mlwpm/m: tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 29. JULIJ 2010 / ŠTEVILKA 870, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 870 7 8 9 6 1 2"44067 I " PRODAJA. MONTAŽA TOSHIBA Panasonic OAIKIN GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sjj Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 (3 simobil lko Dr\\/oi ndL'oi lo n on a Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC 1. SAMOPOSTREŽNA PRALNICA V IZOLI CAPERLA Gasilska ulica 2, Izola * tel: 041/707-567 10 zapovedi pravega Izolana % Danes že vsak vikendaš pravi, da je Izolan in to utemeljuje z najbolj banalnim podatkom, da dva tedna | v letu preživi v našem mestu. A če hočeš biti pravi Izolan, moraš v Izoli živeti vsaj 366 dni v letu. (Mef) Zapovedi niso zaukazane, toda če bi se radi pohvalili s tem, da ste zreli za Izolana, potem morate spoštovati naslednjih 10 zapovedi. Zapoved št. 1 Nikoli ne priznaš, da je kdo boljši, čeprav se potihem tega zavedaš in nekaterim celo zavidaš. Zapoved št. 2 Od vseh barv imaš rad samo modro barvo, vse ostale služijo le zato, da modra bolj izstopi. In tudi v tem primeru je uporaba rumene barve prepovedana. Zapoved št. 3 Vedeti moraš kje je Šantakamela, kdo je edina desetka v mestu Irj.kje;; . " je najbližja derifa. Zapoved št. S Ne smeš biti preveč bogat, če pa si moraš to dobro skriti. Zapoved št. 6 Ne smeš biti preveč reven.Če pa si moraš to dobro skriti. Zapoved št. 7 Obvladati moraš oba uradna jezika, če ne drugače vsaj s kletvicami. Zapoved št. 8 Izolan mora brez napake povedati: Ki če nam ča, ča če nam ki. Zapoved št. 9 Pravi Izolan ne dela kot zamorc, vendar mora počivati kot zamorc. Zapoved št. 10 Izolan ima rad Izolo, tudi če Izola nima rada njega. _______ Če spoštujete vse te zapovedi, vam nihče ne bo dal potrdila, da ste Izolan. To se bo videlo. Dopust Življenje je sladko dol teče gladko, dol teče gladko, pravi naš Zlatko. A v času dopusta, suha so usta, suha so usta in družba je pusta. P' šftfzdaj me ne briga niti za vlado, 'Mer je dupust in puščam si brado, da jasno bo vsem, danes delat ne grem. vP Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 SPREMENJEN URNIK ponedeljek - petek: od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00 zaželjeno naročanje rv/i oto i\/iaxx tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola Naslednja številka Mandrača izide Nič ne @ BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izda - isola P0NEDEUEK-PETEK: 8.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 gg(24UR) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik Volitve bodo 10. oktobra Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je za 10. oktober razpisal lokalne volitve. V skladu s podpisanim aktom o razpisu volitev bodo roki za volilna opravila začeli teči v ponedeljek 9. avgusta. Predsednik DZ je razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov, medtem ko bodo volitve za svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti za isti dan razpisali župani. Zakon namreč določa, da tudi volitve v svete ožjih delov občin potekajo sočasno kot redne volitve v občinske svete. Sočasno z lokalnimi volitvami pa potekajo tudi volitve v občinske svete narodnih skupnosti italijanske oz. madžarske narodnosti. Pohiteli zaradi drugega kroga Gantar je pojasnil, da se za zadnji možni rok, nedeljo, 17. oktobra, ni odločil zaradi drugega kroga volitev. Pri županskih volitvah namreč v primeru, da noben od kandidatov ne dobi večine glasov, o zmagovalcu odloča drugi krog in kot pojasnjuje Gantar, je ta običajno 14 dni po prvem. Če bi bile volitve 17. oktobra, bi drugi krog padel na praznično nedeljo, 31. oktober, dan pred dnevom mrtvih, kar pa so ocenili kot “neprimeren termin”. Zato je izbral drugi skrajni rok. Stranke, posebej pa liste in neodvisne županske kandidate čakajo pomembna opravila že v avgustu mesecu, ko bodo morali zbirati podporo za kandidaturo, vsi pa bodo gotovo iskali denar za volilno kampanjo in iskali načine, kako čimbolj prepričati volivce. Ena sama volilna enota V današnjih Uradnih objavah Občine Izola je izolski župan razpisal redne volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Izola, objavljen pa je tudi ugotovitveni sklep, da občina, tako kot na predčasnih volitvah, ne bo razdelejena na volilne enote in se bo za volilno enoto štelo celotno območje Občine Izola. Podeželje bo očitno spet potegnilo “ta kratko”. ur Saredini so imeli praznik Na Jakobovo nedeljo, sv. Jakob je patron Šareda in tamkajšnje pred nekaj leti obnovljene cerkvice, smo bili po svečani nedeljski maši, ki jo je daroval izolski župnik, g. Janez Kobal, priče enkratnemu kulturnoumetniškemu dogodku -odprtju razstave fotografij “Istra in skrivnost vere” Dinka - Dominika Bizjaka. Prireditev je bila obogatena z njegovo doživeto in globoko občuteno poezijo, ki jo je podal sam in ob sodelovanju recitatork Martine Poljšak in Valentine Kleva. Bachovo glasbo za violino solo je prispeval domačin Uroš Bubnič, ki se šola v Avstriji. Pri predstavitvi avtorja je sodeloval tudi njegov prvi profesor filmske vzgoje Koni Steinbacher. Celotno prireditev je iskrivo vodila zelo dobra poznavalka avtorja in njegovih del, Tanja Jakomin Kocjančič. Med številnimi obiskovalci iz Izole, Malije, Cetor in Kort smo opazili tudi škofovega vikarja za pastoralo g. Renata Podbersi-ča in izolskega podžupana Bojana Zadela. To je bila enkratna priložnost, da se je g. Dominik Bizjak poslovil od svoje Istre in Istranov, saj odhaja na drugo delovno mesto na Kras. Želimo mu dobrega počutja in milosti za nova “nedeljska” navdahnjena snovanja! (N.M.) MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko KovaCič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) ZA VSE JE KRIVA KATARINA KRESAL Mojster Plečnik je zelo zadovoljen. Tega sam ne more povedati, ker ga ni med nami, ampak nekateri med Ljubljančani so trdno odločeni nadaljevati in udejanjati njegove sanje o tem kako mora izgledati glavno mesto republike v njegovem času, države v našem. Najbolj znana ljubljanska frizerka Metka, je gledala novoodprti Mesarski most in glasno razmišljala o tem ali je lep ali grd. Na koncu je bil lep, čeprav... Brez tega čeprav, nikoli ne gre. Ampak, most je lep, ima vse kar most mora imeti in še več- namenjen je pešcem, kolesarjem, sprehajalcem, dojenčkom v vozičkih in mamicam, betonska ploskev z dvema stranskima, širokima, ne boste verjeli, steklenima pasovoma. Skozi stekleno dno mostu se vidi Ljubljanica in novozgrajeni privez za ladjice, od katerega stopnice peljejo na površje, na most in med skulpture Jakova Brdarja. Vmesni člen je med Tromo-stovjem in Zmajskim mostom, povezava med njimi, in če se ljudje ne zadržujejo na Zmajskem mostu je novi pod nenehno »okupacijo« in so si ga že prisvojili rokerji, zabavljalči, cirkuški samorastniki, pripovedovalci pravljic, lutkarji. Je že nepogrešljiv del mesta. In, če bi ga delal mojster Plečnik, ne verjamem, da bi ga predrugačil, uporabil bi iste najnovejše materjale, spojil bi formo in vsebino in dobil lepoto. In prav to nekoga moti - tiste večne politične zdraharje, ki so sami sebi pomembni in jih prav nič ne briga za Ljubljančane, ki so to vse plačali. In ker so prav ti politični zdraharji ukradli mestni denar, hočejo z vsemi sredstvi devalvirati Ljubljano in ne dovolijo nič novega, lepšega, namenjenega razvoju in boljši kvaliteti urbanega življenja. Ni jim uspelo postati niti malomeščani, ker so ostali velikoseljaki. Z veliko (nezasluženega) denarja. Odvzetega mestu. Zato so proti vsem, ki želijo nekaj novega narediti, spremeniti na bolje, pod krinko politike, ki skriva lastni smrad in gnilobo in pohlep te politike in teh politikov. No zdaj pa ti grejo na dopust. Mislili smo, da si bomo od njih odahnili, ampak ne - neposredno pred odhodom so naredili nekaj česar se ne bi sramovala niti najhujša hooverovska in mcarthurska politika. Pa tudi Staljin bi bil zadovoljen. Parlamentarna komisija za odstrel Katarine Kresal, pardon, za nadzor nad represivnimi in podobnimi službami in organi je ugotovila, da je policija premalo strokovno, organizirano in tako naprej, reagirala v času kockastih študentskih protestov, ker ni vedela, da so se študentom priključili še nekakšni obritoglavci, neo-fašisti, ka-li so že bili in so oni v resnici naredili vse to sranje. Krivi so, kdo drug, kot notranje ministrstvo in notranja ministrica. Še strinjal bi se z njimi, da ni drugače zapisano v zakonih - za miren potek stavk, demonstracij, protestov, veselic takih ali drugačnih, na javnem prostoru skrbi organizator. Ne policija. Policija poskrbi, če ne gre za miren potek, to se pravi, če organizator ni naredil tega kar mu zakonodaja nalaga. Najlažje je, pod parlamentarno šminko, stvar obrniti na glavo in imeti razlog za interpelacijo ministrice, ki ne le, da obvlada svoje delo, ampak je še lepa, pametna, moderna, zna se »nositi« in ob takih notranjih “prijateljih”, ne rabi zunanjih sovražnikov. Tako kakor ljubljanski župan ne. Pa še z eno »pametno« idejo so se poslanci te iste, najbolj demokratske SS stranke oglasili - strinjajo se z idejo, da se postavi spomenik vsem žrtvam vojne, imenovan tudi Spomenik sprave, ki bo prevzel vlogo osrednjega državnega spomenika in bil postavljen na osi med parkom Zvezda in Kongresnim trgom, vendar samo pod pogojem, da se spravi stran in zbriše s zemeljskega obličja Spomenik revolucije. V imenu njihovega antifašizma, ker oni so vsi antifašisti, drugače pa ne bi imeli države, čeprav jim je prvi del besede odveč. Občinski svet Nič kaj dopustniška seja v času dopustov Tako poznopoletnih sej izolski občinski svetniki iz preteklosti niso vajeni, izjema je tista iz lanskega leta, ko so prav tako kot danes, odločali o pomembnih prostorskih dokumentih. Ker se 9. avgusta začenjajo volilni postopki bi to lahko bila zadnja seja v tem mandatu. Devetnajsta redna seja občinskega sveta v tej sestavi bo, po uvodnem sprejemanju zapisnikov, v prvi obravnavi odločala o predlogu sprememb odloka o prostorskih ureditvenih pogojih in zazidalnem načrtu za območje stanovanjske cone v Izoli. Gre za nekoliko nevsakdanji predlog sprememb s katerimi bi vsem tistim lastnikom objektov, ki so bili grajeni kot obrtno stanovanjski, dejansko legalizirali spremembo namembnosti v zgolj stanovanjske objekte. Na Odboru za okolje in prostor so menili, da se na ta način dejansko obrtno stanovanjska cona v Livadah spreminja v stanovanjsko cono, kar priča tudi določilo, da naj bi bila v preostalih poslovnih prostorih omogočena le dejavnost, ki ne moti okolice, kar je za obrtno cono nekaj povsem nerazumljivega. Bili so tudi pomisleki, da bi na ta način dali tudi soglasje k gradnji zgolj stanovanjske cone na vzhodnem delu obrtne cone (ob cesti za Korte), poseben problem pa so parkirišča, ki jih na tem območju preprosto ni, spreminjanje namembnosti v stanovanja pa jih dejansko zahteva. Predsednik odbora, Alojz Zorko, je menil, da bi moral predlog imeti tudi grafično prilogo z vrisanimi parkirišči, vendar to pomeni povsem drugačen postopek, ki pa ga v kratkem ni mogoče pričakovati. S popravkom želi predlagatelj odpraviti neskladja pri vrednotenju pokritih in nepokritih stavbnih površin na katerih se opravlja določena dejavnost. Zdaj so te površine enakovredno ocenjene, kar po mnenju predlagatelja ni ustrezno, zato predlaga znižanje postavke za nepokrite površine kot so: nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, sejmišča, kampi, teniška igrišča in druge odprte površine namenjene športu, ki niso javnega značaja, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi ter peskokopi, marine, pristanišča in pristaniške naprave in druge manipulativne površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti. O krivičnosti in neusklajenosti tega tega istega odloka, ki jo je ob prejemu položnic za plačilo nadomestila, občutila velika večina izolskih občanov, pa v tem predlogu ni govora. Na seji Odbora za okolje in prostor predlog ni dobil podpore, saj predlogi krajanov s komisije za LN Šared niso bili upoštevani in je dejansko za odločanje pripravljen skorajda enak predlog kot tisti, ki so ga pred štirimi leti zavrnili. Glede na bližino volitev in na občutljivost volivcev bo odločanje o predlogu gotovo večplastno. Sledilo bo odločanje o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje naselja Šared, ki mu krajani prav tako nasprotujejo, čeprav je res, da so pri tem odloku bile narejene nekatere korekcije in da bodo lastniki že zgrajenih objektov oproščeni plačila komunalnega prispevka, razen priključitve na bodočo kanalizacijo, kjer pa naj njihov prispevek ne bi presegal 15% vrednosti priključitve. Stanovanjski sklad čaka Odbor za okolje in prostor o predlogu ustanovitve javnega Stanovanjskega sklada Občine Izola, ni niti razpravljal niti odločal, saj je bila seja odbora že pred tem nesklepčna. Vsekakor pa bo odločanje na občinskem svetu pod vtisom skorajšnjih lokalnih volitev in mnenja mnogih svetnikov, da neposredno pred volitvami ne bi smeli sprejemati tako dolgoročnih odločitev, zato je usoda sklada, ki naj bi tudi zamenjal dosedanjega koncesionarja, Stavbenik servisne storitve, pod vprašajem. Posebej nenavadno je, da svetniki do same seje ne bodo vedeli s kakšnim ustanovnim kapitalom oziroma s katerimi objekti razpolaga Sklad oziroma postane njihov lastnik. V nadaljevanju seje bodo občinski svetniki spet prodali nekaj občinske lastnine, poslušali pa tudi informacijo o urbani prenovi Izole - območje bivšega industrijskega območja na severovzhodnem delu občine Izola, kar bi lahko bilo območje Mehana, vendar gradiva za to točko svetniki niso prejeli, saj bo informacija podana ustno na sami seji. ur Šaredini prihajajo na sejo Po kar štirih letih od prvega branja oziroma obravnave na občinskem svetu, se v svetniške klopi vrača predlog Odloka o lokacijskem načrtu za območje naselja Šared in to kar s predlogom za dokončno odločanje. Kaj si o tem mislijo Šaredini je moč prebrati v njihovem sporočilu za javnost, napovedujejo tudi prihod na današnjo sejo občinskega sveta. Znižanje nadomestila Sledilo bo odločanje o še eni obvezni razlagi, še enega člena še enega zazidalnega načrta, tokrat za območje zahodnega dela industrijske cone (pod Pergarjem in nad Prešernovo), nato pa bodo svetniki obravnavali predlog spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola, ki ga je pripravil podžupan Darko Grad. Netočnosti in zavajanja Odgovor župana Občine Izola na komentar »Izolski akvatorij -zgodovinska zmaga »Dne 8.7.2010 je bil v Mandraču na 6. strani objavljen komentar Lucia Gobba, kjer je moč zaslediti vrsto netočnih in zavajajočih podatkov. O primernosti hvalospevov prejšnji politični oblasti, ki temeljijo na neresnicah in pavšalnih razlagah pravnih postopkov reševanja perečega vprašanja izolske marine, ne bom izgubljal besed. Vendarle pa je potrebno javnosti odkrito povedati, da današnji odličen izhodiščni položaj za rešitev tega dolgoletnega spora temelji izključno na Odloku o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča - pomol A in pomol B (Uradne objave Občine Izola, št 1/2010), ki ga je podjetje Marinvest neuspešno izpodbijalo z vsemi pravnimi sredstvi v Republiki Sloveniji. Gre za prvi odlok v dvajsetih letih, ki Občino Izola zadolžuje, da uredi koncesijska razmerja za območje A ter obenem izvede javni razpis za izbor izvajalca izgradnje in upravljanja s pomolom B. Slednji še teče, ureditev koncesijskih razmerij za območje pomola A pa je skladno z odlokom potrebno rešiti do meseca oktobra 2010. Hvalospevi pretekli oblasti so cinizem brez primere, saj so ravno svetniki SD neodgovorno zapustili sejo, kjer je občinski svet sprejemal predmetni odlok, katerega veljavnost je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Trditev, da gre »glavna zahvala prejšnji oblasti, ki je še v svojem mandatu dala na ministrstvo vlogo za upravljanje z akva-torijem« je čista laž, saj je bilo Zahtevku za izdajo vodnega dovoljenja za območje celotnega akva-torija pristanišča Izola, vloženem dne 19.1.2004, delno ugodeno z delnim vodnim dovoljenjem, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo leta 2008. V tem delnem dovoljenju akvatorij marine Izola, ki ga upravlja podjetje Marinvest, ni bil nikoli predmet izdanega vodnega dovoljenja. Po besedah avtorja naj bi bilo že vse prej sodno potrjeno s strani Vlade RS in Vrhovnega sodišča, sam pa se sprašujem predvsem kaj naj bi bilo potrjeno prej in kako lahko izvršilna oblast v RS sodno potrjuje pravne spore.« dr. Tomislav Klokočovnik Župan Občine Izola Kamen na kamen Izola Namesto bazena hotel V predverju izolskega kulturnega doma bi morala biti v torek zvečer javna predstavitev predloga sprememb zazidalnega načrta Livade - zahod za območje B. Gre za že znano območje na zahodnem delu trikotnika v Livadah, ki je namenjen gradnji univerzitetnega kampusa, gradnji neprofitnih stanovanj in gradnji takoimenovanega turistično poslovnega centra poimenovanega Vodni park Livade. Toda javne predstavitve v bistvu ni bilo, saj je bil prvi in edini udeleženec fotoreporter Mandrača, kasneje pa se je pridružil še podžupan Bojan Zadel, tako da so se o spremembah projekta, z izdelovalci, pogovarjali v ožji družbi in ugotovili, da bo treba vse skupaj sklicati še enkrat. Čeprav je bil zazidalni načrt Livade zahod kot celota in po delih že nekajkrat spremenjen pa zdaj doživlja še eno transformacijo. B3 Na pobudo investitorja so Občinske strokovne službe predlog sprememb utemeljile z novo razmejitvijo posameznih območij znotraj skupnega območja B (skica) ter da se spremeni razmerje med turističnimi in stanovanjskimi dejavnostmi. In spet je izgradnja in dokončanje vodnega parka zapisana kot primarna (le da se to ne opazi), povečujejo se hotelske kapacitete z gradnjo hotela s skupno 600 ležišči. Zmogljivost vodnega centra se s cca. 6.000 zmanjšajo na cca. 3.100 kopalcev. Z izrazom “prestrukturiranje drugih območij” pa so verjetno hoteli povedati, da le - ta postanejo pretežno stanovanjska. Seveda ni umanjkalo določilo, da se sočasno s potekom gradnje bazenskega kompleksa lahko gradijo tudi drugi načrtovani objekti (stavbe). Kaj bo prej in kaj bo v njih si lahko mislimo. Mef Kam nos eštvo (jp1 J akša GRANITIKA d.o.o. Družinska tradicija obdelave naravnega kamna od leta 1917 GRANIT IN MARMOR 0 OKENSKE POLICE 0 STOPNICE 0 KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI ❖ NAGROBNIKI 0 TLAKI IN STENSKE OBLOGE S tem oglasom vam priznamo 10 % popusta na naročilo nagrobnega spomenika razstavni prostor Koper, Ankaranska cesta 7 tel.: 05 63 00 325 z vami od pon.-pet. med 9. in 17. uro ter v sob. med 9. in 12. uro nedelje in prazniki: zaprto www.kamnosestvo.com, e-mail: info.kamnosestvo@siol.net SODELUJEMO Z IZOKARTICO (Popusti se ne seštevajo) Pozabljena komisija za Šared Smo komisija za pripravo dopolnjenega gradiva predloga LN Šared, ki jo je s sklepom dne 15.10.2007 imenoval sam župan občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik. Komisija se je na začetku sestajala redno, poleg nas pa je bil v komisiji še podžupan g. Bojan Zadel in ga. Barbara Miklavc (predstojnica urada za okolje in prostor). Največ dela na komisiji smo imeli z uskaljevanji širine dostopnih cest, ki so zastavljene zelo bogato za podeželje, največkrat posegajo tudi na dvorišča in celo v stavbe krajanov, ter nenazadnje usklajevanje vseh prejetih stališč v času prve obravnave odloka. Na sestanke so bili večkrat vabljeni tudi projektanti LN Šared s katerimi smo usklajevali naša stališča. V mesecu juliju 2009 smo končno po dveh letih dela komisije prejeli predlog Odloka o LN Šared in Odloka o programu opremljanja za to območje. Po pregledu prejetega predloga smo razočarano ugotovili, da velika večina naših predlogov v komisiji ni bilo upoštevanih in da se nov predlog skoraj ne razlikuje od predhodnega predloga. Pri tem moramo poudariti, da si kot krajani Šareda izredno želimo sprejetja odloka o LN Šared, saj zdaj na območju zaradi odloka o začasnih ukrepih ni možna nikakršna gradnja, vendar ne v obliki kot nam ga poizkuša vsiliti Občina Izola, brez posluha za krajane in naš odbor, ki jih zastopa. Odlok bi moral biti temelj za razvoj Šareda. V njem pogrešamo območja oz. zemljišča, ki bi bila izklučno namenjena javnim programom kot so vrtec, trgovina, vaški dom in drugo kar bi zviševalo kakovost bivanja krajanov in sredstva s katerimi bi občina zagotovila izgradnjo le teh. Namesto tega nam občina vsiljuje odlok, ki investitorjem dopušča manj in bolj gosto stanovanjsko pozidavo v nerazumnih gabaritih za podeželje. Takega odloka se krajani bojimo, saj se bo naš kraj spremenil v poligon za gradbene lobije, kateri bodo v želji po čim višjem zaslužku kraj spremenili v blokovsko naselje. V septembru 2009 smo na občino poslali dopis (v prilogi tega sporočila), ki je bil tudi zadnji kontakt te delovne komisije z občino. Na dopis nismo prejeli nobenega odgovora. Seveda smo v dopisu izrazili naše razočaranje nad prejetim osnutkom odloka ter predlagali, da odlok v takšni obliki ni primeren za drugo obravnavo. Ker je preteklo že več kot tri leta od javne razgrnitve smo predlagali, da se LN Šared ponovno predstavi krajanom Šareda ter šele nato sprejme v drugem branju ali pa da se postopek ponovno vrne na začetek. Po enem letu, ko se komisija zaradi nezainteresiranosti Občinske uprave sploh ni sestala in kljub našemu zadnjemu dopisu je Župan Občine Izola na Občinski svet dne 29.07.2010 uvrstil točki Odlok o LN Šared in Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo komunalne infrastrukture za območje Lokacijskega načrta za območje naselja Šared v Občini Izola. Povzetek ključnih spornih točk predlaganih dokumentov (odlokov): Profili predvidenih cest so ostali nespremenjeni (ni se upoštevalo naših prdlogov), kar ključno vpliva na višino stroškov komunalnega opremljanja, torej na višino komunalnega prispevka. Primer: obstoječa cesta čez Šared (Izola - Korte) je sedaj široka manj kot 5 m, predvidena je njena rekonstrukcija v širini 9,75 m. Gostota in gabariti pozidave na občinskih parcelah so nerazumno visoke (80% pozidava, faktor izkoriščenosti 2,5 in etažnost P+3N+M (venec višine 12m)) kar pomeni da bomo sredi vasi dobili blokovsko pozidavo z zgolj 20% zelenih površin, kar je primerljivo s središči večjih mest v Sloveniji. S tem občina neposredno špekulira z vrednostjo svojih zemljišč napram privatni lastnini. Kljub ustnim obljubam, da bo Občina Izola zagotovila javni program: vrtec, trgovino, vaški dom; se to ni zgodilo! V odloku je vse zgolj dopustno, nič pa bodočih investitorjev ne zavezuje k temu, da ne bi gradili zgolj stanovanja! Predlog s katerim smo zaradi nizke cene odkupa zemljišč za infrastrukturo na pobudo krajanov predlagali neke vrste komasacijo in zamenjavo za občinsko zemljo, ki bi jo krajani lahko prodali za ustrezno ceno ni bil upoštevan. Višina s programom opremljanja predvidenega komunalnega prispevka je okoli 190 EUR/m2 neto stanovanjske površine, kar je daleč najvišji prispevek v Sloveniji. Primer: za individualno hišo bo komunalni prispevek po prikazanih izračunih znašal od 7.000,00 EUR pa tudi do čez 60.000,00 EUR. Prav tako niso upoštevana dosedanja vlaganja krajanov, ki so si na lastne stroške in z lastnimi močmi uredili vso obstoječo infrastrukturo (razen kanalizacije ki je še dandanes ni). Udeleženost Občine pri stroških prikazanih v programu opremljanja če izvzamemo NOVO cesto Jagodje - Šared in rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste Korte - Izola je zgolj dobrih 7 % (in ne prikazanih 35%). Ti dve cesti ne uporabljajo le krajani Šareda ampak celotno podeželje. Prav tako niso predvidene druge oblike financiranja (evropska nepovratna sredstva, skladi,... ) Tako bodo stroške razkošne infrastrukture za bodoče vikendaše nosili krajani sami. Iz dejanj župana in njegovih občinskih služb lahko sklepamo da ima župan Občine Izola VIŠJE interese, kot pa je sodelovanje s krajani za sprejem prostorskih aktov, da ima župan Občine Izola in njegovi ožji sodelavci neposreden interes pri sprejetju danih prostorskih aktov,da smo še ena od mnogih občin v Sloveniji, katere prebivalci se uklanjamo gradbenemu lobiju in njihovemu pohlepu! JERNEJ ŽIVICu.d.i.a., 0RJANA NOVEL, EDI GRBEC u.d.i.t.p. Nadomestilo stavbnega zemuišča NEKATERI SO ŠOKIRANI oziroma POPRAVEK NA POPRAVEK Jezni občan je še bolj jezen Inženir Aleksander Slekovec ni prav nič jezen, če mu rečemo Jezni občan. Jezen pa je, ko pregleduje različne dokumente in v njih odkriva nelogičnosti in napake, posebej jezen pa je, ko jih mora še plačati. In zadnje čase je bilo takih kar nekaj. Pred dvema mesecema je bil je- na vozišču in delno na parkirnem zen, ko je pregledoval izračune prostoru med blokoma, kanalščine, zdaj pa se je razje- Vse dosedanje odločbe so stanje zil zaradi odločbe o plačilu na- upoštevale in ocenile število točk domestila za stavbno zemljišče, na 110. Razjezil se je do te mere, da je Predmetna pritožba ocenjuje ta Davčni upravi Koper naslovil na- predel s 154 točkami. Kako je slednjo pritožbo: dajalec podatkov prišel do te vred- V skadu s pravnim poukom via- nosti ni znano, vendar je vmes gam pritožbo na odmero Nado- najbrže mnenje, da stanovalci ne mestila za uporabo stavbnega beremo odloka in da ne znamo zemljišča (NUSZ) zaradi uporabe seštevati. napačnih elementov 9. in 10. čle- Rezultat izračuna je 28 točk pre-na odloka o Nadomestilu ... (UO več ocenjenih in ker je vrednost 4/2009 z dne 5. marca 2009). točke 0,005647529 Eur in ker je Stanovanjska stavba št. 1227 k.o. površina stanovanja 82,80 m2 je Izola, je bila postavljena leta 1965 preveč zaračunani znesek 13,09 ob stanovanjsko ulico imenovano Eur. Nazorjeva ulica. Ulica je širine od Pripominjam, da vse, od Vas izda-3,0 m do 5,00 m na posameznih ne odločbe upoštevajo točkovno delih, predvsem pred blokoma vrednost 110 točk za isto stavbo, št. 11 in 13. Cesta je enosmerna, isto stanovanje in za isto lokacijo, prekrita z asfaltno prevleko, nima Kaj se je sedaj zgodilo ne vem, pločnikov, nima zelenih ločitvenih vendar so posredovalci podatkov pasov niti drevoreda. V tem delu iskali čim večji izkupiček, ker so naselja so vgrajene sledeče infra- računali, da občani ne berejo od-strukturne instalacije: vodovod, ločb in samo plačujejo položnice, mešani sistem kanalizacije, javna Z ozirom na navedeno prosim, da razsvetljava, kabelska elektrika, podatke preverite in izdate novo telefon in prostozračno TV kabel- odločbo sko napeljavo. Lastniki parkirajo Aleksander Slekovec Svoji pritožbi je ing. Slekovec priložil izračun točkovanja svojega stanovanja “po novem” in “po starem” odloku, izračun pa seveda velja za vsa stanovanja v vseh blokih Nazorjeve ulice. Gotovo bi kaj podobnega odkrili tudi v drugih blokih in drugih ulicah, seveda, če bi se lotili temeljitega pregledovanja izdanih obračunov. Komunalna opremljenost Odločba Št. točk Po odloku Št. točk obrazložitev Namembnost območja 40 40 Drugo območje,skupina F 10. člen odloka Opremljenost s cestami 20 10 Asfalt.utrditev brez pločnika parkiranje 10 10 O vozišču Javna razsvetljava 12 12 Vgrajena, vendar redka Zelenice 3 3 Sami oskrbujemo Fekalna kanalizacija 10 7 Mešana kanalizacija Meteorna kanalizacija 10 0 Jeni Hidrantsko omrežje 5 0 Ga ni Vodovodna instalacija 10 10 Vodovod Električna instalacija - kabel 10 12 Kabel v cevi Kabelska TV 12 10 Prostozračna Telefonska instalacija 12 12 V kablu SKUPAJ 154 126 RAZLIKA 28 Preveč zaračunano Tudi senca, ki jo daje gradbeni oder, včasih prav pride. Ena takšnih je v Smrekarjevi ulici, kjer je popravljajo kapni venec z ornamentom na eni od starejših stavb. Pred časom je namreč na ulico priletel skoraj pol metra dolg kos venca in še sreča, da takrat ni bilo nikogar v bližini. Izolski tednik Mandrač, 8. julij 2010. Preberem članek z naslovom “Nekateri so šokirani (avtor A. M. ). Izolski tednik Mandrač, 15. julij 2010). Pod rubriko Zahtevani popravki preberem tekst z naslovom Nekateri so šokirani (podpis: Občina Izola, Služba za odnose z javnostmi). Šokirani zaradi odločb o všini nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih je, na osnovi odlokov sprejetih na občinskih svetih razposlala DURS in zneski na položnicah zaradi novih metod izračuna, predvsem v primeru nezazidanih stavbnih zemljišč, presegajo vsako razumno mejo. Berem in skušam razumeti, kaj pravzaprav podpisniki člankov želijo povedati občanom Izole oziroma ožjim in širšim javnostim. Če namreč oba teksta postavim v kontekst vsega, kar se zadnji dve leti dogaja v zvezi s spremembo davčne zakonodaje na področju uvedbe davka na premoženje, ki je tik pred javno obravnavo in naj bi bil uveljavljen z letom 2011, ne vem, kaj naj si glede tega mislim. Oba teksta iščeta odgovor na vprašanje zakaj takšna višina nadomestil v nepomembnih tehničnih vprašanjih, bistvu se skrbno izogneta. Tolikšno mlatenje prazne slame tako enega kot drugega v trenutku, ko se odloča o zakonu, ki bo še dodatno bistveno vplival na živ-Ijenski standard občanov Izole, je skrajno neresno in zavajujoče. Načrtno? Zakaj ne eden in ne drugi jasno in glasno ne seznanita javnosti z naslednjim dogajanjem: Pred obravnavo in procesom sprejemanja je Zakon o davku na nepremičnine, davku, ki bo za občine pomemben vir prihodkov. Kreatorji tega zakona na ministrstvu za finance ne vidijo potrebe po tem, da bi bila zgornja meja stopnje davka omejena. In pri tem je (tako mediji,n. pr. Dnevnik, 17. julija) “finančno ministrstvo spremljalo cilj, da občine ohranijo enake prilive kot doslej iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Povečanj obremenitev lastnikov nepremičnin na ministrstvu ne pričakujejo “! Kakšno sprenevedanje!!! V Izoli je že sama napoved davka in možnost neomejenega dviga stopnje povzročila znatno povečanje obremenitve lastnikov nepremičnin in to na račun novih, za lase privlečenih “meril in kriterijev”, večinoma skreganih z zdravim razumom, Ustavo in Zakoni RS. To so žal dejstva, s katerimi se danes srečujemo občani. Glede na ves teater, ki ga zganjajo v javnosti politiki, lahko z veliko verjetnostjo zaključimo, da se državljani srečujemo predvsem s poenotenim “kartelnim “ dogovorom politikov in funkcionarjev na lokalni in nacionalni ravni (kombinacije interesno povezanih županov - poslanecev - visokih funkcionarjev in uradnikov ob asistenci “pravnih strokovnjakov”). Dogovorom, kako že tako z davki in prispevki preobremenjene občane še bolj izžemati tako, da skušajo svoje početje brezglavo strpati pod okrilje “novih” predpisov in zakonov, ki si jih sproti izmišljajo in s tem skušajo zagotoviti legalnost in legitimnost svojega početja. Očitno ni dovolj, da je v dvajsetih letih samostojnosti politika na oblasti s tem, da je v korist sodobnih oblastnikov , uspela izničiti vse varovalne mehanizme, ki varujejo državljane in občane pred nebrzdanim izkoriščanjem in postavila Slovenijo in Slovence v okoliščine, značilne za zgodnji kapitalizem 18. in 19. stoletja. Namesto da bi, ob vseh v nebo vpijočih dejstvih, vgradili vsaj minimalno varovalko (stroga omejitev zgornje stopnje novega davka), predlagatelji zakona sprenevedavo predlagajo sistemski zakon, ki grozi, da bi z argumentom moči večino Slovencev vrnil v čase tlačanstva. Izolski primer je le eden takih. Vsi odloki in drugi akti, ki jih je obravnaval in sprejel občinski svet, oziroma sklepi, ki jih je sprejel župan v zvezi s stavbnimi zemljišči, “vrtičkarstvom" in podobnim, imajo samo en namen in cilj: polniti občinsko blagajno. In pri tem slediti načelu, da “cilj opravičuje sredstva za dosego cilja”, tudi, če je to s pomočjo goljufije in oderuštva. Skreganost z zdravo pametjo je še najmanjši problem. Kaj občani, kaj Ustava, kaj Kazenski zakonik in Zakon o varstvu potrošnikov! Važno je le. da imamo na papirju evropsko primerljiv sistem, s katerim politika lahko maha pred (tudi in predvsem) evropsko in domačo javnostjo. Zato, spoštovani župan in izvoljeni predstavniki občanov v občinskem svetu, vsaj malo se zamislite nad tem, kaj počnete, ko predlagate in potrdite razne, za občane izrazito škodljive odloke, kakršne vam jih “strokovne službe” ponujajo v obravnavo in potrditev. Zakon o lokalni samoupravi vas s svojim 21. členom obvezuje, da v imenu Občine delujete v korist občanov! Ali to res počnete??? P. s. : Nekaj vprašanj, na katere bi avtor želel prebrati odgovore s strani Službe za odnose z javnostmi Občine Izola: - Zakaj mora vrtičkar v strnjenem mestnem jedru (že tako ali tako večinoma degradiranem okolju) biti kaznovan z več kot desetkrat višjo ceno najema občinskega zemljišča, napram nekomu iz podeželja? Kaj o takem primeru pravi Kazenski zakonik RS in Zakon o varstvu potrošnikov? - Kako lahko nekdo pri zdravi pameti zahteva plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepozidano (torej funkcionalno in smiselno neuporabljeno!) zemljišče. In to na osnovi meril in načel, ki dejansko stanje (komunalno neopremljeno zemljišče, njiva, travnik, gozd,. .. ) spreminjajo in prikazujejo kot abstraktno (komunalno opremljeno in na celotni površini pozidano zemljišče), teoretično sicer možno, vendar skoraj neverjetno stanje in se ga kot takega uporablja za izračun nadomestila? Kaj o takem primeru (prikrivanje dejanskega stanja s ciljem pridobivanja koristi) pravi Kazenski zakonik RS? Ali moramo pričakovati, da nas bo oblast po tej logiki “osrečila” z regulativo, po kateri bo vsak imetnik vozniškega dovoljenja obsojen na plačevanje nadomestila za uporabo cest, tudi če nima lastnega vozila?. mag. Mitja Podgornik ^ Četrtek, 29. julij 2010, št. 870 Reaktor-------------------------------------------------------------------- Pojasnilo uredništva Čeprav še niti ne vemo, kdaj bodo lokalne volitve so nekatere stranke že pohitele s prikrito predvolilno kampanjo za svoje županske kandidate. V uredništvu smo prepričani, da je izmenjava mnenj in stališč sicer zelo demokratično dejanje, vendar je treba pri tem ločevati resno zaskrbljenost piscev od predvolilnega populizma, zato bomo, v bodoče, vse do začetka predvolilne kampanje za lokalne volitve v Reaktorju objavljali pisma podpisana s strani stranke ali liste, ne pa kandidatov. Napaka ali doslednost? Ne gre za 500 Eurov Že od rojstva živim v Izoli, moji starši so “stari Izolani” vse poznam in v svoje lepo mesto sem si pripeljal Štajerko. Zaradi previsokih cen stanovanj nama ni preostalo drugega kot da se preseliva k mojim staršem. Z upanjem, da kmalu le prideva do svojega je moje dekle obdržalo stari naslov, tu se je prijavila le začasno. Postala sva starša dvem krasnim otrokom, nikogar nisva nikoli vprašala za nič, pa vendar enkrat prekipi. Ob rojstvu drugega otroka so v izolski porodnišnici pomotoma napisali najin izolski naslov (Kristanov trg), vendar so namesto Izola napisali materin rojstni kraj (Rimske toplice). Napako so na ministrstvu hitro popravili, vendar so takrat otroka že vpisali v občino kjer je mati stalno prijavljena. Kljub temu, da je bila napaka več kot očitna je niso mogli popraviti?!? Ne da bi kdo od naju pomislil na 500 Eur, ki jih ob rojstvu otroku podari izolska občina, sva zamenjala partnerkin naslov, vsa srečna da jo bova odnesla brez stroškov. V eni od pisarn upravne enote pa sva naletela na hladen tuš: “Če delate to da dobite SOOEur kar pozabite.” Nisva verjela lastnim ušesom. Prvi otrok je tu prijavljen in hodi v izolski vrtec, vsi živimo tukaj, oba sva zaposlena v Izoli in vse to naj bi počela zaradi 500 Eur ? Po desetih dneh skakanja od občine do upravne enote in bolnice, je partnerka vložila prošnjo za enkratno pomoč v občini Laško, kjer je dobila 140 Eur pomoči. Glede na to, da skupaj prejmemo 910 Eur mesečno, mi lahko verjemete da mi je bilo težko. Pač, ne bomo dobili 500 Eur, toda tudi 140 Eurov je nekaj. Potem pa je partnerka od prijateljice izvedela, da je ona, kljub temu da je otroka imela prijavljenega drugje, takoj po rojstvu dobila denar v Izoli. Pa smo ponovno obiskali Upravno enoto in jih vprašali kako da so njim dali potrebno potrdilo, nama pa ne. Odgovor me je potrl še bolj: Zato ker sta tujca, z začasnim prebivališčem in za njih veljajo druga pravila. Toda, za naju te možnosti ni več, saj je otrok že dobil podporo v drugi občini in tako do izolskih 500 Eur žal nisva več upravičena, tudi če priznajo napako oziroma naredijo izjemo. Velja pač pravilo da mora na dan rojstva otrok bivati na stalnem naslovu v Izoli. Za žalosten spomin še hranimo odpustno pismo iz porodnišnice z vpisanim naslovom: Trg Etbina Kristana 8, RIMSKE TOPLICE. In to je ves greh. Papir kjer je napisan izolski naslov v drugem kraju. Toda, mati ga je podpisala par ur po porodu....glede na stanje v kakršnem je ženska par ur po porodu, bi verjetno podpisala tudi da živi v Bukarešti.... Po vsej tej drami pa mi še redarji napišejo kazen za parkiranje, kljub dovolilnici, ki jo plačujem, ker sem za par minut parkiral na mestu označenem za dostavo, pod oknom našega stanovanja. Štajerska vabi. Mislim da bomo tam bolj srečni saj očitno v Izoli za nas zmanjkuje prostora. Družina s Kristanovega trga v Izoli Seja OS Proti nepremišljenim potezam župana Socialni demokrati bomo na četrtkovi 19. redni seji Občinskega sveta Občine Izola glasovali proti trem zelo spornim točkam dnevnega reda, in sicer proti sprejetju Odloka o ustanovitvi javnega Stanovanjskega sklada Občine Izola ter proti Odloku o lokacijskem načrtu za območje naselja Šared in Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Lokacijskega načrta za območje naselja Šared. Odlok o ustanovitvi javnega Stanovanjskega sklada Občine Izola je potrebno zavrniti, ker ni nobenih resnih argumentov in realnih potreb za ustanovitev takega sklada. Izdelovalci študije izvedljivosti namreč ugotavljajo, da Občina Izola nima celostnega pregleda nad nepremičninskim stanjem v občini in da nima posebne službe, ki bi skrbela za načrtovanje, pripravo in izvedbo investicij. Ti argumenti dokazujejo, da ni potrebe po ustanavljanju stanovanjskega sklada, ampak da obstajajo problemi v trenutnem delovanju in organizaciji občinske uprave, v strokovnosti občinskih uslužbencev in vodenju občine. Študija ni konsistentno izdelana, saj v analizi ne obdela še dveh področij, ki naj bi se tudi prenesli na stanovanjski sklad, in sicer upravljanje poslovnih prostorov in stavbna zemljišča. Če bi se na stanovanjski sklad prenesli še ti dve področji, bi bil to v Sloveniji unikum, saj noben stanovanjski sklad ne upravlja s stavbnimi zemljišči in po našem vedenju niti s poslovnimi prostori. Prav tako j e cena stroškov tovrstnega sklada podcenjena in niso prikazani vsi stroški. Za izračun najemnin neprofitnih stanovanj obstajajo pravne podlage, ki pa jih izdelovalec študije ne upošteva in z nestrokovno analizo dokazuje, da ne pozna področja ali, kar bi bilo še huje, namerno zavaja občinski svet. Z napovedjo zvišanja najemnin se neupravičeno v javnosti ustrahuje sedanje najemnike, ker se najemnine enostavno ne da zvišati, kot so si zamislili izdelovalci študije. Način izračunavanja najemnine je za vso Slovenijo enak in je natančno predpisan v podzakonskih aktih. Ugotovitev piscev študije, da bi lahko letno pridobili 450.000 evrov dodatnih sredstev, je neresnična. Poleg naštetih je v študiji še veliko nedorečenosti, zato predlagamo županu, naj rajev prične izvrševati zakonske obveznosti v zvezi z racionalno rabo nepremičnin - oddaja praznih stanovanj prosilcem, vzpostavitev oziroma ažuriranje vseh predvidenih evidenc nepremičnega premoženja v lasti občine, vpisi v zemljiško knjigo, itd. Za vodenje občinskih investicij pa naj se iz obstoječega kadra organizira samostojno službo oziroma režijski obrat. Socialni demokrati bomo na četrtkovi seji glasovali tudi proti Odloku o lokacijskem načrtu za območje Šareda in proti Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Lokacijskega načrta za območje Šareda. Predlog odloka o lokacijskem načrtu za območje naselja Šared je bil javnosti predstavljen v prvi polovici leta 2006. Od takrat je Komisija za pripravo dopolnjenega gradiva predloga za Lokacijski načrt Šared, ki jo je župan sam imenoval, pripravila predloge, ki pa v večini niso bili upoštevani v novem predlogu lokacijskega načrta. Socialni demokrati si želimo, da bi se Šared končno uredil, vendar v sodelovanju s krajani in njihovimi pričakovanji, zato predlagamo, da župan premesti odločanje o predlogu lokacijskega načrta in ga predstavi krajanom v obliki javne obravnave. Svetniška skupina SD: Dušan Moljk, Valdi Morato, Aleksej Skok, Kristina Zelic, Sebastjan Morate Zahvala Društvo navijačev »RIBARI« Izola, se po praznovanju svoje 20. obletnice obstoja zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi našega praznovanja še posebej pa: JP KOMUNALA Izola in g. Zorku ter CKŠP in g. Janevu ter vsem ostalim, ki so nam pomagali: Royal Bar, Fly Bar, Okrepčevalnica Veni, Rosa & Rosa, Mandrač, Hanger Bar, Shark Bar, Pergola Izola (Kemo, Prah, Gvozden.....), Beach Garden, Moby Dick, Porto Appolo, Slaščičarna Galeb, Sgtš Izola, Trafika Treska, Zoran Stolica, Marko Domio In Akrobatska Skupina Flip Piran. Zahvala gre tudi izolskim ribičem, ki so nalovili dovolj rib in ekipi RIBA-ROV v šanku s hrano in pijačo, ki so celo prireditev pridno delali. Posebna zahvala gre izolskim glasbenim skupinam, ki so brezplačno poskrbele za nepozaben koncert in vzdušje na našem praznovanju in sicer : DRILL, SENSATION, IMPLOSIA in RUDI & COGL VIBES Vsem navedenim se iskreno zahvaljujejo za pomoč in prispevke. Brez vas nam ne bi uspelo^ Še vedno pa velja NAJJAČI SMO, NAJJAČ1 RIBARI IZOLA Intel T440012,2GHz), 4GB rama, 500GB diska, DVD+/-RW LS DL, 17,3" LED HD+ 1600x900, nVIDIAGeForceG103M 512MB, 10/100Mbps, 802.11 b/g/n, 3xUSB2.0, IxVGA, 2xAUDIO, IxHDMI, Čitalec 5v1, FreeDOS, Altee Lansing zvočniki nakupi.net cena: www.nakupi.netinfoOnakupi.net mm tel. +386(0)5 611 79 60 • na tržnici v Kopru urnik od pon. do pet. od 8h do 16h Četrtek, 29. julij 2010, št. 870 ----------------------------------------------------------------- Z ZAKONI NAD ŽIVLJENJE Kdo se boji pozabljenega paranoia? Takrat, bilo je sredi devetdesetih, se je zgodil eden od izolskih harakirijev. Uspešno malo podjetje, ki so ga ustanovile odpuščene delavke Delamarisa, je razvilo vrhunski butični proizvod, vložene slane sardone, ki so postali eden od simbolov izolske ribiške tradicije. Toda, premalo nacionalno zavedno prevajanje evropske zakonodaje ni zagotovilo obstoja malih prehrambeno obrtnih delavnic in Sa-ladija ni mogla zagotoviti pogojev, kot so veljali za bližnjo Drogo. Ob tem ji tudi naši poslanci in lokalna oblast niso stali ob strani in podjetje, ki ga je vodila podjetnica leta, je moralo zapreti vrata. Dvanajst zaposlenih je ostalo na cesti. Podobno se dogaja Dušanu Simiču, upokojenemu izolskemu ribiču, ki je še zadnji slovenski ribič, ki se ukvarja z vrsto ribolova, ki so jo nove generacije hitro opustile. Lov s parangalom namreč ni dovolj donosen, ob tem pa zahteva še veliko dela, potrpežljivosti, strpnosti, preciznosti in zbranosti. "Jasno kot beli dan je, da tukaj ne moremo govoriti o komercialnem ribolovu ali o kakšnih posebnih zaslužkih”pravi Sime. Že res, da imam na parangalu včasih tudi do tisoč trnkov, toda to so veliki trnki na katere se ulovi samo ugor, pa še ta je tako zvit, da ga je zelo težko ujeti. Trnek je velik 5 cm, na vsakega je treba nabosti vsaj pol sardele, na koncu pa zna ta zvitež z vrtenjem celo utrgati jekleno žico, ki drži trnek.” Samo za poklicne ribiče Ampak Dušan Simič ima ta ribolov rad in življenje po upokojitvi si je zamislil z občasnimi odhodi na morje. Toda, prišel je nov zakon o morskem ribištvu in parangal naenkrat ni bil več med oblikami športnega ribolova. Če bi se želel ukvarjati s to vrsto ribolova bi moral odpreti obrt. “Gre za nerazumljivo odločitev, saj je jasno, da ribolov s parangalom ni dovolj donosna oblika ribolova, da bi se človek poklicno ukvarjal z njim. Že to, da sem edini v slovenskem morju, ki še pozna vse skrivnosti te vrste ribolova in sem se z njim, dokler nisem dobil kazni ribiškega inšpektorja, sploh ukvarjal, pove, da ne gre za ribolov, ki bi ogrožal ribji živelj ali prinašal dobičke. Na trnek, ki ga uporabljam, se lahko ulovijo samo ugorji, te morske roparice, ki se jih ribiči posebej bojijo, saj jim znajo izprazniti mreže. Dela s pripravo parangala pa je toliko, da sem se lahko odpravil na ribolov največ dvakrat tedensko. Največ pa je bilo vredno to, da sem lahko odplul na morje in nisem ždel doma ali hodil po gostilnah." Vse vloge zavrnjene Dule, kot mu pravijo ribiči, seveda ni ostal le pri besedah. Potem ko je leta 2006, ribiškemu inšpektorju že ob prvem srečanju moral plačati kazen, se je odločil, da ne bo več pripravljal parangala, dokler ne bo dobil dovoljenja. Seveda se je obrnil na zakonodajalca oziroma na pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki mu je leta 2007 poslal prošnjo da mu dodeli dodatno dovoljenje za ribolov na ta tradicionalen a zdaj že skoraj opuščen način. Toda, dobil je kratek odgovor, da zakon ne dovoljuje uporabe parangala pri športnem ribolovu ampak le pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Leta 2008 so njegovo novo prošnjo podprli skoraj vsi izolski poklicni ribiči, ki so zapisali, da si prosilec, ki je takrat dopolnil 69 let in je celo življenje posvetil ribolovu zasluži takšno dovoljenje in da se na parangal lovijo predvsem ugorji, ki njim povzročajo škodo. Toda sledil je enak odgovor, da je parangal lahko le ribolovno orodje pri gospodarskem ribolovu. Dovoljenje za gospodarski ribolov pa lahko dobi fizična oseba, ki, med drugim, ni upokojenec. Že ob postavitvi plavajočih pomolov je bilo jasno, da so postavljeni precej na pamet in potem ko so to potrdili tudi geodeti ter s prevzemom upravljanja tega dela pristanišča so se v Komunali Izola oziroma njeni službi za pristaniško dejavnost odločili za premik že sidranih pomolov. Kot je povedal Rok Strefanič iz pristaniške službe, bodo vse pomole premaknili vzdolž Sončne- Dule je poskusil še enkrat. V začetku tega leta je Ministrstvu poslal predlog za spremembo pravilnika o športnem, podvodnem športnem in rekreacijskem ribolovu na morju. Toda dobil je pojasnilo, da je omenjeni pravilnik prenehal veljati julija 2008 in da od takrat velja Pravilnik o prostočasnem ribolovu na morju, ki je bil usklajen z Zvezo za športni ribolov na morju Slovenije. Pojasnili so mu še, da ribolov s parangalom ni rekreacija in da ni mogoče kontrolirati vrste, najmanjših mer in količine ulova, ki je v prostočasnem ribolovu določena. In tako smo prišli do spoznanja, da so zadnjega slovenskega ribiča, ki je izvajal ribolov s parangalom, dejansko onemogočili domači športni ribiči. Vse o možnosti ugotavljanja najmanjših mer pa pove fotografija trnka, ki ga uporablja Simič, v primerjavi s kapitalno menolo. Drugje so življenski Dušana Simiča in njegov ribolov s j parangalom bi morali zaščititi kot S kulturno zgodovinski spomenik, a ga bomo očitno onemogočili tako, kot smo pred leti Saladijo. Namesto, da bi ga opazovali v živo smo ga za življenja pospravili v muzej ribištva, ki ga niti nimamo. Ob tem je dobro vedeti, da je rekreacijski ribolov s parangalom na Hrvaškem dovoljen, seveda z ustreznimi omejitvami. Še več, osebe starejše od 60 let lahko z letno dovolilnico, ki jo dobijo po posebej znižani ceni, lahko lovijo s parangali do 100 trnkov. Smo Slovenci res tako sebični ali zgolj bolj papeški od papeža. ga nabrežja, hkrati pa jih bodo zasukali vzporedno s parkiriščem in jih na novo in predvsem varneje sidrali. Povedal je še, da bi postavitev novih pomolov verjetno bila cenejša od dela, ki ga opravljajo zdaj, vendar je treba zdaj delo opraviti, saj lastniki privezov, kakšnih 100 jih že ima pogodbe, nestrpno čakajo, kdaj bodo dobili svoj stalni privez. A.M. V torek se je Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan srečal s predstavniki Zavoda za ribištvo Slovenije, prisluhnil njihovim pobudam in težavam, ter jim obljubil pomoč in podporo pri delovanju ter razvoju panoge. Med nalogami zavoda, ki ga nekateri morski ribiči niti ne poznajo, je tudi dejavnost strokovne službe na področju morskega ribištva. In ker je minister povedal, da bo jutri (v petek) obiskal tudi ribiče v Izoli, ki mu bodo, med ribolovom, predstavili stanje na področju morskega ribištva, bi to bila priložnost, da se minister, ali njegovi strokovnjaki, osebno seznanijo s težavami edinega ribiča s parangalom v Sloveniji. (Mef) Na novo sidrani pomoli MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefančič s.p. mob.: 040/ 624 - 225 MOB 041/703-927 Sfi** Mladi balinarski uni v Kortah Futsal Futsal vabi mlade nogometaše Še nekaj mesecev nas loči do začetka tekmovalne sezone mladinskih selekcij in ker vemo, da se v naših krajih skriva marsikateri talent, ki potrebuje le vljudno povabilo iz futsal sredine v razvoju, smo se odločili dodatno poiskati mladino željno dokazovanja ter učenja. Skratka, vsi tisti posamezniki, ki niso še dopolnili 18 oziroma 21 let, ki se zavedajo svojih potencialov ter sposobnosti udejstvovanja v futsalu imajo na voljo kontaktno osebo (Italo), s katero se lahko dogovorijo o nadaljnih korakih do igralske vloge v KMN Izola! Torej, če si želite futsala na višjem nivoju ne oklevajte in pokličite na tel. št. 040 522 608 (Italo)! Jutri ste lahko tudi vi v družbi najboljših.. Uprava KMN Izola - Isola Jadranje Jakob Božič dosegel odlično 9. mesto Na svetovnem mladinskem prvenstvu v razredu Laser Radiai v angleškem Largsu je Jakob Božič prijadral do odličnega 9. mesta. Zmagal je zadnjo regato. Simon Laganis je zasedel 43. mesto. Matija Čok je v drugi jakostni skupini zasedel 66., enako mesto pa je v tretji jakostni skupini zasedel Jan Orel. Med dekleti je Nina Vovk tekmovanje končala na 16. mestu v drugi jakostni skupini. Nik Pletikos tretji Nik Pletikos je končal na odličnem tretjem mestu na evropskem mladinskem prvenstvu v razredu Laser standard mladinci. Matej Valič je tekmovanje končal na 28. mestu. Balinanje Balinarski klub Korte kot organizator, ki ga vodi predsednik kluba Miran Kleva, v sodelovanju z mladinsko reprezentanco Slovenije in selektorjem Tonetom Kosarjem, smo izpeljali prvi trodnevni balinarski kamp mladih. Na njem je sodelovalo 7 mladih reprezentantov in štirje mladinci iz BK Korte. Treningi so potekali na balinišču BK Korte, zjutraj na pripravi klasičnih iger, zvečer pa na poudarku tehničnih in hitrih disciplin. Nastanitev v Mladinskem Hotelu (Hostel) v Kortah. V Balinarskem klubu Korte se zahvaljujemo vsem igralcem in vodji za predstavitev reprezentance v Kortah. Predsenik BK Korte MIRAN KLEVA Ulični nogomet Vrnimo nogomet na ulice Na okroglem igrišču v Livadah se je dne 24.07.2010, odvijal nogometni turnir v sklopu projekta Vrnimo nogomet na ulice Prvotni cilj ob ustanovitvi Društva za kulturo, šport in razvoj KS Livade je bil, da našo krajevno skupnost in njene sokrajane in so-krajanke zbudimo iz dolgoletnega spanca. Trudimo se, da vsem krajanom in krajankam ponudimo lepe dogodke, kjer bi se lahko družili in celo spoznavali. V začetku leta smo sodelovali v občinskem razpisu in razpisu Luke Koper za pridobitev prepotrebnih finančnih sredstev. Naše finančne želje so bile res skromne, predstavljeni pro- jekti zelo kakovostni, kljub temu pa smo dobili prav vse prošnje zavrnjene. Po začetnem manjšem razočaranju, smo zavihali rokave in s še večjo zagnanostjo začeli uresničevati naše projekte. Zgodba se je začela z načrtovanjem štirih posameznih turnirjev v tradicionalni briškoli. Ob tako uspešnem projektu, ki je res dobro zaživel, smo začutili, da naši krajani potrebujejo nekaj novega. Tudi sami smo to začutili, zato POGIfD^S STRANI : Žarko Kovačič Vsega lepega je enkrat konec. Rokometaši in rokometašice začenjajo s pripravami na novo prvenstvo. Prvenstvo, katero bo v obeh kategorijah zopet ponudilo veliko novega. V elitni moški ligi bo po vsem napisanem, tudi tokrat v ospredju ekipa Celja. Veliko novih obrazov med igralci, tudi med trenerji je nekaj zamenjav. Pri Celjanih se bo preizkusil tudi prvi španski igralec na slovenskih parketih, veliko več pa pomeni prvi golman hrvaške reprezentance, Alilovič. Tudi v drugih klubih je bilo veliko prometa, mislim pa, da je najboljši posel le uspel pivovarnarjem. Verjetno bo novo prvenstvo v znamenju troboja, saj so Koprčani in Velenjčani bili tudi zelo aktivni v »predtekmovanju«. Veliko se je govorilo o ustanovitvi rokometne interlige, po vzoru košarkarjev. Zanimiva ponudba, ki bi gotovo koristila in dvignila kvaliteto slovenskega rokometa. Vendar pa, stvar zahteva dodatna sredstva, predvsem pa dodatne termine za igranje tekem. Vse je še v fazi dogovarjanja in le želimo smo se odločili za projekt »Vrnimo nogomet na ulice«. Kljub svarilom, da je turnir umeščen v neprimeren poletni julijski termin, si naša ekipa vseeno ni premislila. Želeli smo izpeljati ta prvi dogodek projekta prav do konca. Tudi slabe vremenske napovedi z močnim dežjem niso spremenile prvotnega cilja. Tako se je naša ekipa ob 17.30 odpravila na okroglo igrišče, kjer so nas že čakali tekmovalci. Ob zaključku prijav smo našteli 5 prijavljenih tričlanskih ekip. Ob soncu in dežju so se bili trdi in napeti boji do zadnje minute. Velika zagnanost je bila poplačana z aplavzi številčnega občinstva, ki se je zbralo ob igrišču. Po 20 minutah finalne tekme, med katero nas je obiskala tudi fantastična mavrica, so prvaki prvega nogometnega turnirja v okviru projekta »Vrnimo nogomet na ulice postali Leo, Patrik in Bernard, pred ekipo Žana, Nikole in Reneja. Naša ekipa, v kateri smo bili: Aleks, Damijan, Vedran in Andrej se je uvrstila na tretje mesto. S tako velikim uspehom je naša ekipa izjemno zadovoljna in že napovedujemo, da bo naslednji turnir že v začetku septembra. Vse informacije boste dobili na spletni strani Livade.net. si, da stvar uspe. Na ženski strani je stvari še pred pričetkom prvenstva zakuhala škofijska Burja. Po 35 letih delovanja je rokometni klub Burja prenehal pihati. Vse kaže, da bo v LA ženski ligi tekmovalo le enajst kubov. Čeprav smo bili vedno z njimi na bojni nogi, bodo derbiji še kako manjkali. Po drugi strani pa se izolskemu klubu obetajo nove igralske moči. Trenutno Slovenija ne premore ženskega kluba, ki bi ga zanimal »visok« rokomet. Stvari se, vsaj na ženski strani, prepogosto dogajajo in vse kaže na veliko stagnacijo ženskega rokometa. Žal so temu pojavu prepogosto krive nerealne želje, ki si jih zastavljajo klubske uprave. Zanimiv je tudi podatek, da so klubi, katerih ni več, bili tudi udeleženci evropskih tekmovanj. Stroški teh evropskih izletov, pa so pustili prevelike razpoke v klubskih blagajnah. Izolski rokometaši bodo v novo prvenstvo štartali malo spremenjeni. Vse kaže le na novo vodstvo ekipe (menda se vrača stari znanec, Vlado Hrvatin) , igralski kader pa bo zelo podoben lanski zasedbi. Morda se do začetka prvenstva tudi kaj spremeni, pomembno je le, da se fantje dobro fizično pripravijo. Nova »glava« pa bo morala veliko delati na psihični pripravi, saj je v lanskem prvenstvu preveč točk odšlo zaradi »težkih« glav. Torej, fantje in dekleta, veselo na delo in čim manj boleče polnjenje akumulatorjev. Sedemdeset let izolskega olimpijca V zadnjih desetih letih smo se Izolani lahko veselili ob nastopih naših športnikov na Olimpijskih igrah. Kar je za tako majhno mesto s tako skromnimi sredstvi, ki jih skorajda ne investira več v šport, resnično neverjetno. A vendarle. Veselili smo se lahko tudi dveh Vasilijevih kolajn, marsikdo pa ne ve, da je malo manjkalo, da ne bi Vaško bil šele drugi, oziroma kartretji Izolan v povojnem času z olimpijskim odličjem. Pred nekaj dnevi je svoj sedemdeseti rojstni dan praznoval Jadran Barut, ki je ob še enemu Izolanu, žal, že pokojnemu Lucijanu Klevi, leta 1964 zastopal bivšo skupno republiko na Olimpijskih igrah v Tokiu na Japonskem. Torej, kar pravi trenutek, da zvemo še katero, manj uradno plat njegovega življenja, ki je tesno prepleteno zsšportom. - Kako ste se sploh odločil za veslanje? - Po vojni so se moji starši preselili s Krasa v Izolo, in kot petnajstletni „mulc“, ki brez športa ni mogel živeti, sem slonel ob ograji nogometnega igrišča na Lonki in opazoval trening. Takrat je mimo prišel Miro Blažina, trener veslačev, ki so imeli takrat prostore ravno ob nogometnem igrišču, in me zelo neposredno vprašal, od kod sem in zakaj ne veslam. Povedal sem mu, da sem s Krasa in da ne znam niti plavati, niti veslati, on pa je preprosto rekel, da me bodo to že oni naučili. Vedno je bil tako neposreden in samo zahvaljujoč temu njegovemu pristopu izolsko veslanje ni umrlo, saj takrat skorajda ni bilo dneva, da ne bi kateri od starih Izolanov pospravil balano in pohištvo na tovornjak in se odpravil proti Italiji. Bili so res težki časi. - Med njimi je bilo tudi veliko veslačev? - Skoraj vsi. Izola je imela veliko veslaško tradicijo, konec koncev si je leta 1928 na Olimpijskih igrah v Amsterdamu četverec s krmarjem priboril zlato. To znanje, ta tradicija pa je ostala v klubu tudi potem, ko je večina tistih starejših odšla in prišli smo novi veslači. Rezultati, ki smo jih dosegali v tistih prvih povojnih letih so bili seveda tudi odraz te tradicije. Takrat je izolsko veslanje cvetelo, pa čeprav skorajda brez sredstev? - To so bili časi, ko smo bili veslači takorekoč kot družina. Bilo nas je kakšnih štirideset, in vedno smo se držali skupaj, tako v športu, kot tudi v prostem času. Organizirali smo plese, hodili v kino in tam zasedli celo vrsto. Bili so posebni časi. Takrat smo tudi pomagali pri gradnji klubskih prostorov ob Argu, ki še danes stojijo. Ves dan smo preživeli na praksi v kateri od izolskih delavnic, potem pa do večera nosili kamenje in gradili pomol. Tudi potovanja na regate so bila nekaj posebnega. Do Beograda smo se naprimer vozili s tovornjakom, na katerega smo postavili lesene klopi. Tako nas je lahko tudi trideset naenkrat potovalo. - Danes se takšni pogoji v športu zdijo skoraj neverjetni. - Tudi takrat so bili nekoliko nenavadni, a druge ni bilo. Denarja nismo imeli, imeli pa smo voljo, in ta nas je gnala naprej. Tudi ko smo prišli z osmercem v Zadar na mladinsko državno prvenstvo in tam nepričakovano, proti vsem napovedim, premagali favorizirane Lucijan Kleva - Čano in Jadran Barut v akciji Splitčane in Zagrebčane, so se nam ti najprej smejali. Smo jim pa že potem pokazali. - Nato ste športno pot nadaljeval ravno v Splitu. Odšel sem v mornarico in po šestih mesecih so me sprejeli v Split, kjer sem nato naslednja tri leta veslal za tamkajšnji klub Mornar. Bili smo izredno močna ekipa, ki pa je zaradi nekaterih nesrečnih dogodkov izgubila državno prvenstvo proti blejskemu osmercu. Takrat se spomnim, da so nato Blejčani prosili vodstvo splitskega kluba, da naj pošljejo dva najmočnejša veslača na priprave na Bled, kjer bi se nato pomerila z dvema najšibkejšima članoma blejskega osmerca. Med dvema njmočnejšima sem bil tudi sam . V tekmovanju v dvojcu, ki bi moral pokazati, kdo je boljši, sva nato premagala blejsko ekipo za kakšnih petdeset metrov, tako da sta še sama nasprotnika priznala, da je razlika očitna. - V osmercu pa je nato nastopil tudi Lucijan Kleva. - Ja, on je bil dve leti mlajši in se je osmercu pridružil leto kasneje. To je bilo leta 1964, ko smo tudi zmagali na prestižni regati v Luzernu, tako da bo ime VK Argo za vedno napisano na prehodnem pokalu. Takrat sva bila v ekipi dva Izola-na, pa dva Splitčana in štirje Blejci. Bili smo izredno močni, in tudi zelo mladi. A nekatere odločitve in nesrečne okoliščine so poskrbele, da nismo uspeli domov pripeljati kolajne. - Kaj se je pravzaprav zgodilo? - Zgodila se je serija dogodkov. Najprej ta, da smo dobili od olimpijske zveze sporočilo, da, če ne osvojimo vsaj tretjega mesta na EP v Amsterdamu mesec pred začetkom 01, nas ne bodo poslali v Tokio. Resnično neverjetna odločitev. Tako smo morali s tovorno ladjo v Tokio poslati naš rezervni osmerec, saj je potovanje trajalo kakšen mesec, da smo nato lahko tekmovali z boljšim na EP-ju, kjer smo potem sicer osvojili to tretje mesto. Zato smo v Tokiu tekmovali s slabšim čolnom, na katerega nismo bili navajeni, svoje pa je naredila še časovna razlika in tamkajšnja hrana, ki je nismo bili vajeni. Za konec pa smo v finalu bili izžrebani za najbolj zunanjo progo, medtem ko so predstavniki Češkoslovaške, ki smo jih do takrat redno premagovali, dobili notranjo. Seveda je tisti dan pihal nasprotni veter in tako, kot je bila naša proga najbolj izpostavljena vetru, je bila notranja v popolnem zavetju. Tisto prvenstvo so nato zmagali Američani, ki do takrat niso nič kaj prida veslali, a tako se pri njih vedno zgodi, drugi so bili Nemci, za tretje mesto pa smo izgubili po fotofinišu s Čehi. - Kakšen pa je bil sprejem olimpijcev v domači Izoli? - (Smeh). Časi so bili resnično drugačni. Župan nas je na Občini sicer sprejel, a to je tudi vse. Domačini se niso kaj hudo menili za uspeh, nama s Čanotom pa je bilo tako tudi prav. No, po tem prvenstvu pa so še nekatere nerazumljive odločitve zveze, kot recimo ta, da za domače prvenstvo osmerec razdelijo na manjše enote, da bi dobili več kolajn, pa tudi moje zdravstveno stanje, nekako botrovale k temu, da sem za nekaj časa vesla postavil v kot in sem postal trener. Takrat smo uspeli še dvakrat z dvema osmercema osvojiti državno prvenstvo, pa tudi eno člansko, kjer sem sam nastopil, bolj za šalo kot zares, s preostankom mladega osmerca. No, čez čas pa sem se vendarle odločil, da vesla postavim v kot in se lotim mirnejšega športa, balinanja pa tudi keglanja. A kdo bi si mislil, da bi bil v tem tako uspešen, da bi me kmalu povabili v prvo ekipo Izole, ki je ravno takrat nastopala v prvi slovenski balinarski ligi? In spet so bila na vrsti potovanja do Zadra, Splita, Črne Gore in tako naprej (smeh). - Balinanje je še vedno del vašega vsakdana - Brez športa preprosto ne morem in še vedno aktivno balinam za ekipo Kort v drugi Slovenski ligi. Sicer trenutno poskušamo izučiti nekatere mlade igralce, ki bi potem prevzeli naše mesto v prvi ekipi in bi končno lahko sami prestopili med ljubiteljske balinarje. - Pa vam je bilo kdaj žal, da ste se odločil za veslanje in ne, recimo, za nogomet? - Nikoli. Sicer sem tudi igral za mladinsko ekipo Izole, a ko je bilo potrebno resno prijeti za enega od športov, je bilo veslanje prava odločitev. Poleg tega smo bili veslači tako dobra „klapa“, da tega ne bi nikoli mogel obžalovati. Me pa boli srce ko vidim, v kakšnem stanju je danes izolsko veslanje. Da imamo dva kluba, ki se vsak drži zase, skoraj ne morem verjeti. To ni to, za kar smo mi lastnoročno gradili in se potili pred več kot petdesetimi leti. Aljoša Mislej ------------------------------- Let 20 Let 3 in Ribari združili nekaj generacij izolanov Koncert reši Let 3 je na praznovanje dvajsete navijaške skupine Ribari privabil mlade iz cele obale, predvsem pa je uspel na isto Izolska sobota je bila kar razgibana. V San Simonu so ta najbolj nostalgične in romantične zabavali Parni Valjak, na Lonki je zelo korektno svoje delo opravil Jure Tori s svojim triom, večji del izolske, pa tudi obalne mladine pa je večer preživel na pol poti med obema osrednjima prizoriščema, v letnem kinu Arrigoni, kjer so Ribari praznovali svojo dvajseto obletnico na čisto svoj način, z lokal patriotskim koncertom nekaterih izolskih zasedb in vrhuncem v obliki že skoraj “naših” Let 3. Ti so namreč odigrali svoj zadnji izolski koncert pred osmimi leti ravno v letnem kinu Arrigoni na “fešti”, ki so jo prav tako organizirali izolski Ribari. Sobotni večer se je sicer začel v znamenju vremena, ki je očitno ugotovilo, da bi lahko Ribarom zagodllo ob obletnici, če že letos naj ne bi bilo Ribiškega praznika, a se je zadnji trenutek, na srečo, premislilo. Tako se je dogodek začel z akademsko enourno zamudo, ko je ribarski oder zasedel mladi izolski hip ho-per Drill ob pomoči še nekaterih somišljenikov. Zelo pohvalnemu nastopu mladega “nakladača” je sledil nastop izolsko-lucijske naveze Sensation, ki so s svojo mešanico punka, hardcora, ska-ja, reageja in hip hopa ogreli prisotno, žal še ne zelo množično občinstvo. To se je očitno nekoliko ustrašilo energičnega nastopa obalnega kvinteta, ali pa morda še zadnjih sobotnih sončnih žarkov, saj so dogajanje raje spremljali iz prijetne poznopopoldanske sence, kot pa pred samim odrom. Ko pa je ob koncu nastopa obalnih senzacij končno padel mrak, so iz svojih klimatiziranih brlogov stopili še ostali simpatizerji Ribarov in Let 3-jev in pred nastopom instrumentalnih Implosia se je prizorišče že lepo napolnilo. Implosia je eksplodirala Elvis, Devid in Denis so kot čistokrvni izolski rockerji bili deležni posebnih simpatij, morda tudi zahvaljujoč atraktivni tribalni plesalki in že so se začele prižigati prve baklje, ki so nato postale nekakšen leit-motif večera. Implosia so si pred kratkim zaslužili priznanje najboljšega “neznanega" benda na dolenjskem Rock Otočcu, in po njihovem nastopu so še tisti zadnji skeptiki lahko ugotovili, zakaj. Sinergija, ki so jo člani zasedbe uspeli ustvariti je zavisti vredna, s tehnične plati pa lahko govorimo o zasedbi, ki bi se počasi lahko odločila za širitev svojega obzorja. Preden je oder zasedla še zadnja “ovira” pred nastopom reških posebnežev, Rudi Bučar s svojimi Cool Vibesi, smo prisotni lahko občudovali akrobatske vragolije plesalk skupine Flip in duhovito butast nastop prvih izolskih Telebajskov, ki so nasmejali tudi tiste nekoliko starejše in zrelejše. Kot rečeno, je nato svoj trenutek dočakal Rudi, ki je prisotnim predstavil nekaj avtorskih popevk, ki jih je začinil še z nekaj priredbami. Vrhunec nastopa pa je vsekakor bila rokerska izvedba svoje Ribarske himne, pri prepevanju katere mu je na odru pomagalo še nekaj najbolj razpoloženih članov Ribarov. Ob zvokih neuradne izolske himne in lokalpatriotskih vzklikih se je v zrak dvignilo še veliko število bakelj, ki so s svojim dimom morda zmotile tiste manj pripravljene, zato pa so poskrbele za nepozabno vzdušje. Let 3 so “naši” Nesporne zvezde večera pa so vseeno bili reški Let 3. Najvidnejši predstavniki reškega in jugoslovanskega novega vala nasploh so svoj nastop otvorili s skoraj dalmatinskim venčkom nekaterih starih hitov, samo tako, da opozorijo prisotne, da se bo danes še plesalo in pelo. Sledile pa so menjave kostumov, gledališki performansi, pozdravi reške navijaške skupine Armada in prikupovanje Ribarom. Let 3 so odigrali skoraj vse svoje najbolj prepoznavne popevke iz celotne tridesetletne glasbene kariere, občinstvo pa je vsak refren nadgradilo z glasnim prepevanjem. Z Let 3 se ni vse končalo Ob koncu rednega dela nastopa in obveznega bisa, pa se je glasbeni del večera zaključil, začel, oziroma nadaljeval pa se je še družabni. Na dogodku se je namreč zbralo toliko g. izolanov med dvajsetimi in petde-° setimi leti, kot jih ni bilo opaziti že dolgo, glasbeno dogajanje pa so od-^ lično nadomestili izvrstni kalamari, £ ki so nas lahko samo še enkrat več spomnili, da bomo vendarle morda letos pogrešali Ribiški praznik. Saj ne zaradi dogodka samega, niti zaradi nastopa kakšnih kubanskih plesalk ali dalmatinskih trubadurjev, kaj šele zaradi neizogibnih stojnic, temveč predvsem zaradi tistega čara, ki ga je Ribiški praznik vedno znova pričaral. Na Veliki trg in Sončno nabrežje je uspel vsako leto privabiti veliko število domačinov, ki so sicer čez leto razdrobljeni med različne izolske lokalčke, rajone in stanovanja. In pogrešali bi ravno ta družabni element. Oziroma, ga že. am p.s. Ob zaključku redakcije smo dobili obvestilo, da Ribiški praznik 27. in 28. avgusta vendarle bo, saj ga mnogi Izolani pogrešajo in ker so Izolani tudi volivci bi seveda ukinitev tega praznika imela tudi kakšno negativno predvolilno konotacijo. Morda pa nam bodo volitve vrnile praznik, ki smo ga že odpisali. Dvajseta obletnica Ribarov ni bila samo zabavljaški praznik, temveč je imel tudi dobrodelne konotacije. Ob šanku je bil namreč zabojček za zbiranje prispevkov za nakup invalidskega vozička, namenjenega Alenki Mejak. Alenka se je ob tej priložnosti zahvalila Ribarom, posebej pa Marku Treskavici, da so ji omogočili zbiranje prepotrebnih sredstev. Zbrala sicer ni dovolj za nakup vozička, je pa zdaj ta trenutek toliko bližji. Četrtek, 29. julij 2010 Park Pietro Coppo Izola - ob 19.30 PUF FESTIVAL V IZOLI - za najmlajše Marionetas en libertad ____________(Lutke 2+), Francija____ Petek, 30. julij 2010 Lonka - ob 21.00 koncert galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 vLijiujij n \ o u Vabimo vas na ogled razstave ANA ČIGON » Let me fly« Razstava bo na ogled do 4. avgusta 2010. SEDEF-SEVDAH Sedef se od svojega nastanka (2004), posveča glasbenoim tradiciji sevdalink.V tem času so razvili lasten prepoznavni pristop do aran-žiranja in izvajanja te glasbene zvrsti, kjer vpletajo elemente jazza, __________flamenca in sodobne glasbe Sobota, 31.julij 2010 Lonka - ob 21.00 koncert Galerija Alga / Kristanov trg 1 V Algi je na na ogled prodajna razstava primorskih slikarjev in slikarjev ki so bili nagrajeni v minulih ex- temporih. urnik : od pon. do sob od 10.00-12.oo, ter od 18.00-20.00. V soboto je galerija odprta le v dopoldanskem času, v nedeljo in praznike pa zaprta. 3 BIG BAND ORCHESTRA z gostjo Vladko Goiak Nedelja, 1. avgust 2010 Park Pietro Coppo - ob 19.30 za naj mlaj še ULIČNI ALLEGRO ____z gospodično Petrovo_ Četrtek, 5. avgust 2010 Park Pietro Coppo Izola - ob 19.30 PUF FESTIVAL V IZOLI - za najmlajše Hiša palčkov (lutke 2+), Italija 1.8. - 20.8. - Letni kino Arrigoni ART KINO ODEON NA PROSTEM Projekcije filmov na prostem f 4 Dinko Bizjak - Taverna Koper Obrtniki so kupili za otroke Območna obrtno - podjetniška zbornica Izola se je odzvala povabilu Društva prijateljev mladine Izola in se udeležila javne dražbe umetnin izolskih likovnih umetnikov, ki je potekala v soboto, 17. julija 2010. Z udeležbo predstavnikov naše organizacije in nakupom treh slik so tudi izolski obrtniki prispevali k izvedbi programa Društva prijateljev mladine Izola. V članku, ki je bil objavljen v zadnji številki tednika Mandrač ste o dogodku izčrpno poročali, kar nas veseli. Veseli smo, da se bo s tem humanitarnim dejanjem tako umetnikov kot tudi dražiteljev omogočilo izolskim otrokom letovanje, taborjenje, zimsko rajanje. Menimo, da je prav, da se omeni tudi ustanove in osebe, ki so umetnine kupile ter so na ta način pripomogli k izvedbi tega humanitarnega dejanja. Prepričani smo, da bi z objavo sodelujočih organizacij ali posameznikov še povečali zanimanje drugih ustanov in oseb, ki bi bile pripravljene sodelovati pri taki humanitarni dejavnosti. Rajko KODRIČ, predsednik Galerija Loža Koper &$klaiče soli Monfort Portorož bAJN JJKU Lili A CUM GRANO SALIS, Vojščaki skulpture in monotipije Kavarna Zvon Digitalna fotografija prirejata Univerza za tretje življensko obdobje Morje Izoila in Točke vseživljenskega učenja Ljudska univerza Koper hntpl Dplfin razstava akvarelov MULCI L/CIMM v»v ti J Krbavcic Edo A/cdUtO IZOle - pred nastankom marine v Izoli Galerija Salsaverde / KUD SalMverde - Kulturno umetnliko dmìlw Saluverde ”ZZen” Silvester Plotais Sicoe Pretorska palača m razstava od 2. julija do 30 julija Boris& Sean Rutar Mestna knjižnica Izola obvešča, da jeknjižnica od 01.07. do 31.08.2010 odprta za obiskovalce: • ob ponedeljkih in četrtkih od 8.00 do 12.00 in od 18.00 h do 20.00 h. • ob torkih, sredah, petkih od 8.00 h do 15.00 h. • ob sobotah bo knjižnica zaprta. Središče za samostojno učenje in Borza znanja bosta delovala v času odprtosti knjižnice. Mestna knjižnica Izola vas vljudno vabi na ogled naslednjih razstav: • v Središču za samostojno učenje so na ogled lesorezi Sonje Pišlar • v vitrini ustvarjalnosti je na ogled razstava keramike Snežiče Kranjc • v kotičku ustvarjalnosti je na ogled razstava ročnih kvačkanih izdelkov gospe Frelih Nadje • na steni ustvarjalnosti si lahko ogledate slike ljubiteljske slikarke gospe Stanke Blaževič • na stenah mladisnkega oddelka svoje slike razstavlja kademska slikarka Martina Žerjal. -------------------------------Kultura in prosveta----- Kortežanske pevke so šle čez Alpe Na povabilo Prosvetnega društva Borovlje - Ferlah, Avstrija seje Ženski pevski zbor KD Korte 10. in 11. julija udeležil srečanja koroških pevskih zborov Petje pod lipo, ki je bil v Krnici pod Karavankami v bližini Podna - Bodentala.. Vsevedni vodič nam je prvega dne razkazal Borovlje. Kraj je bil nekoč središče evropskega puškarstva, ki je zdaj že skoraj izumrlo. Razvoj le-tega je na ogled v muzeju s pohvale vrednimi dvojezičnimi napisi, ki jih drugod v javnosti le redko vidite. Člani prosvetnega društva se znajo pohvaliti, da imajo še nedeljske slovenske maše, pa tudi še slovenske napise na križevem potu. Iz središča mesta, kjer smo izvedeli o njihovem društvu tudi v slovenskem jeziku, smo se odpeljali v predmestje k Cingelcu na ogled njihovega kulturnega doma. V njem so lepo urejene sejna soba, dvorana za prireditve, soba z arhivom nekdanje hranilnice z zanimivimi listinami, blagajno in slikami nekdanjega voditelja in gospodarja te hiše. Njihova kulturna organiziranost se je rodila v istem obdobju kot kulturna organiziranost v Kortah, to je na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prav takrat so se porajale Krekove Hranilnice. Pri nas je ohranjena le stavba ob župnišču in kaka hranilna knjižica. V Borovljah so na vhodih hiš šen-tjanževi venčki, ki so starodavna, še poganska navada. V Primorju običaj še živi v tržaški okolici in na Krasu. Venčki pa so antipod adventnim (ob najdaljših in najkrajših dnevih v letu!). Pri nas se kresnični venček nadomešča s cvetjem svetega Tela, ki se postavlja na okna. »Kresnik« je po osamosvojitvi zopet prižigal kresove in podil »ča te naše štrige«. Ker se morajo koroški Slovenci vsakodnevno boriti za svoj obstoj, zelo čuvajo svoje običaje, saj te kažejo na kontinuiteto kulture naroda. Iz Borovelj smo se odpeljali v bližnji Šentjanž, kjer je bil festival tamburaških skupin. V bližini smo si ogledali cerkev z granatami druge svetovne vojne in slišali o njihovem tedanjem boju za osvoboditev izpod Nemcev. Pod šotorom smo nato spremljali tamburaške skupine in plese folklorne skupine Hrvatov z Gradiščanskega ter tistih z Dunaja. Bilo je kaj slišati in videti: klasično, narodno in sodobno glasbo, posebno pa njihove bogato rožnate in nabrane ženske noše. Drugi dan smo si dopoldne ogledali Celovec, njihovo mestno hišo s knežjim kamnom, kip njihovega zmaja in Marije Terezije, gledališče, se ustavili ob vrbskem ribiču in slišali njegovo zgodbo. Zapuščajoč mesto, smo se peljali mimo kraja, kjer se je ponesrečil politik Heider in slišali kaj o njem in njegovem »profilu«. Prispeli smo na Gosposvetsko polje. Pred nekaj desetletji sem bila tu, ko je bila še narava čista, brez hitre ceste, industrijskih in prodajnih centrov. Prav malo stran se ob vsem tem dviga mogočna cerkev Gospe svete z dvema zvonikoma, velikanskim zvonom in polna umetnin (mogočni stebri, zlati oltarji, grob sv. Modesta, freske iz različnih obdobij). V cerkvi že davno ni več slovenskih napisov. Ob našem prihodu se je odvijala nemška maša, slovensko berejo le enkrat mesečno. Nato smo se odpeljali do vojvodskega prestola, kjer so ustoličevali koroške vojvode do leta 1414. Čeprav so bili tujega rodu, so spoštovali jezik domačinov in obred opravljali v slovenskem jeziku. Ob prestolu smo zapeli koroško narodno Kje so tiste stezice, ki nam je orosila srce. Vrnili smo se v svoj stan in se po kosilu odpeljali v Poden. Ta je že globoko v gorah. Ustavili smo se prav pod ostrim grebenom Karavank, v Krnici, pod stoletno lipo. Naš zbor je med koroškimi zbori nastopil predzadnji. Korošcem smo podarili svojo pesem sproščeno in z vso svojo dušo. Podarili smo jim, kot je rekla zborovodkinja Eneja Baloh, tudi »nekaj svojega za žejo, okus, vonj in branje«. Po končanem koncertu smo za slovo peli skupaj z našimi gostitelji. Tega večera se je prijateljstvo utrdilo. Za slovo smo Boroveljčane povabili v Korte. S čim bodo pri nas nastopili? S svojim zborom ali s pravkar naštudiranim Martinom Krpanom? Bomo videli... Nada Morato, predsednica KD Korte Vprašanje Zanima me, kje se konča plaža Simonov zaliv? Nikjer ne najdem pravega odgovora. Veliko nas ve, kje je bilo to včasih, kje je to danes pa malokdo. Prosim za pomoč. Nevenka Rex potuje po Sloveniji Marjan Kralj s svojimi upodobitvami ladje Rex pa tudi z drugimi slikami to poletje kar precej potuje naokrog. Ob festivalu Lent je gostoval v Mariboru, prav zdaj pa razstavlja v Kavarni.net v središču Ankarana. Sicer pa Marjana prepričujemo naj vendarle dokonča svoj veliki model REX-a, da bi ga še to jesen splovili v mandraču. Restavrirana batana na izolskem krožišču Krožišče v mestnem jedru Izole od prejšnjega tedna krasi restavrirana stara batana, s katero želita izolska Komunala in Občina Izola poudariti pomen spoštovanja bogate ribiške kulturne dediščine mesta. Župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik se želi ob tej priložnosti javno zahvaliti delavcem Komunale, ki so v preteklih dneh prizadevno obnovili dve batani, obenem pa jim v zahvalo Občina Izola dovoljuje, da prvo obnovljeno batano javno predstavijo na omenjenem krožišču. Občina Izola se nadeja, da bodo tovrstna restavratorska dela v prihodnosti potekala na javni površini ter da jih bo moč vključiti v turistično ponudbo samega mesta oziroma v načrtovani ribiški muzej. Iz izolske Komunale pa smo dobili še naslednje dopolnilo te informacije. Direkot Alojz Zorko je zapisal: Kot ste lahko opazili, krožišče v starem mestnem jedru Izole krasi obnovljena batana. Komunali Izola jo je v pomladanskih mesecih podaril občan Vlado FRANJ-ČIČ iz Izole. Batana je vsekakor redkost, ki smo jo v večjem številu opazovali še pred dvajsetimi leti, danes pa je žal skoraj izginila. To preprosto izdelano toda močno in žilavo majhno plovilo je nekoč služilo individualnemu ribolovu. Batana je bila zaradi svoje preprostosti in cenenosti ter zaradi odličnih plovnih lastnosti in nezahtevnega vzdrževanja stoletja nenadomestljiva. V Komunali Izola smo jo obnovili in danes jo lahko vidimo v vsem njenem sijaju. Ideja o postavitvi batane v krožišče v starem mestnem jedru Izole je bila od zaposlenih v Delovni enoti pristaniške dejavnosti v Izoli, ki jo je župan dr. Tomislav Klokočovnik z navdušenjem sprejel. Želeli smo okrasiti naše mesto, saj so ribiška plovila od nekdaj simbol naše občine. Ob prejemu batane smo ugotovili, da je v zelo slabem stanju in neprimerna za plovbo. Odločili smo se za obnovo in rezultat je sedaj viden. Njene barve so simbol izolske občine (bela, modra). Naj navedemo, da bomo batano opremili še z jamborjem in značilnim jadrom, ki ga bo krasil grb naše občine. V obnovi imamo tudi nekoliko večje leseno plovilo, ki ga bomo javnosti predstavili v mesecu avgustu. Obnova vseh starih in opuščenih plovil bo naša stalna skrb za ohranitev kulturne dediščine mesta Izole. Naše mesto Galebi so tudi na Mašunu Kot vsako leto, smo se tudi letos, 16. julija, podali na Mašun, na tradicionalno srečanje Bistriškega mešanega zbora in ženskega pevskega zbora »Sinji Galeb« iz Izole.. Promet po cesti, ki to ni Naša prva postaja je bil Grad Prestranek, ki leži sredi kraških gozdov med Primorsko in Notranjsko, in kjer nas je očarala konjereja najžlahtnejše vrste, ki je tam nastanjena že skoraj 300 let. Na grajskem posestvu se razvija turistična vas, v celoti namenjena ljubiteljem konj. V hlevu imajo konje slovenske toplokrvne pasme. Vzgajajo tudi nemško govedo angus (gag), ki je primerno za naravno rejo, saj je govedo na pašnikih 365 dni v letu. Na posestvu poteka tudi vzreja priljubljenih islandskih konj in mirnih ameriških imenovanih qu-arter horse, nadvse primernih za jahanje. Po izčrpni predstavitvi, ki nam jo je podala predstavnica gradu, nas je čakala pogostitev v restavraciji gradu. Pot se je nadaljevala proti nam zelo dragemu Mašunu, ki leži sredi neokrnjene narave, obdan z gozdovi in kjer so speljane čudovite sprehajalne poti. Tam je potekalo srečanje z našimi bistriškimi prijatelji. Kot vsako leto nas je tudi letos obiskal moški pevski zbor »Fran Venturini« iz zamejstva in pa seveda tudi naši slovenski zamejski upokojenci. Srečanje je bilo prisrčno, veselo, sproščeno, čeprav se je tokrat od nas poslovil zborovodja Dimitrij Grlj, ki bo ostal častni član zbora in seveda nam v Izoli vsakokrat drag gost. Vsak zbor je nastopil z dvema pesmima, vsi skupaj pa smo zapeli še tri pesmi. Ansambel, ki nam je igral, je poskrbel, da smo peli in plesali do poznih večernih ur. Poslovili smo se s stiskom rok in srčno željo, da se prihodnje leto ponovno snidemo. za društvo upokojencev Izola, Zlata Radlkon Promenada je nevarna? V nedeljo popoldne je deževalo in lučke na nabrežju so lepo svetile. Tako lepo, da je deklica stopila na eno od lučk pa jo je dobro streslo, skupaj z njo pa še očeta, ki jo je držal za roko. Po opozorilu očeta so prihiteli električarji in luči izklopi-li. Je zdaj promenada varna? Na Kristanovem trgu pri ribarnici Delmar je bila, nedolgo tega, postavljena cestna ovira, ki je zapirala vhod v Ljubljansko ulico. Nato je ovira izginila in nadomestili so jo s cvetličnim koritom. Na žalost zdaj tudi korita ni več. In kje je problem? Problem je v tem, da se skozi ta ozki prehod vozijo vsi, od skuterjev do avtomobilov, od kombijev celo do malih tovornjakov. Posledice tega početja so jasno vidne tudi na ceradi ribarnice. Sprašujem se ali redarji res ne vidijo tega kako se je začel lepo razvijati promet po tej uličici, ki to sploh ni. V bližini je priljubljen lokal, ki so ga imele rade predvsem matere z otroki, saj so prej lahko vsaj spile brezskrbno kavico. Zdaj si tega ne morejo več privoščiti, ker morajo vseskozi paziti na promet po tej uličici, ki ni prometnica. Navsezadnje tudi jaz rada posedim v lokalu in povem vam, da tudi mene ta promet zelo moti. Verjamem, da boste že vedeli, komu je treba nasloviti to vprašanje oziroma, koga je treba opozoriti na ta problem. Karmen Urdih Lahko bi imeli Gojkovo sobo Gojko Cukrov je bil vnet zbiralec najrazličnejših stvari, od dokumentov do znamk, razglednic in denarja. Po njegovi smrti bodo deli nekaterih zbirk postali last izolske knjižnice. Kot je povedal Gojkov brat, Toni Cukrov, ki skrbi za Gojkovo zapuščino, je lepo število starih razglednic Izole že predal Marini Hrs, direktorici izolske Mestne knjižnice. Marina je tudi sama vneta zbiralka starih razglednic, tako da bo zdaj gotovo premogla eno pomembnejših zbirk v naših krajih. Seveda pa imajo takšne zbirke še posebno vrednost, če jih lahko vidi tudi širša javnost, zato upamo, da bo ob letošnjem jesenskem sejmu starin postavljen tudi kontejner z razglednicami, ki je bil vsakokrat deležen dobrega obiska. Izkaznice nogometašev V last knjižnice bo, kot je dogovorjeno z občinsko upravo, prišla tudi zbirka originalnih izkaznic nogometašev izolskega prvoligaša Ampelee, ki je v vojnem času nastopala v prvi italijanski ligi. Takrat so bili njeni igralci tudi nekateri znani italijanski reprezentanti, ki so jih nogometne oblasti poslale v “varnejše” kraje. Med njimi je bil tudi Giuseppe Gre-zar, ki je igral za ekipo Velikega Torina in je z njim preminil na povratku s prijateljske tekme z Benfico na gori Superga pri Torinu. Po Grezarju je nosil ime tudi stari tržaški nogometni stadion, ki ga je zdaj zamenjal nov stadion poimenovan Nereo Rocco. Med igralci, katerih članske klubske izkaznice so v Gojkovi zbirki, so tudi nekateri Izolani pa tudi igralci od drugod, ki so v tistih časih nosili dres izolskega moštva. Kar nekaj “Gojkovih” izkaznic je natisnjenih v knjigi Pravljica o Ampe-leji (Favola dell Ampelea), ki jo je, skoraj nehote, med pisanjem knjige o reškem prvoligašu, napisal italijanski avtor Luca Benedetto. In Gojko nam še vedno ni odkril vsega. Morda pa res čaka, da nekje odpremo njegovo zgodovinsko sobo v katero bi spravili njegove številne zbirke. d.m. V spomin: Marija Krstič Dne 20.7.2010 smo se poslovili od Marije Krstič. Bila je marsikaj, ženska brez strahu, celo pilot motornega letala in padalka, pa tudi umetnica, čeprav bi sama težko prenašala ta laskavi naslov. Bila je prava ljudska ustvarjalka, ki je znala graditi mostove. Mostove, ki niso povezovali cest, ampak človeška srca in duše. Kljub hudi bolezni, ki je trgala nit za nitjo njene trdo spredene usode, je morala kloniti in zapreti zadnji list svoje knjige. Marija, prehodila si zadnji most in za seboj puščaš trdo tlakovano pot po kateri si hodila smelo in ponosno. S spoštovanjem si gledala na svoj rod, na svoje korenine. A z grenkim priokusom si opazovala, kako se tam rušijo mostovi. Ko si pisala pesmi Mostovi I in Mostovi II, si gotovo stala tam s svojimi herojskimi ljudmi, ki so z živim ščitom varovali svoj most svobode. Vse bogastvo, ki si nam ga zapustila so pisane besede, zapisane v mnogih revijah, časopisih in zbirkah. To je tvoja zapuščina! Tvoj zaklad niso dukati in zlati cekini, ampak tvoje napisane besede, ki izražajo toplino, prisrčnost in dobroto. Bila si tudi slikarka, rada si upodabljala cvetje, ta najlepši stvor narave. Bila si pesnica, ki si pisala pesmi o življenju, takšnemu kot je: včasih veselo, nežno, skromno, drugič pa žalostno, kruto, osorno, ki ne za-prinaša nikomur in tudi tebi ni. Bila si mati, babica v pravem pomenu besede. Slikala si tihožitja, kjer si iskala sožitja med ljudmi, ki so često skaljena, skušala si jih umiriti in uravnovesiti. Zajemala si sapo v jadra, rada bi barko pognala naprej, skozi vse viharje. Izogibajoč se čerem, ki so češče štrlele iznad tvoje mirne gladine. A to ti ni vedno uspelo. Take so tudi tvoje pesmi: včasih otožne, mile, včasih razburkane, viharne, a vedno preudarne in smiselno z zelo globoko vsebino. Vedeli smo, da si hudo bolna. Ko sem prijateljem povedal, da si v bolnišnici, in da je tvoje zdravstveno stanje resno, so začudeni dejali: “Saj smo jo še pred dnevi videli na tržnici.” Pred dnevi, da! A, danes, jutri jo bomo zaman iskali... Marija, tvoja reka, ki je tekla v blagih valovih se je iztekla v mirni tihi zatok, a tvoje pesmi nam ostajajo. Ostajajo kot žive priče o tvoji veličini, ki si jo znala upodobiti v sliki in pisani besedi. Prijatelj iz literarne sekcije Ml MED SEBOJ Smrad in ropot po Kumarjev! Prebivalci ulic starega mesta, kjer Komunalno podjetje Izola odvaža odpadke v plastičnih zabojnikih in kantah, že vrsto let opozarjamo na njihovo nestrokovno hranjenje na nezakonitih zbirališčih. Ob tem pa je problematičen tudi njihov transport do odvoznih mest po starih kamnitih ulicah.. Vlečenje teh zabojnikov in kant od 5-7 ure zjutraj po ulicah povzroča neznosen ropot, ki zbudi otroke, zaposlene, nezaposlene, mlade, starejše, pa tudi bolnike in turiste. Vsi, ki smo deležni te budnice se že vrsto let oglašamo, prosimo, kritiziramo in opozarjamo na te razmere, ki niso v čast mestu in občini Izola. Te probleme so povsod, tudi v sosednjih mestih, rešili v dobro ljudi, razen v Izoli. Verjetno bi bil problem že davno rešen, če bi bili tega hrupa deležni tudi iobčinski in komunalni funkcionarji. Ti očitno v teh soseskah ne bivajo in jim je, za naše težave, le malo mar. Pa tudi, kaj si o tem mislijo tujci, turisti in obiskovalci jih očitno ne zanima, tako kot jih kaj dosti ne brigajo bivalni pogoji za turiste in domačine. Naša največja pripomba pa je namenjena odpadkom, ki jih dnevno ustvari Hotel Marina. Pravzaprav ne odpadkom ampak lokaciji, kjer jih zbirajo. Za hotelom, v skoraj nedostopni Kumarjevi ulici, so si v pravokotnem vogalu omislili svoje smetišče za odpadke. Spoznali ga boste po zasvinjanosti okolice in predvsem po smradu, ki se širi naokrog. Z zabojniki in kantami so zasedli večji del že tako slabo prehodne ulice, za povrh pa je zbirni prostor za njihove odpadke nezakonit in ni v skladu s predpisi za zbirna mesta in ekološke otoke za odpadke. To zbirališče je nevarno, ovira promet, higiensko je povsem neprimerno, saj mimo hodijo, posebej poleti, trume kopalcev. Zbirališče odpadkov zasmraja okoliška stanovanja, da o kršitvah vsaj 4 predpisov, uredb in zakonov niti ne razpravljamo. Zato vsem odgovornim dajemo 30 dnevni rok, da dokončno in popolno uredijo navedene probleme in nepravilnosti. Posebej to velja za župana in občinske službe, saj kršitelji, kljub stalnim opozorilom in protestom, doslej niso naredili nič in očitno tudi ne nameravajo. Po tem roku pa bomo pričeli, z vsemi pravnimi in drugimi sredstvi, sami reševati tudi njihov problem. Iniciativna civilna skupina (naslovi in podpisi so v uredništvu) Zelo glasen ventilator in tehnično neprimeren klimatski agregat po Kumarjevi ulici in v bližnja stanovanja odvajata hotelski in kuhinjski smrad. Še bolj moteče pa je nočno metanje praznih steklenic v zabojnik, ki se dogaja v obdobju od 11 do 02 zjutraj. Res so zelo potrpežljivi prebivalci te okolice, da prenašajo vse to. Amprak, enkrat je vsem že dovolj tega. Tokrat smo se organizirali in ustanovili civilno iniciativno skupino v kateri smo stanovalci Kumerjeve ulice in okolice, pomagajo nam tudi pravniki in zbrali smo že 37 podpisov proti takšnemu reševanju komunalnega problema. Tokrat smo se odločili, da z aktivnostmi ne bomo prenehali, dokler se problemi ne rešijo. Sprašujemo se le, kaj delajo za to odgovorni. Posebej nas zanima, kaj počne občinski inšpektor in kaj počnejo inšpekcijske službe iz Kopra. O tem, kako odgovorni so nekateri delavci občinske uprave veliko pove že to, da je občinski inšpektor, brez zamenjave, odšel sredi sezone, ob vsej neurejenosti na 14 dnevni dopust. Pa ne bi smel! Protipoplavne vreče niso od nikogar Tudi pri takšnih stvareh se pokaže odnos do takoimenovane “javne lastnine”, čeprav je v resnici občinska lastnina. Protipoplavne vreče so res menda neuporabne ampak gotovo imajo lastnika. Če pa ga ni, potem jim je že treba najti lepše mesto kot v prvem vogalu. Zapisi iz Kajuhove Aleksandra Krejči Bole pravi, da je upokojenka, takšna, ki opazuje svet okoli sebe. In ga tudi opiše. Zase in zdaj tudi za vas. Kaj č’mo jamrat Zares je vroče te dni. Človek težko prenaša to vlago in sonce. Tudi morje te ne ohladi, ker je pretoplo za osvežitev. Z možem sva prav hvaležna za tuše na plaži, ki so edine, seveda poleg sladoleda in piv, prijetno hladne in nujno potrebne stvari v tem poletnem času. A kaj č’mo jamrat? Ko nas zebe jamramo, da je preveč mrzlo in da ta zima predolgo traja. Kurimo toliko, da je račun za elektriko previsok. Ko nam je vroče, spet jamramo in se kar naprej nekaj pritožujemo. Za izboljšanje razpoloženja ne pomagajo niti razprodaje, ki v bistvu trajajo že celo leto in ki nikoli ne veljajo za najdražje in najbolj kvalitetne predmete. In čeprav vsi trgovci trdijo, da so cene skoraj enake, oziroma znižane, vsakič plačujem več, ne glede na to ali kupujem v trgovini z živili ali z oblekami. Življenje postaja vsak dan dražje - to se pozna na naših denarnicah in razpoloženju, ko odkriješ, da si spet veliko zapravil in malo kupil. Kaj č’mo jamrat, ko po Izoli ne dobiš parkirnega prostora za svoj avtomobil, ker je vse nabito z jeklenimi konjički turistov in začasnih prebivalcev Izole. Nekateri parkirajo za cel dan in po možnosti za cel teden njihovega bivanja tukaj. Naši vrli redarji pogosto napišejo kazen nam, ki smo tukaj doma in smo »skočili« do tržnice ali do cerkve z našimi avti. Zgodilo se je tudi meni. Bila sem jezna. Za eno uro napačnega parkiranja sem morala plačati kazen. Kaj č’mo jamrat, če so proslave in kulturni dogodki na Manziolijevem trgu, ki je enkraten in pomemben za Izolo, ampak tako vroč poleti, da ti je skoraj slabo, če tam sediš več kot pol ure. Po mojem je bolj primeren kraj za poletne »fešte« in zabave Lonka, ki za večino Izolanov postaja vsak dan manjša, ker se vsak dan bolj širi tisti barček na Lonki. Lokacija je super - odprt prostor, zračen, s pogledom na morje in sončni zahod. To, kaj si mislijo sosedje, se nihče ne sprašuje. Prepričana sem, da niso naredili nobene ankete ali se strinjajo z odprtjem tega bara. Kaj č’mo jamrat, če na plaži dobiš malo več kot en kvadratni meter prostora na osebo, posebej ob vikendih. Ljudje pridejo na plažo z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi izdelki za na plažo. Ne moreš verjeti koliko materiala prinesejo s seboj za tistih par ur, ki jih preživijo na plaži. Videla sem majhne otroke z večjimi nahrbtniki od njih. Vsi člani družine nekaj nosijo, vsi so naloženi z nečim. Potem pa večino časa preživijo v sedečem ali ležečem položaju. Bolj malo se kopajo, kvečjemu se namakajo v toplem morju. Je čas dopusta; ljudje delajo kar jim je všeč. Smo turističen kraj in tako je vsako poletje. Zakaj bi to bilo izjema? Ker sem po naravi optimist, bom tudi ta članek končala optimistično. Uživajte, kopajte se, privoščite si dober sladoled in osvežilno, hladno pijačo. Hodite na vse fešte, ki jih organizira naša občina (tudi jaz bom pogrešala naš tradicionalni ribiški praznik), bodite zdravi in veseli, ker poletje se bo končalo in vroče volilno obdobje začelo. Kdo ve? Morda bo še bolj vroče takrat? Pojasnilo: Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoje ocene, ideje in razmišljanja, ki pa so lahko tudi v skladu z uredniško politiko časopisa. Predzadnja KRIMINALIJE MALI OGLASI Izsilila je prednost Zvečer ob 21.29 se je pri Belvederju zgodila prometna nesreča. Patrulja na kraju je ugotovila, da sta bila v prometni nesreči udeležena voznica osebnega avtomobila iz Kopra in voznik kolesa z motorjem iz Topolovca, ki je imel na motorju še sopotnika. V prometni nesreči sta bila zadnja dva lažje poškodovana. Voznica osebnega avtomobila je izsiljevala prednost, zato bodo policisti zoper njo podali obdolžilni predlog. Pozabila sta osebni Nekaj minut po 8. uri zjutraj so na Centru za obveščanje dobili sporočilo, da se je v Izoli v industrijski coni zgodila prometna nesreča. Ob prihodu na kraj so policisti ugotovili, daje neznani voznik z osebnim avtomobilom zaradi prevelike hitrosti trčil v osebni avto, katerega je vozil 46-letni domačin. Povzročiteljevo vozilo je nato odbilo še v zapornico. Na srečo je bil voznik drugega vozila le lažje poškodovan in so ga po oskrbi v izolski bolnišnici napotili domov. Neznani voznik in sopotnica sta iz vozila pobegnila, na svojo nesrečo pa sta v vozilu pustila osebni izkaznici. Zoper povzročitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi nenudenja pomoči poškodovani osebi v prometni nesreči. Saj ni res, pa je... Zvečer je na 113 poklical mladenič iz Izole. Potreboval je pomoč policistov, saj ga je pretepla njegova punca. Ko je prišla patrulja na kraj, se je jezno dekle že odpeljalo. Na kraju je bil 23 letni mladenič, ki se je sprl s svojo 26 letno punco. Ta mu je med prepirom primazala dve zaušnici. Ko jo bomo izsledili, ji bomo izdali položnico. Pol avta so mu pobrali Včeraj popoldne je nekdo Izolanu vlomil v avtomobil Nisan 350Z. Ukradel je armaturno ploščo z vsemi elektronskimi napravami (radio, cd predvajalnik, GPS navigacija, komandna plošča klimatske naprave), pa tudi oba sedeža in menjalno ročico, (najverjetneje se je sprožil air bag)... Materialna škoda je po prvih podatkih približno 15.000 EUR. Oplazil je kolesarja Policisti so bili obveščeni o prometni nesreči med kolesarjem in voznikom osebnega avtomobila. Slednji je med prehitevanjem z vozilom oplazil kolesarja, ki je pripeljal z nasprotne smeri. Ta je padel in se lažje poškodoval. Zoper povzročitelja bodo policisti podali obdolžilni predlog. Old timer po kosih Obravnavali smo kaznivo dejanje tatvine, kjer je neznanec s starejšega avtomobila ukradel več delov motorja. Zoper neznanega storilca bomo podali kazensko ovadbo. Alkohol je zmagal Policisti so bili obveščeni o mladeniču, ki je najverjetneje zaradi alkohola omagal ob cesti. Ob prihodu policistov na kraj pa se je še razburjal in se nedostojno vedel. Ker je bil zaloten pri prekršku in je obstajala verjetnost, da bo s prekrškom nadaljeval, je bilo zanj odrejeno pridržanje. Izrečena pa mu je bila tudi globa po ZJRM-1. Baker še ima ceno Iz enega od izolskih podjetij smo bili obveščeni, da je nekdo v zadnjem tednu ukradel cca. 20 metrov bakrenega žleba z objekta. Zoper neznanca sledi kazenska ovadba. Zelo mobilni telefoni Nekdo je izkoristil nepazljivost zaposlenih v prodajalni in ukradel več mobilnih telefonov. Policisti bodo podali kazensko ovadbo. Kreganje ni pretep Policisti smo bili obveščeni, da se pred enim od izolskih gostinskih lokalov pretepa skupina ljudi. Ob prihodu na kraj je bilo ugotovljeno, da se je nekaj mladostnikov le prepiralo. Izrečeno jim je bilo opozorilo. Nikon je najden V Izoli so našli fotoaparat znamke Nikon. Spravljen je na izolski policijski postaji, kjer ga lastnik, po klasičnem postopku, lahko prevzame. Nemec z napako V eni od izolskih trgovin je lastnika zamotil neznanec, ki je govoril v slabi nemščini, medtem, pa mu je drugi iz torbice ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. Neznanca, starega med 45-50 let, močnejše atletske postave, kratko pristriženih svetlih las s čelno plešo, policisti še iščejo. Kajenje škodi Policisti so posredovali po obvestilu Centra za obveščanje, da je prišlo do požaru na balkonu stanovanja. Na kraju so ugotovili, da je požar nastal zaradi odvrženega cigaretnega ogorka v košu za smeti. Požar je pogasila sama stanovalka in pri tem dobila opekline po dlaneh. Dosti si upa Nekdo je med 19.00 in 20.00 uro na Svetilniku ukradel rdeč nahrbtnik z napisom Karate klub Goryu, v katerem je imel oškodovanec mobitel znamke Nokia in dvoje kratke hlače z usnjenim pasom. Z dejanjem je bil lastnik oškodovan za 500 EUR. Zahrbtnež Gost izolske restavracije je policistom prijavil, da mu je nekdo iz moške torbice, ki jo je imel odloženo za svojim hrbtom, ukradel usnjeno denarnico, v kateri je imel dokumente in 90 EUR gotovine. Plažna klasika Neznanec je na plaži iz kopalne torbe ukradel fotoaparat in 120 EUR gotovine. Prav tako je na plaži neznanec ukradel dva mobilna telefona, ki sta ju oškodovanca imela v nahrbtnikih. Še en telefon pa je neznanec ukradel tudi v avtokampu. Za prvo silo bi bilo V bližini diskoteke sta policista obiskovalcu zasegla 80 zavojčkov prepovedane droge Amfetamin. Ovadili ga bodo na pristojno tožilstvo. Pozorni do motoristov V naslednjem tednu bodo policisti PP Izola poostreno nadzirali voznike koles z motorjem. Poudarek bodo namenili predvsem površinam, ki niso namenjene vožnji motornih vozil (pločniki, kolesarske steze, pešpoti, ulice starega mesta). Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 - V Izoli - Livade ugodno prodam brez posrednika, enosobno stanovanje v izmeri 46 m2 v 5/5 nadstropju mirnega bloka. Stanovanje obsega predprostor, kopalnico, shrambo, bivalno kuhinjo, dnevni prostor in balkon ter klet. Na galeriji stanovanja dodatnih 30m2 (15m2 pohodnih). Stanovanje obnovljeno 2010. Cena 99.900 EUR. tel 031 - 827290 ODDAMO - Družini ali paru oddam v najem opremljeno 3-sobno stanovanje v Izoli, za daljše obdobje. Za informacije pokličite na telefon 031 606 668 - Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena: 550 EUR(051-634-390) Delo -Opravljam različna gospodinjska opravila. tel 031 295 156 - Dve devetošolki iščeta delo. tel 030 352 949 - Nudim nego na domu starejšim osebam. tel 051 235 947 - Inštrukcije angleščine in španščine za osnovno,srednjo šolo in fakulteto ter priprave na maturo. Kontakt: 031 579 177, www.smartcorner.webs.com - Nudim likanje in gospodinjska dela. tel 040 517 156 - Družina želi pomagati starejši osebi pri gospodinjskih opravilih, tel 051444 912 Vozila in plovila - Prodam jadrnico UFO 27 v odličnem stanju, dolžine 8,30 m. Ima lazy-bag, jennaker, motor Yanmar 18 KV, GPS,VHP, autopilot, polnilec baterije, zunanji tuš, tender, radio CD..., nima osmoze. Tel. 041-249-806 - Prodam avto Lancia Z enoprostorec -7 sedežev, nove gume, veliko opreme. Cena 1.500 eur. Marko: 041 935890 - Prodam 4 gorska kolesa(21,18 brr-zin) in eno moško, cena cca 50EUR na kolo. tel 040 638 217 Kmetija - 50 litrov domačega tropinovca prodam. tel 04 1 676 541 (Josip) - Prodam ekstra deviško oljčno olje po ceni 11,00 evrov/liter in domači refošk po 1,50 evra/liter. Kontakt 040/251-335 - Kompostiran KOZJI GNOJ tel 040 342 200 - Prodam extradeviško oljčno olje. Cena 10 EUR/L Po želji možna dostava na izolskem območju. 041217 485 Razno - Rdeči križ Izola potrebuje kuhinjsko omarico s pomivalnim koritom. Dose-glijivi smo na tel: 051 672-160. - Prodam elektično kitaro PRS (Paul Red Smith) SE Soapbar. 040 120 236 - Novo enojno posteljo z jogijem prodamo za 100 EUR. tel 041 939 688 - Na Svetilniku pri igralih sem izgubila sem fotoaparat Olimpus (analogni kompakttni). Poštenega najditelja prosim da me pokliče na 041 39 21 80. - Podarim kolo in peč za centralno kurjavo. Gsm 040/247-827 Marjan - Prodam ohranjeno otroško kolo Tiger z dodatnimi koleščki in dobro ohranjen otroški latex jogi, 60 x 120.Cena po dogovoru, tel 040 984 263 Če bi vedeli kako na tesno gre Bi lastniki avtomobilov, parkiranih na Sončnem nabrežju, bili bolj v strahu za svoje jeklene koničke, razen če jih nalašč nastavljajo tam v upanju, da bodo prišli do popravila kakšne stare praske na račun zavarovalnice oziroma izvajalcev del na ribiškem pomolu. Tovornjaki, ki tja dovažajo gradbeni material se namreč prav po polžje prebijajo med avtomobili in kandelabri javne razsvetljave. Toda, tukaj enostavno ni pomoči: parkirnih mest strahotno primanjkuje, dela na obnavljanju ribiške infrastrukture pa tudi morajo biti dokončana v roku, sicer lahko izgubimo evropski denar. In tako nam ostane le upanje, da so vsi vozniki tako previdni kot ta na fotografiji in bodo avtomobili ostale neopra-skani, kandelabri pa pokonci. NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 \f(2^ nlbO www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket 5 Napitninska recesija Lepo je lepo ampak kič je kič “Kaj ni lepa naša batana sredi križišča”, so nas spraševali mimoidoči, ko smo fotografirali najnovejšo estetsko pridobitev našega mesta. Ja, res je. Vsaka čast tistim, ki so se lotili obnavljanja tega klasičnega izolskega plovila, saj so ga obnovili do najmanjše podrobnosti. Toda, roko na srce, tako-le postavljena med cvetje na otoku še najbolj spominja na palčke v vrtovih, ki so nekomu pač všeč vendar so tudi dokazan kič. In tudi batana na krožišču je kič pa naj nam to nakoplje še toliko drugačemislečih. Nedvomno bi bolje delovala nekje ob pomolu, namesto zarjavelega jadra, kije tako zarezalo v izolsko obzorje. Pa ne gre za nobeno nagajanje ali kritiziranje vsevprek. Škoda je le, da so tako tiho naši umetniki, krajinarji, arhitekti in vsi tisti, ki so v Mariboru argumentirano preprečili nekaj podobnega. Naši pa bodo, za vsak slučaj, raje kar tiho. Kazen za bivšega urednika Prejšnji četrtek bi morali biti na dopustu, toda zaradi Uradnih objav smo morali pripraviti 4 strani Mandrača. Ker pa so bili strokovnjaki na dopustu in je tudi tehnična dela opravil nekdanji urednik, je pozabil preštevilčiti strani. Vsem, ki ste se jezili, da so vam raznašalci ali poštarji izgubili preostale strani, se opravičujemo. Krivec pa bo kaznovan - z dopustom. Denarja je vse manj, recesija se še kako pozna in enega Eura za napitnino mladeniču, ki bi natočil gorivo in očistil šipo pač ni, zato sami poprimemo za delo. Še dobro, da je nadzor brezplačen. Kaktus nima samo trnov Bruna Horvat nam je sporočila, da je tudi letos njen kaktus zacvetel v obilju. Da bi tudi bralci Mandrača videli za kako lep kaktus in kako lepe cvetove gre, je sporočilu dodala tudi priloženo fotografijo. Poletje je lepo tudi od zadaj