103. »evlUM. V Uiinol. > poKMItk. 6. m 1907. XL leto. ^ iahaja vsak dan ivećer, izimši nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za mtro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za Llobljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo irez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oanmnlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratfall večkrat. — Dopisi naj se izvolć frankovatf - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in apravnlarvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Prod niš tv a t*!«le» it« M. Jffesečna priloga: ..Slovenski Tehnik", Pmumui številke po 10 h. Upravništva tolelon št 85. M naprednih volilcsv uolilne skupine Krabovo in Trnovo. Odbor naroduo-naprednih in neodvisnih volileev iz volilne skupine Krakovo in Trnovo je sklical včeraj popoldne v gostilni g. Steinerja na Opekarski cesti volilni skod, ki je bil nad vse pričakovanje imenitno obiskan. Govori se — seveda med klerikalci in socialnimi demokrati — da v tej volilni skupini ljubljanski nima narodno-napredna stranka nobenih tal in da je tam vse socialno-demokratično in klerikalno. Koliko je na tem resnice, pokazal je včerajšaji ?hod. Vse tri gostilniške sobe so bile nabito polne narodno-naprednih volileev. katerih navdušenost za kandidata Hribarja je dokazala, da je tudi Krakovo in Trnovo z ogromno večino narodno-napredno. Mnogo naših ljudi ni moglo noter in se lahko računa, da je prišlo narodno-naprednih volileev 250 do 300 na shod. Shod je otvorii predsednik odbora g. Anton Trstenjak. Z njemu lastno ognjevitostjo je pozdravii v imenu sklicateljev udeležence shoda, posebno pa kandidata župana Hribarja. (Viharno ploskanje in gromoviti živio-kiici, ki na noben način niso hoteli prenehati.) Želel je v nadaljnem govoru, da bi bil ta shod podlaga bodočemu vzajemnemu delovanju in da bi vsi stanovi, kakor so zastopani v odboru, namreč tvor-ničar, posestnik, delavec, obrtnik in uradnik, delovali roko v roki, da zoiaga kandidat narodno - napredne stranke. Viharni živio-klici.) Govornik je dejal nato : Ko smo se začeli ozirati po vo-lilcih, pristaših narodno - napredne stranke, videli smo takoj, da je tudi v našem okraju večina volileev na naši strani. (Klici: Res j e \) Kaj drugega tudi pričakovali nismo, ker smo vedeli, da tudi volilci tega okraja vedo ceniti velevažen pomen državnozborskih volitev. Do- kaz temu je vaša mnogoštevilna, vprav Častna udeležba. V volilnem boju smo. Volilna strast se je polasti'a vsakega volilca, ki se le količkaj zaveda svoje politične veljave. Enaka volilna pravica je dala vsakemu državljanu politično veljavo in glas posestnika-gospodarja je ravno toliko vreden kakor glas delavca, ki živi ob svoji mezdi. Te volilne veljave se vsi zavedamo in jaz pravim, ako bi volilci volili po svojem razumu, morali bi vsi voliti narodno-napredno, kajti to je edini program, ki nam bo priboril svobodo, materijalni in dušni napredek. (Navdušeni klici: Vsi bomo volili župana Hribarja in delali, da ga bodo sploh vsi volili!) Proti našemu kandidatu županu Hribarju nastopa klerikalna stranka in se poslužuje v tem boju najgnus-nejših in najumazanejših sredstev. I (Klici: Poštenih sredstev klerikalci sploh ne poznajo !) Kakor za vsak drug okraj tako pravijo tudi za našega, da za nas kandidat kot župan ljubljanski ni nič storil. Klici : Več je storil nego vsak drug v desetkrat tolikem času!) Danes se pravzaprav sicer ne gre za to, kakšne so razmere v Ljubljani, vendar si hočemo ogledati, kaj je storil naš župan za naš okraj. Da dela župan Hribar z vso vnemo za napredek Ljubljane, torej vseh ljubljanskih okrajev, priznava mu vsak, le naši klerikalci ne! Celo najzagrizenejši Nemci morajo priznati to in zastopniki celovškega mesta, ki so si pred nekaj meseci ogledali Ljubljano, niso mogli prehvaliti naprav in uredb v našem mestu, o Čemer se je pisalo po nemških časopisih, ki drugače nam Slovencem odrekajo vsako pametno misel in sposobnost za kaj dobrega in koristnega To priznanje je najboljši dokaz, da so klerikalne trditve o n e -delovanju župana Hribarja povsem neosnovane in izmiš-1 j ene. (Res je!) Tudi Krakovo in Trnovo uživa v Ljubljani vse dobrote, ki jih more občina dati svojim prebi valoem. Le poglejmo nekoliko okoli sebe. Krasno cerkev imamo, ki jo je ozaljšala občina, o katere vodstvu trde klerikalci, da je brezverska in ne vemo kakšna še! Stroškov za to okrašen je ne nosimo mi nič. Žalostno je, da so ravno tisti, ki bi morali biti v prvi vrsti hvaležni občini, v kateri žive, za krasno cerkev, najbolj nehvaležni in ščuvajo zoper občino naše sosede. To bodi povedano našemu kaplanu, ki seje med nami prepir in pripoveduje po hišah, da je naš župan za nič in da bi bolje bilo, če bi kakšen Kregar postal ljubljanski poslanec in seveda morda Še ljubljauski župan. (Klici: Kregar naj se briga za obrt, ne pa za politiko, drugače bo kmalu faliral pri obojem!) G. govornik je govoril nato o lepem mostu Čez Gradaščico, o električni razsvetljavi, o cestnih in vodovodnih napravah, kar vse se je zgodilo pod županovanjem Hribarjevim in česar vsega so deležni prebivalci Krakovega in Trnovega. Prav v zadnji seji obč. sveta se je dovolilo spet 11.000 K za vodovodne naprave v Trnovem. Vse to — je rekel govornik — je predvsem zasluga našega župana. Kakor on za nas dela, tako mu hočemo mi ostati zvesti in ga proglasimo za našega kandidata. (Viharni živio-klici.) Vaše pritrjevanje spričuje, kako ga spoštujete in ljubite! G. predsednik je dal nato besedo kandidatu za Ljubljano g. županu Hribarju, ki je ob velikanskem navdušenju poslušalcev govoril: Prav rad sem se odzval vabilu krajevnega odbora volilne skupine Krakovo in Trnovo, da stopim v ožjo dotiko z volilci. Znan sem z vami že bolj ali manj, ko sem sti-koval pogostokrat po Trnovem in Kr ako vem, kje bi se dalo kaj ukreniti v vaš prid. Pozna me že marsikdo tudi, ko je prišel k meni izražat svoje želje in prošnje, katere sem mu vselej izpolnil, ako je le bilo mogoče. (Tako je!) Prihodnji teden pridem z nadkomisarjem Tom- cem med vas, da pogledava, kako je ustreči željam, ki ste jih pred kratkim izrazili. Sicer me pa vsak pozna po mojem delovanju in programu, po katerem delujem. Moji politični nasprotniki seveda z vsemi silami delujejo proti meni in zavijajo moje besede in črne moja dejanja. Izjavljam : Moje srce je napolnjeno z željo, da bi Slovenci prišli do skupnega delovanjavsvojo korist. Pri sedanjem stanju stvari je težko kaj takega pričakovati. Mislil sem, da bi vsi slovenski poslanci na Dunaju stopili v sporazum-ljenje in izjavil, da bi stopil v dr. ŠusteršiČev klub, s Čimer seveda Še ni rečeno, da bi moral zatajiti svoja načela. Z dobro namero sem govoril te besede. A ponujana desnica je bila odbita od ljudi, ki vedno zatrjujejo, kako jim je mar skupno delovanje v narodov blagor. (Klici: Lažejo, njih lastni žep jim je mar nad vse!) Pravijo in pričakujejo, da bom, ako bom 14. maja izvoljen, na Dunaju osamljen. Čisto nič me ne skrbi, da bi si ne mogel ustanoviti kluba, ki bo večje veljave in ugleda kakor kak drug. (Živio klici!) S Hrvati in Cehi imam znamenite zveze, tako da bom imel prav trdne pozicije, če pridem v državni zbor. (Klici: Prišli boste, zato bomo poskrbeli mi!) Govoril bom kratko o nalogah bodočega državnega zbora. Do kandidata morate imeti zaupanje, da bo vse storil za vas, kar mu bo mogoče storiti. (Klici: Zaupamo vam popolnoma!) Ako mi boste dali glasove, mi s tem polagate svojo usodo v moje roke. (Klici: Brez skrbi jo polagamo!) Rečem vam: Kakor sem doslej rad delal, tako se bom tudi v prihodnje zavzel za vas z vsemi močmi in uporabil v to vsa dovoljena sredstva. (Dobro klici.) Misel o samoupravi narodov v Avstriji je stara in so se naši predniki z velikanskim navdušenjem zavzemali za zedinjeno Slo- venijo. Ni se uresničila njih želja. Visoki državniki so upali, da Slovani ne pridejo nikoli do moči. Vkljub vsemu pritisku od raznih sosedov smo se pa Slovani okrepili in danes so Nemci na tistem mestu, kakor so bili Slovani preje in zahtevajo v svojo obrambo n. pr. na Češkem samoupravo za Nemce. Ako Nemci dobe na Češkem tako samoupravo, dobiti jo moramo tudi Slovenci. Potem bomo o vsem odločevali sami, vse šole bodo urejene po naših zahtevah, vse službe v naših deželah bodo zasedli Slovenci. To bo velikanskega pomena za naš narod, to je vprašanje kruha za nas. (Tako je! Res je!) Kadar bomo Slovenci sami svoji gospodarji, prišlo bo blagostanje med nas. (Tako je!) Zato se morajo slovenski poslanci z vso eneržijo zavzeti za zedinjeno Slovenijo in narodno samoupravo in jaz bom delal z vsemi močmi v dosego tega cilja. (Viharno odobravanje) Važno vprašanje je nagodba z Ogrsko. Ogri so samovoljni ljudje, kateri so vsled svoje trme in prešibke tostranske državne polovice marsikaj dosegli. Naši poslanci bodo morali glede nagodbe z Ogrsko z vso odločnostjo zastopati svoje stališče, da ne bomo prikrajšani. Sicer je bolje za obe državni polovici, da smo skupaj, ako pa že gremo narazen, moramo pa gledati, da bo varovana cena naših izdelkov in pridelkov. (Dobro klici.) Vojaška bremena se morajo znižati. Delavci se dandanes težko dobe, zato naj bi se vojaki puščali za eden ali dva meseca domov, ko je tam največ dela, pri vojakih pa skoraj nič. (Živahno odobravanje). Tudi bi se morala vojaška doba skrajšati na dve leti in se vlada že mehča v tem oziru. Koristno bi bilo za vse narode, ako bi se vojaška dolžnost skrčila na minimum, to je na najkrajšo dobo, vendar v sedanjih razmerah, ko prijazna soseda Lah in Nemec gledata vedno čez našo mejo k nam, moramo biti pripravljeni na vsako eventualnost. Zahtevati se pa mora, da to LISTEK. DostojevsKi m Roz-kolnikov. (Dalje.) Čitanje del Dostojevskega je podobno poizkusu hipnotizerja. Izprva te mori, a čimdalje bolj te zaziblje v morbidno naslado. Kakor s kremplji te zagrabi avtor in te vfeče za seboj. Vsa tvoja notranjost protestuje, in vendar sledi, in ko si zaprl knjigo, obsediš motnih oči, s tisočero mislimi v glavi, poln dvomov in z raztrgano disharmonijo v srcu. Ni se čuditi, da je ta demonska psihologija Dostojevskega tako učinkovala. Učinkovala je tudi pri nas Slovencih, dasi je nismo sprejeli od Rusov. Bacili Dostojevskega so se razširili po nemški in romanski literaturi. Vzklila je vsa dandanaŠDJa analiza, slikanje v malem in iskanje duše; kako bi pri tem izostala karikatura. Kako bi izostalo, da imamo po indirekni zaslugi tistega Dosto jevskega, iz katerega bi se dali izkopati neizmerni zakladi za poezijo bodočih dni, pred očmi posnetek mesto proučevanja in stremljenje avtorjev, delati se blaznega, da bi pisali tako kakor ta in oni, dočim je ta in oni pisal tako in tako le zbog tega, ker zares ni mislil z normalnim umom in gledal z normalnimi očmi. Bolj ali manj se je blaznost Dostojevskega z diktatorsko silo sama od sebe naložila vseevropski literaturi. Nevede in nehote, a vendarle. Bodočim generacijam poetov pa je pridržano, da poiščejo sredi kaosa zlato zrno in zasejejo renesanso. Vpliv Dostojevskega je tako mogočen, kar je vpliv genija. In genij je vsekdar abnormalen. Razum nam mora usoda šele vtepsti, blaznost pa se širi sama od sebe. Zato triumfuje talent. Naj ne pozabim povedati, da je Fedor Mihajlovič zapustil solzno dolino dne 26. prosinca L 1881. — z evangeljem v rokah. n. Po tem pregledu pisateljevega življenja se ozrimo še nekoliko po njegovem književnem delu. Marsikdaj se sliši, da je prva knjiga najzanimivejša : takrat je vse še novo in nerazodeto, in vsakdo jo vzema v roko z istim čuvstvom, s katerim se približamo neznanemu človeku, ki opravičuje vse mogoče iluzije s tem, da jih še ni ovrgel. Dostojevskega „Sir omakiu so dvojno zanimivi. Prvič zato, ker njegov Devuškin zelo spominja na Gogo-ljevega Akakija Akakijeviča. In vendar, kolika razlika je med njima! Gogoljev junak je pri vsi svoji ganljivi smeš-nosti vendarle napihnjen meh, zgolj risba in obris, edinole zunanja slika. To nemara ni najmanjši vzrok, da nam Akakij Akakijevič sicer zbuja sočutje in vendar obenem tudi nasmeh, dočim nam kaže Dostojevski v Ma-karju Devuškinu čutečo in mučeno dušo, katere pohlevnost stoji tik ob meji junaštva. Pomanjkanje umetniškega ustroja se kaže že v tem prvem romanu Dostojevskega. Roman v pismih med nižjim uradnikom, ki pri najboljši volji nebi mogel uiti blagru, obljubljenemu od Krista ubogim na duhu, in med njegovo Dulcinejo de Toboso! Človeku ni treba biti bistroumen kritik, da najde v „Siromakihu mnogo nepristnosti in neverjetnosti. Toda omeniti mi je drugi vzrok, ki je pomogel knjigi do uspeha, — čudovito silo dušeslovnega opazovanja; ni seji čuditi, daje bila pri tako mladem pisatelju presenečena javnost in zbudila toliko nad. Ta psihološka moč Dostojevskega je že pri njegovem prvencu odtehtala dobršen del vseh omenjenih oči vi dni h napak. Ko Čitaš sliko dekleta v njegovem nezavednem egoizmu, si moraš zastaviti vprašanje, če ta tako zgodnja globokost v analizi duše ni bodisi bolezen, bodisi posledica bolnih procesov v notranjosti pisatelja. Gotovo je le eno: jamči nam za njegovo originalnost. Tudi Belinski je dejal: ^Dostojevski ima mnogo od Gogolja, kakor Lermantov od Puškina, a vendar je izviren. Pričel je, kakor še noben pisatelj.u Sijajne kritike, ki so pozdravile njegov prvi nastop, so služile Fedorju Mihajloviču očividno v pohujšanje. Presilovito in prevroČekrvno se je vrgel na delo; posledica je bila na eni strani njegova naglica, v kateri tuintam celo pozablja imena svojih oseb (prim. v nZloč. in kaz.u Amalija Ivanovna — Amalija Fedorovna!), na drugi pa je trpelo že itak šibko zdravje in v neposredni odvisnosti od zdravja tudi talent. Tako je prišlo, da je sledila razmeroma \ odličnim „Siromakomu dokaj nedovršena „Zosijau in mu nemalo zasenčila mlado slavo. V glavi Fedorja Mihajloviča je tisti Čas vse vrelo. Zasnoval je v eni dobi in skoro tudi v eni sapi — celih deset romanov; da jih je tudi napisal, kdo ve, kaj bi bilo iz njega. Te nevarnosti so ga rešile petrograjske ječe, batjuŠka car in obljubljena dežela Sibirija. Dostojevski sam je bil — kasneje, po svoji osvoboditvi, in v Času svoje slavohlske bolezni nemara iz zgolj vdanosti do višje deželske gosposke — globoko prepričan, da ga je njegova strašna kazen otela blaznosti. In ko je zapustil „mrtvo hišou je bilo njegovo telo čilejše, živoi pomirjeni in duh popolnejši v svojem ravnovesju. (Dalje prih.) stalno pripravljenje ne bo preveč težilo narodov. Jaz bom za znižanje vojaške dobe na dve leti. (Odobravanje.) Splošno zavarovanje za s t ar ost je zahteva vsakega dobro urejenega državnega ustroja. Veliko socijalno vprašanje je, kako najti sredstev zato in se bo imel prihodnji državni zbor resno pečati s to • stvarjo. Omenim naj reči, ki se tičejo specijalno Ljubljane, in ki jih bo sprožiti in doseči v državnem zboru. Predvsem je državna obrtna šola srednje vrste v Ljublj ani. Hartl jo je že obljubil, vendar stvar je „počivala", dokler se ni po vednem drezanju mestne občine doseglo, da ima dotični predlog ministrstvo v rokah. Vprašanje je, Če bodo naši poslanci dovolj močni, da izprešajo iz države za to šolo poldrugi milijon, kolikor bo stala. Kadar dobimo to šolo v Ljubljani, dobimo sem 40 do 50 učiteljev in profesorjev, katerih denar bo ves ostal v mestu, kar bo pa največ vredno, j e to, da se bodo vaši otroci lahko popolnoma obrtno izšolali. (Dobro-klici). Slovenska trgovska šolav Ljubljani se odpre letos. Pritisniti bo treba na vlado za kolikor mogoče visok prispevek. Iz te šole bodo prihajali naši ljudje zavedni in odločni Slovenci. Velika kulturna potreba za nas je slovensko vseučilišče. Prisiliti bo treba vlado, da je dobimo. Z njim bodo boljše službe pristojne Slovencem. Mnogo naših dijakov se sedaj poizgubi po velikih mestih duševno in telesno, potem pa se bo rešilo predvsem mnogo duševnega kapitala. Z vso vnemo se bom potegoval za to. (Živahno odobravanje). To je le nekaj stvari, ki jih bo sprožiti ljubljanskemu poslancu v državnem zboru. Seve jih pride še mnogo zraven. Upam, da imate zaupanje do mene. (Viharni klici: Imamo ga!, Jaz ne bom zlorabljal vašega zaupanja, ampak delal vedno in vselej le v vašo korist. (Viharno odobravanje). Storil bom, kar bo v moji moči in vedno uvaževal želje, ki mi jih boste izrazili. (Velikansko ploskanje, ki je trajalo par minut). Ko se je navdušenost nekoliko polegla, povzel je besedo g. Trstenjak. Vaše navdušenje — rekel je — dokazuje, da ste vsi za našega kandidata, s čimer je njegova kandidatura soglasno sprejeta. (Zopet velikansko ploskanje). Nato je gosp. Bizjak v krepkih besedah poudarjal, da ga ni človeka, ki bi imel za Ljubljano toliko zaslug kot Hribar. (Viharno odobravanje), zato je vsaka beseda klerikalcev zoper njega podla laž. Edini Hribar je zmožen uspešno zastopati Ljubljano. (Ploskanje). Kregar nima niti pojma, kako se zastopa mesto. (Tako je!) Kregar je odvisen od klerikalnega zmaja, ki siže ovij a svoj dolgi rep okrog Stnhovnlci dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XLVH. Jadra bela so razpeta, veter vpraša: „Naj začnem?" „„Čakaj, veter, da slovo še vzamem, predno grem.*" Zupančič. Šele več tednov po bitki pri Le-pantu se je raz vedelo tudi na otoku Antikvtira, da je izbojevalo kristjan-sko brodovje velikansko zmago nad Turki. Od otoka do otoka po vsem grškem morju je šla ta novica in ljudje so jo pozdravljali z nepopisnim veseljem, misleč, da bo zdaj konec strahu pred turško armado in da zavladajo zopet stare dobre navade, pri katerih so bili ljudje srečni in zadovoljni. Na Antikvtiri pa je napravila Še veliko večji vtdsk novica, da so Turki neposredno pred bitko pri Lepantu napadli pirate, uničili vse njihovo brodovje in obesili na smrt ranjenega kralja GjačiČa. Na Antikvtiro so prinesle to novico grške trgovske ladje. Prvi jo je zaznal kapitan Desantič, ki je s svojo ladjo takoj odrinil proti vratu, da se sam zadavi. (Viharno ploskanje). G. Zabukoveo se je skliceval na besede in načrte župana Hribarja pri njegovem županskem nastopu. Ti načrti so se vsi uresničili. Zato tudi upamo, da se uresničijo njegovi načrti, ki jih ima pred seboj kot državnoiborski kandidat. (Viharno odobravanje). G. Trstenjak je želel, da bi ostalo sporazumljenje med volilci in kandidatom. Važen dan je 14. maj, tako važen, kot še nikdar noben volilni dan. Ne gre se, ali bo Hribar ali Kregar izvoljen, ampak gre se, da se reši čast Ljubljane. To čast reši le župan. (Viharno ploskanje). VsaSlovenijaje obrnjena nanj in želja vsega slovenskega naroda je, dazmagaon. Vsegleda na nas! 14. maja mora biti izvoljen župan Hribar I Velikansko navdušenje s klici: Izvoljen bo in mora biti! G. Bizovičar je v imenu posestnikov Krakovega in Trnovega izrazil željo, da bi dobili zastopstvo v občinskem svetu. G. župan Hribar je izjavil, da mu je ta želja prav všeč. Ako bi se bili ti posestniki že preje oglasili ž njo, bi se bila gotovo uvaževal a v njib korist. Sicer mestna uprava vedno gleda tudi na Krakovo in Trnovo, vendar bo pa gotovo še boljše za ta okraj , če bo imel lastnega zastopnika, ki bo mestno upravo opozoril na ta ali oni nedostatek. (Dobro-klici). Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključil je gosp. Trstenjak shod s pozivom, da 14. maja vse voli župana Hribarja. Gosp. kandidatu so se nato prirejale najprisrČnejše ovacije, ko je odhajal. Opekarska cesta je bila vsa črna ljudi, ki so navdušeno pozdravljali narodno-naprednega kandidata. Prišlo je tja tudi nekaj socijalnih demokratov, ki so se obnašali dostojno. Ne tako pa par najetih klerikalnih kričačev, med katerimi je bil Go-stinČarček iz Udmata in krojač Lož ar tudi od blizu tam. Dokler je bil župan in narodno-napredni volilci v bližini, so bili ti možici tiho. Ko so se pa razšli, dobili so ti junaki korajžo in žvižgali ter vpili za narodnjaki „barabe" in druge take izraze katoliške omikanosti. Dva hlapca so klerikalci opijanili, da sta kričala, da sta bila vsa penasta okrog ust. Vsa čast krščanski socijalni oliki! Primerno jim je sekundiralo par ci-gararic, ki so tudi imele polna usta samih psovk, v rokah pa mašno knjigo in rožni venec. Shod je pokazal, da je klerikalna rmoč" v Krakovem in Trnovem prav blizu niča in da bo 14. maja na-rodno-napredna misel tudi v tem okraju slavila svojo sijajno zmago. Volilno gibanje Dunaj, 5. maja. Nižjeavstrijsko namestništvo je sedaj razglasilo izid tistim otokom, kjer je bila bitka med Turki in pirati. Ni ga zanimala usoda piratov vobče. Izvedeti je le hotel, kaj se je zgodilo z Ladislavom Gja-čičem. Toda njegovo prizadevanje se mu je slabo izplačalo. Dognal je, da sta svoji usodi utekli le dve piratski ladji, ki pa sta padli v roke ribičev, ker so ju piratje zapustili in zbežali na kopno. Izvedel je Desantič tudi, da so ti ubegli piratje po odhodu Turkov v najeti ladji odrinili v hrvatsko Primorje, kjer so bili doma, a je-li bil med njimi tudi Ladislav Gja-Čič, tega mu nihče ni vedel povedati. Vojvodinja Asunta je z največjo nestrpnostjo čakala na povratek kapetana Desantiča. Zanimalo jo je samo eno: če je Ladislav GjaČiČ živ ali če je mrtev. Hotela je imeti samo gotovost. Želela mu je iz vsega srca, da bi se bil rešil, ali dvomov ni mogla prenašati več. Ves dan je z grajskega okna zrla na morje, če se že ne bliža Desantičeva jadrenica in ko jo je končno zagledala, je skoro skoprnela radovednosti in nepotrpežljivosti. — Je-li živ ? To so bile prve besede, ki jih je izpregovorila, ko je Desantič prestopil prag njene sobe. — Mislim, da je storil junaško reklamaoijskega postopanja za Dunaj. V volilni imenjk se je reklamiralo 22 642 izpuščenih volUcev. Ugodilo se je 16 836 reklamacijam, drugi so bili odklenjeni, ker niso mogli dokazati, da Že bivajo nad leto dni na Dunaju. Ven so se reklamirali 15.704 volilci, v 11.687 slučajih se je reklamacijam ugodilo. Krakov, 5. maja. Da bi ne bil zopet izvoljen Daszvnski, premeščenih je bilo mnogo železniških uslužbencev, da zgube na ta način volilno pravico. „Naprzpd" grozi s pasivno retistenco na vseh državnih progah, ako se premeščenje ne prekliče. Dunaj, 5. maja. Župan dr. Lue-ger je izjavil, da ne verjame, da bi krščanski socijalisti dobili 60 mandatov, ker jim bodo več mandatov vzeli socijalni demokratje. Luegerja kandidirajo v treh volilnih okrajih, v dveh dunajskih in v bukovinskem Radavc-Seret. Kardinal dr. Gruscha je zapo-vedal vsem cerkvenim predstojništvom, da morajo dne 12. t. m. pred Najsvetejšem moliti za nsrečen izid" volitev. Nagodbena pogajanja. Dunaj, 5. maja. Danes je bila deputacija združenih trgovinskih in obrtnih zbornic pri ministrskem predsedniku baronu Becku, da se dogovori ž njimi o sedanjem stanju nago d-benih pogajanj. Ministrski predsednik je podal obširna pojasnila, s katerimi je bila deputacija popolnoma zadovoljna, ker je uvidela, da vlada natančno pozna in varuje interese avstrijske trgovine in industrije. Ministrski predsednik je končno obljubil, da bo zveza obveščena o vseh podrobnostih nagodbe, preden se ta sklene. Budimpešta, 5. maja. Ministrski predsednik dr. Wekerle pride prihodnji teden na Dunaj, da poroča cesarju o tekočih zadevah in da določi z avstrijsko vlado čas, kdaj se zopet nadaljujejo nagodbena pogajanja. Prestolonaslednik in Madžari. Budimpešta, 5. maja. Nadvojvoda Jožef je nedavno v narodnem kazinu vpričo odličnih članov madžarske aristokracije izjavil: „Pre-stolonaslednik se zelo čudi, da se na Ogrskem širijo napačne vesti, kakor da ni naklonjen Madžarom. Te vesti ga zelo bole, in pooblastil meje, naj izjavm v njego vem imenu, da so vse take vesti neresnične. Kadar pride vrsta nanj, bodo se mogli tudi Madžari sami prepričati, kako neutemeljene so bile vesti. Preiskava v upravi italijanske armade. Rim, h. maja. Komisija, ki naj preišče vojno upravo, je že sestavljena. Zgodilo se je to na predlog ministrskega predsednika, ker so se širile Čimdalje vznemirljivejše vesti o smrt, kakor njegov oče in njegovi tovariši. — Gotovega torej ničesar ne veste? je vprašala Asunta z drhtečim glasom. — Ne, gotovega ne vem ničesar, je odgovoril Desantič. Rešilo se je kakih sto piratov, ki so na dveh ladjah zbežali z bojišča na kopno. Ali mislite, vojvodinja, da je bil Ladislav GjaČič med tistimi, ki so pred sovražnikom bežali in na cedilu pustili svoje tovariše ? — Ladislava ni bilo med njimi, je z globokim prepričanjem rekla Asunta. Ladislav ni bežal. Vem, da bi bil raje storil najsramotnejšo smrt, kakor da bi bil v trenotku nevarnosti zapustil svojega očeta in tovariše. — To je tudi moje mnenje, je vojvodinji pritrdil Desantič. Ker pa Ladislav ni pobegnil, je brez dvoma, da je v boju padel ali pa bil ujet. Turki so vse ujetnike umorili, vse do zadnjega, torej je skoro gotovo, da je tudi Ladislav Gjačič mrtev. — Želim mu, da se je rešil, je po dolgem molku rekla Asunta. Ko bi bilo dognano in dokazano, da je Ladislav mrtev, bi se še tu, v rodnem kraju, poročila. Tega ne storim. Po- slabem gospodarstvu v vojni upravi. Tudi poslanci splošno verjamejo tem vestem. Posebno so se slabe vesti razširile v najnovejšem Šasu, ko se je dovolilo za novo oborožitev topničar-stva 100 milijonov lir. Javnost nestrpno pričakuje, kaj bo dognala preiskava. Mirovna konferenca v Haagu. Dunaj, 5. maja. Predkonference v ministrstvu zunanjih del, v katerih se je obdelalo gradivo za mirovno konferenoo v Haagu, so končane. V vseh točkah programa, ki ga je predložila ruska vlada, se je določilo, kako stališče zavzemo avstrijski dele-gatje. Glede razoroženje se bo Avstro-O grška pridružila Nemčiji, t. j. molče bodete opazovali, ako bi razprava o tej stvari pokazala kaj praktičnih uspehov. Kriza v predsedstvu nemškega drž. zbora. B e r o 1 i n, 5. maja. Pri proračunski debati za kolonije v Nemčiji je posebno hudo napadal kolonijski urad in vlado posl. Ledobour (soc. demokrat). Podpredsednik K a m p f ga je trikrat ukoril, nato pa mu hotel vzeti besedo, toda večina v zbornici je predlog odklonila. S tem je dobil podpredsednik nezaupnico, vsled Česar je odstopil. Anglija in trozveza. London, 5. maja. Povodom vrnitve kralja Edvarda s potovanja piše „Standard": „Kralj potrebuje počitnic kakor drugi ljudje. V inozemstvo ne hodi zaradi diplo-matičnih pogajanj. To bi lahko storil udobneje doma. Gotovo kralj nima namena, organizirati latinske lige v zvezi z Veliko Britanijo, da bi s tem napravil proti težje nemškemu vplivu. Angleži imajo dovolj vzroka biti naklonjeni trozvezi, ki je toliko let pomagala ohraniti svetovni mir. Angleži tudi ne morejo želeti, da bi ločili Italijo od Nemčije in Avstrije. Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. maja. — Dr. Gessmann — agitator Kregarjev? Dunajski krščanski socijalist, dr. Gessmann se je vrnil včeraj iz Kočevja, kjer je korteširal za nemškega krščanskega socijalnoga kandidata, v Ljubljano. Med prvimi, ki so se mu poklonili, je bil dr. Šu-steršič. Zvečer je imel dr. Gessmann posvetovanje s kandidatom Kregar-jem, s katerim je sedel v hotelu „Union" v „meščanski sobici". Na to je sprejel deputaciji uslužbencev c. kr. pošte in c. kr. nadsodišča. — Na včerajšnji napredni Shod pri Steinerju na Opekarski cesti je prihitel tudi Gostinčarjev fantek s tolpo razgrajačev. Pod pretvezo, da je član „Slovenčevega" uredništva in poročevalec škofovega lista, se je hotel vtihotapiti na zbo- čakala bom, da bo moja poroka z Gjačičem razveljavljena. — To zna dolgo trajati, je pripomnil Desantič. Pri cerkvenih gospo-skah gre vse počasi. Kvečjemu Če bi vzeli nekaj tisoč cekinov v roke, bi znali stvar pospešiti. Verjetno je v največji meri, da je Gjačič mrtev. Lahko se daste torej poročiti že tu; laglje tu, kot kje drugod. — Ne gre, je izjavila Asunta. Poročila sem se pravilno in dokler ni poroka razveljavljena, ne stopim pred altar. To sem dolžna Kržanu. Vojvodinja je ostala pri tem sklepu, dasi ji je stari grajski duhovnik na vse načine dokazoval, da je njena poroka z Gjačičem neveljavna, ker ni bila prostovoljno sklenjena in da se sme po pravici smatrati kot vdovo. Minilo je več kot mesec dni, ko se je naposled povrnil general della Croce na Antikvtiro. Razveselil je Kržana in Asunto z nepričakovano novico, da je izstopil iz armade beneške republike in da ostane pri njima do konca svojih dni. Sedaj ni nihče bolj silil na odhod, kakor general della Croce. Izročil je proveditorsko oblast svojemu nasledniku in v naglici delal priprave rovaliŠče. Ker pa napredni volilci niso hoteli uživati dvomljive časti imeti y svoji sredi individuve Gostinčarjeve vrste, so mu reditelji pokazali vrata Fantek je bil hudo užaljen vsled tega in je šel s svojo tolpo gasit jezo v sosedno klerikalno Kotnikovo krčmo. Tu se mu je pridružilo še nekaj socijev i^ v bratski vzajemnosti so srebali pe. neče pivo, da si potolaže jezo, ki jih je navdajala radi tega, da je napredni shod uspel tako nad vse pričakovanje krasno. Ko je bil napredni shod končan in so zboiovalci v dolgih vrstah zapuščali zborovališče, so se črni in rdeči bratci že toliko nasre« bali alkoholnega junaštva, da so jeli v hipu, ko so zadnji napredni volilci stopali mimo Kotnikove krčme, žvižgati in vpiti: rPereat Hribar." No, naprednjaki so se za to kričanje in žvižganje zmenili toliko, kakor za i bevskanje na verigo priklenjenega' zbesnelega ščeneta. To suverensko preziranje je spravilo tolpo rdeče-črnih razgrajačev popolnoma iz rav-notežja. Skočili so na cesto ter jeli tam zbadati posamne naprednjake in jih psovati. Pri tem poslu se je po-sebno odlikoval Gostinčarjev fantek, ki bi imel vzroka dovolj, da bi bil lepo miren in tib, saj ima toliko masla na glavi, da bi ga maščoba zadušila, ako bi se spravilo maslo na solnce. Da bo Gostinčarček v bodoče bolj ponižen, mu hočemo malo otežiti spomin. Ali se fantek še spominja imena V o d e n i k, ali je morda že pozabil na 134 K 73 v? če ga je že toliko zapustil spomin, da se na to zadevo ne ve več spominjati, bodemo mi toli uslužni in bodemo pomagali njegovemu spominu, ako ne bo Gostinčarček lepo ponižen in tih! Capito ? — Kregarjev shod na Poljanah. Kregar je napovedal v soboto zvečer shod na Poljanah pri Anžiču rer razposlal v to več sto vabil. Zbralo se je do 60 zavednih naprednih volileev, ki so bili tako taktni, da so celo za „kandidata" Kregarja rezervirali mizo. Ob osmih se je res prikazal Kregar v spremstvu „velikega" govornika dr. Pegana. V mnenju, da ima zbrane pred sabo same katoliške volilce, je dr. Pegau otvoril shod, naglašajoč, da ga veseli, da se je zbralo toliko zavednih volileev, ki bodo 14. maja oddali glasove „ljudskemu kandidatu" Kre-garju. Komaj je izpregovoril ime Kregar, zaorilo je po sobi, kakor iz enega grla: „Živio naš kandidat župan Hribar! Živela narodno-napredna stranka!" Mali Peganček, ki je bil prepričan, da ima pred sabo same katoliške baoke, je bil tako presenečen, da mu je kar sapo zaprlo in da ni spravil iz grla nobene besede več. Nervozno je jel mahati z rokami po zraku in gestikulirati, kakor da bi bil mahoma onemel. Proseče je vpiral oči v Kregarja, kakor bi mu hotel reči: „Prijatelj, slabo sva naletela, najbolje je, da jo urnih nog odkuriva." Ker klici „živio Hribar" niso hoteli ponehati in ker so nekateri volilci začeli za odpotovanje. Svoje stvari je odposlal s posebno ladjo naprej in končno naznanil vojvodinji Asunti in Kržanu, da je vse spravljeno v red in da je čas oditi. Sedaj pa se Asunta ni mogla lučiti od svojega rojstnega kraja. Ladja Desantičeva je že bila pripravljena, vsi so bili že na jadrenici, samo Asunta se je še mudila v gradu. Begala je po sobah, kjer jo je vsaka stvar spominjala mladostnih dni, dni neskaljene sreče in veselja. Šla je na pristan in jemala slovo od vseh ljudi, ki jih je poznala. Težka, pretežka ji je bila ločitev, saj se je zavedala, da nikdar več ne vidi tega otoka, ki ga je stoletja vladal njen rod. Bila je hči tega nekdaj mogočnega rodu, ponosna na svoje pokoljenje in to ji je oteževal^ slovo. Naposled je Desantičeva ladja vendar razpela svoja jadra in odplula proti severu. Asunta je stala na zadnjem koncu ladje in zrla nepremično na ta otok, dokler ni zatonil za morjem- — Ne zamerita mi, je tedaj rekla Asunta Kržanu in generalu della Croce, a jaz težko pozabim in se težko ločim od vsega, kar je blizu mojemu srcu. (Dalje prib.) glasno zahtevati, naj se Kregar in peganče odstranita, je klerikalni „par nobile fratrum" uvidel, da jima pri j^niiču ni več obstanka. Vzela sta klobuke in jo popihala tako jadrno, da baje niti pijače nista imela Časa plačati. Beg katoliških junakov so napredni volilci spremljali z ironičnim krohotom ter jima klicali v slovo, naj se nikar na Poljanah ne prika-Žeta več, ako so jima ljube kosti njiju rojstva. Z „ljudskim kandidat o mu je bežal tudi kolar FrancAnžiČ iz Hradeckega vasi, ki je eden glavnih pasarjevih agi-tartorjev. Priporočamo tega moža, ki sicer prav rad sprejema naročila od naprednjakov, naprednemu občinstvu, naj mu v bodoče primernim potom pokaže svojo „naklonjenost" ! — Govorniške cvetke s klerikalnega Shoda. Včeraj so imeli klerikalci pri Perlesu shod. Predstavil seje kandidat Kregar, režiser pa je bil neizogibni Pegan, ker si Kregarja ne upajo pustiti nikamor samega. Seveda se je demagoštvo kar cedilo in udrihali so Čez magistrat, da je izgledal kakor kakšen propali katoliški kon-sum. Povedali so tudi, da vsak cestni pometač razume več politike nego liberalna gospoda itd., kakor že pač znajo. Eden govornikov pa ima (bogve zakaj) oči vi dno jezo na policaje. rNekdaja, je rekel mož, „je bilo v Ljubljani 20 policajev, zdaj jih je pa 70 — polovico preč!tf — in pri tem je srdito zamahnil z roko. rŽivio, živio, živio !u so vpili backi, ki jim je bila ta novica silno všečna. rZdaj pa poglejmo na mitnico", nadaljnje govornik, „če pelje ubogi delavec kaj v mesto, mora od vsake stvari plačati, tako na primer od moke 40 kr. za 100 kg, za tisoč pa --— (sedaj nastane mučna tišina, eden sosedov, očividno dober računar, prišepne govorniku: 40 goldinarjev (!) — — „4 0 goldinarjev," ponovi n rornik glasno in še pove, da je na mitnicah v službi okoli 70 paznikov in zopet s povzdignenim glasom in zamahnivši z roko, kakor bi kaj odrezal, zaukaže: polovico preč! Zopet „živio" in ploskanje kakor prej). Na, zdaj pa imajo policaji in mitniški pazniki 1 Mož je tudi povedal, da bodo volitev v bolniško blagajno „ovrgli", češ, Čemu toliko drugih delegatov; Šuštarje ven, žnidarje ven. tišlarje ven itd. Seveda so se možu smejali pristaši in nepristaši, ampak so slabo naleteli. Vstane režiser Pegan in pove strmečemu občinstvu, da je predgovornik „prav dobro" govoril in da liberalci še :ako ne znajo. (Radi verjamemo. Op. ured. i Lahko bi še marsikaj navedli, pa je škoda časa in papirja, pripomnimo le, da se nam tisti ubogi ljudje, ki jih klerikalci tako neusmiljeno izrabljajo in vodijo za nos, v dno srca smilijo in le želimo, da bi se kaj kmalu osamosvojili in rešili klerikalnega jarma. — Dva shoda v ljubljanski Okolici. Shoda, katera je pol. društvo -Vodnik" včeraj priredilo ob 10. uri zjutraj pri „Florjanu" na Jezici in popoldne ob 5. uri pri Žibertu na Trati, sta sta se s pričakovanim uspehom ob povoljni udeležbi izvršila. >ba shoda je otvoril in vodil podpredsednik g. Jančigaj. Na obeh predstavil se je kandidat g. Janko Žirovnik z daljšimi poljudnimi govori. Na prvem shodu se je zbralo 70 volileev, na drugem 125. Razen imenovanih oglasila sta se tudi na Jezici Drenik, na Trati Kotnik. Ka obeh shodih je dr. Šusteršič propadel. Njegove kandidature ni nikdo odobraval. Povsod se je J. Žirovnik pripoznal vrednega in sposobnega zastopnika. Ako se volilci pod in nad Ljubljano zavzamejo za samostojnega a tudi naprednega Žirovnika tako, kakor na gorenjski strani, potem utegne doživeti dr. Šustršič — presenečenje, da bo kaj. Na praznik Vnebohoda, dne 9. t. m., skliče pol. društvo „Vodnik" shoda v Mostah in Me d vod ah. — Iz Št. Vida nad Ljubljano. Kaplan Zabret se po svoji stari navadi neprestano zaletava v našega vrlega kandidata g. JankoŽirov-nika. V sobotni številki „Slovenca" je skrpucal s pomočjo zavodarskih prebivalcev par verzov, s kacerimi ga skuša osmešiti. Toda ker je revščino teh verzov oelo sam izprevidel, se je sramoval podpisati sebe, temveč je podtaknil pod njimi ime neke „Manoeu, katera ga je pred časom zaradi njegove laži prav pošteno za žilico poti p al a. Bržkone ga omenjeno dekle od takrat tišči v želodcu, zato se je hotel menda maščevati nad njo s tem, da je podtaknil pod svoje čvekanje njeno ime. Pa ne boš Jaka, poznamo te po dlaki. O Zabret, po tvojih strupenih noticah spoznavamo sicer vedno bolj tvoj značaj, a da si v svoji podlosti tako globoko padel, da zlorabljaš in podtikaš po časnikih ime poštenega in zavednega dekleta, tega ga dosedaj od tebe vendarle še nismo pričakovali. Fej! O Zabret, zdaj pa vnovič vsak je dobro vedel, da Zabret prečastiti zopet je zabredel. Kadar bodeš svoje fiče-fače pisal glej, da bodeš vedno sebe le podpisal. Zabret, v miru pusti Žirovnika in Manco ter hodi raje gledat tisto „zavber Franco!!!" — Napredni shodi. Včeraj je bil shod v Preserju. Po zaslugi vrlega naduČitelja g. Korbarja se je tudi tam počelo daniti. Kot pooblaščenec društva nJednakopravnost" je shodu predsedoval not. kand. gospod Tavzes. Govorili so župan Hribar, Dragotin Hribar, pl. Premerstein iz Ljubevca in kandidat Gruden. Shoda se je udeležilo čez sto volileev, tudi domaČi župnik Grzin, ki je na vse pretege hvalil kandidata Grudna kot izvrstnega moža in kandidata, ter mu ni vedel drugega očitati, kakor da je liberalec, to pa pomeni, da je pošten, pravičen in značajen mož. Zbrani volilci so se vsi z navdušenjem izrekli za Grudna. Klerikalci so pokazali svojo surovost s tem, da so naše plakate pomazali z gotovim blatom, kar je župnik sam javno obsojal. — Shoda v Borovnici se je udeležilo 116 mož. Govorili so Tavzes, Premerstein. Dragotin Hribar in kandidat Gruden, za katerega so se volilci soglasno izrekli. Izvedelo se e, da je domači kaplan že vse glasovnice popisal. — Tudi v Senožečah je bil včeraj shod. — Gostinčarjev shod v Žireta. V soboto 4. t. m. se je vršil pri Ti-netu Oblaku pod kozolcem shod volileev, ki so ga sklicali klerikalci. Ker je bil ta dan cerkveni shod na Ledincah, so prišli ljudje od blizu in daleč, zato je bila tudi udeležba na shodu mnogoštevilna. Dasi se je shod vršil v klerikalni vasi, je bila vendar velika večina zborovalcev naprednega mišljenja. Shodu je predsedoval župnik Lah iz Gor, govoril pa je Gostinčar in župan Stanonik, dalje učitelj Gangl in rudar Pivk iz Idrije, socijalnomu demokratu A. Kristanu pa so šele po dolgem obotavljanju dali besedo, a govora mu niso dopustili. Vsled tega je sklical shod pri BKatri," ki je prav lepo uspel in so govorili poleg Kristana Še Gangl, posestnik Premerstein z Jeličnega vrba in se je predstavil napredni kandidat Gruden. Klerikalci so po 'odhodu naprednjakov takoj zaključili svoj shod, ki je najlepše dokazal, kako znajo klerikalci farbati ljudstvo in kako se ti poštenj ako viči boje proste in odkritosrčne besede. Gostinčar in Stanonik sta jih toliko preslišala, kolikor najbrže še ne v svojem življenju. Za Gostinčarja v žirovski dolini ne raste pšenica, o tem se bo prepričal na dan volitve. Ži-rovska občina je bila in bo napredna. To predrugačiti pač ne more kak Stanonik ah župan Lah. Napredni agitatorji, storite svojo častno dolžnost, da bo zmaga nad črnim klerikalizmom tolikanj lepša in večja. Vsi neumorno na delo za naprednega in kmetskoga kandidata Ivana Grudna. — V bolniški blaga|nl ljubljanski vladajo razmere, s katerimi niso zadovoljni ne delavci, ne delodajalci. Ta nezadovoljnost je dala povod, da so se združili vsi obrtniki vseh strank, Slovenci in Nemci, liberalci in klerikalci, da bi spravili nove ljudi v odbor. Za delegate kan- didirajo pristaše vseh trehstrank, ker se tu ne gre za politiko, nego zgolj za gospodarsko stvar. A kaj se je zgodilo. Kregar in klerikalci so nastopili proti obrtnikom in izdali svoje lastne pristaše iz obrtnega stanu. V „Slovencu" so izdali parolo, da naj se klerikalci ne udeleže volitve v bolniško blagajno in s tem udarili po obrtnikih ter priskočili na pomoč socijalnim demokratom. In za takega človeka, za kakršnega se je tu izkazal Kregar, naj bi glasovali obrtniki? — „Domol]ubn" v odgovor. List, ki izliva pod poslaniško imuniteto deviškega dr. Načeta Žitnika najsmrdljivejšo gnojnico na vsakega, kdor ne trobi v klerikalni rog, privoščil si je v svoji zadnji številki (pod dopisom iz Logatca) tudi moje osebe. Smatram pod svojo častjo, da bi reagiral na ono, kar piše ta umazana farška cunja. Poživljam pa dotičnoga brezimnega katoliškega „junaka", ki je pokazal nenavaden talent za „krpucanje" laži in nesramnih napadov, naj se oglasi s svojim imenom, da bomo vsaj vedeli, kdo izmed prosluie kaplanove garde zavzema prvo mesto med in-famnimi lažniki in podlimi obreko-valci. — V Pragi, 4. majnika 1907. I. U. St. Tomo Tollazzi. — Promočila. V sredo, 8. t. m., bo promoviran doktorjem prava na dunajskem vseučilišču g. Emil Stare, odvetniški kandidat v Ljubljani. Čestitamo ! — H koncertom »Glasbene Matice". Za prvi koncert v torek, dne 7. maja je dobiti le še nekaj malega sedežev, za drugi v sredo, dne 8. maja pa jih je še mnogo. — Iz „razlage" naj navedemo še nekaj markantnejših stvari. Dasi prevladuje v smislu teksta slikanje groze in strahu pred poslednjo sodbo, so vendar v „Requiemu" tudi drugačna čuvstva izražena. Tu sem spada najprej „Ofertorij", ki je plemenita absolutna cerkvena glasba. Eden najlepših solo-kvartetov je, ki si jih moremo le misliti. V njem prihaja vsak glas do popolne veljave in enakovrednega sodelovanja. To je pristno „petje" najlepših melodij, kakršne je mogel izumeti le svetovni Verdi. Iznajdba je izvirna, zgradba logična in hvaležna, doloma homofonna, deloma kontra-punktično polifonna. Pevska točka je, pri kateri je petje glavna in končna stvar, in čuvstvena, da se more vsak glas od srca izpeti. — Najlepša zborova točka je pa „Sanctus" dvo-temska fuga za dva zbora (osmero -glasno). Stavek so napoveduje z veličastnimi trombami, med katerimi zbor trikrat vzklika „sanctus" (svet), v tretjič osmeroglasno v najjaČjem, dolgem fortissimo, kot bi se poživljali vsi ljudje vsega sveta k češčenju božjemu. Nato se pričenja umetniški genijalno zgrajena dvotemska fuga. Začudeno gledamo, da se je skladatelj ^Trubadurja" in drugih oper popel do tako stroge oblike kontrapunktične skladbe in se tudi v njej skazal dozorelega mojstra. Glavni tema je štiri-takten, postranski tema trotakten. Veličasten je značaj glavnega tema, dražestne in prisrčne figure instrumentalnega spremljenja. Vsa kontrapun-ktična zgradba vzbuja misel, kot bi si Verdi množico ljudstva prestavljal deljeno v velike zborove skupine, ki vzklikajo zdaj od te strani, zdaj od one, zdaj posamezno zdaj skupno, zdaj na vso moč, zdaj zopet kot odmev iz daljave mogočni svoj : „Svet, svet je Gospod Bog Sabaot! Nebo in zemlja sta polna njegove slave 1" In „hozana" veličastno vzkipeva kvišku proti nebu, kot bi se vesoljni svet dvigal k Češčenju božjemu. S „San-ctusom" je v isto stavbo in iste misli zvezan „Benedictus"; toda nežnejšega izraza je. Tudi ta se v osmeroglasnem zboru stopnjuje do velikanskega učinka. Posebno velikega vtisa so v trizvoku mogočno vzgrajeni glavni temati, spremljani od kromatično kvišku idočih pritihodov nežnejših instrumentov. Proti koncu hiteč nastopajo na dolgo vzdržauem orgelskem temu nežne, skrajno pianissimo pred-našane harmonije, kot bi hotele izražati nebeško petje pri besedah „Pleni sunt coeli ..." Caropolnega učinka so dolgo vzdržani akordi. V menjajoči h se vstopih dveh č veter oglasnih zborov stopnjujejo se proti koncu vedno mogočnejši klici „hosanna in e\celsis." Najveličastnejši je „hosanna" na koncu, kjer osmeroglasni zbor prednaša dolgo vzdržane akorde, orkester pa kromatično kvišku in navzdol postopajoč nebeško krasoto in veličastnost izraža. Kdor hoče imeti velik, pristen glasbeni užitek, naj nikar ne zamudi prilike, udeležiti se koncertov. Taka prilika je le redka. — Novi kolodvor v Lfnbl|anL Minoli teden in sicer v četrtek in v petek je bil komisijski ogled zaradi prezidave in razširjenja južnega kolodvora V komisiji so bili zastopniki železniškega in vojnega ministrstva in zastopniki južne železnice. Vodil je komisijo deželno vladni svetnik L ase han. mestno občino so zastopali župan g. Hribar in obč. svetnika gg. dr. Tiiller in Turk, trgovsko zbornico svetnika gg. Fr. Hien in V. Tonnies, užitninski zakup g. Jos. Lavrončič. Generalni načrt je bil v bistvu potrjen v vseh točkah. — Sokolskoga peftizleta včeraj se je udeležilo 60 članov. 34 članov ljubljanskega in 26 šišenskega „Sokola". — Prana, četrta Številka „Svobodne Misliu ne more takoj iziti vsled stavke tiskarjev v dotični tiskarni. — V Plznn sta nastopila v „Lohengrinu" gosp. Rezunov in gospč. Reissova. Plzenski listi poročajo o tem nastopu jako ugodno. — Umrl je v Skofji Loki dne 4 t. m. g. M a t i j a L o g a r, c. kr. sodni kancelist v pokoju. — Agrarno operacijo na Kranjskem. Leta 1906. se je formalno sklenilo 152 delitev 16 930 ha občinskih in drugih zelišč med 4721 prizadete, dočim se jo vzelo v delo 122 operacij z 22.990 ha za 5694 prizadetih. Nadalje je bilo vloženik 378 operacijskih predlogov z 32 354 ha zemlje za 8894 prizadetih. Za agrarne operacije je bilo na razpolago 3 krajevni komisarji, 3 nadzorniki, 6 geodetov in 5 pomožnih tehnikov. Najvažnejša je pri tem razdelitev obsežnih, zanemarjenih in zapuščenih občinskih pašnikov, ki so se takoj po razdelitvi večinoma spremenili v višje kulture, t. j. za njive, travnike in nasade. Na Gorenjskem so operacije največjega pomena zaradi razdelitve planinskih pašnikov in senožeti. — Nemško solo v Hrastniku mislijo otvoriti dne 15. septembra t. I. Se ve to je namera; se li bode tudi obistinila, kazala nam bode bodočnost. — Učiteljsko društvo za celjski in laški Okraj ima redno svoje zborovanje v četrtek, dne 9. maja v okoliški deški šoli v Celju ob 11. uri predpoldne. Na dnevnem redu je tudi predavanje: „Kaj je sedaj osobito naša dolžnost?" — Saniranje deželnih financ na — Štajerskem in Koroškem. Osrednja vlada je nakazala Štajerski brezobrestno državno posojilo, in sicer Štajerski celi milijon, Koroški pa 400.000 K, da si sanirate finance. Kaj pa Kranjska? — Umrl je v starosti 45 let trgovec in veleposestnik v Velenju g. Ulrik Lager. Umrl je v svojem roj-nem kraju v Prevaljih na Koroškem in zapustil ženo ter potoro nedoraslih otrok. Bil je mož mirnega in kreme-nitega značaja, blagega srca in odločno narodnega mišljenja ter je užival občno spoštovanj© ne le po Šaleški dolini nogo daleč naokrog, povsod, koder so ga poznali. Blag mu spomin. — Najdena jo bila Še meseca sušca na okrajni cesti blizu Trave pri Kočevju rumena potna taška, v kateri so različne reči in se ne ve čigava da je. Izgubi tel j naj se glede tega obrne na mestno policijo ljubljansko ali pa na občinski urad v Travi, kjer je taška spravljena. — Utonila je včeraj popoldne na Ilovici 8meseČna Angelica Dolinškova, hčerka posestnika Franceta Dolinska. OtroČe je spalo pred hišo v vozičku, katerega je dveletni bratec porinil v jarek, ki je bil poln vode. Ko je prišla pomoč, je bilo otroČe že mrtvo in na lice mesta poklicani policijski zdravnik g. dr. Illner je mogel le konšta-tovati smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Našli so v soboto popoldne v tivolskem gozdu obešenega 521et-nega posestnika iz Spodnjo Šiške Iv. Perkota. Perko se je preje že dvakrat hotel obesiti, a ga je vedno rešil njegov sin, iz česar sklepajo, da je gojil samomorilno manijo. Pogrešili so ga že 26. aprila. — Delavske gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 8 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 50 Slovencev in 10 Hrvatov. — V soboto je šlo v Heb 70 Hrvatov in 70 Macedoncev, v Inomost je šlo 35 Ogrov, na Dunaj 90, v Kočevje pa 40 Lahov, v Beljak pa 40 Hrvatov. — Izgubljene in naldene reči. Kuharica Marija LogarČova je izgubila dva bankovca po 10 K. — Prostak tukajšnjega 27. domobranskega pešpolka je izgubil bilježnik z bankovcem za 10 K, katerega je našel pekovski pomočnik Jernej J are in ga oddal na magistratu. — Posestnik Anton Goršič je izgubil listnico, v kateri je imel 90 K denarja in več pisem in reoepisov. — Zasebnioa ga. Marija Tavčarjeva je izgubila rujavo denarnico, v kateri je imela čez 6 K denarja. — Strežnica Marija Gartner-jeva je izgubila kolek za 20 K. — Mizarski vajenec Rudolf Biteno je izgubil bankovec za 10 K. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika. — Po- sestnik Lovro Šebenik iz Brezovice je z voza izgubil dne 6. t. m. med potom od tržaške mitnice do sejmišča 30 K vrednega rjavega presiČka. — Havelok Je zamenjal nekdo včeraj med Zidanim mostom in Litijo v železničnem vozu. Dotičnik se naproša, da ga pošlje v hotel „Grajzer", Dunajska cesta v Ljubljani, kjer dobi svojega. — Slovenci v Ameriki. — VeČin o v mestnem odboru so dobili Slovenci v Elyju(Min.) Med odborniki so: Iv. Govže, Marko PetriČ in Juri Kukar. — V topilnico je padel in se ubil v South Čikagu Nikolaj Čorak. * Najnovejše novice. — Umor. Dunajskega kiparja Huttererja,ki je napravil fasade na parlamentu in drugih palačah, je zabodel odslovljeni njegov pomočnik Uhlarz. — Velikanski snežni plaz je zasul tursko železnico in cesto Gastein-Bockstein. — Za šest milijonov mark bombažovineje zgorelo v pristanu v Bremenu. — Umorjen grof. V San Frančišku je policija ustrelila propadlega avstrijskega grofa Otona W al d- teina, ki ga je zamenjala z nekim roparjem. — Atentat na kralja Edvarda. Preden je privozil posebni vlak z angleškim kraljem Edvardom v Siplonski predor, so opazili, da je nekdo odstranil iz nad koles Škatljo z mažo ter so bili tudi vsi žeblji iz osi odstranjeni. Ako bi se zločinstvo ne bilo opazilo, bi se bil v predoru dotični voz zrušil ali pa užgal. — Potopil se je parnik „Laura" pri Bologne sur mer z 62 osebami. — Ali se sme rečiKristusu socijalist? Pri sodišču v Lvovu je bil obtožen neki delavec motenja vere, ker je imenoval Kristusa socijalista. Sodišče pa je delavca oprostilo. — Ljubimska drama. V Vidmu je ustrelil oženj eni kapitan Anton Usigovich iz Trsta neko damo, ki jo je izdal za svojo ženo in sebe. — Častniki i n podčastniki v konzularni službi. Ministrstvo namerava sprejeti v konzularno službo več sposobnih aktivnih in vpokoje-nih Častnikov 11. in 10. činovnega reda in podčastnikov z uradniškimi certifikati. Telefonska m brzojavna poročila. Jesenice 6 maja. Na shodu narodnonapredne stranke zbrani volilci pozdravljajo z navdušenjem kandidaturo župana Hribarja. Živio nosilec slovanske ideje in svobodne misli! Senožeče 6. maja Včerajšnji shod v Sanožečah obnesel se je nad vse sijajno. Udeležilo se ga je nad 2000 oseb iz celega volilnega okraja. Sa-nožece so bile okrašene z zastavami. Občno je navdušenje za kandidata Dekleva, ki je s svojim odkritim, zastavnim govorom in nastopom pokazal, da si j j kmetska stranka z njim pravega moža izbrala. Praga 6. maja. Minister dr Paca k se je včeraj predstavil kot kandidat v Chrudimu Iz njegovega govora je posebno zan -miva njegova sodba, daniskoro nič upanja na ustanovitev slovanskega bloka, ker so nasprotja med posamičnimi slo vanskimi strankami tako velika, da se ne dajo premostiti in ker hočejo Malo rusi na vsak način skleniti zvezo z Nemci. Praga 6. maja. Narodni so-cijalci so v Hermanu v., mestec sklicani shod ministra dr. Pacaka razbili. Lvov 6 maja Nekdanji finančni minister sedanji generalni guverner avstro-ogrske banke, Bilinski, se je včeraj predstavil v Rz9Szo\va kot kandidat Zavzemal S3 je za enoten, tako od Čohov kakor od Nemcev neodvisen poljski klub London 6. maja. L-sci poro čaje, da je v Maroku nastala re volucija. Vstaši so osvobodili morilce francoskega zdravu ki Mar chauda, umestili novic odstavljenega guvernerja tar proglasili Mulej Hafisa za sultana. Potrjena ta vest še ni Ustnico uredništva. Gospod nađufiiteU B. AndoUSek v Litiji: Potrjujemo, da niste v prav nobeni ivesi z dopisom iz Litije % dne 3aprila. Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe na motenju prebavi janja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, Črevesnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov. fnof(a zč olroKe Najboljše živilo za zdrave in na želodou bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE, Dunaj I., in Bergedorf— Hamburg. Borzna porodila Ljubljanska „Kreditne banka v L]ubl|an)" Uradni kurzi dun. borz« 6 maja 1907 &5*/0 srebrna renti . . rff gvstr. aroffska r**Cs • f, . »lata . . . d*., off*x* kronska resi« 4»,* » zlati ?i4 »©»ojilo det. Kranjikt }«,», posojilo mut« SpJjet «*,',•/• „ » Zadar »*;«•;« soi.-hsrc. ieloiniSko posojilo 1902 . . r, toftka dst. banka k. o. uit. ^i»r»a gsl. dal. Sripotečnt banke . . *t%\ peit. kosa. k. o. » ^. • • -fri9t9 zi6t. js?ma Hrnor**. branilce..... i*/', jast. piim« ogr. tstrtr. dol. hranUnsct. . . f%»/, a. pia. oar. hip. ban. i V/t ogr. iokalnrti *«- htBnic d. dr. ... f"-*t% obL čeiko in*, bank« pno«-, tok. žala«. Trsl- Poroč..... £k prior. 0ol6Bj»k»i toi. Wf pricr. fai. iol kup. 1 ,Vt 9$t*U »V5». ptw. za p. O, a**ćt». *roik* sd L . , . , «4 L 1W4 . . . , ttzak« ...... kred. I. &mW&t rskt i*r»*£ jrOfk« i f7>a. r^fr— " turife*...... ^afttka sMttM . . . cediti*? * » « . ^esmoške 9 * « . Mrakovske „ . . . Uu&jansvce ■ » • • fiVstr. rdsč. kn&s , &Sr- » , » . - . Kudortov* 9 , . - SeicburSke « • t < i^nnjsk* Kan?. a . i Uc Mm £ešn£ i«l«XR4C« . . , brravne želazoic« .... Av^tr.-carske b&flB« dol* . 'v/3tf. krsd*"* bo»kf . , l^adsteesat Denar 98 66 £8 85 99 90i 100*10 80*60 9380 117 10 94 25 112 16 104 60 9986 9940 1CO-— 99 10 100 45 106*70 99 75 100 — 100 — 100--100 — 99 90 98-76 3C3-75 100 — 15" 25 258 -147 75 117 30 94 35 11235 U9 30 101 50 100 86 100 40 101 — 99 60 501-45 v e "o 1(X5 75 100*50 100-30 100-2C 101 39 7* 30675 lt2 25 2*4 — 149 75 269 60i 279 50 581 — S45 50 97 - - 193 SO II pi0 435-80 — 90 -68-45 50 87-50 66-18-— 475 - 131 25 '84 70 1766 — i 664 75 773 — ?i2 26 rftmogokcp > MoiH:^f^- 730 aipinske tnontan . , . £?*5ke iel. M. Ar. ... |pn>i-MurAayi .... Trtsveljfifc* šra8f&i |j 595 4«J 2685" 552 60 I! 270 -665 -147 — 21-56 1311; 23481 f*—I 7 65 *kV35 -^61 4H4 291 — 255 50 107 — i 94 50 23'70 -♦45 — 90 96 ~ 6n- 47*50 29-Ć0 T5 18 - 485 - 132 25 t8V70 I 1774 50 i 665 75 774 S*2 ?5 '33 59540 j 595 — 553-50 273 - i 660— j -49— ! Neutoiažl;ivini srcem iavliaroo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vaega-mogočnemu dopadlo k sebi poklicati našo ljubljeno soprogo, ozir. mater in sestro, gospo Antonijo Dolenc dne 3 t. m. ob »*. zvečer, v 67. letu Dje starosti, po kratki, mučni bolezni t bol)še življenje. 1512 Pogreb nepozabne rajuice bo v nedeljo, dne 5. maja t. 1. oh 5. popoldne. Sv. maše z dušuice se bodo služile -? cerkvi sv. Trojice na Razdrtem. Razdito, dae 3 maja 1907. Viktor Dolenc, soprog — Anton, Viktor, Albin, Hiaovi. Frančiška in Marija Premrov, sestri. Stanovanje obstoječe iz 1 takoj odda v siev. IG. K stanovanju se sobe in kuhinje Bohoričevih ulicah 1486—3 pripada tudi kos vrta. S 1. lunifem t. 1. oddam na več let v najem event. tudi prodam ■ a pri kolodvoru v Trnovem-Ilirski Bistrici. Tudi dam na račun točit svoje vino. 1510 1 Nanlov pove upravništvo »Slov. Naroda". Zlata svetinja Berolin, p ru, Rim hd. -1 Razne prevode iz nemščine v slovenščino cirkula'jev, pisem in drugih tiskovin oskrbi ceno utežoan uradoik v tej stroki. Naslov v upravniStvu „Slov. Naroda **. Stanovanje v Gradišču št. 8, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob in kabineta, knbmje, shrambe, kleti m drvarnice se Odda s 1. avgustom ti. Natančneje se poizve v Gradišču ! ^ št. 8j pri kovaškem mojstra v pritličju j M oudi. lan J i Najboljše kozm. čistilo za zobe Izdeluje: 0. Seydl Stritarjeve ulice 7. kor sx±tttrttttttttntttttttt±±ti 4 La s 4 sobami, kopeljo, sobo za služkinje, 11-40 • elektr. lučjo in z vsemi zaieljenimi pri f j tiklioarai je v bližini II. drž. gimnazije +* 09. 8*62 žitne osne v Budin-pe^ Dne 6. maja 1907 T^rraatKi.. rženica »a m«j . M 10 kg K 9 35 , , oktober. . . , tO , , 9*65 U , , • W • . 8 02 i cm a j , maj . . . „ 60 n „ 5 84 B julij . . . . 60 , B 5 87 Ovei oktober ... EO , 684 0fMMiv. zdržno oddati s L avgustom eventuelno tudi popreje. Natančneje pri Iv. Lončarju, Stara pravda št. 5, I. nadstr. (ua j nekdanph Del C ttovih zemipšćih). ' 14M -6 M s 5 S M y H H S M K B m 'ti M M M M M ^ K M H ^ rt * * K B —H 0W*s tttth aaaa ■ nm ■ * mauf^> Kavarna ?Leon V Ljubljani na Starem t gu št. 30 usak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo > uso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. 8t 114pr li)01—2 Heteorolosično porodno. ViiLca nad morjem 063 Srednji «račni tlftk 736 0 mm B 1 Caa j opazo-i vanja 1 Staoje barometra ▼ utvt 2 o 1» S e« 7 VetroTi Nebo 4 9. 737 3 11 3 ar. jzah. jjir z? r° **** pisane so t Ustaej bsAdnoj kisi ZH^aruje poaiipta ta proi požarnim ikodam po najniijta oeaah Škode oontaj« takoj ta najkataataH«. Uiiva najbo^ii »love*, kodor poslu - Dovoljmje ii dialoga dobička tadatne podporo ▼ narodno ia obdnokortatae Isdsjstelj in odgovorni urednik: Raito Fnstosiemiek. Lastnina in iak .Narodne tiskarne^.