Y5l ALLARGA /'Sempre più' AmLWUo!! /hEI •• ONDATE V Bardu prvo srečanje Slovencev iz vse Italije V nedeljo 23. junija bo v Bardu v gornji Terski dolini 1. srečanje Slovencev iz Italije, ki ga prireja konferenca za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa v sodelovanju z Zvezo beneških izseljencev in goriškim krožkom Antona Gregorčiča. Srečanje se bo začelo ob 10.30 s sv. mašo, ki jo bo v župni cerkvi v Bardu daroval don Renzo Calligaro. Pri masi bosta sodelovala bardski orkester in glasbena skupina Akord iz Podgore pri Gorici. Sledila bo ob 11.30 predstavitev knjige receptov “Iz dežele frike in gubance” izpod peresa Dina del Medica in Vesne Leskovic, nakar bodo na vrsti pozdravi organizatorjev, bardske-ga župana, predstavnikov oblasti in skupnosti Slovencev iz raznih krajev Italije. Po kosilu je predviden narodnozabavni program. ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui da “je pametno se spomnit 33 našega Rina, ki je biu puno et naš kaplan, pametno je pa branit našo identiteto an 11350 kulturo”, (m.o.) beri na strani 3 giocando un ruolo primario, anche perché è la proprietaria dell'area dove dovrebbe sorgere il nuovo caseificio. L'ente montano ha già contribuito in parte al progetto con il finanziamento per il 2002 a favore dell'economia delle Valli previsto dalla legge di tutela per la minoranza slovena. Il costo complessivo del progetto si dovrebbe aggirare sui tre miliardi di vecchie lire e nell'operazione dovrebbero rientrare anche le alienazioni degli stabili dove ora si produce formaggio a Cividale e ad Azzida. L'assessore Narduzzi ha preso nota promettendo un approfondimento dell'iter per la presentazione del progetto alla giunta regionale. La sua impressione è però stata che “sarebbero soldi ben spesi”, (m.o.) Anche il latte può servire a superare i confini. Da oltre un anno si sta infatti lavorando ad un progetto che prevede, tramite l'Interreg 3, la creazione di un caseificio italo-sloveno con sede nella zona industriale di S. Pietro al Natisone. Entro questo mese la giunta regionale potrebbe dare il via libera alla realizzazione del progetto, mentre la commissione slovena preposta l'ha già fatto. Ad unirsi sono le latterie di Cividale, di Buttrio, delle Valli del Natisone, la cooperativa ortofrutticola Napo di S. Pietro e la latteria "Edelweiss" di Kobarid. Il progetto è stato illustrato martedì a Cividale dal direttore della Latteria sociale, Francesco Miani, all'assessore regionale all'agricoltura Danilo Narduzzi. “Le produzioni nostra e La sede commerciale della latteria sociale slovena - ha chiarito Miani - sono complementari, noi ci concentriamo sui formaggi, loro sullo yogurt e sul latte in polvere”. In questa operazione la Comunità montana ha giocato e sta četrtek, 20. junija 2002 Istituzioni della minoranza slovena e sovvenzioni In Regione ancora due pesi e due misure Martedì 18 giugno la III Commissione consigliare del F-VG ha espresso i pareri sulle deliberazioni concernenti l’individuazione degli enti ed istituzioni della minoranza slovena di interesse primario ed il piano di ripartizione degli interventi per il 2002 in base alla legge di tutela. Il parere della HI. Commissione è stato suggellato a colpi di maggioranza, che ha modificato la proposta dell’organismo consultivo presieduto dall’assessore alla cultura Alessandra Guerra. Evidentemente non soddisfatti della proposta presentata dall’esponente della giunta, i rappresentanti del CPR e della Lega Nord han- no, infatti, imposto l’iscrizione “a capitolo” di un’associazione della provincia di Udine (il Forum per la Sla-via), nata solo nello scorso settembre e per regolamento inammissibile. “Palesemente inammissibile” ha denunciato la consigliera regionale Bruna Zorzini Spetič (PdCI) in una nota infuocata diramata alla stampa, “ma che ha il requisito di avere il presidente ben collocato nell’ambito della Casa delle Libertà”. Gli artefici dell’acrobazia istituzionale hanno poi per solo senso di pudore, sottolinea la Zorzini, provveduto ad indicare anche alcune associazioni della realtà slovena (l’Associazione cul- turale Ivan Trinko, il Centro culturale sloveno Planika e l’Unione dei cori parrocchia-li di Trieste e Gorizia) che avevano avanzato analoghe richieste, supportate tuttavia da proficue attività pluriennali. “A nulla sono valse le mie proteste che miravano a non modificare il piano di riparto motivato che ci era stato presentato dalla preposta commissione tecnica consultiva” ha rimarcato l’esponente dei Comunisti italiani. “Si tratta della solita logica della sponsorizzazione degli 'amici degli amici’ che sa molto di antico sapore clientelare” denuncia senza mezzi termini la Zorzini. Bruna Zorzini Spetič Nella seconda parte della mattinata poi, quando discutendo sul regolamento che stabilisce i requisiti per l’ammissione a tabella degli organismi culturali (questa volta italiani), la stessa maggioranza della CdL ha ribadito l’importanza fondamentale del concetto che questi debbano avere al loro attivo almeno tre anni di attività stabile, consolidata e senza interruzioni. “Due pesi e due misure?”, conclude il suo comunicato Bruna Zorzini. PisrcLO iz K Stojan SpetiC 'i Med klasičnimi scenami povojnega italijanskega filma je tudi zgodba o goljufu, ki je ameriškemu turistu prodal Kolosej. Od Casa do Casa zares poroCajo o naivnežih, ki so hoteli kupiti Fontano di Trevi. Z Berlusconijem pa je stvarnost presegla vsako mejo domišljije, saj je v parlament poslal v odobritev zakon, ki dejansko dovoljuje prodajo zgodovinskih in kulturnih dobrin in spomenikov. Da bomo razumeli, kaj se je zgodilo, moramo vsaj za leto nazaj. Ko je Berlusconi zmagal na političnih volitvah, je dobro vedel, da ne bo mogel izpolniti obljub, ki jih je radodarno trosil med volilci. Izmisliti si je moral nekaj, da bi krivdo vrgel na nasprotnike. In res, njegov komercialist, sicer pa minister za finance Giulio Tre-monti, je zapustil srečanje s sindikati in med večernim televizijskim dnevnikom sporočil Italijanom, da je odkril “luknjo” v državnem proračunu, za katero so seveda krive prejšnje levosredinske vlade. Tremonti in Berlusconi sta potem nekaj mesecev to luknjo širila ali ožila, glede paC na trenutne potrebe in nevarnost korektivnih manevrov. Mimogrede, Tremontijev televizijski trik so potem posnemali vsi desnosredinski predstavniki, ki so Čutili potrebo, da ljudi polijejo s hladno prho razočaranja zaradi neizpolnjenih obvez. Tudi tržaški župan Di Piazza je nekaj mesecev trobil, kolikšno luknjo mu je pustil Illy. Potem ga je raCunski dvor postavil na laž, Časopisi so zabeležili, da je Illy v resnici pustil v blagajni 24 milijard starih lir pribitka. No, Tremonti je na luknjo proti zimi že pozabil, letošnjo pomlad pa je pred njegovimi oCmi zazevala prava, neizmišljena luknja v državnih računih. In kar je najhuje, o luknji niso govorili predstavniki opozicijske Oljke, paC pa evropske banke in mednarodnega denarnega sklada. Vlada pa je še obljubila obsežen program javnih del, da bi dala zagona gospodarstvu. Minister za javna dela Lunardi je bil zadolžen, da uresniči vsaj del obljubljenih avtocest in mostov, ki jih je Berlusconi v oddaji Bruna Vespe risal na zemljevid Italije. Pa so se novi oblastniki znašli pred dilemo, kako placati javna dela, ne da bi se proračunska luknja razširila v tolikšni meri, da bi Italija tvegala. kljub korektivnim manevrom, evropsko grajo zaradi kršenja pakta iz Maastrichta. Kot obubožana dama je vlada pomislila, da bi prodala svoje dragocenosti: italijanske kulturne in zgodovinske dobrine. Prvi je za načrt izvedel podtajnik Vittorio Sgarbi, ki je sicer Čudak, a mu vsi priznavajo, da je strokovnjak na tem področju. Zato je vrnil svoja pooblastila svojemu ministru. Potem je parlament z glasovi desnice odobril načrt o ustanovitvi dveh podjetij: “Premoženje d.d.” in “Infrastrukture d.d.” Prvo bi pridobilo in nato prodalo ali privatnikom dalo v nakup zgodovinske in kulturne dobrine, od gradov in spomenikov do kipov in slik. S tem denarjem bi, po sistemu “project financing”, krili stroške za javna dela, za katera bi skrbelo podjetje “Infrastrukture d.d.” Pa smo tam. Pri Amerikancu, ki kupuje Kolosej. NiC Čudnega, torej, da je sicer previdni državni poglavar Ciampi pisal Berlusconiju in ga opozoril, da so italijanske kulturne in zgodovinske dobrine last celotnega Človeštva. Tudi zanamcem je treba zajamčiti pravico, da jih uživajo, kakor smo jih mi in naši predniki. Vladi ne bo preostalo drugega, kot da se zadovolji s prodajanjem plaž in zalivov, saj jih ne manjka. Z otoki ima namreC Italija več kot 8 tisoC kilometrov obale. Dvoboj jeseni na volitvah za predsednika Predsednik slovenske vlade in šef liberalnodemokratske stranke Janez Drnovšek je sporočil, da se bo podal v tekmo za položaj predsednika države. Zamenjava v vladi po njegovi oceni ne bo povzročila politične nestabilnosti, prav tako njegov odhod z mesta predsednika vlade ne bi smel vplivati na potek slovenskega vključevanja v Evropsko unijo in Nato. O morebitnem nasledniku še ni želel govoriti, kot predsednik vlade pa bo najverjetneje odstopil septembra. Vest o kandidaturi Drnovška je bila pričakovana, ni pa bila stoodstotno gotova. Sedaj je kocka padla in tekma za nasledstvo Milana KuCana se bo odvijala med osmimi kandidati, Čeravno je že sedaj jasno, da bo šlo za dvoboj med Drnovškom in Arharjem z rahlo prednostjo za prvega. Neznanka namreC je, kdo vse se bo opredelil za Arharja in kdo, ob LDS, za Drnovška. Premier Janez Drnovšek je svojo kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah napovedal, Čeprav meni, da se z odločitvijo ne mudi. “Veliko bolj preprosto bi bilo nadaljevati z vodenjem vlade do konca tega mandata. Toda deset let vodenja vlade je dolgo obdobje. V Evropi, mislim, da ima samo islandski premier takšen staž. Po tako dolgem obdobju pa je utemeljeno razmišljati o tem, da bi se zaključilo in da se pripravi nek normalen prehod v drugo vladno situacijo,” je pojasnjeval svojo odločitev. Čeprav marsikdo, tudi tuji ocenjevalci, povezujejo njegovo vodenje vlade s politično stabilnostjo, pa je prepričan, da politična stabilnost vlade ne sme biti odvisna od tega, ali vlado vodi doloCen Janez Drnovšek Človek. Poleg tega pa je sf danje politično stanje v Sloveniji po Drnovškov1 oceni dovolj stabilno, & zamenjava v vladi ne b° povzročala motenj. “Mord3 je za to zdaj celo najbolj51 trenutek. Obstaja trden ko-alicijski dogovor in koali01' ja je že v koalicijskem spO' razumu predvidela to m°' žnost.” Tudi dosedanji DrnoV' škovi pogovori s koalicij' skimi partnerji ne kažejo n3 morebitne težave, ampak1,11 normalen prehod, v katere01 bo LDS predlagala noveg3 mandatarja. Pohvalil pa se je še, da jim je v zadnjih le' tih, ko gre za pomembn3 vprašanja, uspelo vzposri' vili tudi dialog z opozicij0, NiC nepričakovanega niv igri. Glede vključevanjav EU in Nato premier ocenj0' je, da je Slovenija tik P& ciljem, kar je bil tudi eden od razlogov, da se je odio011 za kandidaturo. Slovenija je po njeg0' vem mnenju nepovratno v evropskem procesu. Df' novšek se nagiba k tem0’ da bi kot premier odstopa pred volitvami, če bi b’*e volitve 10. novembra, pa bt bilo možno zamenjavo vladi izpeljati v septembr0 Svojih protikandidatov Pa ni želel oceniti, Ceš da še bi začenjal predvolilnC kampanje, (r.p.) Drnovšek candida Il premier sloveno ha sciolto le riserve ed ha annunciato la sua decisione di presentarsi candidato alla carica di Presidente della repubblica. A cinque mesi dalle elezioni presidenziali sono 8 i candidati a succedere a Milan KuCan. A tutti è chiaro tuttavia che si tratterà soprattutto di un duello tra il presidente Janez Drnovšek, che dopo dieci anni si accinge a lasciare il governo, e l’ex presidente della Banca centrale slovena France Arhar. 1.948.250 Tanti sono gli Sloveni Gli sloveni meno di 2 milioni come risulta dall’ultimo censimento generale effettuato tra il 1 ed il 15 aprile e di cui sono resi noti alcuni dati. Non sono stati presi in considerazione gli sloveni che vivono da almeno un anno all’estero anche se mantengono la residenza in Slovenia. Le famiglie sono 688.733, mentre 775.131 sono le abitazioni. Rispetto al 91 la popolazione è aumentata dell’ 1,8 per cento. Interessante è il dato secon- do cui i paesi sono 5997, 62 sono senza abitanti e 223 ne hanno meno di 10. Soltanto 16 centri hanno più di 10 mila abitanti. Nelle due città maggiori - Lubiana e Maribor - è concentrato il 17,9 per cento della popolazione. 90 anni di soccorso Il servizio di soccorso alpino - Gorska reševalna služba della Slovenia festeggia quest’anno il 90. compleanno. Grandi manifestazioni in programma a Kranjska gora alla presenza del presidente Kučan e dei ministri della difesa e degli intemi Grizold e Bohinc. In Slovenia sono 17 le stazioni del soccorso alpino. La prima fu istituita nel 1912 a Kranjska gora. Attualmente i membri attivi del soccorso alpino sloveno sono 750. Il negoziato con TUE Sulla base del negoziato di adesione al momento dell’ingresso nell’UE alla Slovenia spetterà un com- missario, avrà 4 voti nel consiglio dei ministri dell’UE e 7 seggi al parlamento europeo. Lubiana ha intanto concluso il negoziato in 27 materie su 30. Rimangono aperti ancora i capitoli dell’agricoltura, del bilancio e della politica regionale. Intanto il parlamento europeo ha espresso un giudizio favorevole sui progressi della Slovenia, la più preparata tra i paesi candidati. Il documento, presentato da il Demetrio Volčič, relatore per la Slovenia, è stato a° colto 'con 396 voti a favorC e 16 contrari. Nuovo nunzio A Lubiana è arrivato nuovo nunzio apostolico. ^ tratta dell’arcivescovo 5“ enne Giuseppe Leanza, 0 plomatico vaticano 011 1972. Svolgerà la funzione di nunzio apostolico an°be per la Macedonia. . Inflazione sotto il 7°/°" Secondo le sti^ dell’ufficio di macroecofl0' mia l’inflazione quest’an*1 in Slovenia dovrebbe ess° re del 6.9%, la crescita ec° nomica invece del 3.3 Kultura novi mataj u r Četrtek, 20. junija 2002 3 Gor na varh zbor Rečan, ki je pieu na Liesah, na desni posnetek s predstave “Kaplan Martin Čedermac” s prve strani Besiede v spomin duko-vnika so poviedal tud Tomaž Pavšič, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa an velik parjateu Benečije, an predsednica društva Rečan Margherita Trusgnach, ki je v imenu društva prebrala tisto, kar so nekateri kulturni delavci an politiki napisal po smar- ti don Rina. Na koncu sta Mario Bergnach an Renzo Gariup prebrala poezijo Alda Klodiča posvečeno duhovniku. Po teli prireditvi vsi, vič al manj stuo ljudi, so se preselil v lieško cierku, kjer je Prosvetno društvo Standrež predstavilo dramo “Kaplan Martin Čedermac” Franceta Bevka v režiji Emila Aberšeka. Igral so Božidar Tabaj, Marta Povšič, Cristian Benedetti, Dimitri Brajnik, Breda Peric, Marko Tabaj, Marko Brajnik, Martin Ko-mjanc, Damjan Paulin, Viktor Selva, Marjan Breščak, David Vižintin, Da-njela Puia, Silvan Skok, Vanja Bastiani, Verena Brajnik, Lucijan Kerpan an Martin Marussi, (m.o.) La presentazione alle 11 nella sede museale Lunedì l’annuario del museo Verrà presentata lunedì 24 giugno, alle II, nella sede museale di Cividale, la XXV edizione dell’annuario del Museo archeologico nazionale, patrocinato dalla Banca di Cividale. Per sottolineare la ricorrenza del 25° saranno e-sposti l’Evangelario Forogiuliense o di S. Marco (VI sec.) e reperti archeologici della Necropoli di Borgo di Ponte, Sarà inoltre presentata la nuova edizione della guida storico-artistica di Cividale, opera di Claudio Mattaioni. tojase di conclusione il corso organizzato dall’Istituto regionale sloveno per l’istruzione professionale Un’opportunità per chi cerca lavoro 600 ore di lezioni e gli stages nelle aziende, rivolti ai disoccupati, hanno come materia centrale l'informatica A fine febbraio è iniziato a S. tetro al Natisone uno dei tanti ^°rsi di formazione organizzati 5*1 Istituto regionale sloveno per 'struzione professionale di Trie-sle ~ Slovenski deželni zavod za P°klicno izobraževanje, finanzia-o dalla Comunità europea e dalla egione Friuli - Venezia Giulia. . N corso di Tecnico d’automa-ž|°ne d’ufficio era rivolto esclu-Slvamente a disoccupati in pos-^ess° di un diploma di scuola su-l°re ed aveva come materia Ceotrale l’informatica. ce s katerim je širil ljubezen do slovenske nabode in posvetne pesmi do-^a in tudi med beneškimi ‘^seljenci v Belgiji in Svi-Cl- Bil je tudi skladatelj in “glasbil je več pesmi za Sonjam beneške piesmi. V eni besedi je bil kot duhovnik in kulturni delavec eden od stebrov belskega kulturnega preporoda. Za to pa je plačal Ze,° visoko ceno, saj je bil Privilegirana tarča strupenih napadov in ostrih Političnih pritiskov nacio-“alistov, ki so ga dobesedno zlomili. V galeriji beneških Čedermacev je lik Rina Markiča eden od najsve-dejših. Zato ni slučajno, da se je večer nadaljeval z Bevkovo gledališko predstavo Kaplan Martin Čedermac. Na pobudo kultnega društva Ivan r