Št. 75-                                                 V Gorici, v soboto due 14. septembra 1904.                                   Tečaj XXXIV.
Iiltaja dvakrat no teden, In sicer v sredo in noboto ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti   prejomana  ali v  Gorici   na dom poSiljsna:
?so leto.......13 K 20 h. ali gld. f> 6«
pol leta ........   6 ,  60 ,   ¦,     ,    3-30
fletrt leta-.......3 , 40 „   .    ,    170
PosamiCne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravn}8tvo ^Gosposki ulici gtv. 7. v Gorici v »GoriSki Tiskarni« A, dabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oj 9. do 12. ture. Na naroČila brei doposlune narofinlr0 te ne oziramo.
Oglasi In poslanic« se ra5onijo po potit-vratah 5a tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodi i. — Večjo Črko po prbstorfr-— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič" v Goric
>Vse za omiko, svobodo in napredek!«    DrK.Luvti&
Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici fit 7 v Gorici v I. nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do' 12. dopuludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici t. 7. v I, nadatr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plačati louo Gorlcr.
Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu.' ..... . Naročnina, reklamacije in druge re3i, katere ne
spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj  se  poSiljajo le upravnlfitvu.
»PRIMOREC"
' izhaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stane vse leto 3 K f 0 h ali gld. 1-60.
«Sooa» in Primorec* se prodajata v Gorlol v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici «n Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobalarni LavrenSiJJ na trgudellaC--------------
— Telefon it. 83. —
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Deželni zbor.
Slednjič vendar je sklican tudi naš deželni zbor. Dne 21. t. m. začne zopet zborovati po dolgem času. Zadnja seja je bila dne 3. januvarija leta 1903.
Jedno Celo leto in še skoro 9 mesecev čez so bila zaprta vrata deželnega zbora, dasi je bila potreba, da bi bil zboroval ter ni bilo prav nikakega povoda za tako dolgi odmor. Ali kadar so se v tej dobi sklicavali drugi deželni zbori, je šla po laških listtii vest, da naš deželni zbor ne bo še sklican, ker da ni nikakih posebnih rečij za razpravljanje ; tako da se je pisalo s strani deželnega odbora na merodajno mesto,
Poznamo pač predobro deželnega glavarja dr. Pajerja. On ne ljubi sploh nikakega razpravljanja v deželnem zboru, zoperne so mu interpelacije in predlogi, ki se bavijo z raznimi gospodarskimi, trgovskimi in sličnimi rečmi, ki diše bolj po novem socijalnem toku, zoperni so mu obsežnejši govori pri proračunu, zlasti še, ako se tičejo zapostavljenih Slovencev, ne ljubi obsežnih debat, marveč všeč mu je dolg vspored z raznimi prošnjami, katere se uslišavajo ali odbijajo, tako da gre nekako tako, kakor všolhjeden čita, drugi poslušajo, in učitelj ima glavno besedo.
Prav gotove so za nalašč čakali v našem deželnem odboru, da se nabere dosti prošenj in takih rečij, da šele potem pride do sklicanja deželnega zbora. In res, kolikor vemo, je došlo izredno veliko število prošenj, vemo pa tudi, da slavni deželni odbor ni pripravil od svoje strani prav ničesar. Nikake iniciative ne poda v novem zasedanju: ves ta dolgi čas se jim ni zdelo vredno, pobrigati se za kaj, kar bi se sprožilo v deželnem zboru ter bi koristilo deželi, tudi starih prav lepih predlogov z mnogovrstnim obsegom niso nič vpošlevali, nič drugega nego kup prošenj pride v zborovanje pa kaj takega, kar bo treba potrditi. Dr. Pajer se trudi, da ostane naš deželni zbor še nadalje karikatura. Je pač prebritko znana njegosa politika. Njemu je vse deželni urad. Dobro plačani uradniki naj iešujejo vse agende, tudi delo-
vanja deželnih odbornikov dosti ne mara, le tako za parado mu služijo, listo, kar že prav mora pred deželni zbor, pa naj pride tje; tam se sprejme ali pa zavrže — kakor je njemu všeč.
Odkar imajo na slovenski strani večino klerikalci, je Pajer absoluten gospodar v vseh rečeh; le to se zgodi, kar hoče on. Dr. Gregorčič s svojimi pristaši je vezan nanj, zato se je pa trudil pri volitvah zanje in za to jim je šla vlada na roke. Pajer vlada, in na levi in na desni, izvzemši slovenske na-prednjake, vse mu je pokorno, vse gre tako, kakor hoče on. Iz strahu pred njim, da bi ga ne spravili v slabo voljo, molčijo na laški strani tudi tisti, ki bi se drugače brigali za kako reč ter bi bili pripravljeni, delovati v deželnem zboru tako, kakor zahtevajo sedanji moderni časi. Pajer pa ostaja le pri starem, nikakega smisla nima za novo dobo, in nič mu ni mar za to, da bi pripravil deželo na bližnje čase, ko jo preustroji novi promet v marsikaterem pogledu.
Njegova politika gre za tem, da ostanejo Lahi na svoji nacijonalni poziciji, drugo pa naj gre, kakor gre. Lahi že znajo skrbeti za Furlanijo, vlada jim da, kar hočejo, v deželnem odboru in zboru se je tudi spominjajo bogato, Slovenci pa naj gredo naprej, kakor morejo in znajo sami!
Dokler bo Pajer deželni glavar in dokler pojdejo za njim slovenski klerikalci, bomo goriški Slovenci le tujci v deželni hiši in iz nje ne izide za večji del dežele nič dobrega, nič takega,' kar bi merilo na napredek Slovencev ter ob jedneni koristilo celi deželi.
Ne malo krivdo na teh odnošajih imajo naši klerikalci, kajti prav vsled njih je Pajer absolutni gospodar v deželni hiši. Oni sami se ravnajo po njem ter se skrbno varujejo, storiti kaj, kar bi vznemirilo starega .laškega boga", da celo tako daleč gredo, da se rogajo predlogom z napredne strani, ki merijo na dobrobit slovenskega dela dežele. Ob volitvah so obljubavali volilcem, kako bodo delali goreče za nje, ali sedaj pa so le poslušni šolarčki Parjerjevi; slovenski kmet jim je deveta briga. Oni imajo večino na slovenski strani, oni  stojijo blizu dr. Pa-
jerju, zato pa je bila tudi njihova dolžnost, zavzeti se pri njem za to, da bo sklican deželni zbor ob pravem času. Razne občine so ga težko pričakovale, in le čudimo se, da so bile tako potrpežljive toliko časa. Ali ker so vedeli, da Pajer noče še deželnega zbora, pa tudi oni niso hoteli, potrkati pri njem, naj bi poskrbel, da se skliče. Če bi šel kak napredni poslanec do njega, potem bi naj-brže še toliko časa dlje ne prišlo do sklicanja !..,..
Toda sedaj je končno sklican deželni zbor in oči cele dežele se obračajo v Gorico, pričakujč, kaj nam prinese novo zasedanje. Po britkih dosedanjih izkušnjah z deželnim zborom smo označili v tem članku, kar nam je pričakovati. — Želimo pa, da bi mogli reči, da nas je to pot pesimizem varal 11
Ricmanjsko vprašanje.
(Dalje.)
Dne 5. oktobra 1903. je prišel v Ric-manje c. kr. orožniški stražmešter. Poslal ga je okr. glavar, seveda na ukaz ordinarijata in namestništva. Stražmešter je šel k županu in srenjskim poglavarjem ter jim sporočil to le:
.Podajte se nazaj pod jurisdikcijo tržaškega škofa dr. Nagla; ustanovi Vam takoj novo župnijo, plačo bo dobival župnik iz verskega zaklada, na stroške istega zaklada se Vam popravi tudi Vaša cerkev, in vlada Vam povrne tudi vse stroške, katere ste imeli radi ustanovijenja župnije. Škof Nagi Vam vpelj e pri službi božji zopet staroslo venski jezik, ker je dobil tozadevno ukaz iz Rima in če tudi hočete, postane Vaš prvi župnik prejšnji Vaš kaplan dr. Požar."
Dne 16. oktobra 1903. podala se je omenjena trojica riemanjskih mož z legalnim zastopnikom in tolmačem k škofa dr. Naglu.
Ako hoče Slovenec ali Hrvat v XX. stoletju govoriti v Trstu s dijocezanskim škcfom, mora vzeli s seboj tolmača, če slučajno ne zna oziroma noče govoriti nemško ali italijansko. Pač zavidati moramo Slovenci in Hrvati razne zamorce, Malajce, Indijance,
Kitajce itd., ki se' pogovore s svojimi škofi in misijonarji lahko v svojem domačem jeziku!
Deputacija je izročila dr. Naglu pisane zahteve oziroma predloge, zadevajoče rešitev riemanjskega cerkvenega vprašanja, ki sta jih po koperskem stražme&tru sugerirala tržaški ordinarijat in c. kr. namestništvo.
Nastopno slede omenjeni predlogi oziroma zahteve:
•Njegovi PrevzviSenosti gospodu dr. Frančišku Naglu, tržaško-koperskerau škofu itd.
I. Izključna poraba glagolice (staroslo-venskega jezika) pri sv. maši in vseh drugih obredih. V riemanjskih cerkvah mašuje in opravlja druge obrede domači župnik izključno v staroslovenskera jeziku. — Za to izda tržaški škofijski ordinarijat poseben pismen dokument, da je staroslovenski jezik za večne čase zakonito vpeljan v riemanjski cerkvi. — Vsak župnik oziroma župni opra-vitelj mora pred nastopom službe dokazati znanje glagolice.
H. Prvi župnik bodi dr. Anton Požar
III.   V Ricmanjih se ustanovi samostojna župnija; vso kongruo prevzame verski zaklad brez vsakih klavzul; imenovanje župnika in patronat pa hišni gospodarji riemanjski.
IV.   Ricmanje se popolnoma izloči od dolinske župnije brez vsake odškodnine nasproti dolinski duhovščini od strani riemanjskih hišnih gospodarjev in riemanjskega cerkvenega premoženja. — Ustanovne ric-manjske maše, ki so se v Dolini opravljale, prenesejo se v Ricmanje.
V.   Dolinski župnik izroči cerkvenemu oskrbništvu v Ricmanjih vse cerkveno premoženje, vse račune, spise itd., kar je ric-manjske cerkve.
VI.   Tržaški škofijski ordinarijat preskrbi pokritje stroškov, kar so jih Ricmanjci v zadevi ustanovijenja svoje župnije imeli pri svojem odvetniku in tudi stroške za temeljito popravo cerkve.
VIII. Obnovi se pri riemanjski cerkvi zopet stara bratovščina svetega Jožefa.
VIII. Tržaški škofijski ordinarijat obljubi, da ne bo v nikakem oziru v prihodnje nad-
Mtbz dogme«,
Roman. Spisal H, Sienkiewicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. j (Dalj-*.)                                            I
Bilo je ob eni po polnoči, ko sem dospel v Plo-iev, toda tu me je čakalo najprijetnejše iznenadenje. Angelica me je pričakovala s čajem. Našel sem jo v obednici še opravljeno, samo lase je imela tako počesane, kakor jih je navadno česala na noč. Iz one radosti, ki sem jo začutil, ko sem jo zagledal, sem spoznal, kako globoko se mi je že prikradla do srca. Kako mična stvarica je to, in kako je bila lepa s temi lasmi, položenimi nizko na vrat. In treba je pomisliti, da le ena beseda od moje strani bi zadoščevala, da zadobim pravico črez eden ali dva mesca razplesti te lase, da so se ji vsipavali na ramena. Pri pomisleku na to ne morem ostati miren. Toda niti verjeti nočem, da bi bilo sreča tako lahka.
In jel sem godrnjati, čemu še ne spi, toda ona mi je odvrnila:
»Ni se mi ljubilo iti spat, zato sem prosila mater in teto, da sta mi dovolili, da te pričakujem.. Mati je nekoliko ugovarjala, češ, da to ni spodobno, toda odvrnila sem ji, da sva vendar sorodnika — in ali veš, kdo je stal na moji strani? — Teta.«
»Poštena teta! Ali še napiješ z menoj Čaja?«
»Prav.«
In začela se je kretati okrog mize ter nalivati ^j. Videl pem njene urne in brhke roke, katero  bi
bil najrajše poljuboval. Časih pa časih je dvignila k j meni oči ter se srečala z mojim pogledom, pa je takoj zopet povesila trepalnice. Končno me je jela izpraše-vati, kako sem prebil večer in kak vtis sem odnesel od i ondot. Oba sva govorila šepetajo, dasi so bile spalnice dovolj oddaljene, ter se ni bilo treba bati, da bi koga zbudila. Bila je med nama nekaka prisrčnost in zaupljivost, prav kakor med sorodniki, ki se imajo zelo j radi.                                                                                       j
Pripovedoval sem ji, kaj sem videl in kaj zapa-i zil, tako kakor se to pripoveduje prijatelju. Na to sem govoiil o vtisu sploh, kakoršnega ta družba dela na človeka, ki prihaja iz daljnega kraja. Poslušala meje potihoma, odpirala široko oči ter bila vsa srečna, da ji tako zaupam svoje misli.
Na to je dejala:
»čemu ti, Leon, ne napišeš tega? Nič čudnega ni, da meni pododbne reči ne pridejo v glavo, toda tu ne pridejo nikomur.«
Čemu ne pišem?« ji odvrnem, »a to iz mnogih, mnogih vzrokov, o katerih ti pozneje kedaj povem, toda med drugimi: Evo, morda radi tega, ker nimam pri sebi nikogar, kdor bi me tebi enako pogosteje vprašal: Čemu ti ničesar r\e delaš, Leon?«
Umolknila sva oba. Angeličine trepalnice se morda še nikdar niso povesile tako nizko na lice — in toliko da nisem slišal in videl, kako ji je vtripalo srce pod suknjico. Kajti v resnici se je mogla nadejati, da sedaj končam ter rečem: »Ali hočeš ostati vedno pri meni in mi staviti podobna vprašanja ?c Toda meni je delala premnogo razkošja ta naklonjenost, to obešanje
kakor na nit — to srce, ki je vtripalo kakor na moji dlani — zato tega nisem hotel končati.
»L hko noč,« ji rečem Črez trenutek.
In to v resnici angelsko bitje mi ni niti pokazalo, da ga je v tem hipu doletela kaka prevara. Vstala je in z nekoliko otožnim glasom, toda brez sence nejevolje, odgovorila:
»Lahko noč!
In stisnila sva si roke ter šla vsak na svojo stran. Toda prijemši za kljuko, sem se nakrat vstavil:
»Angelica!«
Sešla sva se vnovič pri mizi.
»Povej mi, toda povsem odkritosrčno, ali mi časih ne očitaš v duši, da sem prenapet, da sem pravcat čudak ?«
»Ne! Čudak ? — ne! Časih si mislim, da si čuden človek, toda takoj na to rečem sama sebi, da taki ljudje, kakor si ti, morajo biti čudni.«
»Sedaj Še eno vprašanje: kedaj ti je prišlo prvič v glavo, da sem jaz čuden človek?«
Angelica nakrat zarudi. Bila je jako lepa, ko je pokrivala ta rdečica njeno lice, čelo in vrat. črez trenutek je dejala:
»Ne... to je tako težavno... Tega ne morem povedati...«
»Torej priznaj mi z besedico da, ako to uganem, ti porečem jaz samb eno besedo.  , »Kako?« vpraša očitno nemirna. »Karnet. Da'ali ne?«
»Da,« odvrne Angelica ter povesi glavico.
legoval Ricmanjcev oziroma njihovega župnika radi preteklih dogodkov.
IX.  Vse to se ima izvršiti najkasneje do Božič« 1.1. in do tedaj ima ostati stanje v Ricraanjih, kakor je sedaj.
X.   Odgovor na te predloge (zahteve) naj se nam izda do 23. t, m.*
Kicmanje, 16. oktobra 1903. Slede podpisi treh ricmanjskih mož. (Pride Se.)
DomaČe in razne novice.
Javen shod v Kojskem, kojega priredi akademičoo ferijalno društvo »Adrija*, se bode vršil jutri, v nedeljo dne 18. t m. točno ob dveh popoludne na dvorišču gostilne g. Marini Ca, v slučaju slabega vremena pa v dvorani iste gostilne. Dnevni red: I. Slovensko šolstvo, 2. ljudska izo-brazba7
Akad. fer. druStro .Adrtja* naznanja, da se bode vršil IV. izredni občni zbor dne 21. t. m, ob 9. uri zjutraj v »Čitalnici*.
Naš lepak i urniki želemle, paro-brodov In poŠt. — Ta nas lenak je danes na Slovenskem najbolj znan in gotovo tudi najbolj razširjen. Je pa tudi res veliko na njem! —Kamorkoli greš, povsod ga najdeš, povsod visi na odličnem mestu. Tudi zunaj dežele ga je najti v vseh večjih krajih, kajti ne dobivajo ga le naročniki ,Soče*f marveč ga razpošiljamo na javne lokale tudi še po-aebe.
Ako bodo z oktobrom urniki za zimsko dobo do prihodnjega maja že povsem stalni, izdamo ta lepak že v sredini oktobra. — Ker smo morali lani več oglasov odkloniti, ker ni bilo prostora, poživljamo vse, ki bi* hoteli imeti svoj oglas letos, da se čim prej oglasč, Prvi niso zadnji I
Dva .Kažipota*. — Letos izideta za 1. 1905. dva .Kažipota*:
1. »Kažipot* po Goriškem, ki bo brezplačna priloga .Soči". Izide v začetku decembra.
2.   .Kažipot* po Ljubljani in kranjskih mestih, ki bo brezplačna novoletna priloga .Soči* in kranjskemu .Gorenjcu".
Oba »Kažipota* bosta torej takoj, ko izideta, razposlana med svet v prav lepem številu iztisov.
Na Kranjskem je veliko zanimanje za drugi .Kažipot*. To bo prav lepa in koristna knjiga, kakoršne so na Kranjskem živo pogrešali.
Vsa županstva na Goriškem so že dobila korekturne odtise. Na korist dobri stvari lepo prosimo, da se vse pre-membe pozorno izpravijo in da se popolni, kar je bilo morda pomanjkljivo. Želeli bi popravke do konca meseca. Prosimo tudi, da se ovitki ne zalepljajo, drugače moramo plačati globo; zadostuje torej znamka za 3 v.
Imena postaj ob novi želesnlel. — Iz kanalskega okraja nam piše ugleden do-
mačin : .Določeu   je, da bodo vsi napisi do Gorice dvojezični,  t. j. nemški in slovenski. Drugače pač ne more bitil — Za Gorico ne vem, kako je določeno. Naravno je, da deželna jezika ne  smeta  biti izključena, da torej vsi napisi morajo biti si o* venski in italijanski; k njima pride seveda tudi neizogibna nemščina, dasi ta pri nas niti. ni deželni jezik. — Ako bi pa hoteli \ morda opustiti slovenske napise radi par , garibaldinskih polentarjev, tedaj doživi vlada ^ v celi deželi tak odpor, kakoršnega še ni doživela. (To potrdimo mi tudi l Op. uredn.).
Kar se tiče imen postaj, naj opomnim le dvoje:
Občina A v če je znana le pod tem imenom. Ne vemo, po kaki poti prihaja v uradni krajevni imenik tudi spakedranka Auzza, —in zdi se, da hočejo napisati tudi na tampšnjo postajo ta škandalozni Auzza, — in celo na prvem mestu naj bi stal ta nestvor! Proti tej nameri protestu-jemo kar najsvečaneje! Napraviti se mora edino le Avče, ker sicer ni dovolj orožnikov, ki bi zabranili odstranitev vsiljivega skrpucala. To opozarjamo naprej, da c. '-.;> državna oblast ne bo samoglavno izzivala mirnega slovenskega ljudstva l
Obrtna Plave se prav po nepotrebnem cesto piše tudi Plava, kakor Trnova za Trnovo itd., da zvoni bolj po — laško. Med končnico e in a ni tolikega razločka, da bi morali delati nepotrebno zmešnjavo obe imeni. Zato zadoščaj — Plave.
To sem povedal v pravem času, da ne bo pozneje neprijetnih posledic. [Sicer pa naj se oglase tudi prizadete občine i
.Pevsko in glasbeno društvo" bode imelo svoj občni zbor dne 9. oktobra t. I. ob lVj pop« »n ne ob 107»» kakor je bilo preteklo soboto pomotoma objavljeno.
Gg. pevke se opazarjajo vnovič, da pričnejo vaje ženskega zbora v torek dne 20. t. m. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Uhod z dvorišča po lesenih stopnicah za silo.
Vpisovanje v glasbeno šolo za glasovir in gosli je istotam vsak dan od 10—12 dop. in od 4—6. pop. Mesečnina znaša 2 kroni.
Pričetek glasbene šole bo pozneje nega prvotno določeno, in sicer radi ovir pri popravljanju društvenih prostorov. Vsi 'vpisani se pismeno obvestijo, kedaj bo začetek šolskega leta.
Laščfna na prvem mesta! — Podjetništvo Sard & Le nas s i ima ob novi železniški progi do Avč več napisov z italijanščino na prvem mestu, na drugem je nemščina, na zadnjem slovenščina! —. In tako se godi na —slovenskih tlehl Čudimo se, da slovenske občine molčijo k tako drznemu izzivanju tujcev na naši zemlji! Pa tudi državna nadzorovalna oblast bi bila morela govoriti primerno besedo!
Pesnik S. Gregorčič je bil prišel, kakor smo povedali, v Dornberg na občinske volitve volit klerikalce. S. Gregorčič je častni
občan v Dornbergu. Zanimivo je to, da je volil pesnik S. Gregorčič prav pr o t i tistim, ki so ga izvolili svoj čas častnim občanom 1
Predobro je znana goriškim Slovencem. Mahničeva doba. S .Staro Sočo* in .Prim. listom* je ubijal isti duh, katerega je bil Simon Gregorčič. Proti Mahničevemu rogovi« Ijenju se je vzbudil odpor in nastalo je veliko navdušenje za može, katere je ta nesrečni človek mesaril prav na nekrščanski način. Umevno, da je bilo navdušenje za na-padanega pesnika Simona Gregorčiča prav vsled tega toliko večje; ljudstvo mu je prirejalo ovacije in ga volilo častnim občanom. Tako je bilo tudi v Dornbergu. Možje, katerim se je studila Mahničeva inkvizicija, so se zbrali ter volili po nedolžnem trpečega Gregorčiča častnin: občanom, da bi mu dokazali, kako pretirajo Mahničevo brezvestno počenjanje. To je bil lep čin dornberških mož, ki se niso strašili srepih pogledov iz škofije in ne mogočne Mahničeve roke pa tudi ne njegovih še bolj mogočnih in osve-teželjnih prijateljev.
In kaj vidimo danes ? Mahničeva »Soča* je današnja B(j!orica", .Prim. list" je isti. Duhovnik Situon Gregorčič pa igra žalostno vlogo, da hodi podpirat tiste ljudi, ki so ubili pesnika Simona Gregorčiča. .Politične" pesmi v »Gorici" pred leti so sicer napovedavale kaj takega, ali vseeno nismo mogli verjeti. Sedaj pa taka ranica! Nam je resnično žal, da moramo to pisati, ali resnica je resnica in ta se ne da prikriti. — Tako plačilo so dobili od Simona Gregorčiča oni vrli možje v Dornbergu!
Tudi S p i n Č i č je bil poslal pooblastilo, pa ni obveljalo! —
Tri brzojavke I« Mirna. — Na shod .Daničarjev* v Ljubljani so odposlali .kristjani" iz Mirna kar tri brzojavke. Pod dvema je podpisano ,Kat. delavsko društvo*. V brzojavkah kličejo slavo vrlim bojevnikom za sveto katoliško stvar, krepko naprej in pošiljajo jim pozdrave »simpatizujoči sobratje žuljavih(?l) rok«.
Čemu toliko besed! Veliko original nejše in efektnejše bi se glasila brzojavka tako-le:
»Miren, 13. sep. — Oštija, kristjani smo mil — Kat. d. društvo.*
V lepi družbi je bi! naš nadškof na Otlici. Navzočih je bilo 17 duhovnikov, med njimi tudi hrabri bojevniki za sveto katoliško stvar Krom ar iz Štarij, Kosec iz Kamenj, Plesničar z Lokvij, Osvald iz Idrije, Kodrič s Trnovega, krona tej družbi je pa bil župnik z Vojskega, Gnjezda, tisti far, ki je pred kratkim peljal v hlev nevesto (ker je bila v blagoslovljenem stanu) k izpraševanju ter je morala pri tets kravo za rep držati! — Ubogi nadškof, med kakimi ljudmi mu je inojeno bivati!
.Na pristojnem mesta*. — Kako žalostno vlogo je igral g. dež. odbornik Ber-buč pri imenovanju ravnatelja dež. hip. zavoda, smo svoj čas opisali obširno in natančno. Takrat se je oglasil g. prof. v .Go-
rici*, rekoč, da že spregovori o tem na pristojnem mestu. To pristojno mesto bo v deželnem zboru, ki se otvori v sredo. Javnost je radovedna, kakšna bo beseda g. profesorja na pristojnem mestu 1
Najbolj žalosten v Dornbergu je kaplan Rejec. Toliko se je trudil in pehal. Shod je imel v cerkvi, češ, to izda, ker bodo mislili volilci, da gre za sveto mater katoliško cerkev, letal je okoli, ponujal kronice, dajal za pijačo, pretil je, ko se mu niso hoteli udati, da bodo izobčeni iz cerkve, tako je bil utrujen, da še maševati ni mogel, ali dosegel ni ničesar — seveda,potem seže splača, žalosten bitil — čas: se pač spreminjajo. Nekaj časa je gospodari!, sedaj pa ne bo več. Ako bi se sploh še dalo Z njim razumno govoriti, bi mu svetovali, naj postane lepo zopet duhovnik, naj se spreobrne, ker drugače se mu zna še to zgoditi, da ga nekega lepega dne zapodijo iz Domberga t Zaslužil je to že davno.
JDornberškega župnika hvalijo po .Gorici« ter pravijo, da ga je nekdaj .Soča" tudi hvalila, sedaj pa piše o njem strašne reči ter ga obrekuje. — Če ga je .Soča* kedaj hvalila, je to gotovo zaslužil. Saj je bil nekdaj res drug mož in stal je v taboru, ki se je boril proti klerikalizmu, bil je med onimi, ki niso hoteli, da bi vladale na Goriškem ideje .Prim. lista" in da bi dajal smer politike goriškim Slovencem dr. Šusteršič. Župnik pa se je .spreobrnil", zatajil svoja nekdanja čutstva ter postal besen klerikalec, prav tak je, kakor so ga Dornberžani naslikali v dopisih v .Soči". Ti ga pač najbolje poznajo. Tem našiti usta ter ne pustiti, da bi povedali resnico o človeku, ki je nemalo kriv razprtij v Dornbergu, pa nam ne pride na misel, zlasti ne, ker smo prepričani v dno duše, da je j ako dobro delo boj proti takim ljudem v črni suknji, kakoršen je današnji Lovro Točebran 1
O kurata Stran carju v Štanjelu na Krasu nam poročajo, da pravi v cerkvi vsake vrste neumnosti, ki ne tičejo v hram božji, ter da izven cerkve obilo govori, kar mu ni v posebno čast. Tako zaničuje Štanjelce, da so ga že vsi siti. Povišuje le svojo .Marijino družbo", v kateri ima kakih 30 deklet. Večkrat jo tudi kam ubere, in tako so imeli pred kratkim dlje časa zopet patra v farovžu.
Najbolj mu je pri srcu prosta vinsfea bira. Starašinstvo sicer otrancar zaničuje, ali vse jedno nadleguje isto vedno in vedno, da bi mu dovolilo jedenkrat za vselej prosto vinsko biro. Sedaj mu jo dovoljuje sproti, zato pa se boji kurat, da bi se utegnilo pripetiti, da bi mu jo odrekli kakšno leto. Če bi dobil prosto biro, potem bi bil le še bolj preširen in mogočen in še bolj bi zaničeval tiste, ki ga redijo. Za to ima starašinstvo le prav, da ga drži z biro na povodcu. — Pravil je celo, da bo dekanija v Štanjelu, če dobi tako biro — ali ljudje mu nočejo ver-(Dalje v prilogi.)
Torej ti povem, radi česa sem ondi napisal to, I kar sem napisal. Evo, radi tega, da bi bilo kaj med nama, da bi imela oba nakrat neko skupno tajnost, a drugič...
Tu ji pokažem šopek, ki ga je prinesel vrtnar i zarano iz rastlinjaka.                                                 j
»A drugič: glej različne cvetke se bolje razvijajo! na svetlem, zato sem še hotel, naj bi bilo med nama | jasno. <
»Jaz te časih ne morem razumeti,« mi odvrne črez trenutek molčanja Angelica, »toda tako ti verjamem... tako verjamem !...€
In znovič sva umolknila oba. Končno ji podam roko k slovesu.
Pri vratih so še vstaviva, se obrneva ter nakrat pogledava drug drugega. Oh, kako ta vrelec narašča Jn narašča. Dati se je, da se vsaki hip razlije črez obrežje.
Dne 23. svečana. človek je kakor morje: ima svojo plimo in odtok. Današnji dan je za-me dan odtoka volje, eneržije, Želje po nekakem dejanju, veselju do življenja. Nastalo je to brez vsakega vzroka, — evo tako l — delo živcev! Toda prav radi tega me moje misli navdajajo z grenkobo. AH ima tak fMčno vtrujen, duševno star človek pravico, se ženit* Nehote mi prihajajo na misel besede Hamletove: Čemu imaš ploditi grešnike — pojdi rajše v samostan!« Jaz, resnica, v samostan ne pojdem, moj! potomci, moji bodoči »grešniki« mi bodo podobni, to je, bodo bolni in zdražljivi toa živ-eih ter nesposobni za nič, z eno besedo: geniji brez področja — toda zlod jih vzemi! V tem hipu mi ni do njih, marveč samo za Angelico. Ali imam pravico, oženiti se ž njo? Ali mi je dopuščeno, povezati to mlado, sveže življenje, ki je polno vere v svet in v
Boga, z mojimi dvomi, z mojo duševno boleznijo, z j mojim breznadejnim skepticizmom, z mojo kritiko, z | mojimi živci? Kaj bo iz tega? Jaz se vendar ne raz-cvetim z drugo mladostjo pri njej, ne pomladim se; moji možgani se ne spremene, živci se ne okrepčajo — torej kaj ? Se-li ima ona res posušiti pri meni ? Ali ne bo to nekaj strašnega ? Ali mar morem igrati ulogo polipa, ki sesa svojo žrtev ter se hrani z njeno krvjo ?
Visi pač oblak nad mojimi možgani. Kajti z druge strani, ako je temu tako, čemu sem se dal spraviti do te meje, na kateri sedaj stojim ? Kaj sem delal od onega trenutka, ko sem spoznal Angelico ? Evo, po-k?adal sem roke na strune te duše ter si delal naravnost koncert. Ali vendar to, kar je meni sonata: »Quasi una fantasia«, to more biti za njo sonata: »Quasi un dolore«. Tako je! Igram na njej od jutra do večera in kar je še več! — vrhu teh očitanj, ki si jih v tem hipu delam, vem, da se ne bom mogel zdržati tega, da bom takisto igral jutri in pojutrišnjem, kakor sem igral včeraj in onkrat, ker me to vleče na vso moč k sebi, kakor nič drugega več na svetu, ker si jaz to dekle želim za svojo ženo, ker jo ljubim. Čemu se varati ? — Ljubim jo!
Ali med tem, kaj mi je storiti: Umakniti se ter zbežati v Rim? —¦ To bi značilo, prevariti jo in jo napraviti nesrečno. Kdo ve\ kako globoko so se že zarili ti občutki v njeno srce ? Ožoniti se ž njo, to znaei žrtvovati jo sebi ter jo storiti nesrečno na drug način. Evo, pravcat blodnjak. Samo ljudje iz vrste Ploševskih morejo pasti v podobno blodišče. In v tako slabo tolažbo sem črpal iz tega, da takih Ploševskih je mnogo pri nas, da moje ime je legijon. Kako daleč je vendar ta vrsta obsojena na pogin, ako nam, na vzlic vsej naši nesposobnosti do življenja, ne pojde vse po sreči v življenju! Evo, tako Angelico sem mo-
gel srečati že pred desetimi leti, ko še moja jadra niso bila tako podobna luknjastim vrečam, kakor so danes. Ko bi vedela ta poštena in vrla teta Ploševska, kako mi je pri najboljši volji napravila krivico, kako bi se žalila radi tega. Premalo sem še imel te tragedije, izvirajoče iz zavesti moje ničnosti, iz tega mraka, v katerem tavam, sedaj imam še novo: biti ali ne biti
—  kaj še l še hujše nego to!
Dne 2«. svečana.
Včeraj sem znovič potoval v Varšavo, kjer sem se imel sniti z gospodom Julijem Kv., na čegar posestvu jo vknjižen del glavnice, ki mi pripada po materi. Gospod Julij Kv. si je najel posojilo od kreditne družbe ter hoče izplačati ta znesek..
Toda naj vrag pobere način, na kakoršen ljudje izvršujejo zadeve v tem kr.ju. Kv. me je sam pozval, sam odloČil dan -— in čakal sem ga zaman ves dan. /ko me pozove še petkrat, še petkrat se zgodi isto. Ker je premožen človek, hoče se sam izuet/Ui te svoto
—  ter je na vsak poziv zmožen, izplačal jo. — Toda
—  taki so postavljeni dnevi pri nas!
Po mojem lastnem opazovanju sem že davi;o prišel do prepričanja, da smo mi v denarnih odnošajiii najbolj lahkomišljena družba, Jaz, ki želim priti vsaki stvari do živega, sem se vkvarjal večkrat s prereše-tavanjem te prikazni —- in evo, kaj si mislim. Po mojem mnenju izvira to iz tega, da se naš narod vkvarja izključno s kmetijstvom. S trgovino so se pri nas vkvarjali židje, ali ti nas  niso mogli naučiti točnosti
—  kmet pa mora biti pogostoma nezanesljiv, kajti tudi zemlja ni zanesljiva. Ta njen značaj se poprime tudi onih, ki jo razkopavajo — ter pride v sklad nravnega bitstva vse družbe, in polagoma postane nekaka podedovana hiba. Istina, razumevanje te reči mi ne popravlja dobre volje, ker sem se moral za ves dan odtrgati od Angelice, in kar je še več, grozi mi isto še za par dnij -   toda ni je pomoči proti temu.
(Dalje pride.)
Priloga Jote" it. 75. z dne 11 septembra 1904.
jeti in starašinstvo se mu ne uda. — Se paC vidi, da že skoro nikjeri več ne verjamejo nič politikujoCim duhovnikom. DaleC so prišli s svojim neumnim politikovanjem! — Pa Česa ne storijo za bisago t
Čemu toliko besed ! — V zadnjem .Primorskem Listu" je zopet dolg dopis iz Mirna. Ker ne vedo povedati nič pametnega, se pa zaletavajo v -—Gabrsčejk&dasi ni zapisal niti besede o aslavnosti* v Mirnu. Taka je pač klerikalna polemika. Otrobe vežejo na dolgo in Široko, ali čemu vse to, ker se pa fiasco ne da prikriti. — 48 društev so pričakovali, prišla so 4, godbe niso mogli dobiti slovenske, dve tretjini poslušalcev je' bflb* radovednežev — kaj pa je to, če ne fiasco P! — Kumoval je .zastavi* — Nemec. Intrige v tej zadevi so nam tudi znane!
Le lepo tiho, .kristjani*, če ne povemo Se kaj!
Mrclnova lepa daSa se kaže zlasti v tem, da zaničuje in skuša osmešiti neljubega mu bližnjega. Včasih gre po tej poti do skrajnosti, in pridejo mu prav tudi telesne napake. Tako nam je nar/ pred kratkim v .Gorici* akad. K. F., kako da Seslja ter ga je hotel s tem osmešiti javno, on, učitelj, izobraževalec mladine. Akademik K. F. sicer ne govori res tako, kakor ga je opisal Mrcina, ali ako bi govoril, bi bila to telesna napaka, za katero bi F. ne mogel nič! Mrcina pa si je iz muhe naredil slona ter hotel na skrajno grd, vsakega pedagoga nedostojen način, osmešiti K. F. pred javnostjo. To dela c. kr. vadnični učitelj, kateremu je izročena mladina v vzgojo. Kdo more kaj zaupati takemu človeku? Saj morajo stariši, katere je zadela nesreča, da ima njihov otrok kako telesno napako, z največjo skrbjo pošiljati otroka v šolo k Mrcini, ker se jim vedno lahko pripeti, da razpostavi nedolžnega trpečega otroka v posmeh Soli. Kdor je sposoben v javnosti kaj takega storiti, kakor je storil Mrcina, ta je sposoben za take vrste smešenje povsodi. Proč s takim človekom iz šole! Tak človek ne tiče med mladino, tak pedagog naj ostane pri šnopsu v .goriški okolici"! — Pa še nekaj je storU Mrcina, kar kaže njegovo lepo dušo 1 Očita K. F. tudi, da je izgubil ,ude" v pijanosti. Kam meri, ve vsakdo, kdor pozna K. F. Nesrečni mladenič je prišel ob dva prsta. Sama nesreča je bila, drugega nič — Mrcina pa ima drzno čelo, podtikati mu, da je to zakrivila pijanost. To ;> : erfidnost največje vrste. Ce j** Bog pravičen, mora tega človeka v .goriški okolici* prav pošteno potipati!
Kaj pravi o tem .pedagogu* slavna šolska oblast P
Mrcina si zna pomagati. — Če mu kakšna reč ne ugaja, pa pravi: ni res tako, to si je izmislil ta in ta. Tako trdi, da si je izmislil akademik K. F. poročilo č. g. evaag. župnika o znani stvari Komelovi. Vsak človek, ki nima opraviti s šnopsom, vidi jasno, da si je kaj takega izmisliti nemogoče, le Mrcina pravi, da je poročilo .fa-bricirano*. Mož sodi po sebi. On si kot A. K. izmišljuje dopise nekega kluba iz Gorice, ki živi le v njegovi fantaziji — .pa misli, da tudi drugi tako fabricirajo. — Ali zakaj si je pravzaprav izmislil to? Treba ga poznati. Mrcini je neljubo, da je izvedela javnost, da je tako požrešen in lakomen svitlih kronic, da je hotel hoditi orgtjat k protestantom ter tako pomagat drugovercera! On noče, da bi javnost to vedela, ker je sedaj goreč pospe-Sevatelj farovSke politike, dasi je včasih zabavljal farjem ter neut.ailjeno grdo norce bril v Ctalnici s katehetom T. Ali vseeno ostane pribito, da ta Marijin otrok je sposoben za drag denar iti pomagat drugover-cem. Kaj vse stori za denar klerikalec! Kakšno vero ima, ali je ima sploh kaj? Kaj bo z njegovo duSo ?! Ej, moč svitlih kronic močno vpliva na Mrcino. — Še večno izveličanje proda klerikalec za suho zlato!
.Danica* se imenuje društvo visoko-Solcev, rojenih med Slovenci, ki so se že na vse zgodaj zapisali v službo ultramontanstvu in brezdomovinskemu klerikalizmu. Tako društvece obstoji deset let; zato pa so te dni obhajali v Ljubljani desetletnico obstanka tega društveca, ki po nevrednem nosi ime »Danica*, kajti ta .Danica* ne oznanja belega dne, marveč egiptovsko temo. Dva škofa, Jeglič in Mahnič, obilo duhovnikov, ki imajo po 24 ur prosto na dan, mnogo črnih se-meniščnikov pa peščica .katoliških akademikov", ti so tvorili to veliko slavlje v Ljubljani, o katerem je poročal .Slovenec" na dolgo in široko, da bi si mogel človek, ki no
pozna klerikalcev, misliti, kdo ve kaj se je zgodilo, — Klerikalizem vzgaja le neznačajne ali enostransko opiljene ljudi, hinavce in brez-ddmovince. Klerikalizmu je narodno&l pa-ganstvo, klerikalizmu je naloga le ta: dvigati duhovstvo s priveski do nadvlade nad vsem drugim človeštvom, vse pa v znamenju svete katoliške cerkve. Ta mora biti prva povsodi, in kjer ta zahteva, da mora narodnost molčati,'lRnlF^FWfc--Wa$a&et-' v -pmi luči. Cerkev izganja brez usmiljenja slovanščino iz božjih hramov med Slovani, v Ljubljani pa se napenjajo klerikalci ter govore, kako da so narodni ter kako da gorijo za procvit hrveij? "o našega jezika. Klerikalci so skopali koroškim Slovencem grob, ker so opustili boj za narodnost ter se prodali nemškim klerikalcem, na Štajerskem ga kopljejo, ker prav klerikalci popuščajo narodnostni boj ter gredo Nemcem na roko, v Trstu povzdigujejo sovražnika Slovencev, škofa Nagla, v deveta nebesa, s kratka: povsodi skrbijo le za črno suknjo. Narodnost jim je deveta briga, o narodnosti govorijo le, kadar jim kaže. V taki družbi so .Daničarji*. To so janičarji, ki se morajo odpovedati čutu, da so Slovenci, ter služiti rimskemu breznarod-nemu in brezdomovinskemu klerikalizmu. No, zato pa jih podpirajo, da lažje študirajo ter potem služijo njihovim namenom. Za skledo leče prodajajo ti mladeniči najplemenitejše čuti ter tavajo potem okoli po svetu zmedeni, in vsak, kdor je pošten Slovenec, se jih mora ogibati. — K sreči moramo reči, .da z Goriškega jih je bilo doslej le par v .Danici", če ostane ta duh med akademično mladežjo, ki jo sedaj preveva, pa ne stopi zopet tako kmalu kdo v temne vrste .Danice* !
Z Goriškega sta bila navzoča na slav-lju brezdomovincev šempaski župnik Grča in odvetnik dr. Frančišek Pavletič.
Zažgal je v soboto okoli polnoči doslej neznan človek pri posestniku Ant. Bregantu v Locniku. K sreči je zapazil to hlapec, ko ogenj še ni bil udri v hlev. Ako bi bil zamudil le 5 minut, bi bil nastal strašen požar, ker je bilo v velikem hlevu vse polno sena. Hlapcu je bilo prvi hip le za to, da pogasi — zato pa je hudodelec lahko pobegnil. Imel je na glavi gasilno čelado. Ali je bil res gasilec ali si je zanalašč del gasilsko kapo na glavo ?! — Ljudstvo v Ločniku govori, da odkar imajo gasilno društvo, imajo tudi pogoste požare in to po večini na soboto zvečer!.
Zemlja je zasula pri Grahovem na delu pri železnici nekega Aleksandra Dinkoviča. Drugi delavci so srečno ušli, ko se je odtrgala zemlja, omenjenega Hrvata je pa zasula. Treščilo je v četrtek okoli poldneva v hudem nalivu v domobransko vojašnico ter poškodovalo uro in del podstrešja. Druga strala pa je zadela lepo cipres no drevo v mestnem vrtu ter ga razklala.
Oni Vekjet na Blanči, o katerem smo poročali, da je izginil, se je vrnil domov, pa v takem stanju, da se jasno vidi, da je še bolj umobolen nego prej.
Osel dezertlral. — Osliček, ki .služi* v Bolkovi topničarski vojašnici, je v sredo »dezertiral*. V hlevu se je odtrgal pa zbežal, kar se je dalo, po Korsu. Nekemu psu je to tako ugajalo, da je začel teči za njim, in šla sta okoli po ulicah, da so ljudje prestrašeno gledali, kako to skonča. Slednjič se je posrečilo nekemu mestnemu redarju, spraviti psa proč od osla, ki se je počasi pomiril ter šel z nekim topničarjem nazaj v kasarno v hlev.
Dva fzvošČika, jeden L"»h, drugi Slovenec, sta se pogovarjala te dni v neki gostilni o vojni na Daljnem vztoku. Lih se je ogreval za Japonce, Slovenec pa za Ruse. Padale so ostro besede, in ko sta prišla na cesto, je Lah-Japonec prav po japonsko, to je zavratno, napadel Slovenca, ga vrgel na tla ter poškodoval. Drugi ljudje šele so naredili mir. Naj vozijo odslej laški izvoščiki le Japonce! Slovenci, zapomnimo si to!
Sneg. — Zadnje dni smo imeli mnogo dežja, več nego si ga želijo vinogradniki. Kakor nam poročajo, je padel v gorah tudi sneg, in sicer v Logu in okoli. V Trbižu so ga imeli pa že precej.
V tukajšnjo zapore so pripeljali iz Kojskega Antonijo, Antona in Franca Persoljo ter Fr. Simčiča, ker so obdolženi, da so ukrali nekemu mladeniču, ko je spal na vrtu, 60 kron.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich.
»Solkanski Sokol" r Solkanu bode imel svoj redni občni zbor v sredo dne 21. t. m. popoldne v prostorih g..Antona Mozetiča. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Društvo čevljarjev t Mlrnn priredi jutri veselico s takim-le vsporedom:
1. Pozdrav predsednika. 2. MatLe: .delavska himna*, igra orkester. 3. Blobner: .delavski pozdrav", poje možki zbor."-* Zam* pieri: »Zveza*, igra orkester. 5. Anton Ned-v6d: .Naša zvezda" poje mešan zbor. 6. S. Gregorčič: .Narodni dom*, deklamacija. 7. J. Vilhar: .Slovenec in Hrvat*, poje možki zbor iz Bilj. 8. Šaljivi prizor: .Doktor in sluga*. 9. Geshia: .Dragi spomin*, igra orkester. 10. H. Sattner: .Za dom mej bojni grom*, poje možki zbor iz Vrtojbe. 11. N. N. .Mednarodna koračnica*, igra orkester. 12. Fran Govekar: .Eno uro doktor*, burka v enem dejanju. Pri igri sodeluje g. J. Molek iz Gorice. — Po končani veselici bo ples, ki bo trajal do polnoči. Pri veselici in plesu svira godba iz Krraina. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Zanimiv spored! Med točkami povsem socijalistične barve* je še več povsem narodno kipečih, polnih slovenske in slovanske ljubezni. — Prav bi bilo, d a b i bila udeležba iz Gorice obilna!
Tatvina t KaprlvI.   —   V Kaprivi v Furlaniji so udrli neznani tatovi po noči v torek  v   stanovanje   posestnika   Kristijana ' Klavsa   ter  mu  pobrali  starinski  denar v I vrednosti 300 K, drugega denarja so našli le malo, vzeli so  t di samokres, puško ter še I nekaj drugih recij. Sumi se, da so storili to ' tatvino cigani, ki hodijo tam okoli.                |
Pod "odo je bila v sredo zvečer ob hudih nalivni Cipresna ulica, in da so mogli ljudje domov, so se morali posluževati desek za most. To se je zgodilo že večkrat, prebivalci te ulice so se radi tega tudi že večkrat obrnili na magistrat, ali vselej brezuspešno. Tako je v Gorici ulica v mestu, ki je pri ko-likaj večjih nalivih pod vodo! Lepo napredovanje !
Izpred sodnlje. — Ivan Batistič iz Št. Petra je bil obtožen, da je zmerjal mitni-čarja Iv. Trampuša pri mitnici, katero je dobil zaprto, ko se je vračal domov ter da ga je udaril, da je padel, pri čemur se je poškodoval. Obravnava je bila prvotno pred okrajno sodnijo, sedaj pa pred okrožno, kjer je bil Batistič obsojen rodi javnega nasilstva na 4 tedne trde ječe s postom vsakih 14 dnij.
Gobe. — Včeraj so prinesli na trg okoli 2000 kg gob. 265 kil je tržni komisar zavrgel, ker so bile ali slabe ali strupene.
Veselico s plesom priredijo Ajdovski fantje v nedeljo, to je 18. septembra, v dvorani g. F. Bratina. Pri plesu bo svirala veteranska godba iz Prvačine. K veliki udeležbi uljudno vabi odbor.
IŠSe se knjigovodjo, veščega slovenske, nemške in italijanske korespondence. Vstop s 1. oktobrom. Ponudbe je pošiljati na tvrdko J. Drufovka, Gorica.
Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                2
dežele obdajajo javnim prikriti sovražniki. To učiteljstvo, ki ga tlači beda in mnogokrat tepejo nadloge, najde uteho svojih gorja le v svojih združenih močeh, le v svoji krepki in tesni organizaciji !
Toda sedaj je vendar-le predloženo učiteljsko vprašanje* deželnemu zboru naše grofovine. Novi načrt zakona ni nikaka korenita preustrojitev šolskega zakonodajstva, niti ne odgovarja dejanskim razmeram in potrebam učiteljstva.
Sveta naša naloga je dvigniti ljudsko šolo posebno s povzdigo narodne izobrazbe, kateri sledi gospodarska rešitev v deželi. Da, učiteljstvo mora zahtevati jednoglasno pravo in koristno šolo; šolo, ki je sposobna, da iztrebi iz našega ljudstva vse predsodke, vsa sovraštva in nestrpnosti preteklih dob.
Da povdarjamo to svojo dolžnot in drugo ravno tako vzvišeno dolžnost naše dežele, da se nemudoma reši učiteljsko vprašanje na dostojen in časten način, prihitimo vsi na shod v sredo, pripravljeni na slednji upapolni naskok! Odzovi se vsakdo temu pozivu! Stanovska zavest in medsebojna ljubezen nas sili v to!
Na noge torej vsi s povzdignje-nimi srci do jasnih višin sreče, zado-voljnosti, miru in konečne zmage!
Le malo pa jih ostane v svoji žalostni slavi osamljenih in zasmehovanih od vsega javnega, ljudski izobrazbi, naklonjenega mnenja!
Odbor deželnega učiteljskega društva
v Gorici, dne 15. septembra 1H04.
Anton Jaeobl,
Bajt Frane,       Kersnlk-Rott Leop.,
Falconer Jožef,       Kosovel Anton
Franzot Jožef,       Krlžman Ignacij,
Jacoplg Marija,          Kutin Anton
Jordan Emil,           Nlgris Pavel,
Urbančlč Alojzij.
Učiteljstvu!
Zahteve razumniških slojev stopajo dandanes vsepovsod v ospredje. Ni več daleč čas tudi našega odrešenja! Neomajno zaupanje, ki nas je vspodbu-jalo do sedaj v navdušeni borbi za naše svete težnje, dospe konečno do zmage. Žive so naše nade, nestrpna naša pričakovanja! Konečno odločitev, ono zadnjo srečonosno besedo, ki uteši toliko skrbipoinih učiteljskih družin, mora sedaj izreči naš pravični zakonodajalec !
Mogočni cesarski ukaz sklicuje naš deželni zbor na dan 21. t. m. Tekom tega zasedanja se predloži gospodom deželnim poslancem načrt novega Šolskega zakona. Vsako razmotrivanje o izidu tega zasedanja bilo bi za sedaj prezgodaj.
Deželno učiteljsko društvo, ki se vedno odločno poteguje za stanovske koristi in pravice, sklicalo je izvanreden shod, ki bode v sredo dne 21. t. m. ob treh popoludne v gledališki dvorani v Gorici. Od vseh zapuščeno učiteljstvo te
Vojna med Rusi in Japonci.
Japonci lažejo.
Angleški dopisnik lista ,DaiIy Tele-graph* pravi, da so Japonci svoje izgube pri Liaojangu na vsak način prenizko napovedali. Izgubili so najbrže okoli 30.000 mož, ne pa le 17.000. — Omenjeni dopisnik je bival doslej v japonskem glavnem **~ >-\
General Steselj t Port-Art poroča na carja o napadih 27. pr. tu. Ob 3. uri zjutraj so napadli Japonci med silno ploho našo pozicijo na levem krilu, toliko utrdbo kakor tudi goro Kudiančan. Napad je bil na vseh točkah odbit. Zgubili smo le malo vojakov: dva vojaka sta bila vbita, dva častnika in 98 vojakov pa ranjenih. Vse ranjence so pobrali ter se nahajajo v bolnišnici. Trupla japonskih vojakov pokopujejo naše čete, toda Japonci ovirajo to delo ter streljajo na sanitetne vojake, ki nosijo s seboj zastavo rudečega križa.
Druga brzojavka generala Steselja od 2. t. m. poroča: Danes po noči je sovražno topništvo napadlo ob enem visoko in dolgo goro ter vtrdbe, ki se nahajajo v bližini. Sovražno sprednjo stražo je naša izvestiteljna četa še pravočasno zapazila. Takoj smo pričeli na sovražno topništvo streljati.
Neka sovražna kolona, ki je prodirala za sprednjo stražo, je naletela na podzemske
\ mine, ki so avtomatičnim potom eksplodirale.
' Mnogo Japoncev je zletelo v zrak. V eni uri -
] je bil napad odbit. Naše izgube so bilo neznatne. Ranjeni so bili en čsjtnik in sedem mož.
Japonski batalljon uničen. Dopisnik .Reuterjevega biro«, ki je bil v glavnem stanu generala Kurokija,  poroča v svojem opisu bitke pri Liaojangu med drugim tudi sledeče:  Ko so Japonci severr   z-
} točno od Liaojanga izvršili zadnji napaa, je prodrl neki japonski batalijon prav v sredo ruskih okopov. Tam so vojaki videli, da jim je zmanjkalo streliva. Nasadili so bajonete ter so poskušali vrniti se k glavni četi, toda bili so vsi blizu okopov ubiti. Rusi so dobili navidezno velika ojačenja. Obema armadama je zmanjkalo strelivo. General Nodzu o bitk! pri Liaojangu. General Nodzu je sporočil, da se je najljutejši boj, katerega se je njegova armada pri Liaojangu vdeležila, vršil dne 3. t. m. Dvajseti polk, ki je zaporedoma izgubil 2 polkovna poveljnika in 4 batalijonske poveljnike, je naskočil skoraj brez upa zmage
rusko pozicijo pri Jusfangiao. Toda posrečilo j se mu je pregnati sovražnika iz njegovih 1 okopov. Japonci so izgubili vse Častnike, ki I so imeli visi čin kakor stotnik. Neki častnik I po imenu Jegami je prevzel poveljstvo 20.1 polka. Na čelu svojega možtva je naskočil I rusko pozicijo. Vojakov ni ničesar oviralo, I ko so z „banzaj*-klici vzeli ruske utrdbe. I En batalijon je izgubil vse svoje častnike ter I je en poddesetnik prevzel poveljstvo. Polk je j izgubil 1200 do 1300 mož. Vzlic temu, da I so bile čete utrujene, so iste dne 4. t. m. I že ob solnčnem vzhoda začele preganjati I Ruse. Pomanjkanje'mostov je Japonce prisi- I lilo, da so ostali južno od reke Taitsiho. I General Llnevlč v severni Koreji* I ,Dajly Mailu" se brzojavlja iz Tienčina, I da je general Linevič s 50.000 možmi vdrl I v severno-zapadno Korejo in pretrgal zvezo I Kurokijeve armade s Fengvanfiengom.            I
Japonska fojna »II*t !Tina*u*yi. I »Kdlnische Zeitung' poroča: Po poro- I čilih iz Mu&dena so imeli Japonci pri Llao- I jangu v celem zbranih 500.000 mož z 700 I topovi. V tej armadi je bilo tudi 40.000 Ko- I rejcev in 30.000 Kitajcev. .Ruski Invalid- je I izračuni!, da se nahaja v južni Mandžuriji in I na Kvantungu najmanj 500.000 Japoncev, | ako ne Se več. Pod temi pogoji se pač ni . čuditi, da se Rusi Se vedno morajo umikati. I Z oziram na to pa se mora nehote občudo- I vati generala Kuropatkina, da je na tako si- I jajen način reSil svojo armado iz nevarnosti I in se tako spretno umaknil prati severu.       j
' Pred Port-Arturjem so izgubili Japonci, kakor se poroča iz Be- J rolina, zadnje dni več nego 9000 mož.           I
^Dailv Mail* javlja iz Kodanja, da je I dobil car Nikolaj pretekli teden od portar- I turškega poveljnika generala Steslja poročilo, J v katerem zatruje, da upa Por t A rt ur j Se držati tri mesece. Pred Port Ar-turjem ne manjka Japoncem živil, pač pa I dobre pitne vode. V Tokiju so bridko raz- j očarani, da Port Artur Se vedno ni padel. I Car jšlkolaj o rojiti.                   I
Ruski car Nikolaj je  rekel baje proti j princu   Lovrisu Batenberškemu, zastopniku I angležkega kralja pri krstu, carjeviča:  »Do- j kler bo Rusija Se imela enega vojaka, dokler I se bo nahajal se eden rabe!? v  carski  za-kladr»?ci, bom nadaljeval vojno proti  Japoncem, š* so me prisilili, da sem moral zgrabiti za orožje. Nobena nesreča na bojišču ne more omajati tega mojega sklepa."                 j
Japonci t Liaojangu. Kakor poroča aReuterjev biro* iz Liao- I janga, ostane japonska armada v Liaojangu I ter popravlja   mostove.   Med   zaplenjenimi I predmeti se nahajajo topovi, strelivo, vozovi, puške, plašči in druga obleka ter krma. Postrežnlkl rudece$» križa ubiti od Japoncev. »Matin* v Parizu je prejel od svojega poročevalca iz Čifu sledečo brzojavko: Tukajšnji ruski generalni konzul je prejel iz Port Arturja poročilo gospoda Balahova, visokega dostojanstvenika carskega  dvora in I načelnika sanitetnega oddelka ruske vojske v Vztočni Aziji. Balahov prosi, naj  se objavi, da so Japonci ca člene rudečega križa večkrat streljali, med tem ko   o isti pobirali po bojišča mrtve in ranjene vo,,ake. Mnogo po-strežnikov je bilo ubitih.
Ogorčenje je tem večje, ker so bila pri japonskih mrličih najdena naznanila tiskana v ruskem jeziku in podpisana od japonskega generala, v katerih so bili Rusi naprošeni, naj te mrtvece, ki so padli blizo utrdb, pokopljejo.. Poročilo KnropatklnoTo o bojih pri Liaotangu. Brzojavka generala Kuropatkina na carja od 11. t m. se glasi: Mandžurska armada je bila dne 26, avgusta razvrščena v treh skupinah; prva zasedla ozemlje med Pogoonora in Ampingom na desnem krilu, centrom je stal pri Liandiasianu, dočim je bilo levo krilo pri AsanSianu. Istega dne so pričeti Japonci ofenzivo na celi fronti. V centroma pri Liandiasianu so bili vsi sovražni napadi odbiti. Vse armadne zbore sem peljal na sprednjo pozicijo pri Liaojangu, in porabivSi poziciji pri Liandiasianu in Am-pingu, sem pridobil čas ter povzročil sovraž- ' niku velike izgube. Vsled goratega ozemlja na j vztočni fronti in vsled slabih premočenih potov na južni fronti je bilo dvodevno marši-ranje silno težavno. Pri tem je bilo treba z veliko težavo spraviti vse topništvo in vea tren prek prelazov. Se težavnejo je bilo mar-Sirati po ravnini; pri srednji in levi koloni I
se je posrečilo spraviti vse topništvo in ves j tren v Liaojang. Marširanje armade zapadno od železnice je bilo posebno težavno. Sovražnik je v znatni premoči napadel naše zadnje straže, ki so imeli t njim vroče boje. Ob daljnem umikanju so prišle bate "e v neko j močvirje. Tem baterijam je bilo treba poslati I pomoči in t njihovo zaščito so ostale zadnje straže general majorja Rutfcovskega dlje časa v svoji poziciji, kakor bi bilo to potreba. Ta oddelek je imel težke izgube. Vzlic vsem naporom in žrtvam so se morale baterije umakniti. Dne 29. avgusta sem koncentriral vso armado pri Liaojangu. Dne 30. in 31. avgusta so Japonci z najskrajnimi napori na- | padli naše sprednje pozicije, toda bili so povsod z groznimi zgubami odbiti. NaSe desno krilo in centrum sta v tem času večkrat z bajoneti napadle japonske čete. Dne 31. avgusta so znatni oddelki Kurokijeve armade prekoračili reko Taitsiho ter prišli na desni breg. Dne 30. in 31. avgusta so Japonci pod Kurokijem primerno slabo napadali naSe levo krilo. Iz tega se je zamoglo sklepati, da so bile glavne sile Kurokijeve armade določene, da obkolijo naSe levo krilo ter da tako pretržejo naše zveze. Ne da bi nas biii Japonci nadlegovali, smo se pričeli umikati iz sprednjih pozicij, ki so nam že zato zelo do-bro služile, ker so nam omogočile, da smo sovražnika z velikimi izgubami oslabili. Vzlic temni noči se nam je posrečilo vse naše čete, ki so bile namenjene za napad, spraviti dne 1. septembra na desni breg reke Taitsiho. Napadi so pričeli dne 2. septembra. V noči med 1. in 2. septembrom sporočil mi je poveljnik armadnega zbora na desneui krilu, da so Japonci po noči napadli naše pozicije ter zavzeli za nas zelo važni del pozicije severo-vztočno pri Sinkvantanu. Ker se je moral polk, ki je to pozicijo branil, j umakniti, sem moral menjati načrt svoje akcije I ter zaukazati, da se dne 2. septembra zopet vzame pozicija. Še le proti večeru tega dne so bili hribi pri vasi Sinkvantun in Samai zopet v naših rokah. Okoli 8. ure zvečer je j pričel napad na višine severo-vztočno od j Sinkvantuna. Vpočetku so bili naSi napadi brezvspeSni, toda vzlic temu se je Ijuti boj j nadaljeval. Mi smo višine večkrat vzeli, a ; vsakikrat smo bili prisiljeni se umakniti. Po 1 opetovanih napadih se nam je konečno posrečilo zavzeti definitivno pozicije.
Angležka barka zadela na mino. I           Neka angležka barka je pred Port Ar-
turjem zadela na mino. Od posadke se je rešila ena oseba.
Iz Port Arturja.
Glasom poročil iz Port Arturja ni beležiti tam nikake spremembe v položaju. List j »Novi  Kraj*   od  8.  poroča,  da  so  ruski strelci napadli Japonce ter jih pregnali iz I njihovih utrdb pri vodovodni reduti ter utrdbe razrušili. Angležka sodba o ruskem topništvu.
te Londona pišejo, da spada med najbolje opise bitke pri Liaojangu oni, ki ga je poslal dopisnik londonskega lista .Standard*. Dopisnik je izjavil, da se je že v pričetku bitke pokazala premoč ruskega topništva. Ruski topovi so izborno streljali. Na vsak japonski strel so Rusi točno odgovarjali. Pozneje so Rusi radi pomanjkljivih izvestij pričeli pravočasno inicijativo v vztočni smeri. Ko je rusko topništvo obstreljavalo Kuroki-jevo topništvo, se je zdelo neverjetno, da bi stale človeške roke pri ruskih topovih. Dobro je bilo videti tri japonske baterije, ki so streljale na ruske utrdbe. Toda Japonci so ves dan tratili svoje Srapnele, ne da bi bili provzročili kako Škodo.
Umikanje make armade.
Londonski »Daih/ Telegraph* poroča, da je bilo dne 6. in 7. t. m. v Mukdenu Se 40.000 Rusov, ki so pričakovali povelja, da marširajo proti Harbmu. Druga armada z municije in zalogami je že odšla. Rusi se nočejo boriti pri Mukdenu, ampak Se le pri Tienlingu. Japonci da krmijo zelo slabo (??) svoje konje: na tisoče jih je že obolelo. Vihar t Mukdenu.
Poročila iz Mukdena trdijo, da je divjal ondi pretekli četrtek strahovit vihar.   V obžalovanja vrednem položaju so bile čete, ki l so morale prenočevati na prostem. Nižje le-| žeče pokrajine so bile poplavljene. Ujetniki.
Iz Tokija poročajo, da vlada premišljuje,
I kako naj zaposli vjete ruske vojake, katerih
I je sedaj 3000 in kateri postopajo brez dela,
stroški zanje pa bodo na leto nad 500.000
• jenov.
i                      Iz Vladlvostoka
poročajo, da je razsodišče sklenilo angleški parnik , Kalna" in njegov nevtralni tovor izpustiti, pač pa pridržati 300 vreč moke in več drugih stvari, namenjenih na Japonsko. j Nori podmorski Solni za Japonsko. Holandska družba v San FjanciSko dela noč in dan, daizgotoviza Japonsko pet podmorskih čolnov, ki bodo presegali baje vsa dosedanja dela na tem polju.
Ti čolni so dolgi 60, široki pa 11 čevljev in imajo hitrost 8 do  11  vozlov.  Pod vodo lahko ostanejo celih 24 ur. Avstrijski ataše ranjen. Z Dunaju poročajo,  da je bil v bitki I pri Liaojanu lahko ranjen avstrijski  vojni ataše v ruski armadi grof Szeptvcki. Boji na Kameatkl. Petropavlovsk na Kamčatki,   14. septembra. Že meseca maja so se pokazali v I izlivih rek na Kamčatki japonski čolni. Sredi junija se  je na vzhodnem obrežju izkrcalo 150 japonskih  mornarjev, ki so plenili vasi in zahtevali, naj prebivalstvo prizna japonsko i nadoblast. Na strehi kapelice v Jarino so razobesili japonsko zastavo in izjavili, da je pokrajina sedaj japonska last. Dne 20. junija je 200 ruskih vojakov pregnalo Japonce in odstranilo zastavo iz oklice. Rusi so sežgali pet japonskih čolnov in ubili 70 Japoncev. Japonske patruljo s telefonom. Vsako japonsko patruljo spremlja izurjen  telefonist, ki  nosi s seboj  zvitek  zelo drobne žice. Med prodiranjem izpuSčajo žico. Ce hoče   patrulja stopiti  v  zvezo z glavno četo, zasadijo v zemljo  bajonet.  Telefonist ima v svojem tornistru mikrofonin tako patrulja o vsem važnem dogodku lahho takoj obvesti glavne  čete.  A tudi   posamezne patrulje so telefonično zvezane. Ta vojni telefon je tako urejen, da ne  more telefonirati sovražnik ž njim, ako mu pride slučajno v roke.
Maršal OJania je zahteval novih čet. Vojno ministrstvo mu je obljubilo, da posije konec tega meseca še 100.000 mož in 225 topov.
Kitajski cesar. .Beri. Tageblatt* poroča, da je kitajski cesar izdal edikt, v katerem pravi, da I .brezmejna kitajska država ostane nevtralna." I Cesar prepoveduje pisati o vojski. Tudi ča-I sopisi ne smejo o tem nič pisati. Ne sme se j tudi razpravljati o vojni v gostilnah, čajni-I cah itd., niti doma, ne sme se hvaliti ne Ja-I poncev, ne Rusov, celo besede »Rusija* ali I »Japonska* ne sme nobeden izpregovoriti. I Cesar končno pravi, na se vsak briga za i svoje lastne zadeve, ne pa za vojno. Kdor I bi se pregrešil proti temu ukazu, bo kazno-I van kot hujskač.
Zadnje Testi. I          Japonci  utrjujejo  Liaojang, pa tudi v
j Jantaju hočejo napraviti veliko trdnjavo. — I Pri Liaojangu je padlo najbrže mnogo več I Japoncev nego so napovedali, kajti »Beri. Tagbl.* poroča častnik Gadke, da leži tam nezakopanih še 40.000 trupel. — V Port-I Arturju je vse pri starem, sploh pa ni ni-I kakih poročil o bojevanju. — Car je odobril I umikanje Kuropatkinovo.
Razgled po svetu.
Afera dalmatinskega namestnika. —
Dalmatinski namestnik baron Handel je raz-žalil Dalmatince nečuveno, rekoč, da ne da nič na častno besedo Dalmatinca, da Dalrna-tinec nima častne besede. V tej zadevi je bil na Dunaju prt ministerskem predsedniku. Ko seje vrnil vZader, je bilo opaziti večje Število orožnikov po ulicah, po katerih se je peljal v namestniško palačo. Pravijo, da dobi Leopoldov red 1 Če je zaslužil Khuen-Heder-vary »zlato runo*, more se tudi Handlu dati Leopoldov redi
Okoli 20. t. m. se zberejo v Spletu vsi hrvatski poslanci, da slovesno protestujejo proti žaljenju Dalmatroriv od strani nadutega nemškega barona.                                .
Lužlčkl Srbi v Nemčiji otvorijo dne 26. t. m. v BudvSinu »Srbski Dom". Oklic je sestavljen v srbskem in nemškem jeziku. V nemščini se imenuje »Dom« — »vrendisehes Haus«.
Gflagollca — narodno pravo. — V »Obzoru* je priobčil dr. Belaj velevanimiv članek, v katerem dokazuje, da glagolica ni nikak privilegij, marveč da je ,jus", narodno pravo, članek je vzbudil mnogo  pozornosti.
Prestolonaslednik Italije. — Laska kraljica Jelena je povila v Racconigi v četrtek ob 11, ponoči princa, ki dobi ime Um-berto, princ Piemontski.
i          Kralj je izdal dekret za amnestijo. Od-
puščene so kazni k pregreškom, ki niso storjeni z zlobnim   namenom, za tiskovne de-Iikte, za  dezertiranje v trgovski  mornarici, vojaške kazni, razne globe itd. j           V MIlanu je  nastal splošen Strajk, ki
j se je raztegnil tudi na Bolonjo in Genovo,
Nemški lažnjlvci. — Kakor smo omenili zadnjič, je bilo prišlo v Ljubljani do spopada med nemškimi in slovenskimi viso-košolci. kzivali so Nemci. Neki kadet Malic je bil na kolodvoru v restavraciji, odkoder je hodil na ulico gledat, kaj se godi. Ker je ta predrzen mladič žalil občinstvo in celo sabljo potegnil, so ga nabili. Izzivač je dobil, kar je iskal. Sedaj pa * pišejo nemški listi o surovosti Slovencev ter lažejo in zavijajo, kakor znajo le Germani. Vlada je dovolila nemškim visokošolcem v Ljubljani korpora-tivno vožnjo za kolodvor, kar je naravnost izzivanje l Drugodi, kjer smo Slovenci v manjšini, vlada nam ne dovoli sploh nika-kega nastopa — Nemcem pa sredi Slovencev ! Predrzni Nemci potem prevzetno izzivajo — blatijo pa Slovence. Taka je avstrijska politika!
Slovensko gledališče v Ljubljani se otvori v četrtek 29. t. m. Kakor čujemo, se je poskrbelo za dobro osebje toliko za dramo, kolikor za opero, in je postavljen za bližnjo sezono prav bogat in raznovrsten re-pertoir.
»Zveza slovenskih pevskih društev*. — Letošnja redna skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev* bode jutri v nedeljo dne 18. septembra popoldne ob treh v dvorani »Glasb. Matice*, v Ljubljani. Do sedaj je pristopilo k »Zvezi* 24 slovenskih pevskih društev iz vseh slovenskih pokrajin. Ta društva volijo in odpošljejo po enega zastopnika. Ti odposlanci slovenskih pevskih društev tvorijo z upravim odborom »skupščino*. Razen odposlancev se smejo zborovanja udeležiti tudi vsi člani zveznih društev in imajo na skupščini vse pravice^ le sklepati in glasovati smejo samo odposlanci. To je torej nekak parlament slovenskih pevcev, na katerem se bo poročalo o stanju, potrebah in napredku posameznih društev. Na dnevnem redu je tudi predavanje zveznega pevovodje gospoda konc. vodje prof. M. Hubada »O pospeševanju zveznega namena.* — Zvečer ob pol osmih (istega dne) je na čast skup-ščinarjem v veliki dvorani »Narodnega doma* koncert, pri katerem sodelujejo združeni moški zbori »Glasbene Matice", »Ljubljane" ter »Slavca* in »Društvene godbe*. — Po koncertu bo v areni »Narodnega doma* sestanek skupščinarjev in koncertnega občinstva ob sviranju »Društvene godbe*.
Slovenski učenjak pred inozemstvom. — Minoli mesec je bil v Heidelbergu na Nemškem mednaroden shod matematikov, katerega so se udeležili ne le zastopniki vseh evropskih držav, ampak tudi odposlanci iz Amerike, iz Azije in iz Avstralije. Na tem shodu je prof. dr. Krazer opozarjal na Kavčičevo biografio našega rojaka Vege in je, naglasivši, da je Vega eden prvih matematikov 18. stoletja, pozval zborovalce, naj v svoji domovini nabirajo darov za Vegov spomenik. Doslej je nabranih 13.000 kron, med tem, ko bi izvršitev večega Zajčevega osnutka stala 72.000 kron, manjšega pa 47.000 kron.
Odvetnik — lleenelran razpeSeva-lee »Štajerca". — Nskaj čudnega naznanja »Dom.*, da ima namreč odvetnik dr. Rihard Zirngast v Kozjem licenco prodajati v svoji pisarni »Štajerca*. Licenca je datirana z dne 29. junija t. 1. in ima st. 1842. To je menda prvi slučaj v Avstriji, da je advokat postal razpečevalec listov, kakor kak trafikant.
Pri kronanju srbskega kralja bodo zastopane Rusija, Italija, Francoska in Grška po svojih belgrajskih zastopnikih. Od drugih vlasti Se ni odgovora, a skoro gotovo je, da bodo tudi one odpošljejo svoje zastopnike. V Belgrad je že došel črnogorski prestolonaslednik s svojo soprogo in ministrom za zunanje zadeve.
Svečanosti t Belemgradu. — Uradni list srbske Vlade je obelodanil program proslave stoletnice srbskega ustanka. Svečanosti bodo trajale 20., 21., 22., i> 23. t. m.
Med drugim se otvori o tej priliki tudi
narodni srbski muzej  ter se priredi veliki
koncert vseh vojaških glasb;, Povrh tega bo
| tudi velika parada vojske in razne druge
ljudske svečanosti.
Ruski ear pride na prusko Poljsko! kjer so snide z nemškim cesarjem. Listi trde, da bo ta sestanek velike politične važnosti. DoloC .o je bilo baje, da pride tje tudi avstrijski cesar, pa da je radi visoke starosti > opustil to potovanje.
Svak ministra. — Na Tirolskem je vzbudilo mnogo presenečenja neko imenovanje. Višji gozdarski komisar Napoleon Pe-rini v Tridentu je bil imenovan od poljedelskega ministra gozdarskim svetnikom, pri čemur je preskočil kar 30 drugih, ki bi bili morali pred njim avanzirati, pa Se več, dež. gozd. inšpektor v severni Tirolski, .T. Figala, je bil po ministru prisiljen, stopili v pokoj, dasi je zdrav in čvrst ter mu manjka .šejae-v kaj let do penzije, samo, da je prišel na njegovo mesto inšpektor iz južne Tirolske, na to pa svak ministrov! — Korupcija! Škandal ! Ne smemo pa pozabiti, da je Giovanelli — klerikalec!
335000 kron poneverll. — Na Dunaju je poneveril sluga v filijalki centralne banke nemških hranilnic svoto 235.000 K. Dali so hm ček za 155.000 K, katere je imel dvigniti v nekem denarnem zavodu ter jih deponirati v drugem. Vrhu tega so mu izročili tudi svoto 80.000 K, da jo vloži. Sluga Anton Jenner, 24 let star, pa je to zase pridržal ter izginil.
S »pinceto* t trebnhn. — V Sege-dinu je umrla pred kratkim 31 letna žena Tcreza Lodeczi na posledicah neke operacije, katero je prestala pred tremi leti. Operacijo je izvedel dr. Dollinger v Budimpešti, in sicer se je izvedla operacija v trebuhu. Nedavno temu pa je začela žena tožiti o velikih bolečinah, in na zadnje se je pokazala rana. Preiskava je dognala, da so pri operaciji pozabili v trebuhu mal kirurgični inštrument »pince haemostatique". Žena je umrla, mož pa je ovadi! dr, Dollingerja na podlagi zdravniških izvestij sodniji.
Na stanovanje in hrano
se sprejmejo    -
¦ dijaki ¦
Ponudbe na: 6. vdova R o t, Raštelj 17, I.
l^aroi praščiK, 4
pekovski mojsUr in  sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako ?,rr>firnih cenah.
Anten Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svctlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za ;&lsnjave, trave in detelje.
Najbolje o&2n-;.!jena zaloga za kramarje,  j krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih   ' ter na deželi.    2    35 -8
Edina slovenska kleparska delavnica
: v Gorici
Karol Čuffer
ulica Sv. Antona št. 1
So  toplo  priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske I priprave   Itd.    Prevzame   tudi vsako   popravo   po  zmernih conah.   Zagotavlja  točno  postrežbo in L>Ofcsleiio delo. Izdeluje tudi zlate napise za trgovine.
Gorica $ Gorica
H6tel
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko  «prazdroj» -pivo.
m
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternu, na Frane-Josipovi cesti št. 9.
Naznanilo.
Usojan, 3i naznaniti slav. občinstvu, da sem otvorila v ulici Leoni it. 4
ljudsko   kuhinjo
kjer točim tudi Puntigamsko pivo;— Jedi so pripravljene ob vsaki uri. - Cene zmerne.
Nadejaje se, da me bo slav. občinstvo podpiralo, bilježim spoštovanjem
Ipavlc Alojzija.
100 kvintalov grozdja
fine vrste kakor:
rcfošk, muškat in drugo
je na prodsg.
Oglasiti se je pri županstvu v Biljah.
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33
izdeluje
vsakovrstne obleke = === za vsak stan,
kakor tudi
za civilne, vojaške In držav, uradnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi
raznovrstno  ravnokar   došlo
sveže angležko i domače blago
za jesensko in zimsko dobo.
ima zalogo gotovih oblek in
površnih sukenj za vsak stan.
Cene zmerne.
Božjast
Kdor trpi na božiasti, krtih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Sctmfiunen-Apoteko, Fraukfnrt a. H.
j^nton 3vanov "pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in Srnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cone zmerna.
Zaloga piva
»Bolniške družbe združenih pivo-varen Zalee-laški Jrg in ptzenjskega piva .prazdroj" iz slovefie češke »meščanske pivovarne".
Zaloga Leda,  karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Postrežba poštena In točna.
Prva koncesijonirana delavnic motornim obratom za lino mehaniko, l\z na-tematiko, optiko, fiuo brušenje in poliranje itd. Vpeljava strelovodov, brzojavov, hišnih telefonov, plina in vode.
Poprave se izvršujejo hitro In po coni.
Ivan Fotodnit & A. Hilpl
Gorica, za vojašnico.
Precizijska delavnica predmetov za merjenje. |
Bogata zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo I in električno luč. Posamezni deli za električno, plinovo vodno in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske I cevi.   Zaloga   mesarskega   orodja,   kuhinjskih nožev, brivskih britev, Skarij itd. '{Az»->šiljatev na deželo  so  izvrši hitro in — po ceni. —    .                      I
Andrej Fajt  |
pekovski mojster
v Gorici Gorso Franc. Gius. št. 2. filijalka V isti  ulici št. 20.   j
Sprejema naročila vsakovrstnega J peciva, tudi najfinejega, za nove j maše in godove, kolače za bir- i mance, poroke itd. Vsa naroČila ] izvršuje točno in natančno po želji ] naročnikov.                                          i
Ima tudi na prodaj različne moke, j fino pecivo, fina vina in likerje ] po zmernih cenah.                              i
Za veliko noč priporoča goriške < plnce, potice Itd.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brlzgalniee za sadjino drevje
z mcSalom za meSanico iz bakra in apna tako, da se naje« denkrat na dve cevi brizga,
brizgalnicc (strealjke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petrolmešanico,
svetllntce na acatflen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskam, stroje z« drobljenje, stiskalnice,
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronosporl In za žveplanje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge etroje za poljedelstvo kot
zbiralnike (trleure), m lat Mulce, vltale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj, H. Praterstrasse 49.
Ceuiluiki zastonj in franko.               »opisuje se v vseh jezikih.
Jakob Suligoj
e. kr. železnic
v Goriel Gosposka ulica 25.
priporoča
šivalne stroje najnovejših sistemov
najbolj trpežne in tudi zanesljivo ceneje nego drugje v Gorici. Da se o tem vsakdo prepriča si lahko ogleda mojo zalogo v Gorici in na Tolminskem pri J. Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. Gene so tovarniške.
nadalje priporoča
raznovrstne ure,
kakor najfineje švicarske in pariško ure, najbolj natanjčne in trpežno. Cene od 4 krone naprej
Naznanjam, da dajem ceneje in boljše ure nego vse krakovske in drnge židovske firme, ker kupujem ure v
veliki množini' ter garantiram vsak komad. Le ogledati si treba mojo
bogato zalogo.
Prodaja ledii
umetnega, zdravstven ga
nlagistratna ulica štv. 6 JgggSIJ^^1 tovarne
Josipa Corinp.
Prodaja praznih sodov
iz hrastovega lesa
Magistratna ulica štv. 6 v Gorici
^port Mizarska zadruga *¦*
v Gorici - Solkanu
...~-,.i.'.._. ...                 vpisana zadruga z omejenim jamstvom    zmzrzrzi^=
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
--------¦            ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. z^zi^r-—~
Podružnica v Trstu Via dl Plana vecchla 1. Zastopstvo v Spljotu ter Orijsntu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
fr. Podberšič,
autoriz. kamnoseški mojster, Gorica, tržaška ulica šteo. 17.
———•   Priporoča   ---------
so slavnemu občinstvu za bližajoči m vPoh varnih dui dan
-------svojo bogato zalogo =
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 kron in više.
Sprejema in izdeluje vsakovrstno kamnoseško in sbvgarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih, cenah.
Ranjenja
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mučilno mazilo, praško domača mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
liiojr      Razpošilja se vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3-1(5 se pošilja *j1 škatljic ali K 3-36 e/8 šk., ali K 4ii0 "^ šk., sli K 4*90 •/„ šk. fratko na vse postaje avslro-agersko monarhije. — Vsi deli omotu Imajo postavno deponirano varstveno znamko.
¦   Glavna zaloga        ' ...
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice c. 203.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. — V Gorici v lekarnah   Cristofolotti, GHubicii, Ponton! in Gironc li.                                                                                                                        °2
Christofle & CJs
c. in kr. dvorni založniki Heinriehhof Dunaj I. Opern Rlng 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodjo In posodje vseh vrst
(žlice, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
Bjnr> Ilustrovan cenik na zahtevanje. ""OH Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno  znamko  in ime Christofle.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po 4',^. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 5V»#, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6 %. Glavni deleži koncem leta 5'/, % .
Stanje 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.f>44. — Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1,471.650 42 — Vrednost hiS 182.16293 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.12585.
Hranilne vloge se sprejemajo "od vsakogar. Telefon St  79.
P r o »Iva   zahtevati   llstkell
Največja zaloga vseh stavbnih potreoSčin, kakor: cement, startne nostelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovesih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber
kohlnjsksga In hlinoga
orodja, počlj, itodll-      / ^ ^^
nlkOV po brezprimerno ¦takih
Edina zaloga stavbnih nosifeljev
v Gorici. Pocinkana žica
za vinograde po znižanih cenah!
Pozor! ¦isr- Eno krono nagrade
izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga.
Prosiva   zahtevati   llstkell
Majglul
zelo znižane vozne cene v
Ameriko
Prej glfl. 105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 60
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois,   Minnesota, Montana,  Califurnija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
ločen
Fr. Seunig       Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Kdor je odločen potovati in da ss mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron . are na moj naslov:
Zahteuajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
¦^^^¦^^^¦¦¦¦¦¦¦i              z znamko „JELEN".  -Q(i
Varstvena znamka.
Ono Je fje*-* zajamčeno čisto -"¦*« In brez vsake škodljivo primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vsak komad Ime „SCHICHT" In varstveno znamko »JELEN".
Goorg Seflfcht Ausslfl a, E. -  Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju I                  DoblUa   SP   DODSOCl '
— Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. =----------------------!
V zalogi ima tudi razne kamenite p'ošee, umivalnike za kuhinje, žlebe itd.