
Premiera »MeyerBnga« v Maribora Proslava Gromove 25-letnice
V torek, dne 6. oktobra je bila premijera Anetovega >Meyerlinga< kot jubilejna predstava g. E. Groma. Pred predstavo se je vr-šila na odprtem odru prisrčna proslava jubilanta, ki ji je občinstvo sledilo s toplim zanimanjem. In prav tako! Saj se je v tej svečanosti, ki so pri nas tako redke, javno proslavilo ono dek>, ki ga opravlja nas igralec za slovensko kulturo. In jubilant je bil med onimi, ki so z vso takrat potrebno ljubeznijo vršili delo pri izgradnji naše gle-diške kulture: za rast naše lep« besede, *a domačnost naše izreke in za ono vedno nove podobo tragike in komike, katero si ®če nemirni človeški, duh v vedno novih oblikah. In njemu, predstavniku teaterske kulture in dela, je prirejalo občinstvo presrčne ovacije in takemu mu ob jubileju tudi » vsega srca čestitamo!
O predstavi bi nam bilo dosti fažje pasati, da ni bila že sama uprizoritev — velika zabloda — Gosp. jubilantu ne zamerimo, da si je izbral to igro za svoj jubilej- igralec izbira uloge po njih teaterski učinkovitosti in ne po literarna vesti. Pač pa zamerimo upravi, da je pristala na njegovo zeljo. Čemu nam vse to pregrevanje neušečnih dvornih kvant nebiagega spomina na odra? Kaj nas zanima to umazano perilo degenerirane f jim Mije, pa najsi nosi tudi cesarski roono-gram?
Uprizarjanje kake igre pomeni že tudi njeno sankcijo. In s to predstavo se Je sank-oijoniral neokns in zabloda.
Dramatizacija istoimenskega romana Švicarskega pisatelja Jeana Schopferja-Aneta, je kaj klavrno delo. Kaže nam prave »razkrinkane Habsburžanec. Nikjer niti za čevelj zgodovinske perspektive; same rodbinske kvante. Beseda plahuta klavrno po tleh. Rudolf je orisan kot miselno konfuzen lahkožive«, ki se navsezadnje meščansko po-sentimentali, Franc Jožef I. ima obzorje upokojenega stražmojstra. In tako dalje, po vrsti! Nikjer niti iskrice duha, esprita, ki b| kazalo, da je delo francoskega izvora.
Režiji je težko kaj očitati, ker ji je bila zadana za naše razmere pretežka, neizvedljiva naloga. Režija take zgolj vnanje realistične igre zahteva dobre poznavanje realističnega miljeja.
Tako je Zola prišel do svojih realističnih platen — s podrobnim Študijem »modelov«, okolja. Naši igralci, leto in dan vedno t istem malomeščanskem okolju, so celo j meščanskem salonu nekam nesigurnL In zato je ta večer vzBc vsega priznanja vrednem trudu igralcev in režije pokazal le niih dobro voljo.
Kdor se }e pred predstav© bal baročno-fonnalnega ki ledety> - nedostopnega španskega ceremomijela, je bil pri uprizoritvi kaj prijetno presenečen. Nič takega ni bilo videti! Vse je bilo tako prijetno domače, tako neprisiljeno fiATftffiOf kot se spodobi n
naš demokratični čas in razmere. Prav po domače se je udarjalo po mizi, v govoru se krepko zadiralo, in čemu bi drugače?
P res vitli cesar pa so se nam videli za spoznanje preneumni. In zaradi pogostih rodbinskih škandalov in nekoliko zraMjanih nravi na njih dvoru so se postarali najmanj za dobrih 20 let Takšnega, kot smo ga videli v igri, si ga zamišlja jedki praški humor — kot pana Prochšsku — jamrajočega in senilnega, ki sta se mn svetovna vojna in prusko - avstrijska vojna v glavi zmedli
Jubilant Grom je ostal dosleden svojemu že ustaljenemu artističnemu izražanju. Elizabeta (gdč. Starčeva) je igrala fantom dunajskega dvora. Grofica Larisch (ga. Zakrai-škova) je bila meščansko prikupna. Skrbin-ška (grof Ho7os) je dvorna domačnost zapeljala. Naravnost očarujoča pa je bila Večera (gdč. Kraljeva) ob svojem prvem nastopu; pozneje, ko bi morala igrati zrelo žensko, je znatno popustila. Prior (Fnrian) je bil v igri preizrazit Vsi ostali so e priznavanja vrednim trudom reševali svote uloge.
Nekaj pe je človek vendarle imel od ta predstave. Zdaj vsaj vem, kako se je tisto v Meverlingu zgodilo. Nova »razkritja« poslej že v naprej odklanjam. Ko sem s« ozt-ral po parterju in ložah po gospodi, ki je je sicer v gledališču tako redko videti, sem na svojo žalost pogrešil še nekoga: svojo nekdanjo dunajsko gospodinjo, gospo Mar-sarefho Pluchatseheg, hišnico in bratovščl-narieo pri Milosrčnih brati v XVIII. okraju Tolikanj ganljivega mi je pripovedovala * Rudolfu, tako živo se je zanimala za tisto v MeJerlingu! Visok baritona* baldahia bi
ji morali postaviti v gledališču, zakaj predstava je bila v prvi vrsti namenjena njej, gospe Margarethi Pluchatschek iz Wahrio-ga.	K. V
Zadruga jugoslovenskih lik ornih umetnikov. V Beog/adu se je v nedeljo ustanovila Zadruga jugoslovenskih likovnih umetnikov. Zadruga ima po statutih svrho, da popularizira našo likovno umetnost med našim narodom in v inozemstvu. Zadruga b« prevzemala v komisijsko prodajo umetniška dela svojih članov kakor tudi dela naših umrlih umetnikov. Za predsednika zadruge je bil izvoljen Dimitrije Ljotič, bivši minister pravde.
Slavnostno praznovanje stoletnice Frana Levstika v Ljubljani »Slovenska Matica«, Narodno gledališče in »Društvo slovenskih književnikov» napovedujejo za dne 23. oktobra proslavo lOOMnice rojstva Frana Levstika. Slavnostna akademija bo tega dne zvečer v opernem gledališču v Ljubljani Nagovor bo imel Oton Župančič, slavnostni govor Fran Albreeht, iz Levstikovih del bo recitiral Fr. S. Finigar, igralci pa bodo v dveh nastopih podali dramske odlomke »Junteza«. Na sporedu sta tudi novi orkestralni skladbi Mihevea in Osterca. — Naslednjega dne 24. t m. se povabljeni gostje odpeljejo v Levstikov rojstna kraj.
Nova jngoslo renska opera »Donea pfeSec Novi časopis >15 dana« poroča, da Krsta Odavič komponira opero »Dorica pleše« po libretu znanega pisatelja Gjure Vilovida. Libretist in skladatelj sta zajela vso Izvirnost medžimurskega ljudskega življenja hi narodne glasbe, ki je v Medžinrarjo povsem
svojevrstna, o čemer pričajo sloveče harmo-nizacije dr. Vinka Žganea. Dr. Zganee j« doslej dovršeno gradivo nove opere pregledal in ga sprejel z velikim navdušenjem. >15 dana« dostavljajo: »Opera >Dorica pleše« bi imlla biti po svoji organizaciji in po osnovni koneeptivm misti muzi kalna novost, kakršne glasbena književnost sploh še ne pozna. Po obliki bo popolna opera, vendar v nji skladatelj ne bo dal bistveno mi novega, marveč bosta on in libretist pritajila svoji osebnosti in jih upotopila v veličastni stvarjalni osebnosti ljudstva ... To naj bi bilo glasbeno - gledališko delo, ki ga sub specie aMerni ustvarja ljudstvo samemu sebi. Odak ki Vilovič dajeta agolj formo, substanco pa daje ljudstvo . . .«
Kmečka slikarska šola v Hlebinafc. O
svojevrstni zvezi med sodobno likovno umetnostjo in ljudskimi sloji poroča list >15 dana«.: Na zagrebški razstavi >Zemlje« sta iztožila svoja dela tudi dva kmeta - sKkarja: Generalič in Mraz. Oba potekata i® slikarske šole v Hlebinah. Nje ustanovitelj in vodja Krsto Hegedušič je izjavil, da ta šolai deluje v praven likovnega programa »Zemlje«, ki hoče: »smotrno približevanje nižjim družbenim slojem z namenom, da jih dvignemo na večjo kulturno višino. Stani se naloga, da pridemo do likovne forme, ki se imenuje kolektivna, t j. do takega likovnega izraza, ki ga bo razumelo kar največje število ljudi in ki ga bodo preprosti ljudje lahko sami rabili, da se likovno izražajo brez posredovalca.« Vsekakor zanimiv pojav, ki je popolnoma v duhu časa.
Domače vesti
♦	Vojaške vest".. Pehotni poročnik Leopold Vodeb je po potrebi službe prldeljen kot adjutant 1. planinskemu pehotnemu polku. — Izpit za čin rezervnega artilerijskega podporočnika so položili naslednji naredniki-dijaki Hrvoje Majster, Mlilan Go-rišek, Karel Skala, Jožef Zajec, Edvard Lah, Leopold Pavlin In Otmar Cvirn; za čin rezervnega inženjerskega podporočnika pa podnarednik-dijak Pius žužek.
♦	50 letnico poroke sta proslavila 10. t. m. v Kočevju g. Gabriel Reven, upokojeni šef davčne uprave, in njegova soproga ga. Uršula. Oba jubilanta sta še pri najboljšem zdravju. Jubilanta imata štiri hčerke, ki so vse v dobrih položajih. Uglednemu u«clonalnemu borcu g. Revenu in njegovi soprogi želimo še mnogo zadovoljnih let!
♦	Poroka. Včeraj se je v Splitu poročil poročnik bojnega broda g. Makso D. Petri x gdč. Mary Gjurgjevičevo. Bilo srečno!
♦	Kongres planincev Iz vse Jugoslavije na Plitvičkih jezerih se bo vršil prihodnjo nedeljo. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja od 15. do 21. t. m. za vse razrede in vlake razen ekspresnih.
♦	Tajništvo Mladinske matice nam piše: Rok za vlaganje rokopisov za izredno publikacijo Mladinske matice je bil določen do konca oktobra t 1. Ker pa misli iizdati Mladinska matica obe knjigi že za Miklavža, bi ostalo tako premalo časa za ilustratorja Zato prosi odbor Mladinske matice vse pisatelje, ki mislijo konkurirati za to izredno izdajo, naj nam pošljejo nemudoma rokopise ali vsaj sporoče do 15. t. m. da delo pripravljajo. Termin za konkuriranje za redne publikacije pa se podaljša do konca decembra t L
♦	Prihod in povratek ameriških rojakov po Francoski liniji. V nedeljo je dospelo po Francoski liniji, Newyork-Havre z jutranjim brzovlakom v Ljubljano 42 ameriških Slovencev katerih večina se namerava po kratkem oddihu v stari domovini zopet povrni« sa delom In zaslužkom v Ameriko. "Vbaili bo se z lukeuanim francoskim brao-paraikom >He de France«, bi jih je po 5 in pol dnemi prijetni ln zabavni vožnji prepeval preko Oceana. Za isti brzoparnik pa je včeraj odpotovalo lz Ljubljane potom ■zastopnika Francoske Mnije Ivana Kraker-ja v Ljubljani, 17 ameriških izletnikov. Došlim rojakom iz Amerike želimo mnogo počitka ln razvedrila v lepi domovini, rojakom, ki so nas zapustili, pa srečno pot in na veselo svidenje.
♦	Dr. Milan Kovačevlč umrl. Po dolgotrajnem trpljenju je v soboto v Zagrebu umrl zdravnik in pisatelj dr. Milan Kova-čevfič v starosti 62 let Deset let je preživel v Ameriki, kjer je v Pittsburgu izdajal politični list »Hrvat«. Spisal je tudi tri romane: »Polomljena krila«, »Val« in >Zlo-tvor.«
♦	Nov grob. Na šanartinski cesti 21. Je umrl g. Franc P e š e k, žeL zvan.ičnik v p. Pogreb bo jutri ob pol 16. izpred hiše žalosti. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše -iskreno sožalje!
♦	Kip boga Mitre v Bosni. V misiji Jugo-slovenske akademije znanosti je kustos sarajevskega muzeja g. D. Sergejevski v zadnjem času prepotoval zapadno Bosno ter pri tej priliki bil op 02» r jen, da so v Jajcu pri kopanju na zasebnem zemljišču našli neki zgodovinski spomenik. Kakor je kustos Sergejevski izjavil, je tu bil Mitreum hram perzijskega boga Mitre. Reljef ima velike dimenzije; visok je 2 metra ter vklesan v živ kamen. Predstavlja boga Mi-tro v njegovi tradicionalni poziciji, kako bolje bika. Poleg nj*aga so vklesani »dado-fosi«, geniji z gorečimi bakljami. Napise je težko dešifriratl, vendar pa se je ugotovilo, da je spomenik iz početka 4. stoletja po Kristusu.
♦	Natečaj »Koda k a« za najlepie foto amaterske izdelke. V Zagrebu se je v soboto vršil natečaj za najlepše fotoamaterske posnetke, katerega je aranžirala znana tvrdka »Kodak« ter je določila za najboljše !~delke znatne nagrade. Dobitniki prvih nagrad so: v kategoriji A Vellmir Stegu iz Ljubljane, v kategoriji B, Marjan Szabo iz Zagreba, v kategoriji C Janez Korenčan iz Ldubtjaie, v kategoriji D, OMver Szele iz Zagreba, v kategoriji E, Andrej Mosin-ger iz Velike Kikfcnde, v kategoriji F pa LjudevJt Vidas iz Zagreba, ki je predel tudi nacijonalno nagrado.
| Zvočni kino IdeaT | Charlle Chaplist I
v sijajni svoji velenmetnhd ■■
LUČI
VEf cTA
E E M
Ob	1/28. in 9. tiri zvečer
Vremensko poročilo
Meteorolofkeea zavoda v LhibKanl
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer m brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
12. oktobra
liubljana 7, 770.2, 7.8, 94, tiho, megla, —, —; Maribor 7, 770.6, 8.9, 86, Wl, 6, —, Zagreb 7, 770.1, 10.8, 90, NW,2, 0, —, —-; Beograd 7, 777.3, 8.3, 94, tiho, 4, —, —; Sarajevo, 7, 771-2, 6.6, 93, tiho, 0, ——; Skoplje 7, 771.0, 9.8, 92, tiho, 8, —, —; Kumbor 7, 765.3, 14.8, 90, tiho, 6, —, —; Split 7, 766.5, 17.0, 56, NE4, 0, —, —; Rab 7, 768.7, 17.8, 45, tiho, 1, —, —.
Temperatura: Ljubljana 18.4, 6.0; Maribor 15.2, 8.2; Zagreb 20.6, 8.9; Beograd 21.0 7.3; Saraje-vo —, 6.0; Skoplje 6.7.
Solace vzhaja ob 6.11, zahaja ob IT.22. Lana vzhaja ob 7.22, zahaja ob 17.31.
♦	Mesnica državnih nameščencev. Iz Novega mesta nam pišeOo: Kakor čujemo, nameravajo državni nameščenci v Novem mestu otvoriti v kratkem svojo mesnico, da na ta način pridejo do cenejšega mesa, ki jim je potrebno za vsakdanjo prehrano.
♦	Za CM Aleks. Hudovernikov sklad so darovali: France Rant, notar v Metliki, Franjo Krisper, notar v Črnomlju in Mestna hranilnica v Črnomlju po 100 Din. Srčna hvala!
♦	Spominska plošča Nodilu. V Splitu bodo 25. t. m. v poslopju tamkajšnje humanistične gimnazije odkrili spominsko ploščo pokojnemu zgodovinarju Natku Nodilu, ki je bil svojedobno profesor splitske gimnazije, pozneje pa je bil imenovan za profesorja zgodovine na zagrebški univerzi.
♦ Sprejem v pomorsko vojno akademijo. V prvi letnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku je sprejet tudi g. Igor Beran.
♦	Zrinjsko-Frankopanska zarota je nam večinoma le od daleč znana. Vse zgodovinske osebe in dogodki tedanje dobe pa oži-ve pred nami v povesti »Sigmovo maščevanje«, ki jo bo izdala letos Vodnikova družba. Povest nas zanese v ono nemirno valovanje ob naši meji, ko so od ene strani pritiskali Turki, od druge Nemci, da stro odpor narodnih plemičev, ki so se borili za domače pravice. Ves odpor in obup se kaže v slovenskem junaku Sigmi, ki se je bil za zmago Zrinjskega.
♦	Od strahu Je umrla. V trgovino Denka Trajkov.iča v Skoplju je prišla Bula Hani-da, žena Kadrije Rašidoviča kupit malo skodelico. Trgovec ji je predložil šest skodelic, od katerih je žena tri izbrala in plačala, ostale tri pa neopaženo spravila in hitro odšla. Trgovec je kmalu opazil tatvino in de v spremstvu orožnika tatico dohitel. Bila je odvedena na orožniško postajo, kjer so ji rekli, da bo zaradi tatvine zaprta. Žena je od strahu obledela in se mrtva zgrudila qa tla. Zadela jo je kap.
♦	Nepojasnjen umor. Na Grobniku pri Suš&ku so preteklo soboto na neki njivi našli kmeta Martina šimca mrtvega z razbito gla.ro. Komisija je ugotovila, da je smrt nastopila zaradi dveh udarcev s sekiro v zatilnik ln po temenu. Zaslišanih Je bilo več oseb, vendar pa se iz njihovih izjav ni mogla dognati oseba morilca.
♦	Deca, ki se razvija potrebuje posebno hrano. Mnogi starši opazijo, da jim otroci med 6 in 15 letom pa tudi prej naenkrat izgubijo apetit in zdravo barvo Mc, se pritožujejo zaradi utrujenosti. Vzrok vseh teh .pojavov je slabokrvnost, ki ne nastane samo zaradi pomanjkanja prave hrane, kajti tudi prenagli razvoj je večkrat kriv splošnega oslabljenja. V tej dobi rabi otroška organizem in kri posebno krepilno hrano. Najboljši preparat, ki okrepi otroke, je »Energin«, sredstvo za jačanje krvi, živcev Ln apetita. Otroci, kii jemljejo dnevno po tri male žličke tega sredstva pred jedjo, lažje preživijo to prehodno dobo, so zdravi ■in močnejši. Isto se večkrat opazi pri deci, ki je začela hoditi v šolo. Prej so se otroci po ves dan igrali, v šoli pa so prisiljeni da sedijo ure in ure mirno in da se uče. Ta sprememba vpliva v mnogih primerih ma deco in zapušča na njej svoje sledove. Deca postaja slabokrvna in je dolžnost staršev, da v takih primerih ne čakajo, da se stanje poslabša, temveč, da takoj začno krepiti organizem in kri svojih otrok. To se najlažje doseže s preizkušenim sredstvom »Energinc. Na dan zadostujejo tri male žličke tega sredstva in otroku je po-magano. Splošna slabost in depresija se pojavlja posebno pri deklicah v prehodni dobi pubertete. Narava na dekleta sploh stavija večje zahteve in zato je treba skrbeti za jačanje krvi. Vsaka mati mora posebno paznti na svoje hčerke v ted prehodni dobi, ko oslabe tn izgube apetit, postanejo pa nervozne in ne morejo spati. Te težave se odpravijo in kri se okrepča najuspešnejše z »Energ&nom«, ki vsebuje železo in še druge važne hranilne snovi v taka formi, da ga želodec lahko sprejema in dovaja krvi. V vseh treh primerih je »Energin« blagodejno sredstvo, kar dokazuje na tisoče priznanj. »Energin« izdeluje naš domači renomirani laboratorij »Alga« na Sušaku.
»ITO« zobna pasta najboljša.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
♦	»PAN« ovratnik pri Eger, Mela, Plrnat.
Prvikrat v obliki vsakdanje slikanice 1
VAŠE PLOŠČE
IN FILME
Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, LJubljana — Maribor.	I
Iz Ljubljane
o— Občinska seja. V četrtek 15. t. m. se bo ob 17. vršila v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu bodo med drugimi poročila: o kreditu za nakup mask proti strupenim plinom za poklicne gasilce, o naročilu ljubljanskih slik na poštnih dopisnicah, o prošnji mestne elektrarne za zgradbo transformatorja, o prenosu lastništva pokopališča pri Sv. Krištofu na pokopališki »klad v Ljubljani iti samostoj.il predlog občinskega svetnika Antona Likozarja glede porabe ostanka enomiljonskega posojila za zgradbo malih stanovanj.
Belokrajinci! Drevi ob 20. bo v hotelu Bellevue« sestanek Belokrajincev. Rojaki, ki ste voljni .pomagati svojim po suši in toči prizadetim revnim rojakom, srčno vabljeni! Odbor.
u— Lep uspeh dobrovoljske proslave. Proslava 15 letnice ustanovitve I. jugoslo-venske dobrovoljske divizije v Rusiji je Imela lep moralen in gmote nuspeh, čeprav obisk ni bil tak, kakor ga je bilo želeti. Proslava je bila združena z akcijo za one kraje, ki so mnogo trpeli po letošnji suši. Krajevni odbor RiK je prejel nad 2200 Din. Posebno se je opažala maloštevilna udeležba od strani narodnega ženstva.
u— Orkester kraljeve garde iz Beograda priredi v petek 16. t m. v veliki unionski dvorani svoj simfonični koncert, ki ga dirigira gardni dirigent in godbeni referent podpolkovnik Pokorny. Po prevratu bo io tretji koncert kraljeve garde v LJubljani. Gardni orkester, ki šteje 80 mož, si je izbral za svoj ljubljanski koncert naslednji spored: Wagner: Predigra k operi Mojstri pevci Norimberški, šveidsen: Simfonija v d-duru, Ipolitov-Ivamov: Kavkaške skice. Kali ki nov: Simfonija št 1, Debussy: Chil-drens Corner in Baranovič: Kolo. Izredno bogat program klasične ruske, francoske Ia jugoslovanske simfonične glasbe. Vstop
I
EDGAR RICE BURROUGHS
Človek iz rodu opic!
II
Pustolovni roman za velike in male v 3,0 s- fcah :
NAŠE VELIKO PRESENEČENJE ZA LETOŠNJO JESEN!
Napeto, naglo se razvijajoče dejanje!
Dramatično! — Polno romantičnosti in lepote!
Pričetek v
iimi
s e S s s s
aice od 40 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Novi obrtniki In trgovci v Ljubljani.
V septembru je bilo v obrtni register mestnega magistrata vpisanih 32 novih trgovcev in obrtnikov, tako: Ada Prinčič, trgovina z galanterijo in parfumi v pasaži palače Viktoriije, Stana Spreitzer, šivilja, Matija Ivanuša, brivec v palači Viktorije, Anton Bah, mesar, Angela Marinčič, brivski obrt, »Export«, komanditna družba, špedicija, Ana Petriček-Kolterer, slaščičarna, Josipina IgLič, šivilja, Josip Močnik, žaganje drv, Antonija Korošec, mlekarna, Josip Pevalek, papir In galanterijsko blago, »Sava«, mizarstvo, Rudolf Pajk, klobučar. Janko žirovnik, trgovska agentura, Friderik Hertlc, instalater, Fraiija Mastek, sejmarica, Ivan Beseničar, mehanik, Ana žirovnik, prodaja sadja, Karol Sedej, brivec. Ankele Franja, modistinija, Ana šmuc, fotografske potrebščine, Leopold Kuret, avtoizvošček, Marija Pajk, kurivo in premog, Anton Novak, les in premog. Franc Novak, brivec, Ivan Flander, krojač, Viktor Sedej, delikatese, Slavko Primožič, trgovska agentura, Josip Tanko, kolar, Jakob Krbavčič, svečar, Josip Hočevar, mizar, Ivanka Goričar, šivilja, Ivan Čeh, vrtnar, »Standard«, prodaja izdelkov tovarne Pollak, Josip škerl, mešano blago, Ig. Klein.mayer & Bamberg, d. z o. z. trgovina s pisaLnimi potreščinami in papirjem, Oton Frolich, avtoizvošček, Fran Zorko, slaščičarna, »Noblese« Juvan & Ravnikar, konfekcija v palači Viktoriji, Fani Hribar, mo-distinja, The Balkan Foto-service, trgovska agentura, Adolf Preibisch, avtoizvošček, Josip Mar, sobo in črkosMkar, Nada Privšek, mlekarna, Oskar Fischer, tkanine, Ivan Snoj, prevoznik in Bogomir Zaletel, brivec. — Izbrisalo pa se je 19 obrtni kov in trgovcev, ki niso že dalj časa izvrševali svode obrti ali pa so sami zaprosili za izbris.
Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospo de in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12.
4* 'N
•o
u_ Zveza gospodinj naznanja, da bo danes od 15. do 17. ure v društvenih prostorih, Rimska cesta 9, odprta posvetovalnica. Vodi jo strokovnjakinja, ki lahko daije nasvete v vsfh gospodinjskih vprašanjih. Gospodinje, pridite!
u— Ljubljanski Sokol ponovno opozarja na današnje skioptično p-.edavanje br. Cveta šviglja »S fotografsko kamero v Julijske alpe«, ki bo ob 20. v mali dvorani v Narodnem domu (vhod iz Blei"weisove ceste). Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za bedne Eelokra-jince. Vabljeni vsi prijatelji večno lepe narave.
u— Prvi večer novlnskih tečajev oriredi JNAD Jadran drevi ob 20. Predavala bosta direktor Reisner in tov. Alujevič o predvojnih prilikah med študenti in o sedanjih prilikah na univerzi. Udeležba za novince in stare člane strogo obvezna. Obenem se vrši tudi vpisovanje v društvo.
u— Udruženje ljubljanskih konservatori-stov priredi v četrtek 15. t. m. ob pol 21. v dvorani Glasbene Matice za umetniške kToge predavanje o ameriški nacijonalni glasbi. Izvajali bodo plošče in filme, ki jih je dal blagohotno na razpolago slikar Ja-kac, ki bo tudi predaval.
u— Jadranove plesne vaje se bodo vršile vsak četrtek v veliki dvorani Trgovskega doma. Otvoritev bo pojutrišnjem 15. t. m. ob pol 21.
u— Drugo in zadnje vpisovanje za ritmično gimnastiko in ples telesnega kultur-
Ugodna prilika!
Zimske damske svilene
kombineže.....Din 40.—
Zim. dam. svilene hlače . Din 20.— Zim. otroč. triko hlačke . Din 14.— Nogavice svilene damske . Din 15.— Nogavice flor damske od . Din 9.— naprej.
Ako želite kupiti zimsko blago po nizki ceni ,tedaj obiščite naše trgovine:
CIRIL AHLIN,
Miklošičeva cesta 14, Poljanska c. 5, Celovška cesta 56
M
Ce ste ujeli madež na obleko, je novo zanesljivo sredstvo	1
ČISTIN
Dobiva se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor.
03 -t
rt <
v
nega društva Atene se vrši danes od pol
18. do 19. v beli dvorani Uniona, kjer se dobe vsa pojasnila in sprejemajo prijave interesntov za vse tečaje. Pouk tečaja se je poveril letos gdč. Maši Slavčevi, ki razpolaga s temeljitim znanjem in bo uvajala otroke z improvizacijo majhnih plesnih scen k smotreni ritmični vzgoji, ki vzbuja v deci čut za ritmiko, estetiko in harmonično obvladanje telesa. Po možnosti se bo vršil ta pouk mladine spomladi na prostem Tečaj za deklice in dame vodi diplomirana učiteljica Mensendieckove šole gdč. Hana Pajkova. Moderne plese za dame in gospode poučujeta plesna moustra gg. Košiček in Trost.
u— Ukradeno motorno kolo najdenp. Kakor je poročalo .ponedeljkovo »Jutro«, je bilo v noči od sobote na nedeljo odpeljano zavarovalnemu inšpektorju Marjanu Verbi-ču motorno kolo s prikolico. Kolo so našli orožniki iz Kranja v nekem grmovju. Ta-tičem je pač pošel bencin ...
u_ Tatvine. Na Viču stanujoči zasebnici
Angeli Zakrajškovi, doma iz Starega trg3 pri Rakeku je neznan tat v soboto ponoči ukradel na dvorišču dva zajca, vredna 100 Din. Nedavno ji je tat odnesel tudi več steklenic v vrednosti 500 Din. Viški posestnik France Zalar je ovadil dve ženski, ker sta si iz njegovega gozda v logu prilastili 3 hrastova drevesa. Krojaškemu vajencu iz Stožic Edvardu Volku je bilo v soboto ukradeno okoli 400 Din vredno kolo. Neznani tatovi so v soboto ponoči vdrli v drvarnico delavčeve žene Elizabete Gori-škove v Vodmatski ulici in ji odnesli 52 kg premoga.
u— Novost za Ljubljano Je nedvomno
izposojevalnica gramofonov in plošč »šla-ger«, Ljubljana, Aleksandrova 5., ki Je edina ustanova te vrste v Jugoslaviji. Za mal denar prijetna godba in razvedrilo. Najugodnejši pogoji. Priporočamo, da se poslužite te ustanove!
u— Milo zastonj. Pred palačo ln t pasaži Viktorije na Aleksandrovi cesti je bila v nedeljo dopoldne med promenado senzacija. Brezplačno so delili lepo zavito milo za deco. Izdelek je poslala v razdelitev tovarna mila v Kruševcu. Milo pa je delila nova prodajalna parfumov Ade Prinčičeve, ki si je v palači uredila prav lep lokal.
u— Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi cest; 7.
u— Kegljišče zimsko na novo ureje<no še nekaj večerov za oddati. Pripravno tudi za strelske klube. Gostilna Turk.
Iz Celja
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. ljubko zvočno opereto »Gozdarje-vo Kristo« z Ireno Eisingerjevo in Paulom Richterjem v glavnih vlogah.
e— Olajšanje plačila banOvinskega ku-luka. Trgovske in zasebne uslužbence obveščamo, da bodo v sredo 14. t m. zvečer po predavanju v Narodnem domu na razpolago seznami, v katere se bodo lahko vpisali vsi oni. ki želijo plačevati predpisano odkupnino za ročno delo na banovin-skih cestah v mesečnih enakih obrokih.
e— Zanimivo predavanje o bolniškem in starostnem zavarovanju. Trgovsko društvo in Pomočniški zbor pri Gremiju trgovcev ~ Celju bosta priredila v sredo 14. t. m. ob 20. zvečer v Narodnem domu predavani* o obveznem bolniškem in višjem zavarovanju zasebnih nameščencev pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu ter
0	pokojninskem zavarovanju. Predavali bodo poleg ravnatelja g. Podgorška tudi glavni funkcionarji Trgovskega bolniškega društva in Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Predavanje bo zelo zanimivo in vseskozi poučno, torej zelo važno za vse zavarovance ne glede na društveno pripadnost
e_ Opozorilo davčnim zavezancem. Razporedi za pridobnino in davek na poslovni promet za leto 1931 so razgrnjeni na javni vpogled pri davčni upravi od 12. do 19.
1	e— Odhod odpuščenih velenjskih rudarjev. Včeraj zjutraj je prispelo v Celje s savinjskim vlakom 59 rudarjev razne starosti, ki so bili pred dnevi odpuščeni z dela v velenjskem državnem premogovniku. Novo zaposlenje so našli pri raznih gozdnih podjetjih, in sicer so se porazdelili naslednje: 24 jih je odšlo v Koprivnico, 20 v Novo Gradiško in 15 v Dobrljin. Mnogi med odpuščenimi rudarji, ki so morali zapustiti domače kraje, so oženjeni, vendar pa so morali pustiti družine zaenkrat še doma.	.
e— Plesna šola Svobode se prične danes
v Unionu.	„ . .
e_ Dve tatvini. Francu Rataju od Sv.
Jurija ob j. ž. je bilo v nedeljo zvečer v osebnem vlaku med Laškim in Celjem iz žepa suknjiča ukradenih 201o francoskih frankov. Istega dne zjutraj pa je izginila čevljarskemu pomočniku Antonu Repniku usnjata aktovka s precejšnjo vsebino.
h Maribora
a— Praktični uciteliski IzDltl oo novih Dredois h so se vršili na državnem moškem uČiteliiš£u od 5. do 11. t. m. ood oredsed-stvom ravnatelia dr. Potočnika. Izoit so naoravili uciteliski orioravniki: Bevc Maks. Debelak Andrei. Ferian Milan. Grubelnik Fran. Krevh Viktor. Lovrec Fran. Mihelič Vilko. Prah Karol. Sreš Martin in Serona Vinko.
a— 25!etnico službovanja bo obhaial te dni tehnični ravnateli tvornice za dušik v
Rušah inž. Mader.. __ . . „_ .
a— Ljudska univerza. V petek 16. t m.
nas čaka posebna zanimivost. Dunajsko pisateljico gdč. Freyler je zainteresiralo, da bi spoznala življenje velikega zverinja-ka in cirkusa izza kulis. Izbrala si je ene ga uajvečjih — Hagenbecka, ki je posebno ^nameDit zaradi svojega edinstvenega zverinjaka. Potovala je z njim skozi mesece po Norveškem, da bi točneje spoznala življenje tega cirkuškega narodiča, ki potuje prav po cigansko od dežele do dežele. Hrtela jt videti, kako dosežejo artisti svoje presentljive produkcije in vratolomne umetnosti in krotitelji svoje čudovite rezultate. A kot pisateljico jo je najbolj zanimalo vprašanje: kako zasebno življenje vede pač ta mabkoživi narodič? O vsem tem bo pripovedovala prihodnji petek s poinpčjo mnogih s&ioptičn-ib^lLk gdč. ?Erey-
ler. Predprodaja vstopnic od srede dalje pri ge. Brišnik in & Hoferju.
a_ Prva operetna predstava bo danes
ob 20. premijera in obenem pTva jugoslo-venska uprizoritev Leharjeve romantične operete v treh dejanjih »Zemlja smehljaja« Dirigira L. Herzog režira g. Trbuhovič. V partiji princa Sou-Honga se bo predstavil na novo angažirani tenorist Beiizar Sancin.
a— Orkester kraljeve garde, ki je ravnokar na turneji po vseh večjih mestih države, bo koncertiral v Mariboru 17. t. m. v veliki dvorani Uniona
a— Izlet v Trbovlje pripravlja Ljudska univerza za nedeljo 25. t. m. v svrho ogleda našega največjega premogokopa Ogled bo pod vodstvom strokovnjaka. Odhod iz Maribora ob 9.10, vrnitev ob 22.22. Polovična vožnja! Pismene prijave s priključeno kavcijo za vožnjo 40 Din je poslati na naslov Ljudeka univerza, Maribor, Krekova ulica št 18. I. nadstr. najpozneje do 16. t. m.
a— Otvoritev strelišča ori Sv. Ruoertu. Streliaška družina ie včerai otvorila Dri Sv. Ruoertu v Slov. zoricah svoie strelišče. Otvoritvi ie orisostvovalo mnozo odličnih eostov. med druzimi tudi oolkovnik Božidar Putnikovič ter starosta Sokolske žune dr. Gorišek iz Sv. Lenarta.
a— Tombola v Hotinii vasi. Včerai se ie vršila v Hotinii vasi tombola tamošnie streliaške družine, ki ie zelo dobro usoela. Prvo tombolo, moško kolo. ie dobil Stan-eler Liudevit iz Hotinie vasi. drusro tombolo oa Neža Pakič iz Skokov.
a— Šumandl na svobodi. Posestnik Su-mandl iz Limbuša. ki ie bil svoiečasno aretiran ood sumom, da ie soude!ežen Dri Mo-horkovem umoru ŠDeharia Finzušta. ie bil včerai izDUŠčen na svobodo ter ie državno tožilstvo ustavilo oroti niemu vsako oosto-oanie ker se ie oreDričalo da ie nedolžen.
a— Izeredi in oreteni. V soboto oozno ponoči se ie na Aleksandrovi cesti sno-oadlo več fantov. Dri čemer ie bil hudo Doškodovan delavec LeoDold Novak. Nekdo izmed družbe ea ie sunil i. nožem ter so srn morali Dreneliati v bolnico. — V Dobrovcih stanuinčeea 20'etneza čevlipr^Ve^a nermoč-nika Janka Slokana ie v oreteDu v neki eostilni sunil nekdo z nožem v levo stran orsi ter mu orerezal oliuča. Tudi nieza so
morali oreoeliati v bolnico.
a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes naprej 100% nemška veseloigra »Nobene ljubezni več ..Kino Union »Don Juani garnizije«.
Z Jesenic
s— Gorenjski Zimskosportrti podsavez, ki ima svoj sedež na Jesenicah, je pričeJ priprave za zimsko športno sezono. Med drugim bo posvečal posebno pozornost zim-skosportni vzgoji mladine. Žal, bodo morale skoro gotovo izostati važne podsavezne prireditve, ker se pridobitni krogi, ki so dobili prošnje podsaveza, niso odzvali z ni-kakimi prispevki. Športniki propagirajo zimski šport v Gorenjskem kotu. ker hočejo narediti iz letovišč tudi zimovališča, a za to ne najdejo podpore p* a v pri faktorjih, katerim bi prinašal zimski šport največ gmotnih koristi.
Iz Kranja
r— Pevski zbor. Danes zvečer pevska vaja ob 20. ženski zbor, ob 20.45 pa moški zbor v Narodnem domu.
Iz Škofje Loke
SI— Nov most pod Sušo. Neurje, ki je divjalo zadnjič v Selški dolini, je odneslo most pod Sušo nad Železniki. Zistopipk banovine si je položaj na licu mesta ogledal. Na kraju nesreče zgrade začasno lesen most, ki se bo moral umakniti pozneje be tonskemu. Avtopromet v Selški doiini se vrši le do Železnikov.
šl— Zahvala Selčanov. Sokol v Selcib se najtopleje zahvaljuje avtobusnemu prevozniku iz Železnikov g. Francu B^nediku. ki je dovolil sokolskemu članstvu brezplačen prevoz, kadar potuje članstvo v službenih zadevah.
Iz Kamnika
ka— Tombola Kola jugoslovenskih sester. Nadvse agilne Kolašice prirede v nedeljo ob 15. na Glavnem trgu veliko tombolo z lepimi in priktičnimi dobilfei. Med drugimi darili je seveda neizogibna »pur-garska klaftra«, vreča moke i. t. d. Tablice ®o po 2 Din. Čisti dohodek bodo prejeli mestni reveži za božič. Segajte po tablicah in pomagajte ubožcem!
ka— Divje svinje v okolici Kamnika. Komaj so ponehale govorice o merjascu m medvedu, ki so ju ubili, že poročajo, da so v petek videli divjo svinjo z mladičem, ki se je potikala okrog Starega grad-u. Dve ženski sita jo srečali m se silno prestrašili. Ena se je celo povzpela na drevo. Svinj.i pa je samo zakrulila in izginila. V soboto so napravili lovci pogon in našli polno sledov in brlog, kjer se je sfcrivala. Zasledovanje se nadaljuje.
ka— Kino. Te dni so igrali »Devico Orleansko«, ki pa ni posebno ugajala. Uprava kina bo posikrbeia za boljše filme, med njimi tudi za več kulturnih.
Iz fCoeevja
k?_ Osebna vest. Z ukazom Nj. VeL
kralja je bil imenovan naš vrli živino zdravnik, sreski veterinar Maksi m Šribar za veterinarskega svetnika na sedanjem mestu v Kočevju. Čestitamo!
kč_ Elektrifikacija mesta Kočevja. Poseben odsek občinskih odbornikov, v katerem so gospodje podžupan inž. Franjo §ti-glic, dr. Lavrič, Betriani, Matija Rom, Robert Ganslmaver in Gustav Ve-rderber, so sestavili osnutek pogodbe zaradi preskrbe mesta Kočevja z električno energijo iz ba-novinskega omrežja. Ta osnutek je občina predložila Kranjskim deželnim elektrarnam v predhoden pregled ter je upanje, da se pogajanja glede pogojev dobave električnega toka med občino Kočevje in kr. bansko upravo definitivno zaključijo še ta mesec.
Iz TrboveSf
t— Škropljenje cest. Sedaj, ko imamo tako dober škropilni avto. bi želeli, da bi s© škropilo z njim tudi ob takem Sašu, da bt imelo prebivalstvo res nekaj od tesa. Na Celo bi moralo biti. da se škropi cesta, preden začno voziti avtomobili. Prav nič nima prebivalstvo od škropljenja, ako vozijo naj-prvo avtomobili, ki vzdiirnejo prah in še le potem za njimi škropilni voz.
Iz življenja na detel?
LJUTOMER. S priključitvijo Štrigove se je število prebivalttva našega sreza povečalo za več kakor 6200 prebivalcev, povr-i rdina pa za 5368 ha.
Volišča in predsedniki volilnih komisij
Kakor smo že v nedeljo poročali, so »Službene Noviine« v posebni izdaji objavile volišča za vso državo in obenem predsednike volilnih komisij n* teh voliščih. Volišča so v glavnem ostala ista, ki so bila že pri nekdanjih volitvah, predsedniki pa so v nasprotju s prejšnjo prakso sedaj po ogromni večini imenovani iz domače občine, tako da bo država prihranila lepo vsoto na potnih stroških.
Objavili bomo v teh dneh vsa volišča in predsednike po srezih; nekatere velike občine so razdeljene na več volišč, druge manjše pa so združene v eno volišče. V tem primeru »o v naši objavi za imenom volišča navedene tudi občine, ki skupaj volijo na dotičmem volišču.
SREZ BREŽICE Artiče: Rus tja Josip, šol. upravitelj, Bt-zeljsko /.: Pečnik Gustav, šol. upravitelj, Bizeljsko II.: Ravber Ciril, ŠoL upravitelj; Stara vas, Blartca: Bregant Zmago, šol. upravitelj; Brežice, (Brežice Zakot): dr. Hočevar Vojteh, sodni starešina; Dobova: (Gaberje, Loče, Mihalovec, Mostec, Rigon-ce, Sela, Vel. Obrež) Pečnik Josip, šolski upravitelj v p.; Globoko: Detela Franc, sodnik, Brežice; Gorica (Gorica, Anže, Raztez): Jereb Milan, učitelj, Rajhenburg; Kapele: Kokot Ljudevit, šol. upravitelj, Dobova; Pišece (Pišece, Bojsno): Medved Jakob, šoL upravitelj v p.; Planina (Planina, Golobimjek): Križman Emil, šol. upravitelj: Rajhenburg (Rajhenburg, Armeško, Stolovnik): Ferluga Ferdo, šoL upravitelj; Sevnica: dr. Orožen Franc, sodnik; Sromlje: Gostinčar Srečko, šol. upravitelj; Videm: Voglar Alojzij, šoL upravitelj; Pleterje: Ivanuš Robert, šol. upravitelj, Zdole; Zabukovje: Rutar Ludovik, šol. upravitelj; Senovo: Gorišek Josip, ravnatelj mešč. šole; Veliki Kamen (Veliki Kamen, Merona sela): Gajšek Stanko, učitelj, Senovo.
SREZ CELJE Celje volišče L: Vičar Leopold,sodnik okrož. sodišča; volišče H. dr. Orožen Milan, odvetnik; volišče HL dr. Bevdek Joža, sodnik okrož. sodišča; Braslovče: Lu-šin Alojz, šol. upravitelj; Celje okolica Gaberje: dr. Doiničair Josip, sodnik okrož. sodišča; Celje okolica-Breg: Božič Jakob, sodnik okrož. sod.; Celje okotica-Lava: Detičetk Mirko, sodnik okrož. sod.; Dobrna: Schimidt Albin, šol. upravitelj; Dram-lje: Korbar Franc, učitelj; Frankolovo: Pevcha Ignac, šol. upravitelj; Gomilsko (Gomilsfeo, Grajska vas): Sega Fran jo, šolski upravitelj; Griže: Razpotnik Franc, šol. upravitelj; Kalobje: Kodrič Vladimir, šol. upravitelj; MfUrija Reka: Poh&r Anton, šol. upravitelj; Nova Cerkev: Zupanek Rudolf, šol. upravitelj; Petrovče: \Vudler Rudolf, šol. uprav.; Polzela: Sotlar Martin, šol. upravitelj; Sv. Jurij ob juž. žel.-okolica: inž. Pe-tkovšek Ivan, ravnatelj kmet. šole; Sv. Jurij ob juž. žel.-trg: Mast-n.ak Franc, trgovec; Sv. Jurij ob Taboru: Sfiligoj Aieksmder, šol. upravitelj; Si'. Lovrenc pri Prožinu: Jerin Vojteh. šoL upravitelj; Sv. Pavel pri Preboldu: Planer Albert šol. upravitelj ;Sv. Peter v Sav. dolini: Moborčič Božo, šol. upravitelj. SREZ ČRNOMELJ Adlešiči (Adlešiči, Griblje, Tribuče): Sumperer Ivan, šol. upravitelj; Črnomelj (Črnomelj, Loka, Butoraj): Peršak Josip, upravitelj davč. uprave; Dragatuš (Draga-tuš, Tančagora): Ljubic Matko, šolski upravitelj, Podzemelj; Dobliče: Golmajer Bogdan, učitelj, Črnomelj; Semič (Semič, Kot Vimji vrh): Riglar Ivan, šolski upravitelj; Sinji vrh: Prelovec Hinko, upravitelj katasbr. uprave, Črnomelj; Stari trg (Stari trg, Ceplje, Dol, Dol. Podgora, Radenci): Domiroko Saša, šolski upravitelj; Talčji vrh (Talčji vrh, Petrova vas, Planina): Mišica Janko, Črnomelj; Vinica: Kavčič Rudolf, šol. upravitelj.
SREZ DOL. LENDAVA Beltinci (Beltinci, Gamčani): inž. M!kuž Franjo, uprav, semenogojske postaje; Bo-gojina (Bogojima, Filovci, Ivanjci, Stirehov-ci): Brelih Oton, šol. upravitelj; Braionci (Bratonci, Dokleževje, Lipovci): Zavašnik Franc, sodnik, Dol. Lendava; Čentiba (Centiba, Petiševci): Kolarič Josip, šol. upravitelj; Črensovci (Cremsovci, Dol. Bistrica, Trnje, 2iški): Dobernik Simon, ravnatelj mešč. šole. Dol. Lendava; Dob rov-nik (Dobrovnik, Žitkovci); Breininger Janez, šol. upravitelj: Dolga vas (Dolga vas. Banuta, Mostje): Horvat Janko, šol. upravitelj, Kapca); Dol. Lendava: Sikič Stanko, mag. pharm.; Dolina (Dolina, Pince); Sreš Martin, učitelj; Gaberje (Gaberje, Dol. Lakoš, Kapca, Gor. Lakoš): Flisar Nikolaj, šol. upravitelj; Genierovci (Gemte-rovci, Kamovci. Radmožanci): Pečnik Drago, učitelj mešč. šole, Dol. Lendava; Go-milice (Gomilice, Lipa): Rakoci Ivan, šoL upravitelj; Kobilje (Kobilje, Bukovnica, Motvarjevoi): Novak Anton, Sol. upravitelj; Melinci (Melinci, Gornja Bistrica, Ižakovci): Silovinac Pavel, šol. upravitelj, Melinci; Odranci (Odramci. Srednja Bistrica): Kreps Arnold, šol. upravitelj: Turni-šče (Turnišče. Nedeljioa, Lenkovci): Dre. konja Ciril, šol. upravitelj; Vel Polana (Vel. polana. Brezovica, Mala Polana. Ho-tiza); Tratnjek Davorin, šol. upravitelj.
SREZ GORNJI GRAD Bočna: Šehel Alfred, šol. uprav.; Gornji grad: Korbam Josip, šol. uprav.; Ljubno: Reiner Milko, šol. uiprav.; Mozirje (trg ki okolici): G-oričar Matija, posestnik in župan: Nova Štifta: Sanica Anton, šol upra-vitellj; Luče: Kosmač Luka. trgovec; Rečica ob Savinji: Kotnik Zorko, šol. uprav.; Kokarje: Ježovnik Franc, posestnik; Solčava: Urh Pavel podjetnik; Šmartno ob Paki: Rozman Avgust, šol. uprav.
SREZ KAMNIK Blagovica (Blagovica. Češnjice): Benko-vič Frain. posestnik: Krašnia: Grad Boris, šol. upravitelj Vrbmolje; Dob (Dob. Brezovica"): Al. Urbančič, učitelj, Ljubljana; Vir (Vir, Krtina): Fran Hvatal, šol. upravitelj: Domžale: Ivan Stenovec, šol. upravitelj, Jarše: Depalf vas (Deoala vas, Dra-gomelj): Jeretina Drago, učitelj, Domžale; Homec (Homec, Šmarca): Praprotnik Mirko. šol. upravitelj: Ihan: Horvat T vam, šol. upravitelj; Kamnik (Kamnik. Podgprie): Cenčič Julij, šolski uoraviteH- Komenda (Kaplja vas. Križ): Andrei Žvam, šolski unraviteli: Moste (Mlaka. Moste): Kokalj Franc učitelj v Komendi; Suhadole fSu-hadoh. Tum jice): Siherl Ivan. poštar. Vodice; Št. Gotard (Trojane): Ravnikar Vinko Sol. uTcraviteli; Šmartno (Šmartno, KrušovkaV Rožič Viliem, šol. upravitelj: šmtati*- Pomnik Peter, šol upravitelj: Trzin fTnrn. Rašica): Arrioler Anton. Sol. upravitelj; Vodice: Ostanek Franc, šol
upravitelj v Zalogu; Zalog: Mesec Jože, izvršilni uradnik, Ljubdj*oa; Klanec: Hočevar Jože, posestnik, Moste; Lahoviče (Lahoviče, Nasoviie): Vodnik Ignac, učitelj, Vodice; Zg. Tuhinj: Stane Svetek, šol. upravitelj; Zlato polja (Zlato polje, PaJovče): Jane« Ster, posestnik, Lukovica; Sp. Koseze (Rafolče, Sp. Koseze): Vidic Gustav, zasebni, Lukovioa; Mekinje (Mekinje, Nevlje): Kcman Maks, ioL upravitelj, Stranje; Mati Mengei (Mengeš, Loka pri M.): Mrak Jože, učitelj, Mengeš; Mo-
ravče (Moravče, Drtija): Toman Janko, šol. upravitelj v p.; Motnik: Konjar Ulrik, šol. upravitelj; Peče: Merčun Ciril, šoL upravitelj.Podhruška (Podhruška, Loke v Tuh.): Horn Pero, šol. upravitelj, Nevlje; Radomlje (Radomlje, Jarše); šušteršič Er-nest, učitelj. Jarše; Rova (Rova, Volčji potok): Krištof Anton, šoL upravitelj, Radomlje; Stranje (Bistričica, Stranje): Toni Franc, žand. podporočnik v p., Kamnik; Stahovica (Županje njive, Gozd); Andol-šek, šol. upravitelj, Gozd.
GOSPODARSTVO
Znatno povišanje nemške carine na hmelj
Iz Berlina poročajo uradno, da je na podlagi not med Nemčijo in Belgijo (od 3. oktobra) razveljavljena pogodbena carina za uvoz hmelja v Nemčijo v nemško-belgijski trgovinski pogodbi. Ker je bila že prej ukinjena vezava nemške carine na hmelj v trgovinski pogodbi s Francijo, je nemška državna vlada sedaj >začasno« uveljavila avtonomno carino na hmelj v višini 150 mark na 100 kg (20.25 Din na kg) ao-čim je doslej znašala pogodbena carina (po pogodbah s Francijo in Belgijo) le 60 mark (8.10 Din na kg). Avtonomna carina od 150 mark je v ponedeljek 12. t. m. že stopila v veljavo.
Sedanja povišana nemška avtonomna carina na hmelj je bila določena z zakonom od 15. aprila 1930., vendar ni mogla biti uveljavljena, dokler je obstojala vezava pogodbene carine od 60 mark v trgovinskih pogodbah Nemčije z Belgijo in Francijo.
Sedanja povišana carina znaša več kakor 100% cene najboljšega nemškega hmelja. Ce še upoštevamo, da je Nemčija tik pred obiranjem hmelja uvedla prisilno uporabo domačega hmelja v pivovarnah, tedaj vidimo, s kakšnimi radikalnimi sredstvi skuša Nemčija zaščititi svoje hmeljarstvo ne oziraje se na potrebo solidarnih ukrepov vseh hmelj pridelujočih dežel. V trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo ni bila nemška carina na hmelj vezana, zato se naša država povišanju ne more upirati. Za letos pa ta ukrep nemške vlade ne bo Imel pomembnejšega vpliva na naš trg, ker smo pretežni del našega hmelja že prodali in ker letos kupuje naše blago v prvi vrsti Anglija. Prejšnja leta pa smo več kakor polovico našega hmelja prodali v Nemčijo ali preko Nemčije v druge države, zato "srn seveda za bodoče ne more biti vseeno, kakšna carina se v Nemčiji pobira na hmelj. Povišanje carine je v Nemčiji uvedeno začasno in je z gotovostjo pričakovati, da si bo češkoslovaška, ki je na izvozu hmelja v Nemčijo najbolj interesi-rana, znala izposlovati potrebno korekturo navzdol, kar bo prišlo tudi nam v prid.
Tudi nemški hmeljarji kažejo več uvidevnosti, kakor politiki. V nedeljo so se sestali v Berlinu k posvetovanju predstavniki nemških in češkoslov. hmeljarjev. O tem sestanku je bil izdan komunike, ki naglaša med drugim soglasje glede naziranja, da je treba za odstranitev sedanjih težkoč pri vnovčenju hmelja, da se produkcija in prodaja hmelja uredita na mednarodni podlagi. Predstavniki nemških hmeljarjev so izjavili, da ne bodo stavili ugovorov, če se za uvoz hmelja v Nemčijo na podlagi pogajanj prizadetih vlad omogočijo olajšave.
= Stanje Narodne banke. V svojem stanju od 8. oktobra izkazuie Narodna banka le neznatne spremembe dede Dodlasre v zlatu in devizah, ki se ie oovečala za 4.9 dinariev. Devize, ki se ne všteieio v Dod-laeo oa so nazadovale za 18.3 miliiona Din. Znatnejše oovečanie zlateza zaklada, ki ie bilo izkazano 30. septembra, oa ie Narodni banki omoeočilo. da ie nadahe razširila kreditiranie eosoodarstva Menični oort-feli se ie povečal za 113.9 miliiona Din (v zadnii četrtini seotembra za 86.7). Od 22. seotembra ie Narodna banka oovečala izdana oosoilla na menice za točno 200 milijonov Din. oosoilla na lombard oa r.a skoro 35 milHonov. da na ta način oomasra olajšati denarno krizo. Navzlic temu oa se razmeri e kritla ni skoro nič noslabšalo. Obtok se ie sicer oovečal za 110 na 5307 milijonov Din vendar oa so obveznosti oo vidu. za katere le ootrebno enako kritie kakor za bankovce, nazadovale za 34 milijonov. Skurntn krit!« v zlatu in devizah zna Sa 37.4 odst (v zadniem Izkazu 37.8 odst.). kritie v samem zlatu na 29.5 odst. (v zadnjem izkazu 29.9 odst). —- Stanje od 8. t. m. ie bilo naslednie (v miliionih Din: v okleoaiih razl;ke nasnroti staniu od 30. seotembra.): Aktiva: oodlaea 2098.1 (+4.9). od tesra v zlatu 1656.7 (+0.1), v valutah 3.0 (+0.3). v devizah 438.2 (+4.5); posojila na menice 1633.8 (+113.9); na lombard 299.9 (+0.8): začasni avans elavne državne b'anaine 490.0 (+20.0); pasiva: obtok bankovcev 5306.9 (+110.2); obveznosti oo vidu 307.8 (—34.0) od teza nasnroti dr?avi 12.4 (+5.7). po žirovnih računih 213.5 (—73.6) in oo raznih računih 81.0 (+33.9); obveznosti z rokom 830.2 (+45.7).
3= Cenik blaga ea eavarov»nj® valute pri iivozn. S pravilnikom o reguliranju prometa t devizami Je bilo zopet uvedeno zavarovanje valute pri izvozu. Oddelek za državno računovodstvo pri finančnem ministrstvu je s tem v zvezi že izdelal cenik blaga, po katerem »e bo vršilo zavarovanje valute. Ta cenik velja od 31. oktobra, potem pa bo i* dan vsak mesec nov cenik.
» Obrtniške ihorovani« r Konjleah. V nedeljo se je vršilo v Konjicah v tamkajšnjem Narodnem domu veliko obrtniSko zborovanje, ki so se ea udeležili Številni zastopniki obrtništva it vsega konji Skesa sreza. Zborovanju Je predsedoval predsednik Zv*-w> obrtnih društev za dravsko banovino v Celju g. Jernej Golfer. ki je v uvodu pozdravil zbrane zborovalce, v prvi vrsti pa 8astne goste- zastopnika politične oblasti svetnika g. Trstnjaba, zastopnika Zbornic« za TOI g. Brudermana, tajnika Zbornice za TOI dr. Pretnerja, zastopnika in člana upravnega odbora Zanatske banke g. Holobarja ter zastopnika celjskega Obrtnega društva g. Kranjca in g. Strelca. V imenu prijateljev obrtništva je govoril konjiški odvetnik hi znani nacijonalnl delavec g. dr. Ervin Mejak. ki je obljubil obrtništvu vso podporo v bodočem druStvenem delovanju. G. Bruder-man je z iskrenimi besedami MH zborovanju največji uspA. Sledilo )e daljše predavanje strokovnem tajnika Zveze obrtnih dru-»ev g. Praga^ Ž»bkarja _he_Ce1ja, ld je ▼ po-HudniVi besedah efersifoS] pomen 1« na- , mea obrtntfkih etianiaeeij te pregnal ebrt- '
nih društev. Tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pretner je poročal o delovanju Zbornice za obrtniške koristi in obrtniški prospeh ter o tozadevnem delovanju zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti. Kot zadnji govornik je nastopil g. Stojan Holobar iz Celja, ki je poročal o današnjem materijalnem položaju našega obrtništva in o 06talih kreditnih vprašanjih. Pozval je obrtnike, naj se poslužujejo v slučaju potrebe predvsem Zanat-ske banke in naj osnujejo za Konjice in ves srez poseben cenzurni odbor. Nato so bila prečitana pravila ustanavljajočega se obrtnega društva v Konjicah. Pravila so bila sprejeta in bodo predložena v potrditev upravni oblasti. Glede ustanovitve cenzurnega odbora Zanatske banke za Konjice in konjiški srez je bilo sklenjeno, da bo odbor ustanovljen, kadar se bo za to pokazala potreba. Predsednik Golčer je ob pol 13. po 2 in polurnem trajanju zaključil lepo uspelo prvo obrtniško zborovanje v Slovenskih Konjicah.
r= Kontrola izvoza cvetličnih gomolik na Holandskem. Zaradi živahnega povpraševanja po holandskih cvetličnih gomolikah je na Holandskem poleg velikega števila starih, znanih in povsem zanesljivih trgovin nastala v zadnjem času cela vrsta holandskih paketnih trgovcev, čijih poslovanje daje povod za pogoste in upravičene pritožbe. Ti paketni trgovci oglašujejo v inozemskih listih po naravnost neverjetno nizkih cenah. Nekateri izmed njih sploh ne izvršijo naroS-be, čeprav so prejeli denar že vnaprej, drugi pa pošljejo tako malo vredno blago, da nima naročnik prav ničesar od takih rastlin. Te trgovine nimajo nikakih vzgojevališč za gomolike, njihove ponudbe pa krasijo slike razsežnih cvetličnih njiv, za čijih lastnike »» izdajajo. Poslužujejo se pisemskega papirja z glavami raznih bank, ki so povsem neznane in z naslovi, ki jih nihče ne pozna. Svoje trgovanje vršijo stalno pod spremenjenimi imeni in vznemirijo zdaj to zdaj ono državo s svojimi zakotnimi kupčijami. Čeprav si prizadevajo znane holandske tvrdke onemogočiti ta način trgovanja, ki jim silno škoduje in kvari svetovni sloves holandskih uspehov. Sedaj pa je vzelo to zadevo v roke holandsko kmetijsko ministrstvo ki bo napravilo red s posebnim izvoznim zakonom za kmetijske proizvode.
i=i Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. t m. ponudbe glede dobave 2300 kg pločevine, (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. t ni. ponudbe glede dobave 100 ms šip za okna ter glede dobave železnih nosilcev. Dne 24. oktobra se bo vršila pri primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertna licitacija glede dobave tiskovin; 26. t. m. pa glede dobave oblnlt
pr- Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza " sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave 2500 kg olja za osovine, do 22. t. m. pa glede dobave 100 komadov karbidnih svetiljk — Direkcija državnega rudnilka Velenje sprejema do 17. t. m. pos nudbe glede dobave 400 kg železa; do 19. t m. glede dobave električnega materijala in 100 kg snažilne volne, do 26. t. m. pa glede dobave 5000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnikov, 5 komadov železnih ventilov in 600 kg cilinderefaega olja Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 650 zavitkov žični-kov in 2000 kg pocinkane železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22 t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg bencina, do 29. t. m. pa glede dobave 800 komadov spojk. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave de;Viih plaščev. — Dne 28 t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave železnine. Dne 29. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobava 100 komadov gumija* stih blazin in 100 komadov gumijastih ter-moforov.
— Prodaja lesa. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe gle"3e prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Borze
12. oktobra.
Na ljubljanski borzi je deviza Curih dalje obdržala nespremenjen tečaj. Od ostalih deviz sta popustili devizi NevvTork in Pariz, okrepile pa so se devize Trst, Bruselj tn Amsterdam. Med efekti je prišlo do prometa v Ljubi ianski kreditni po 115 in v Vev čah po 120.
Na zagrebškem efektnem tržišču se danes Vojna škoda ni trgovala in so nominalni le-čaji ostali v glavnem nespremenjeni. Nekaj več prometa pa je bilo vBlairovem posojilu, in sicer v 7"/« po 55 in 55.5, v 8*/o pa po 59 in 60. Med bančnimi vrednotami je Poljo-delska nadalje nekoliko popuščala. V ostalem pa jg prišlo do prometa v Praštedioni po 957.5, v Srpski po 186, v Ljubljanski kreditni po 115, v Kreditni, Zagreb, po 121 in v Poljodelski po 38 in 45. Med industrijskimi delnicami so bili zabeleženi zaključki » Slaveksu po 20 in v Vevčah po 11& Derize.
Ljubljana. Amsterdam 2268.28 — 2275.12. Bruselj 784.84 — 787.20, Curih 1098.45 — 110175, London 214.06 — 221.56, Newyork 5585.50 — 54502.50, Pariz 220.24 — 220.90 Praga 165.86 — 166.36. Trst 286.32—292.32
Zagreb. Amsterdam 2268.28 — 2275.12. Bruselj 784.84 — 787.20. London 214.06 do 214.88, Milan 286.82—287.22, NewVork kabel 5596.5 — 5613.5, Newyork ček 5586.5 do 5602.5, Pariz 220.24 - 220.90, Praga 165.86 do 166.36, Curih 1098.45 — 1101.75.
Čarih. Pariz 20.09, London 19.40. New-york 509.5, Bruselj 71.30, Milan 26.20. Madrid 48, Amsterdam 206.60, Berlin 118.80 Stockhohn 118J50, Oslo 112.70, Kobenhavn
112.70, Sofija 3.70, Praga 15.«, BukareSta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. 8*/« Blair 60 bi., 7»/« Blair 56
bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Kreditni zavod 195 den., Vevče 120 zaklj., Ruše 125 den.
Zazreb. Državne vrednote: Volna Skoda aranžma in kasa 297 bi., za december 303 do 306, investicijsko 62 — 68, agrarne 30 do 35, 6°/o begluške 44 — 46, 8*/o Blair 59 do 60.5, 7»/o Blair 54.5 — 55.5, 7% Drž. hipotekama banka 63 — 70; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965. Union 120 bi., Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 115 do 118, Srpska 186 — 187, Zemaljska 110 denM Kreditna 121 — 136. Pol jo SS — 43; industrijske vrednote: Gutmann 105 den., Sla-veks 20 — 25, Slavonija 200 bi., Drava 185 do 190, Šečerana Osijek 160 — 170, Narodna mlinska 10 bi., Brod vagon 55 bL, Vevče 115 — 120, Dubrovačka 300 bL, Trbovlie 190 — 200.
Beograd. Vojna škoda 301 zaklj., za november 305 zaklj., za december 307.5 zaklj., investicijsko 67 — 68.5, 4"/o agrarne 39 bi., 6°/o besluš. 46.5 zaklj., 8°/o Blair 61 den., 7°/o Blair 57, 57.5, 53 zaklj., 7%> Drž. hipotek, banka 63.5. 64.b zaklj.. Narodna banka 5000 do 5300
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Bndimpeštanska terminska borza (12.
t m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za december 10 — 10.02, za marc 11.18 — 11.20; rž: za marc 11.10 — 11.15-koruza: za maj 12.95 — 12.98
+ Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 27 vagonov. Pšenica: sremska, 78 kg 235 zaključek Oves: baški, srem.. slav. 132.50—135. Ječmen baški, srem. novi, 63-64 kg 110—115. Koruza baška 100—103; okolica Sombor 100—103. gornjebanatska 95—97.50, banatska 92.50 do 95; sremska, okolica indjija 100—103; okolica Šid 102—105; baška nova, umetno sušena 78—82, banaška. nova. umetno sušena 74—76. Moka: baška. banatska »Ot in >00< 355—375; >2« 335—355; >5« 300- 310; >6« 250—260; >7« 190—200; »8< 130—140. Otr<v bi: baški 92.50-95. Fižol: baški, beli 185 do 195.
Kino Ljubljanski dvor
_Telefop 2730
Danes zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri
Douglas Fairbanks
Trije mušketirji
po istoimenskem S. Dumasovem romanu.
Cene 4.— in 6.— Din
Šport
TSK Slovan. Drevi redna seja nogometne sekcije ob 19. Vabljeni vsi odborniki.
Poraz avstrijske državne lahkoatletske reprezentance. V Budimpešti se je včeraj vršil meddržavni lahfvoatletskj miting, na katerem je Madžarska zmagala z 80 : 34 točkami nad Avstrijo. Avstrijski atleti 60 imeli na tem mitingu veliko smolo in so dosegli samo tri zmage. Tudi nekaj dis* kvalifikacij in blesur je zelo porazno vplivalo na ekipo.
Radio
Izvleček i i programov
Torek, 18. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.®: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček — 18.15: Koncert salonskega kvinteta. — 19.15: Nemščina. — 19.45: Etika in socijologija evangelijev. — 20.30: Prenos programa iz Novega Sada. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Koncert radio - orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Večer jugoslovenskih pesmi.
—	20.30: Prenos iz Novega Sada. — 22.30: Poročila. — 22.30: Lahka godba orkestra.
—	ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldan-sik koncert. — 20.30: Koncert komorne glasbe. — 22.40: Lahka godba orkestra. — PRAGA 18.25: Pevski in klavirski koncert
—	19.20: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Koncert Umberta Urbana. — 21: Armand-Takatran - koncert. — 22.20: Lahka glasba. _ BRNO 19.25: Orkestralen koncert — 20.10; Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.30: Koncert na dveh klavirjih. — 22.15: Pesmi. — 23: Godba za ples. - DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 16.55: Lahka godba orkestra. — 19.40: Dunajski simfonični orkester.
—	21.35: Kvartet Pro-arte. — 22.35: Lahka glasba. — BERLIN 20; Literaren program.
—	21.10: Orkestralen koncert. _ 22.30: Opereta in revija. — 23.30: Mešan program. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski " koncert.
—	20.10; Štiriročne klavirske skladbe. — 21.10: Lokalen nemški program. — MCHL-ACKER 17: Orkestralen koncert. — 19.45: Wagnerjeva glasba. — 21: Sluhoigra. —
SOKOL
Zbor društvenih načelnikov župe LJubljana
V nedeljo 11. t. m se je vršil v Ljubljani na Taboru zbor d-ruštvenih načelnikov ljubljanske župe. Zbora se je udeležilo 34 društev in 6 sokolskih čet po svojih delegatih, navzoč je pa bil tudi župni starosta br. dr. Pipenbacher.
Dnevni red zbora je bil sledeči:
1.)	Poročilo župnega načelništva, ki ga je podal župni načelnik br. Lojze Vrnovc. Poročilo je obsegale delo. k' ga je žup. načelstvo in T. O. izvršil do tega Časa, društveni nastopi, tečaj za vodnike mladinskih oddelkov in dr.
2.)	Župni zlet 1. 1932. Za prih. leto je določen župni zlet, ki sc vrši v Ljubljani na telovadišču Ljub Sokola, ki bo tudi glavni pregled ljub župe za praški zlet ;stega leta in za Pokrajinski zlet 1. 1933. v Ljubljani. Dan pred zletom 6e bo vršila župna akademija. Na zoprnem zletu nastopilo tudi starejSi bratje, za katere 6e v kratkem sestavijo proste vaje.
Milijoni
ta milijoni ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
pe spodaj navedenem navodila za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK
Pri revml, protlno, istiia-
su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite ' čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, m!?.čno kopel j z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri ntruje-nosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavt Kot ustna voda itd. — Pri potenja pod pazduho, potenju nog, rok ali teles« umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte Izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljSt trgovini po Din 10.— , 26.—, 52.—.
Varujte se pred potvorbaml! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DR02DJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 78—52.
3.)	Prednjaški tečaj. Od 18.—31. oktobra t. 1. se vrši župni prednjaški tečaj za člane in članice ter je namenjen v glavnem vaditeljem in vaditeljicam novousta« novljenih društev in čet.
4.)	Sledila je informativna razprava za vsesokolski zlet v Pragi v 1. 1932. Sklene se. da mora vsak telovadec, ki se zleta udeleži, imeti 6okolski slavnostni kroj.
5.)	Določitev delovnega programa do konca tek. leta. 2upni prednjak in 7 absolventov savezne prednjaške šole so stalno na delu v podeželskih društvih, kjer prirejajo društvene večdnevne tečaje. Ve«s čas do konca leta je namenjen tehničnemu delu v društvih in clcrožjih ter pripravam za župni zlet.
6.)	Slučajnosti. Žup. načelstvo bo na zboru žup. načelnikov 18. t. m. v Beogradu stavilo nekaj samostojnih predlogov in to: Edinicam naj se zabranijo nogometni odseki, za vsake tekme v odbojki naj predpiše tekmovanje tudi v orodnih ali lahkoatletsikih disciplinah v 6vrho prepre-čenja specijalizacije igračev, sokolska povelja za redovne vaje naj ostanejo ista, savez naj v bodoče prireja krajše prednjaške tečaje namesto 6 mesečnih prednjaških šol.
Savez. načelništvu se stavlja predlog, da določi za poset zleta v Pragi večjo udeležbo naraščaja.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAM*
» Začetek ob 20. Torek, 13.: Takšna je prava. Red 1». Sreda, 14.: Vest, premijera. Izven
LJUBI.*! A NSK A OPERA Začetek ob 20. Torek, 13.: Viktorija in njen huzar. Opere-
ta. Repriza. Izven. Sreda, 14.: Sneguročka. E
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 13.: >Zemlja smehljaja«. Premijera.
Manrice Rostand na ljubljanskem odra.
Jutri bo v drami premijera znamenitega de-la »Vest«, ki je znano pod originalnim naslovom >L' homme que j'ai tues in pa z nemških odrov pod imenom: >Der Mann, den sein Gewissen trietK. Pisatelj je sin znam«v nitega francoskega dramatika Edmonda R»-standa, avtorja »CVrana de Bergeraca«, spada k mlajši literarni generaciji in je predvsem iskren poboinik pacifizma. S pričuio-5im delom, v katerem globoko zajema problem reakcije vojne na človeštvo v raznih njegovih oredstavnikih, si je mahoma pridobil simpatije vsega kulturnega sveta in si odpri pot na vse največje odre. V dobj najhujšega prizadevanja za zbližanje francoskega in nemškega naroda je ta i-ftma še posebno aktualna. Režijo vodi g. CirA Debevec. Igrajo: ga. Marija Vera, ga Rakarjeva, gdč. Boltarjeva ter gg. Debevec, Skrbinšek, Kralj in Bratina. Premijera je izven abonmana,
Reprize in premi jere. Prva repriza operete »Viktorija in njen huzar«, ki je bila v soboto prvič izvajana na našem odru, bo drevi izven abonmana. Brez dvoma je to delo eno najboljših operetnih del, kar se jih je igralo po vojni na našem odru. — Opera ponovi v deloma novi.zasedbi znamenito rusko opero »Sneguročka«, ki je bila ob koncu lanske 6ezone s tolikim uspehom izvajana na našem odru. Prva repriza bo jutri za red E. — »Damski lovec« in »Car se fotografira« doživita premijero v naši operi v četrtek 15. t m. »Damski lovec« je francoskega izvora, chanson de geste, balet in petje, vendar ie vloga baleta večja kakor pa pevcev. Oder predstavlja šahovo desko in vse nastopajoče osebe so šahovske figure. Glavne pevske vloge imajo: gdč. Mai-dičeva (Bela kraljica), g. Primožič (Beli kralj), g. Zupan (Črni konj), g. Kovač (Beli konj), ga. Kogejeva (Bela trdnjava), g. Jelnikar (Črni kralj). Nastopi cel baletni zbor, ki ima 2 zelo važni vlogi: Lepega Maja in Belega lovca. Vsebine dela prinese
gled. list Preihijera je za red C.
Iz življenja in sveta
70 mrtvih otrok
zahteva zadoščenja
Proces zaradi smrti 70 dojenčkov v liibeški bolnišnici
Ta teden se bo vršila v LUbecku glavna razprava proti trem zdravnikom in eni laboratorijski asistentki, ki so obtoženi, da so po nemarnosti zakrivili smrt 70 otrok v najnežnejši dobi. Sodišče je povabilo 16 izvedencev za pojasnitev težavnega primera.
Stvar je dovolj znana. Gre za otroke, ki so jib v liibeški bolnišnici pred dvema letoma cepili s Calmettovtm serumom zoper tuberkulozo. Nikjer na svetu ni pokazal ta serum kakšnib škodljivih posledic, pač pa je veljal po tisočih izkušenj za eno najuspešnejših cepiv. Zato je razum-
mnevo, da so v LUbecku uporabljali pokvarjeno cepivo tn preiskava je tudi dognala, da je to res. Vrhu tega je preiskava ugotovila, da so postopali obtoženi zdravniki, prof. Deycke in obe njegovi pomožni moči ki so .zdelovali serum, ter vodja otroškega oddelka prof. Klotz nerazumljivo lahkomiselno, že pozimi 1929 so bili opozorjeni, da cepljeni otroci propadajo, potem so umirali drug za drugim, a cepljenje s pokvarjenim serumom Je vodstvo bolnišnice ustavilo šele maja meseca lanskega leta pod pritiskom javnosti. še danes je usoda kakšnih 30 otrok
Mrtvec dobil Nobelovo nagrado
Kakor smo že poročali, je bfla letošnja Nobelova nagrada za literaturo podeljena po Švedski akademiji umrlemu švedskem«! pesniku in stalnemu tajniku te akademije Eriku Akslu Karlfeldtu. Nagrad« mn je bila ponudena že pred več leti, a jo je ti skromnosti zavrnil. Sedaj jo dobe njegove vdova in otroci.
Karlfeldt je umrl aprila tega leta ▼ starosti 67 let. Švedska literaturna kritika slavi njegovo umetnost realističnega po-
Tudi v Kodanju, ki je znan kot najmirnejše mesto v Evropi, je prišlo te dni do komunističnih izgredov. Policija je morala s silo razgnati komunistične demonstrant«.
Največja ladja na svetu
Gradijo jo na Angleškem — Imela bo med drugim 20 radio postaj na
krovu
Najlepša in najhitrejša parnik a sedanjosti, obenem najbolje opremljena, sta velikana »Evropa« in »Bremen« Hamburško-Ameriške proge. To dejstvo Angležem ne da spati in že 6e pripravljajo, da spravijo >rvenstvo 6pet v svoje roke.
V kakšnih petih mesecih bodo splovili v ladjedelnicah v Clvdebanku za Cunardovo progo novega velikana, ki bo postavil vse tekmece v senco. Gradijo ga takorekoč za zaprtimi vrati in pihče. ki ni direktno zaposlen pri gradnji, nima dostopa do« njega. Konkurenca naj do konca ne ve, kakšen bo ta velikan, kakšne konstrukcijske novosti bodo uporabili zanj i. t. d.
Vendar pa je prišlo nekoliko podatikov v
javnost. Obsegal bo 84.000 t, torej 20-000 t
več nego »Majestic*, ta čas največja ladja na svetu. Dolg bo 319 m. Stroji mu bodo v potrebi razvijalj lahko 210.000 k. povprečna njegova brzina bo preko 30 morskih milj na uro in bo plul na progi So-uthampton - New York
Izmed novosti bo posebno praktična ta, da se ne bo mogel potopiti niti tedaj, če mu bo kakšno trčenje, n. pr. s plavajočimi ledenimi otoki, uničilo cele predele. Po9ebne priprave ga bodo držale nad vodo. Na krovu bo 20 samostojnih radio postaj, ki bodo imele vsaka svojega uradnika.
Morilni vinski duhovi
V nekem predmestju Kišineva (Besara-bija) je poslal trgovec Avram Buga 12-letno hčer v klet po vino. Ko se ni dalj časa vrnila le šla mati za njo in se tudi ni vrnila. Istotako 18-letni sin. Tedaj se je Buga sam podal v klet z drugim sinom, potem ko je opozoril sosede, da se je morala zgoditi kakšna nesreča. Ko so ti pri-Sli v klet, so našli vso Bugovo družino na tleh Buga in drugega sina so še lahko rešili ostali so bili že mrtvi. V kleti so bili odprti sodi. v katerih je vrelo vino.
Podoben primer se je zgodil istega dne v vasi Grozešti. istotako v bližini Kišineva, kjer Je poslal kmet svoja dva sinova ▼ klet po vino in ju Je našel tam mrtva.
Najdaljši plinovod na svetu
1430 km meri cevovod za zemeljski jte od izvirov v Texasu do Chicaga, ki so ga pravkar dovršili. Cevi imajo premer 16 ea m so zanje porabili 50.000 ton Jekla.
Najhitrejši Angleži
Na letališču Hanvvorthu pri Londonu m se znašli te dni pri zajtrku najhitrejši ljudje na Angleškem: vlakovodja Street, ki je vozil pred kratkim nov vlak iz Swin-dona v London z brzino 125 km na uro, str Malcolm Campbell Caydon, Bright in le-talka Amy Johnsonova. Manjkal Je samo še zmagovalec v zadnji tekmi za Schne4-derjev pokal, poročnik Stanforth.
Katastrofa v Gdyniji
ljivo, da se je polastila zdravnikov kakor
javnosti po vsem svetu velika razburjenost, ko so začele iz LUbecka prihajati vesti, da umirajo tam s tem serumom cepljeni dojenčki drug za drugim. Nemški nacionalistični tisk je celo izkoristil priliko, da je napadel »francoskega šarlatana«:, prof Calmetta.
Toda pariški učenjak je kmalu dosegeL da se je stvar pojasnila. Izrazil je do-
negotova. Nerazumljivo Je, da ao cepili otroke vsevprek, pa najsi bi bili zaščitnega postopka zoper tuberkulozo potrebni ali ne, in istotako mora vzbujati začudenje, da niso cepiva, ki so ga sami izdelovali. najprej preizkusili na živalih.
Proces ki je eden najbolj žalostnih v zgodovini medicine, vzbuja pozornost vsega sveta in vse pričakuje z napetostjo njegovega izida
Smrt generala Monasha
V 2 urah dvakrat okoli sveta
Novi praški nadškof
Velika dvoran* največje Ulbeške telovadnice, kjer se bo vršil proces. Zgoraj desno; prof. dr. Deycke, vodja splošne bolnišnice v Lilbecku
General sir John Monash,
d je poveljeval v svetovni vojni avstralski armadi in ki je igral eno najvidnejših vlog v bojih na Galipoliju, je umrl v Melbonurneu
Na 10 let ječe obsojen imfijonar
Znani ameriški milijonar Daugherty, oče bivšega vrhovnega državnega pravdnika in predsednik Ohio State Bank, ki Je pred kratkim doživela polom, je bil zaradi poneverbe vloženega denarja obsojen na 10 let ječe in visoko globo. Apelacijsko sodišče pa je odredilo, naj se proces ponovi.
Ameriški brzojavni urad Je poskusil dognati, kako hitro se more izročiti telegram. Poslal je torej brzojavko s tremi besedami iz New Yorka preko Londona, Madrida, Pariza, ženeve, Rima, Carigrada, Dunaja, Berlina, Moskve. Pekinga, šanghaja, Tokia, Manile. Honolula. San Francisca, Mehike, Cityja, Havane, Buenos Airesa, Rio de Janeira. Captowna, Kaira, Bombaya, Melbourna, Vancouverja, Montreala v New York nazaj.
Za to pot, enkrat okoli severne, enkrat okoli Južne poloble je potrebovala brzojavka 2 in 5 minut, šla je po 25 telegrafskih omrežjih in kablih: največja razdalja po kopnem, Moskva—Peking, je bila opravljena v 4 minutah; največja razdalja po morskem kablu, Melbourne — Vancouver, pa Je zahtevala 1 minuto.
Raketa na smučeh
AsteriSkl učenjak dr. Darwin Lyon, ki preseneCa svet vsak čas z novimi načrti z raketami. Je pravkar dovršil raketo, ki Jo hoče na gori Redorta pri Bergamu spustiti 100 km v zrak. Imela bo priprave, ki bodo lovile v teh višinah zrak in ga prinesle na zemljo, da mu učenjaki preiščejo sestavo. Se večja novost je ta, da se bo raketa premikala spočetka na smučeh po hribu navzgor, na vrhu jih bo avtomatično odvrgla tn »e dvignila prosto v zrak.
Dr. Lyon Je že dostikrat obljubil, da bodo njegove rakete dosegle doslej še ne dosežene višine — nikoli se nI nič podobnega zgodilo. Tudi za raketo, ki jo Je nameraval Se pred meseci sprožiti v Tripo-Htaniji, ne ve »v krst, kam se Je »izgubila«.
Velik proces v Berlinu
Vili Sklarek	Maks Sklarek	Leo Sklarek
Danes se prične v Berlinu proces proti bratom Sklarek, ki so imeli kot lastniki velike konfekcijske tvrdke monopol za dobavo službenih oblek mestnih uslužbencev. Bratje Sklarek so obdolženi, da so podkupili visoke uradnike berlinske mestne uprave z ogromnimi vsotami ter si s ponarejenimi naročilnicami prisvojili nad 20 milijonov mark. Ta afera je pač eno najžalostnejših poglavij v zgodovini berlinske mestne
uprave.
dajanja, burleskni humor in ljubkost. Med drugim je napisal več zbornikov poezij, ki opevajo njegovo ožjo domovino Dalar-no. Od 1903 do 1912 je bil knjižničar poljedelske akademije v Stockholmu, 1904 je postal član švedske akademije, 1912 pa nje tajnik.
Nagrado je za svoje literarno delo gotovo zaslužil, vendar se oglašajo tudi ljudje, ki pravijo, da se švedska akademija v tem primeru kakor že v mnogih prejšnjih iz zadnjih let ni ozirala na jasno določbo Nobelovega testamenta ki pravi doslov-no, da bodi namen nagrade podpirati nadarjenost. Podpirati bi morala torej žive talente in potem v prvi vrsti niti takšnih ne, ki so svetovno priznani in dovršeni, temveč takšne, ki bi lahko postali dovršeni, če bi jih ne uničevala življenjska borba.
Mannheimski župnik Eckert,
vodja krščanskih socialistov, Je &t javnem shodu	svoj prestop v komunistično
stranko. To je prvi primer, da je postal krščanski duhovnik član stranke, ki ji je vera »opij za ljudstvo«.
Francija odpravi potne fiste
Francoska vlada namerava predlagati poslanski zbornici Se v teku tega zasedanja, da bi odpravili potni list, ker Je po njenem mnenju Evropa že toliko pomirjena, da bi ga ne bilo treba, poleg tega pa bi bilo to v veliko vzpodbudo tujskemu prometu. Francija bi bila na ta način prva država po vojni, ki bi izhajala brez potnih listov in ni dvomljivo, da bi ji kmalu sledile tudi druge države.
AH t« olinovl' članarino Vodnikove družbe za letos
Kakor smo med brzojavkami že poročali, je v Gdym£ nastala strahovita pttmto katastrofa v novem poslopju zavarovalnega urada za duševne delavce. Bilaje tako močna, da se je 15 stanovanj v hiši popolnoma zrušilo, druga so poškodovana, šipe v vsej okolici raztreščene, pok pa so slisah še v 20 km oddadjeuem Gdansku. Doslej so izkopali izpod razvalin kakšnih 15 trupel, mnogi nmjenci Bovbolnišnici. Vzrok katastrofe bo v slabo popravljenih ceveh za plin, fa so že nrei nekai nasaiale in oblasti so vzvezi s tem aretirale ravnatelja plinske družbe,
£ enega monterja. - Slika kaže poslopje po katastrofi.
orientalska svatba i |Z uredniškega koša
T TripoHsu se Je poročila princesa Ka nmanli	hči tamošnjega župana,
s tvm™ arabskim veleposestnikom Pri poročni ceremoniji po starem običaju nista bOa navzoča, temveč sta morala njiju očeta spregovoriti usodni »da«.
Na svatbeni pojedini, do katere ni Imela votopa nobena ženska in tudi novoporo-čenca ne, pač pa mnogi dostojanstveniki, med njimi general Badoglio, tripolitanski guverner, je serviral sam nevestin oče. Trajala Je tri dni in trikrat na dan so morali gostje spraviti menu, ki je sestojal iz Juhe, bravine, riža. špinačnega štruklja s sirom, buče s faširano teletino in testenino, arabskih slaščic, sadja, črne kave, sladkorne vode in kislega mleka. Pojedina je trajala, kakor rečeno, tri dni in evropski gostje so izjavili, da je bilo dobrote le preveč.
peskovo selo. V naši cerkvi so nabili na
nabiralno pušico listek s sledečo vsebino: »Izropanje pušice se ne izplača, ker se ta tedensko vsaj enkrat ali dvakrat izprazni.«	_
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din._
Vsak dan sna
Erik Axel Karlfeldt
itt*-
Iznajdljiv oče.
Dr. Karel Kašpar, dosedanji škof v Kraljičinem Gradcu, kd je bil imenovan za praškega nadškofa.
Gramofonska plošča, ki bo igrala 30 minut
V Ameriki so izumili gramofonsko ploščo, ki ne bo igrala samo 3 do S minut kakor doslej, temveč cele pol ure, čeprav Ji je premer le 30 cm. To so dosegli s tem, da so podvojili število sledov in zmanjšali hitrost, s katero se plošča vrti.
Prvi krščanski duhovnik — postal komunist!
Nova pričeska
V Parizu se Je vršil svetovni kongres frizerjev z delegati 'z 24 dežel, ki je »definitivno« zavrgel etonsko glavo in razne tipe dečje glavice. Izjavil se je za pričesko s kratkimi lasmi, ki pa ne smejo biti tako kratke, da bi ne pokrivale tilnika. Lica ln ušesa naj bodo prosta, valovi pa v smeri od senc do tilnika, sicer pa po individualnem okusu. Z okusi je stvar težavna. Kdor ima svojega, mu ni potrebno, da mu ga predpisuje makar še tako svetoven frizerski kongres.
* JUTRO« St. 23t>
Trvre*, U. X. ITOT
£1. Hanstein:
Ali je kriva?
Roman
-Prejle sam vas prestrašil« Računski svetnik se je živčno zasmejal.
»Da vam odkrito povem — mislil sem, da je sodni izvrševalec.« Zdaj se je tudi Schluter zasmejal.
»Tedaj v nekem pogledu moj kolega, le da sa njemu bolie godi. On samo izvršuje, mi moramo pa iskati.« Računski svetnik je vzdihnil. »On samo izvršuje! To je lepo povedano.« V vsem vtisu tega moža j a bilo brezpogojno nekaj hurno-rističnega.
Spet je vzdihnil, skočil k oknu in pogledal venkaj.
»Nalašč sem poslal ženo in hčer z doma, da ne bi--«
»Morda ga pa ne bo?«
»O, gotovo pride! Ce bi me vsi pozabili, on me ne bo!« Schluter se je zdaj kar od srca zasmejal. »A kako ja vendar to, da ste — —?«
»Kako? Ali ste bili kdaj računski svetnik in ste imeli odraslo hčer in štiri paglavce? In ženo, ki je rada lepa? Ln vrhu tega brata, ki je trideset let starejši od vas — jaz sem namreč od druge matere — in ima kup milijonov? Sevada, bedaka sva bila! Tudi Robert, moj učeni brat! Jaz pa že celo, kakor vselej, kadar gre za poslovne reči!
»Ko ie vzel rajnki takrat dekle, tisto Gndulo, v hišo, kaj sva storila? Se pravi, kar je storil moj učeni brat, gospod šolski svetnik,
MODNI SALON	~~
jaz osel pa ža njim? Razkošatila sva se m sva ma hotela izblti vso
reč iz glava in mu primrziti otroka! To se ve, da nama je pokazal
vrata! Nu, vendarle — če danes ali jutri umre, sem si mislil--
Ali se naju bo vendarle spomnil, ali bo pa podedovalo dekle, in potem — veste, slišal sem marsikaj. Pravijo, da je res dobrosrčno, blago dekletca! Nu, sem si mislil, če ona vse dobi — petnajst mil-jončkov je zanjo vendarle preveč, in če pride striček, zadolžen do ušes, bo vzlic vsemu posegla v blagajno!
'»Ne, Pa je bilo treba ukrasti oporoko! Prišel je lopov in jo je izmaknil! Nalašč zato, da ne dobim prav ničesar!«
»Ravno dekle je osumljeno, da je to storilo.«
»Ali, gospod komisar! Ako sedim na kupu denarja, ga ne bom sam metal skozi okno in se izpostavljal nevarnosti, da me povrhu še zapro!
»Dekle naj bi bilo ukradlo oporc-ko? Ne, ne; vidim, da sem pametnejši kakor vsa policija — oprostita, gospod komisar, ki ste sami te sorte čiovek!«
Schluter mu je veselo pokimal.
»Tudi če sva bila midva nemara imenovana v oporoki — ona je morala biti kot pohčerjenka glavna dedična!«
»Da, ali kdo bi potem utegnil biti?«
»Ne vem. Vsekako kdo, ki ja bil tam! Justični svetnik ali zdravnik ali kaj vem kdo--Vsekako sem zaradi te tatvine uničen.«
»Zaradi tatvine? Kako je to mogoče?«
»Seveda! Najprej se je zdramil moj brat. Prvikrat po desetih letih se ja toliko izpozabil in ponižal, da mi je pisal. Kakopak, oporoke nikjer, pohčerjenka najbrže nevredna, treba je, da se oglasiva. Vraga! Če sedite takole v mlaki in ne veste, s čim naj kupite ženi nov klobuk, pa vam taki a učenjak mahoma piše, da imate sedem
milijonov! Ali je kaj čmJnega, da taka novica zmeša meni lahko-
miselniku, Ki ne znam računati, glavo? In ta lopov, ta malopridnež, ta razbojnik, ta VVendelin!«
»Kdo je to?«
»Bogataš, bivši pivovarnar, ki se ukvarja z denarnimi posli. Bral je pismo mojega brata in je bil tako podel, da mi je posodil deset tisoč marfc.«
»To je bilo vendar lepo.«
»Ne, podlo ja bilo, ko je moral vedeti, da stvar še ni zrela. Nu, in tisti denar smo pognali! Se spravi, kaj pognali! Nekaj oblek in drugih reči — kakopak, in nekaj steklenic vina!«
»Nu, in nekaj dni po tem se prikaže sin!«
»Fej te bodi! Moj učeni brat je mahoma utihnil. Gospod Wende-lin ja prišel in me obsul z očitki! Kakor da sem jaz rodil tistega sina, ki je vstal od mrtvili! Zdaj hoče VVendelin svoj denar, zakaj dedščina je šla po vodi, in namesru dobrosrčnega dekleta je dedičT tant, ki ga menda niti dosti prida ni. In kaj storim? Nesreča mi pripelje naproti bankirja Schellermanna: špekulirajte! Sijajna prilika! Cez teden dni boste imeli nekai sto tisoč!
»Nu, in jaz špekuliram! Prav name je čakala borza! Vsi tečaji padajo iz spoštovanja do mene na kolena! In zdaj? Sodni izvrševalec ja neprestano pri meni! Službo moram pustiti; ka: oo z ženo in hčerjo? Zdaj pestijo mene starega osla, češ, zakaj sem jima kupil obleko.«
Doktor Schluter se je moral še vedno smejati.
»Ohranite svoj humor. Morda bo še vse dobro. Mislim, da sem pravim tatovom na sledi, in 5e se izkaže, da je gospodična Gudula nedolžna —«
Ubogi računski svetnik je kar zazijal.
se je preselila v ielenburgovo ulico 7 (Jadransko podunavske banke) in se cenjenim damam za ;z-
gotovitev oblek, plažčev in kotumov najtopleje priporoča.	12715
trajna ondulacija
ostane res trajna, ako negujete lase z »Ine-som«. — 1 lonček »Inesa« stane Din 38.—.
Zastopstvo »INES«, Ljubljana, Merosodna
ulica 1/12.	12639
sestsko saditev
nudimo po znižanih cenah razna drevesa za drevorede in okras, konifere, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozane sadike, vrtnice, plezalke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno.
UPRAVA VELEPCSESTVA TIŠINA
pošta BANKOVCI, Prekmurje.	12461
,. -»,_.?,..; :•... v	• .v. .. . .• .. • -i,.. •	f-
hiacint, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5.
SACKOV Dlug
je Se vedno najboljši.
g Originalne SACKOVE pluge, vsakovrstne brane in kotle kupite po najnižji ceni pri tvrdki
FR. STUPICA
veletrgovina z železnlno in poljedelskimi stroji, monopolna zaloga razstreliv in nakup starega železa.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1. 12721
Oglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh'
POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
OMlaa LJtbljtM Kectal pogrebni mr«4
Umri nam Je oaS srfinoljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
FRANC PEŠEK
zvaničnik dir. drž. žeL t pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ sredo, dne 14. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiSe žalosti šmartinska
cesta 21 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1931.
12719
Globoko žalujoče rodbine: PeSek, Orel, Žigon, ToSani, Gabrič.
Krajevni šolskj odbor v Škofji Loki
razpisuje službo hišnika in šol. sluge
za narodno in meščansko šolo v Škof j i Loki, ki bo ob enam moral opravljati službo kurjača za centralno kurjavo.
Mesečna plača po dogovoru. Nastop takoj. — Prošnje je vložiti pri podpisanem odboru,	12717
Krajevni šolski odbor v Škofji Loki,
dne 9. oktobra 1931.
Predsednik: Hafner Josip, 1. r.
m 10.000 na razpolago.
Novi varčevalec avto-bencina.
Walter Chritchlow 1639 D - Street \Vhea-ton, Illinois USA, je dobil patent na varčevalno pripravo goriva za avtomobile, ki prihranjuje bencin in olje in dosega hitrejši pogon in večjo hitrost. Najcenejše kurivo lahko uporabite, ogljik se avtomatično odstranjuje. Fordi delajo 11 do 27 km enim litrom goriva, druge znamke en četrt do pol več kot poprej. Dol. 10.000 za najboljše uspehe. Krajevne in glavne zastopnike iščemo, ki lahko zaslužijo mesečno 250 do 1000 dolarjev. — Poskusni vzorec zastonj. Pisati v angleškem jeziku! 12554
Linija — sigurnost — udobnost ekonomičnost — dolgotrajnost
— hitrost — moč
Praktičen za lepo in slabo vreme je novi trenchcoat 1932
žvovi trenchc-oati so tako »•'•-•-jantni kakor moderni. J-	moda trenehc&atov
v istim tako praktična, i - so plašči izdelani za I«po in slabo vreme. Iz-g edajo elegantni, so odličnega kroja, nepremoč-l.iv: v dežja, topli v zimi (-»odloga iz velblodje dia i se da pripeti in odpe-t . a nizka jim je cena, l ar gre hvala velikemu f : metu Eastner ! ohler-a. >.i-;kani trenchcoat brez jpojebne podloge stane sa-T, o 4S5 Din. Posebna po<3-l"Za. ki se pripne, stane a.Vl Din. Go-spodje v Za-p- bu naj posetijo odde If- mr.ške konfekcije v 21 nadstropja, a gospodje • Zagreba naj naroče n: -lednjib merah: gor--irina plašča preko okoli vspga ž:vota z.iuho, širina plašča Tebuha, cela visokost gospoda.
tvrdka
Izvt J-1
T.
f>r#.
pod
c \
m
izvozna
- Zagab. ' Ilica 4.
knpim
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«.	11576
Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 26. oktobra 1931 nabavo
5.000 kg ovsa
Pogoji se dobe pri Direkciji državnega rudnika Velenje.
1271
12651
krepi in zdravi
ŽELODEC
Lovro sebenik
Ljubljana VIL
Graška tovarniška delniška družba za
stroje in vozove
prej JOHN WEITZER - (Grazer Waggon- nnd Maschinen - Fabriks - AJrtten-
gesellschaft vormals John \Veitzer, Avstrija)
Graški dvotaktni Dieselovi motorji 8 konjskih sil in več
Graški četverotaktni Dieselovi motorji do največje zmogljivosti.
Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko BSsendorfer, Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova Ul. <J5.	5906
Vrednost daleko presega ceno
Pri današnjih nizkih cenah je novi Ford brezdvomno neprecenljive vrednosti. Prepričajte se pri posameznostih, pa boste tudi Vi uvideli, da Vam on nudi vse, kar želite in potrebujete na modernem avtomobilu... lepe linije in barve... sigurnost, udobnost... hitrost... moč... hitro akceleracijo ... lahko kontrolo ... ekonomičnost v obratu ... minimalne vzdrževalne stroške. .. tipično Fordovo poverljivost in vztrajnost. Velike važnosti je tudi rje varno jeklo, iz katrega je pokrov hladilnika, žarometi, stop svetiljka.
To jeklo ohrani stalno svoj sijaj, ker mu ne Škoduje nobena izprememba vremena. Kvaliteta Fordovega jekla ima enako leguro in trdoto, tako da se s trenjem niti najmanj ne menja.
Uporaba tega jekla, ki ne rjavi, izraža okus današnjega časa. Uporablja se za vse dele avtomobila.
Zahtevajte od zastopnika, da Vam raz-tolmači kre<fit, katerega Vam nudi Ford.
FORD MOTOR COMPANY
LINCOLN
Fordsoiv
AEROPLANI
OBUTEV ZA NOŠO PO BLATU, DEŽJU IN DOMA.
St. 2—8%	Vrsta 240
Lepi visoki Čeveljčki za VaSe ljubljenčke. Priredili smo jih iz belega ali barvnega usnja, z mehkim ln elastičnim podplatom.
MIKADO	Vrsta 7045
Ko ste doma aH Ce delate v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, da se ne prehladite, V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile.
129-
MOŠKE GALOSE
V največjem dežju in največjem blatu bodo ostale Važe noge v njih vedno suhe. — ženske galoše z nizko in visoko peto Din 59.
Vrsta 7047
Ko pridete domov, sezujte čevlje in obujte te
tople ln udobne copate. V njih se bodete najbolje odpočili. Ako nosite te copate, poskrbite obenem za snago v hiši.
199.-
r - | m w
Vrsta 1885-05
V teh elegantnih zimskih galošah bo izgledala Vaša noga povsem majhna, čevlji ostanejo v njih vedno suhi in snažni.
Vrsta 1977-23
Čevlji z močnim gumijevim podplatom za štra-pac. TI čevlji so posebno za one, ki delajo vea dan stojč. Praktični so za nošo ob vsakem vremenu.
Vrstp 9895-iD Ženske celogumijeve veling-tonke. Imamo jih tudi v rjavi barvi V njih se bodete počutili vedno udobno, ker Vam bodo obvarovale noge pred mokroto tudi v najslabšem vremenu.
VEČ USLUGE
Na tem nam je, da popolnoma zadovoljimo Vašim potrebam. Vašemu okusu in Vašemu žepu.
Izkoristite naše delo!
NOGAVICE:
Moške sukančaste Din 9.— Moške sukančaste Din 15.— Moške svilnate Din 25.— 2en. svil. Din 15.— in 25.— Ženske svilnate Din 35.—
DROBNO BLAGO:
Krem v škatlicah	Din 6.-
>em v steklenicah	Din 6.-
Krera v tubah	Din 5-
Zlice za čevlje	Din 3.-
V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH BOSTE NAŠLI VSE, KAR POTREBUJETE ZA SVOJE NOGE OB HLADNEM VREMENU.


egiasotn t
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za iifro S.— Dm Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek mJutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Prb stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 — Telefon številka 2492 3492
Za
2 Din 9 snom/Soli
•Vas/ore malih oglasov
dobite takoj po izidu lista o podružnicah r Jntra * 9 •4fa***2»e«*M, v Cc/?u, 9 frCovetn me«tm 9 ISfbevljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
■jJJELUi
Šiviljo
•prejm« tako; paner. Trnovski pristan štev. 14.
45278-1
2 kroj. pomočnika
dobro izurjena v malih in velikih kosih, t hrano in stanovanjem v bišd ter plažo po dogovora, sprejmem
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45260-1
Slaščičarja
samostojnega delavca sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko >12«.
45255-1
Absolvent
arednje tehnične šole, t sre-lostnim izpitom elektrotehničnega oddelka, dobi službo. Prošnje s popisom dosedanjega službovanja na osla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnik«. 45258-1
Kroj. pomočnika
sposobnem za prvovrstno delo velikih komadov, s hrano in stanovanjem sprejme takoj Franc Sešek. Medvode.	45284-1
Trs. pomočnika
specerista. ki ima veselje do mannfakture, poštenega in solidnega, kateri se ne boji nobenega dela, sprejme Franjo Cvetko, trgovina mešanega blaga. Sv. Trojica v Slov. goricah.
45257-1
Dve prodalalki
»anufaktume stroke, kurjen' ln marljivi takoj sprejmem. — Ponndbe na poštni predal 25. Kranj.
44909-1
Služkinjo
pridno, pošteno, za vsa hišna dela. katera zna kuhati, z dobrimi izpričevali, se sprejme k dvema osebama. — Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Snažnost«.	45238-1
Trg. učenca
•prejme boliša delikatesna
hi Špecerijska trsovina v Ljubljani. Vsa oskrba pr! Starših. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 44937-1
Kovača
dobro izurjenega. H zna kovati na kladivo na pero (Federhamerl išče industrija. Ponndbe t navedbo dosedanjega zaposleni* na: Publicitas. Za?reb. T!'ca 9. pod »Br. 28297«. 44893-1
Prodaialka
kurjena v delikatesi in tr-goviri meš. blaga, zmožna tudi nemškega jezika, dobi takoj mesto pri Albinu Izlaker, trgovina. Bled.
44829-1
Vajenko
ki bi bila obenem bila tudi v pomoč pri gospodinjstvu, z vso oskrbo v hiši sprejmem za strojno pletenje. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko •Pletilja«.	45289-1
Ženski akt-model
dobro postavo, za dopoldanske nre rabi akad. slikar. Predstaviti se je med 1j1. in 12. dopoldan. Naslo-v •v oglasnem oddelkn Jutra 45295-1
Postrežnico
za celo predpoldn« is popoldne išče družina brez otrok. Predstaviti »e je na naslov: Banič, Dravska ul. št. 7/1.	45291-1
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec ta bubi štucer dobi takoj ali po dogovoru stalno mesto s hrano in stanovanjem v hiši. I. Petkovič, brivski in damski salon. Domžale.
45305-1
2 mizar, pomočnika
vajena pohištvenega dela sprejme mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. 45328-1
Spretno šiviljo
za otroške oblekce sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 45329-1
Pisarn, začetnico
z nekoliko prakse v knji-?ovodiStvu, strojepisju, srbohrvaščini in nemščini — sprejmem takoj proti odškodnini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45354-1
Več kamnosekov
dobro tznrjemh »prejme gradbeno podjetje rng. Tavčar, Dolenjska cesta 26.
45355-1
Modna šivilja
dobro izurjena, gTe šivat na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 453R1-3
Blagajničarka
vestna, išče službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za vsako plačo«.	46273-2
Pletilja
išče mesto za takoj. Ivanka Mikuž, Ljubljana, Flo-rijanska ulica štev. 29/1.
45304-2
Pekovski vajenec
vajen že dobro delati, se želi naprej učiti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Vajenec«.
45315-2
Mlad trg. pomočnik
modne stroke, vesten in priden, želi premeniti mesto. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Modna trgovina«. 45331-2
Gospodična
pridna in zanesljiva, želi stalno službo blasrajničarke v kaki trgovini ali restavraciji. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«. 45321-2
Fotograf, pomočnik
vešč posnetkov in negativ retuše ter vseh drugih v stroko spadaVičih del. išče zaposlenje kjerkoli v mestu ali na dežel;, ponudbe na o?lasni oddelek ».Tutra« rv>d »Takoj 3«. 45342-2
V 3 mesecih
vsakdo govori nemško ali francosko. Moderna metoda iabjak, Hrenov* ulica 17/1 levo, vrata S. 45277-4
Koncesi oni rana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
43647-4
čamernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jogo Anto) telefon 2236
Prva oblast, koncesij oairana Prospekt 15 zastonj — pi site ponj!	251
Ali ste opazili
da s« r tovarni v Ljubljani, Aškerčeva ulica štev. 3 razprodaja bogata taloga vse vrste posode aluminja stih, bakrenih m medeninastih izdelkov ter raznega inventarja globoko pod tovarniško ceno? Samo še 15 dni imate časa! Nova Jugom etalija v likvidaciji^ v Ljubljani.	44753-6
Moška suknja
zimska, moška obleka za srednjo postavo in bela otroška posteljica, vse v najboljšem stanju naprodaj v Levčevi ulici 8. pritličje 45290-6
Angleščino
in francoščino
poučuj« gospodična i« Ame rike. Naslov v oglas, od delku »Jutra«. 47778-4
Akademik
poučuje vse srednješolske predmete z uspehom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	45309-4
Vsak tuj jezik
se samorete sami naučiti lahko in dovršeno v 8—i mesecih s pomočjo gramofonskih plošč, samo po
Llngafon-metodi. Te metode se poslužuje Sirom vsega sveta nebroj šol in privatnih oseb. Zahtevajte prospekt od zastopnika: Srnska obrtna banka d. d., Beogra-d, Cika Lju-bina 15, telefon 23.630.
3124-4
Francoščino
poučujem nižješolce proti nizkemu honorarju. Kobal. Dunajska cesta štev. 17/TTI 45326-4
Prodaialka
z večletno trg. prakso, rz-urjena v špecerijski in delikatesni stroki. želi nameščen?« — na"raie kier M lahko tu di pmnajala nri eosnodtajstvu. Cenjene ponudbe na oelns.Tii oddelek »Jutra« pod »Snretnout«.
45345-2
Več gospodov
sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45316-14
Kupujemo
volnene in bombažaste dečje kapice, telovnike in puloverje, ženske, moške in otroške. Nujne ponudbe z vzorci poslati na »Trikotažo« L. Pollak, Zagreb, niča 160.	45264-7
Kuhinjsko opravo
kompletno kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuhinja«. 45365-7
Pozor!
Goveje meso od srede, dne 14. t. m. naprej prodaja mesar Franc Jagodic na stojnici v Šolskem drevoredu in v mesnici v Mostah. Zaloška cesta št. 29 — in sicer po 8 in 10 Din kilogram.	45268-6
Posteljo
rabljeno poceni prodam v Bolgarski ulici štev. 24 — Ljubljana.	45275-6
Mizar, vajenca
t vso oskrbo sprejme mizarstvo Peter Sitar, Križe, Gorenjsko.	45318-1
Izurjeno pletiljo
sprejmem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
45332-1
Šivilja
dobro izuri ena. išče mesto v Ljnbliani. Ponndbe pod šifro »Šivilja« na o?1a.sni oddelek »Jutra«. 45350-2
Postrežnica
ki zna kuhati, išče zaposlenje čez dan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
45351-2
Puhasto perje
čisto. čohano. kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt povzetju L BROZOVTC. ZAGREB niča 82.	22-6
Otroško gajbico
dobro ohranjeno, od zdra vega otroka, poceni pro dam. Prisojna ul. št. 1. T nadstr., na hodniku.
44890-6
Omare in porcelan
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45302-6
Namizne blagajne
nove poceni prodam. Zelo pripravno za trgovce, ker sama vsako plačilo registrira. Event. na obroke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »300«.
45300-6
Otroški voziček
na peresih za 300 Din naprodaj v Herbersteinovi ul. št. 10/1 — vila Vallv nri Stadionu.	45343-6
Vinske sode
nove in rabljene, v stro-kovnjaškem stanju, razne velikosti prodaja Ramšak. sodar. Maribor — Melje.
Damski kostum
moder baržun. nov, poceni naprodaj v židovski ulici št. l/m.	45270-13
Dve kolesi
skoraj novo damsko in dobro ohranjeno moško zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
45308-11
Moško kolo
popolnoma novo pod ce>no prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45336
Gostilniško pravico
(osebno) oddam zanesljivi osebi, ali pristopim kot družabnik. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna«. 45269-17
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Novozidana hiša
z velikim vrtom naprodaj Devica Marija v Brezju 45 — Maribor.	45235-20
Industrija
sprejme družabnika. Potrebno Din 500.000. letni dobiček 25 %. Ponudbe pod »Varna naložba« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	44939-16
Novo vilo
s 4 dvosobnimi stanovanji, vso podkleteno. s parketom, elektriko, vodovodom in 1100 m' vrta poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45334-20
Stavbne nasvete
aaje tehnični biro »Tetina«. Ljubljana. Mestni trg 25,1 214-20
Načrte za stavbe
izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«.
316-20
Enostanovanj. hišico
novo ali prenovljeno, i večjim vrtom in sadonos-nikom ter električno razsvetljavo, najraje v okolici Celja ali Teharij, ne od cesti, želim kupiti. Naslon pri podružnici »Jutra« v Celju.	45357-20
Nova hiša
vostanovanjska. 9 let davka prosta, i velikim vrtom n električno razsvetljavo, >b državni cesti v predmestju takoj naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	45358-20
Posestvo
z dobro idočo gostilno r prometnem kraju prodam. Naslov pri podruž. »Jutra« v Mariboru.	45361 20

A. i
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29/1 so s 1. septembrom na raz polago. Poizve se i s to tam.
43374 19
Lokal s skladiščem
na prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45297-19
Osebo ali zak. par
brez otrok iščem za takoj, kateremu oddam na račun gostilno in trgovino v prometnem kraju na debeli. Potrebna kavcija 20.000 Din. Stanovanje v hiši. — Cen ;ene dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro ^Gostilna in trgovina«.
45307-19
Gospodična
z osebno pravico, želi v prometnem kraju gostilno na račun ali v najem. Ponudbe n3 oglasni oddelek •►.Tutra« rvod »Na račun«.
Stanovanje
3 velikih sob io pritiklin,
najmodernejše, m 1780 Din oddam • 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	«283-21
Dvosob. stanovanje
lepo in solnčno oddam takoj ali • 1. novembrom r Povšetovi ulici tUrr. 89 — Kodeljevo.	48281-21
Stanovanje
vfsokopritlično, 2 »ob, kuhinj« in pritiklin, v nori. prijaini in »olnčni hlSi oddam x novembrom v Klu novi ulioi 14 — Kodelievo-Moste.	44839-21
Podpritlično
stanovanje
sobe In kuhinje takoj oddam v Puharjevi ulici 4a — od Vrtače preko železa, tira._45285-21
Trisob. stanovanje
solnčno, s k»Wnet«m, vsemi pritiklinami in vrtom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
45298-21
Stanovanje
i t sobo, kabinetom bi kopalnico oddam mirni stranki. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45296-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, solnčno. t vili takoj oddam ta 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45333-21
Dvosob. stanovanie
v novi hiši oddam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.
45325-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam. Nastof pove oglasni oddelek »Jutra«.
45337-21
Stanovanje
oddam takoj. Poizve se pri »Kameniti mizi« v Zsrorn-ji Siški.	45338-21
iščejo
Stanovanje
2 »ob, čisto, v centru mesta za takoj išče tričlanska družina odraslih oseb. ki plača 700 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ood značko »Tričlanska«.
Hrastove deske
suhe proda Franc Burgar, Gosposvetska cesta — sro-stilna pri »Levu«. 45327-15
oddajo Stanovanje
2 sob, kuhinje in vseh pritiklin oddam s 1. novembrom pri kolodvoru blizu Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45287-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam v Zeleni jami. Zvezna ulica št. 8. 45292-21
Stanovanje
1 sob. kabineta
in pritiklin ngodno oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45267-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in vseh pritiklin oddam pod Rožnikom cesta Xn/il.	44712-21
Stanovanje
lepo in čisto, 2 sob, kuhinje, predsobe in pritiklin oddam z novembrom v Ljubljani za 800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	45272-21
oddajo
Lepo sobo
opremljen« u 2 osebi, po
mzki ceni oddam tudii zakoncema ▼ Jenkovi ulici St. 13/1.	45286-33
Sobo
s pooebnim vbodom, sredi mesta oddam gospodoma po 290 Din, s vso oskrbo po 750 Din mesečno. Naslov po v« oglasni oddelek »Jutra«.	45310-23
Sostanovalca
ev^iit. i vb© oskrbo sprejmem ▼ lepo in zračno sobo Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra«.	45317-23
Lepo sobo
2 osebama poceni odda Ceglar, Mivka 23, Trnovo.
45320-23
Sostanovalca
s hrano ali bree sprejmem Ulica na grad štev. 8.
45S39-28
2 gospoda
sprejmem event. tudi s hrano na stanovanje. Ulica na gred št. 9. 45340-23
Sobo
oddam takoj ali f 1. novembrom v Gorup©vi ulici štev. 3, pritličje — levo.
«5352-23
Opremljeno sobo
lepo in solnčno, popolnoma separirano, t svoji etaži v vili oddam s 1. novembrom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 45353-23
Prazno sobo
z drvarnico takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	45349-23
Veliko sobo
lepo, r visokem pritličja, s mrostim vhodom, za pisarno ali stanovanje takoj oddam na Kralja Petra tT-gu St. 8.	45366-23
Prazno sobo
s strogo separatnim vhodom, parketom ta elektriko. v centru mesta oddam.
Vaslov v oglasnem oddelku
iščejo
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam solidnemu stalnemu gospodu. Pojasnila daje Emil Mrak, Cesta v Rožno dolino — paviljon.	45256-23
Samsko stanovanie
obstoieče iz večje in manjšo sobe. z moderno opremljeno umivalnico oddam s 1. novembrom v bližini srl. pošte. Pojasnila daje hišnica v Gajevi ulici St. 9.
44895-23
T eno, solnčno sobo
oddam pnspodu. Sprejmem pa tudi dijaka kot sostanovalca, z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	45254-23
Ooremlieno sobo
čisto, s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44853-23
Prazno sobo
s parketom in posebnim vhodom oddam s 15. okto brom v Gradaški ulici 8.
45274-23
Opremljeno sobo
s hrano, po možnosti r visokem pritličju ali I. nadstropju, sredi mesta iščem Vselitev po dogovoru Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Solidnost«.
45293-23/a
Opremlieno sobo
s oepariranim vhodom išče s 1. novembrom medicinec Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Medicinec«. 45303-?3/a
Prazno sobo
ali sobo in kuhinjo, solnčno. išče vdova. Ponudbe r>od »Sama« na oglas, oddelek »Jutra«. 45312-2u?a
Sobico
ne predrago, kje v mestu iščem pri mirni stranki. Ponndbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Stalen 34«.
45341-23/a

Inteligent
>, srednjih let, tali znanja s simpatično ta izobraženo, d« 25 let staro gospodično. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gentleman«.
46265-S4
Starejša gdč.
želi znanj« z dri. nameščencem ali upokojencem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Preprosta«.
45276-24
Kje si
da boi srečna z meno]? Rad bi imel prijazen dom z mlado, dobro ta ljubezni vredno ženico. Neanonim-ne, zaupne ponudbe — najraje iz Ljubljane — na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Doktor »4«.	45261-24
Uspešno negovanje obraza
■ prvovrstnimi preparati. — Kozmetični salon Darinka Vdovič, Ljubljana, Gradišče St. 2.	45068-24
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno ta diskretno koocesijoni-ranf Zavod sa sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb. Došta 3 — Informacije to prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din.	213-24
Grafolog ta hirozof
N. Sad luckl ▼ Mariboru
čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema ▼ s a k dan med 9. in 12. ter 2. to 7. uro t Mariboru, botel pri Zamorca št. 26. 44807-24
Gospod
službi, se ieli sesnaniti t gospodično ali vdovo, v svrho ženitve. — Ponudbe pod značko »Lepa bodočnost« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
45363-24
Dijaka
2—5Solca, z vso oskrbo to instrukcijo sprejmem k akademiku. Cena po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45306-22
Kdo bi pomagal
pridnemu akademiku, ki j« popolnoma sam nase nav-e-ran v študiju, to bi mu brezplačno dal opoldansko hra.no. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priden akademik«.
45314-24
V podružnici Jutra v Celju
je dvigniti sledeča pisma:
Dober promet. Lepa bodočnost. Marljiva pisarniška moč. Mlekarna, Mogoča ženitev. Nastop tskoj. Namizna jabolka. Nepoškodovani. Snažna in zanesljiva. Srečna bodočnost. Ugleden in spoštovan. Večje mesto Sloveni;e. Vestna v delu. Vzgojiteljica. Za-nesliiva 60. Značajnost. Z^cta eosrvodin ?a
V svrho takojšnje ženitve
se želim spoznati z dekletom sredniih let. Prednost imajo samostojne trgovke ali gostilničarke. — Mlade vdove niso izključene. Razpolagam s srpdnjim kapitalom. Ponudbe na og'a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja ženitev«.
45279-2"
Planine
lastne izdelke, neprokoslji-ve v glasu ta solidni izde lavi, prodaja na najmanjše obroke R. Warbinek, Ljuh ljana, Gregorčičeva ul. 5.
45216-26
Črn planino
križem strunan, telo dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	«215-26
Pianino
dobro ohranjen kupimo. Ponudbe na; Sokol Murska Sobota.	44758-26
Gostilničar ji!
Prodam lep, skoraj nov
_ amofon-avfcomat, najboljše znamke, popolnoma sam delujoč, v-met 1 Din, zraven 12 lepih plošč. Vse skupaj za polovico nabav ne cene. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 452S9-26
Bele angora mačke
mlade r>oce!ni naprodaj v gradu Fala pri Mariboru.
45359-27
Lep jedilni kostanj
po Din 1.50 kg razpošilja Peter š-etina, Radeče pri Zidanem mostu. 44578-33
Namizna jabolka
prvovrstna po najnižji ceni razpošilja — kupuje pa
lepe suhe gobe
po najvišji ceni Pe*«r 9e-trina. Radeče pri Zidanem mostu.	231-33
Zelje v glavah
več tisoč glav proda Franc Škrianc, Zalog 10 pri Ljubljani.	45330-33
Belega krompirja
2 vagona prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
45360-33
Ugodna prilika
se Vam nudi, da si takoj nabavite za zimo jabolka še po ceni 1.50 Din in kostanj po Din 1.40 kg fran-ko Mirna peč. Jabolka so kisla, trpežna in obnana. Adolf Remic, Mirna peč
45259-34
Hruške za kuhanje žganja
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tepke«.	45324-34
Več šivalnih strojev
v dobrem stanju po nizki ceni proda trgovina perila C. J. Hamann, Ljubljana.
44927-29
Pisalni stroj
»Adler«, najnoveji! modal, malo rabljen, ugodno prodam, event. na obrok«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45301-29
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cena*
Černe — fuvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Tesarska dela
vsakovrstna izvršuje najceneje ta najsolidneje tvrdka Ste-taer & Ko., Jerano-va ulica St. 19. 44718-30
Zlata zapestnica
je bila izgubljena po Sv. Petra cesti in VVolfovi »1. Ker je drag spomin, prosim najditelja, da jo vrne v oglasnem oddelku Jutra 45382-28
Zelen jumper
je bil izgubljen v ned-eljo na Katarini. Pošten najditelj naj ga odda na naslov R. Ah čin. Ljubljana, Poljanska cesta 31 — aE p» naj javi svoj naslov.
_45319-2?
štfOTOitl	Novo««
Najoovela »iaiiniks pite tn a železna z«lo praktična sloiljiva postelja • tapeciranim madracom — pragtična za »tako bih« hotele, za putajtič« o*o» be hi nočne sloibe. Stane Dia 39(1—. Razpo*i» Ij&m poitoo io ic it Ulico tn po povzetja^
Lesena tlaflacka pateat-
na zelo praktična alot-l(hr» postela s tapeciranim madracom. — Sitna
Dia
Poliska patentna poste!«
slcilji v« praktična za touriste, vojake in za ierijalne koloni)«. Stan« Dia J5«_
LiegestoU praktifsa M ieianie in t«deoi«. Sta-Dta lM-
Po tem imam (isto (o-
hano perje k i po Dia »8— čiato belo gosje '<& po Din 1J0— la dia ti Puh kg po Dia 25«___
U BROZOVTČ, ZAGREB llica 82. UL
Ali »OLLA« je
mnogo boljša. Dokazano nenad* kriljiva. 249/33
Klavirje in pianine
svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musika«, Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje.
43523-26
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskam ar ja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani