Slev. 298.
V MIlani, V loreK, dne 30. lecemlra 1924. Posamezna Slevllka stane 1 '50 Din Lelfl LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
za celo leto .... » 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec

Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din V— ln 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnini! plalana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 326.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
»Protiklerikalna fronta«.
Nič ni bolj žalostnega kakor je inteli-gent s predsodkom, zakaj predsodek ubija vsako objektivno sodbo, ki je ponos inte-ligenta. Pa dasi je ta resnica nad vse jasna, je vendar velik del slovenske inteligence pod oblastjo tega predsodka, da je bistvo vse »naprednem politike v protikierikaliz-mu in da ne more slovenski inteligent z nobeno drugo stvarjo bolj dokazati svoje politične zrelosti, kakor da je fanatičen, brezpogojen, načelen protiklerikalec.
Zlasti ob volitvah se ta bolezen slovenskega inteligenta pokaže z vso silo in sicer čisto vseeno, če ima volivno vprašanje zvezo s : klerikalizmonv ali ne. Dogajalo se je to že pred vojno in dogaja se še danes. Tako je zapeljal ta predsodek slovenske liberalce leta 1907., da so bili proti enaki in splošni volivni pravici, ker so bili za njo »klerikalen:, in tako se skušajo sedaj, ko gre za sporazum med narodi Jugoslavije, z apelacijo na protiklerikalizem slovenski liberalci zavesti v reakcionar-stvo.- Pa kakor je napaki leta 1907. takoj za petami sledila »klerikalna - zmaga v kranjskem deželnem zboru, tako morajo tudi sedaj doživeti slovenski liberalci isto žalostno izkušnjo, če bodo iz samega pro-tiklerikalizma poslali reakcionarci.
In reakcionarci so, če glasujejo za režim P. P., če se vsedejo na limanice proti-klerikalizma in če se dajo premotiti od praznega bleska imena »Nacionalni bloke.
Ker danes ne gre za zmago »klerikalcev^. ali »neklerikalcevc, temveč danes se bijo odločilen boj, če zmaga nezdrava ideja P. P. režima ali pa prava demokracija. Samo za to gre boj in kdor prihaja v sedanji volivni boj z dragimi gesli, je ali činičen prevarant ali pa naiven nevednež, da se izrazimo najbolj milo.
Da je temu v resnici tako, je moral tudi slepec jasno spoznati ob priliki nastanka sedanje vlade. Protiparlamentarni izstop vojnega ministra je otvoril vladno krizo in protiparlamentarna rešitev je vzela vlado parlamentarni večini in jo dala manjšini, ki je vrhu vsega že enkrat na volitvah izšla kot manjšina. Ljudstvo je sedaj pozvano, da ob volitvah pove, če odobrava kršitev parlamentarizma ali ne. Kdor je v resnici liberalec ali naprednjak, la mora biti za parlamentarizem, vsaj je ravno boj za parlamentarizem najslavnejša točka iz zgodovine liberalnih strank vseh narodov. Samo izdajalec liberalnega programa more biti kršilec parlamentarizma in samo inteligent s predsodkom (tudi o takem nezmislu je treba danes govoriti) more s protiklerikalizmom olepša-vati izdajstvo liberalnega programa v njegovi najlepši točki.
Zato bo vsak pravi liberalec stal na stališču parlamentarizma in glasoval proti sedanjemu neparlamentarnemu režimu. Če je borec po naravi in volji, potem bo skrbel, da mu bo mogoče glasovati proti režimu in vseeno varovati svojo strankarsko tradicijo, s tem da postavi lastno liberalno protirežimsko listo. Če pa nima te krepke volje in tudi ne možnosti, da bi organiziral boj proti režimu, potem bo vseeno storil svojo državljansko dolžnost, se udeležil volitev in glasoval proti režimu, pa čeprav bi moral glasovali za • klerikalcem. Kadar gre za osnovne pravice ljudstva, morajo utihniti vsi drugi pomisleki. Ni pa bolj fundamentalne pravice javnega življenja kakor je parlamentarizem.
Morda se bo zdelo čudno, da bi »liberalec« glasoval za »klerikalce«. Toda vprašamo: Kdo pa je kriv tega? Ali mar j klerikalec«, ki je za parlamentarizem, ali mar tisti pravi liberalec, ki je proti kršitvi parlamentarizma, ali pa tisti režimski pristaši, ki pravijo, da so liberalci, pa so proti parlamentarizmu?
Ni na svetu kulturne dežele, kjer ne bi v polni meri veljal rek, da je samo re-akcionarec nasprotnik parlamentarizma. Ali hočejo sedanji naprednjaki postati reakcionarci, zato ker so to postali sedanji apostoli protiklerikalizma? Ali je pozabljena kri onih liberalnih voditeljev, ki so padli na barikadah za zmago ljudskih pravic?
Za ali proti parlamentarizmu, to je
prva točka, o kateri imajo odločiti sedanje volitve. Druga točka, izhaja iz prve in je enako važna. Cdasi se: Ali naj zavlada med jugoslovanskimi narodi ali plemeni (kakor vam bolj ugodno) bratski sporazum ali pa volja močnejšega. Parlamentarna vlada Davidoviča je bila za politiko sporazuma, sedanja vlada je za politiko »močne roke«, to je politiko diktata. Politika sporazuma je v duhu resnične napredne misli, ker pušča svobodo, politika trde roke je reakcionarna, ker jemlje svobodo. Politika sporazuma je tvorna, ker povečava krog delavcev, politika diktata je destruktivna, ker zmanjšuje število delavcev-. Politika sporazuma ima trojen uspeh, ker sloni na ljudski volji, ker ima sankcijo ljudstva, politika trde roke je samo efemerna, ker je proti ljudstvu. Ža pravega liberalca ni nobenega dvoma, da mora biti za politiko sporazuma in da ga politika trde roke privede k izdajstvu liberalnega programa. Ali boste še proti-klerikalni in pomagali ubijati svobodo?
In še za eno stvar gre, da omenjamo samo najvažnejše. Če ne bi prejšnja vlada vložila obtožb proti bivšim koruptnim mi-
nistrom, potem ne bi bila njena nit življe- ' nja tako nepričakovano pretrgana. Toda s protikorupcijskim zakonom so bili sedanji mogotci zadeti v živo in vse kričanje o nevarnosti Radičeve stranke, ki se po zadnjem Jutru ravno sedaj nahaja v popolnem razsulu, in vse govorjenje o boljševi-ški zaroti in o delu separatističnih elementov, ima samo ta namen, da se pod firmo Nacionalnega bloka prikrije volivcem pravi namen sedanjih volitev, to je, da se že vendar enkrat vržejo tisti, ki so s svojim koruptnim gospodarjenjem spravili državo na rob propada. Inteli^cnti, samo poglejte okoli sebe, čo ne vidite vsepovsodi, da je t' žalostna resnica.
In naj vstopi na plan liberalec, ki je protiklerikalec zato, da bi mogli korupcio-nisti še naprej zapravljati državno imetje!
Za ta tri vprašan ia gre v sedanjih volitvah in za nobeno drugo ne, najmenj na še za klerikalizem ali antiklerikalizem'. To mora pomisliti danes vsak, kdor se šteje za resnično naprednega človeka. In le kdor ni napreden, ta more volili pred'tavitelje P. P. reakcije.
Star liberalec.
m mm
SOLIDARNOST OPOZIOIONALNIH VOD ITELJEV
P-P VLADE.
IZPRAŠEVANJE VESTI
Belgrad, '29. dec. (Izv. Po daljšem presledku so se zbrali voditelji paralmentarne večine. Ra\nn ta dolgi presledek ie dal vladnim listom in agentom povod, da so ga izrabili, češ da je opozicija popolnoma nesložna, da ni razbit samo širši blok, nego celo ožji, in da je malo upanja na kakšen večji uspeh opozicije. Sestanek voditeljev in še bolj potek njihovega zborovanja je najbolj jasno dokazal neosno-vanost teh laži, ki imajo seveda svoi na-nven, in če je režim v resnici računal na kako neslogo opozicije in na ta način hotel kovati zase uspehe, potem so njegove nade ničeve in uspehi bodo še slabši.
Sestanka so se udeležili dr. Korošec, Ljuba Davidovi č , dr. Voja Marinkovič, dr M a č e k , Predavec in dr. Hrasnica. Zborovanja so se vršila včeraj in danes. Kljub temu, da je javnost stala pod uničujočim vtisom vladnega sporazumevanja v svrho najbolj okorele reakcije, jo to zborovanje stalo v ospredju političnih dogodkov in je v vseh krogih vzbudilo največjo zanimanje. Celo vladni pristaši, ogorčeni vsled škodljive in sramotne politike režima, so želeli sestanku uspehe, pristaši opozicije so pa navdušeno pozdravili sestanek, ki je prišel o pravem času.
V zunanji politiki sledi pod sedanjim režimom sramota za sramoto, škoda za škodo: po popolni izročitvi interesov Jugoslavije pohlepnemu italijanskemu fašizmu, je prišla albanska afera, ki bo gotovo našla odmev pred mednarodnim forumom. Nato je sledil obisk Cankova, ki je vzbudil veliko ogorčenje in proteste. V notranji politiki pa imamo preganjanja in nasilja, ki jih hoče vlada kronali z, Ob-znano, s katero naj bi se pristaši opozi-cionalnih strank postavili izven zakona.
Vse to je delovalo na marsikoga, da je postal malodušen, ko je videl, kako se nekaj do mozga pokvarjenih ljudi igra z usodo državo, z usodo dovolj preizkušenega ljudstva. Zato so voditelji ogromne večine ljudstva storili prav, da v takem času izpregovorijo odločno besedo v svarilo vsem, ki se igrajo z interesi države in ljudstva. Njihovi sklepi so odločen me-mento vsem faktorjem in iz njih se razvidi trdna volja, da hočejo in da bodo nadaljevali svojo politiko poštenja in enakopravnosti.
Samozavest, s kalero so nastopali, ne more biti in ni narejena. Svoj globoki izvor ima v neomejenem zaupanju Slovencev, Hrvatov in večine srbskega ljudstva. Čimdalje gre režim v svoji slepi strasti, tem globokejše je to zaupanje. Kajti ljudstvo zna cenili poštenje in iskrenost. Poštenje in iskrenost sta na strani voditeljev opozicije. Zato je ljudstvo z njimi. Žo danes je golovo, ila pridejo stranke opo-
zicije v novi parlament vsaj v onem številu, kakor so bile v nasilno razpuščoni s'-'\pščini. To je večina. Teror ne more roditi za vlado vspehov, katerih se nadeja. Današnji sestanek voditeljev je napravil i vtis na vlado, da so njene namere zaman in še tako huda Obznana je izgubila na ostrini in sirahoti in ne bo omajala sklenjenih ljudskih množic, da bi izpremenile al? vsaj omilile svojo jasno odrejeno stališče.
Dosedanji pritisk režima je rodil ravno nasprotne vspehe, nego jih pričakujeta P. in P. Ljudstvo se je še bolj okle-. nilo svojih pravih voditeljev in bo šlo z isto solidarnostjo tudi 8. februarja 1925 na volišče, da zada zaslužen poraz vsem, ki so izvajali korupcijo in delali nasilje.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Po današnji seji so voditelji opozicije izdelali sledeča vprašanja, ki so jih stavili vladi:
V zadnjem času je naša vlada v zunanji politiki zašla na pogrešena pola. Kot predstavniki parlamenta in večine ljudstva smatramo za svojo dolžnost, da zahtevamo od vlade, ki nam je protiustavno usiljena, da se odkrito izjavi o izpremem-bah, ki jih izvršuje v zunanji politiki in o obveznostih, ki jih sprejema nase. Vlada, ki ni prišla do uprave države niti po zaupanju ljudstva, nili po zaupanju parlamenta, ni usposobljena, da izpreininja mednarodni položaj, ki ga zavzema naša država, in da sprejema nove obveznosti. Če pa jih že sprejema nase, ne sme tega delati tajno in brez kontrole.
Vendar pa se objavlja oficiozno, da se dela tako eno kakor drugo. Tako se poroča, da je na poslednjem sestanku v Rimu prišlo z Italijo do popolnega sporazuma v j vprašanjih. Ne poroča se pa, kalera so vprašanja, v katerih je dosežen sporazum. Ali se ta sporazum tiče razmejitve med nami in Italijo ali pa končno — kakor se upravičeno domneva — notranje politike v naši državi? Naše ljudstvo je v velikih skrbeh radi teh tajnosti, ker je sedanje vodstvo naše zunanje politike vedno pokazalo veliko slabost v obrambi naših interesov, kadar je šlo za kak sporazum z Italijo.
Tudi se poroča o formiranju neke skupne protiboljševiške fronte, specialno med nami, Bolgarijo in Romunijo. Ne vemo pa niti se to kje pove, v kaki formi in v čem naj bi ta fronta obstojala. Ali se misli na medsebom.o osiguranje reakcionarnih režimov ali na vojaško akcijo proti Rusiji, in zakaj se tukaj nekaj dela brez našega zaveznika, Čehoslovaške republike?
S polno pravico zahtevamo lorej, da ; vlada takoj in popolnoma odkrito odsto- i vori na sledeča vprašanja;	[
1.	Na kaj se nanaša vladni sporazun* ■/. Italijo? Koliko jo vlada oškodovala naša interese?
2.	Koliko je resnice na tem, da je dogovorjena nekaka razdelitev sfer v Albaniji, kar znači, da se je Italija usidrala na Balkanu,- s čimer se ogroža mir v naši državi?
3.	S kakšno namero se dela na ustvarjanju zveze reakcionarnih vlad na Balkanu? Katere obveznosti je naša vlada sprejela napram bolgarski vladi? Ali sq država morda ni obvezala, da vzdrži proti-ljudski režim v Bolgariji?
4.	Kako vlada konkretno zamišlja protiboljševiški blok? Kako daleč bo šla nova akcija proti Rusiji? Ali ne obstoji morda bojazen, da diplomatski boj, ki se pojavlja, ne privede do oborožene akcije, v katero bi bila vpletena tudi naša dr-žava?
Ljuba Davidovič, tir. Anion Korošec, Pre-daveč, dr. Halidbeg Hrasnica.
KOMUNIKE VODITELJEV OPOZICIJE.
IJplRrad. 29. dec. (Izv.) O svojem zborovanju so voditelji parlamentarne večine izdali sledeči komunike:
Predstavniki parlamentarne večine so na svojem sestanku 28. decembra 1924 konstatirali, da so nezakonitosti in nasilja današnje vlade parlamentarne manjšino samo še bolj učvrstila moralna, ustavna in parlamentarna načela, ki so združila parlamentarne stranke in ustvarila blok politične moralo, ustavnosti in demokracije. Pred novimi nasilji in proti ustavnost-rni in protizakonitimi ukrepi, ki jih vlada odkrito napoveduje, obljavljujoč po svojih listih, da ima za te svojo ukrepe celo najvišje edobrenje, izjavljajo parlamentarni predstavniki parlamnetarne večine, da niti malo ne izpreminjajo stališča, ki so ga njihove stranke že zavzele v obrambo ljudskih pravic, in da bedo z isto določnostjo na kakršenkoli način nadaljevali kljub vsem ukrepom započeto borbo za zinago ustavnosti in pailamentarnosti in spoštovanje ljudske volje. Stranke parlamentarne večine računajo s polnim zaupanjem, da bodo visoki zastopniki uprave v naši državi izvršili dolžnost tudi pri tej priliki in da ne bodo dopustili nameravano falzificiranje ljudske volje.
V imenu svojih strank se zastopniki strank parlamentarne večine najodločnej-še izjavljamo proti temu, da je pričelo vlačiti tuje faktorje v naše notranje razmere, in proti temu, da se ustvarjajo kakršnekoli reakcionarne zveze z namenom, da so pod zidom obrambe boljševiške nevarnosti duši svoboda v naši državi. Protestirajoč najodločnejše proti rušenju ugleda naše države v inozemstvu z objavljanjem nekakšne boljševiške nevarnosti v naši državi izjavljajo vodje parlamentarne večine, da je nesramno roganie resnici na škodo ugleda naše države trditi, da bi bila katerakoli od parlamentarnih slrank bolj-ševiška ali leglo ali orožje boljševizma in da je cilj takšne akcije obramba države, radi katere gre režim celo tako daleč, da ustvarja zveze z reakcionarnimi vladami v inozemstvu, preračunjeno samo na to, da se izogne za vsako ceno odgovornosti za korupcijo, ki tako težko pada na najbolj ugledne zastopnike današnjega režima. Vendar v tem današnja vlada ne moro in ne sme uspeti. Stranke parlamentarne večine bodo storile vse, kar je mogoče in potrebno, da bo 8. februarja! 192^ suverena liudska volja prišla do svojega izraza tako ,da se za vedno onemogoči tak režim korupcije in brezzakonitosti in da se bo končno pri nas spoštovala prava parlamentarna vladavina, ki bo v duhu socialne pravičnosti in pbpolno narodne ravnoprav-nosti in z narodnim sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev rešila vsa notranja vprašanja in da bo naša zunanja politika postala v resničnem skladu z ljudsko demokracije prosvitljenega zapada.
SAMOZAVEST VODITELJEV OPOZICIJE.
Belgrad, 29. dec. (Tzv.) Na seji vodi-ieljev parlamentarne večine se je razpravljalo o tem, kaj bo podvzela parlamentarna večina v slučaju, da vlada prekorači sedanjo mero nasilja s tem. da izda neko
obznano. Napravili so dalekosežen sklep, ki se drži v najstrožji tajnosti. Voditelji opozicionalnega bloka so sigurni svoje zmage, kajti vsa poročila so prav ugodnu I in razpoloženje pred volitvami je tako, da je gotovo, da pridejo stranke bloka za spo- j razum v parlainnet najmanj tako močne, kakor so bile dosedaj, in bodo torej imele sigurno večino.
Vo!itveni okrepi PP vlade.
Prejeli smo naslednji uradni popravek :
Ni res, da je največ oddanega (namreč zlatih mark na račun reparacij) mini-strstvima za promet in za šume in rude in da od svote za ministrstvo za šume in rude ne bosta imela država in ljudstvo nobene koristi, ampak se bo uporabilo za agitacijske svrhe samostojnih demokratov v Sloveniji,
res pa je, da bode ministrstvu za šume in rudnike prideljenih 30.000 zlatih mark in da bode ta svota uporabljena za naročila državnih šumskih uprav.
Veliki župan: Baltič.
FIASKO DR. ŠURMINA.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Danes se je vrnil iz Zagreba dr. Šurmin. Doživel je v Zagrebu popolen fiasko, kakršnega je doživel njegov kolega Drinkovič v Dalmaciji. Dr. Šurmin je poskušal priti v stik z Radi-čevimi disidenti, da z njihovo pomočjo pride do svojega mandata. Vendar so ga odbili. Za ustanovitev stranke ni mogel dobiti niti toliko ljudi, kolikor jih rabi za strankin odbor. Usoda Drinkoviča in dr. Šurmina, poinagačev sedanjega režima, je zapečatena.
DIKTAT PROTI POSLANSKI IMUNITETI.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Na današnji vladni seji je dr. Edo Lukinič referiral o poslanski imuniteti. Kakor znano, se je splitsko sodišče postavilo na stališče, da imuniteta poslancev obstoja še nadalje in je zato ustavilo sodno postopanje proti poslancu Košutiču. Stol sedmorice je to prvotno razsodbo splitskega sodišča razveljavil na pritisk vlade in se postavil na stališče, ki ga je diktiral Lukinič, da imuniteta po razpustu skupščine ne obstoja več
TEŽAVA Z 0BZNAN0.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) O nocoj sklicani vladni seji so izjavljali, da bo na njej sprejeta obznana. Vendar obznana na tej seji ni bila objavljena. Stvar z obznano je postala smešna. Pribičevič je na zagrebškem sestanku trdil, da ne bo obznana objavljena; Šurmin pa pravi, da bo. Maksi-movič je rekel: Tekst je že stiliziran, drugega nič ne vem. Očividno je, da sedanji vladi z obznano ne gre preveč lahko.
FRANCOSKI LISTI PROTI »0BZNANI«.
Pariz. 29. decembra. (Izv.) »Quotidienr je objavil v soboto članek o obznani proti hrss in pravi, da je treba pomisliti, da so Hrvatje uživali v bivši monarhiji avtonomijo, danes pa so postali plen centralistov. >Quotidien« smatra položaj v Jugoslaviji za jako zamotan.
KUPČIJA NA HRVATSKI RAČUN.
Pariz, 29. decembra. (Izv.) »Quotidien« poroča, da je Ninčič obljubil Italiji kose hrvatskega ozemlja, če podpre Italija srbske želje na Balkanu.
KRVAVO NASILJE V HERCEGOVINI.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Po semkaj dospelih vesteh se je včeraj v Hercegovini prelila kri. Na zborovanju Radičeve stranke v Ljubuškem je prišlo do ostrih spopadov med tolpo organiziranih radikalov in samostojnih demokratov ter pristaši ostalih strank. Invervenirala je tudi policija. V tej borbi so bili ubiti trije, sedem je težko ranjenih, več pa lahko. Dogodki, ki so jih vprizorili od Pribičeviča in Markoviča, ki sta nosilca radikalne in samostojne demokratske liste v tem okraju, plačani agitatorji, so izzvali veliko razburjenje in ogorčenje.
UBOGI URADNIKI IN INVALIDI.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Finančni minister je na vladni seji poročal o podporah za invalide. Vlada dosedaj še ni mogla dobiti nobenega denarja. Zato je prišlo do sklepa, da bodo morali uradniki plačati invalidski davek za celo leto naprej. Ta vsota se razdeli med invalide. S tem bodo uradniki težko prizadeti, invalidi pa ne bodo veliko dobili.
POGAJANJA Z GRČIJO.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Iz zunanjega ministrstva se poroča, da se bodo sredi januarja pričela pogajanja med nami in Grčijo za obnovitev odpovedanega sporazuma o prijateljskih zvezah med obema državama. Po teh pogajanjih se bodo za-če a trgovinska pogajan ja.
KRALJ ALEKSANDER V PARIZU.
Pariz, 29. decembra. (Izv.) Kralj Aleksander se je s kraljico Marijo v soboto pripeljal v Pariz. Na kolodvoru so kraljevsko dvojico pozdravili uradniki jugoslovanske-
ga poslaništva, predsednika francoske republike pa je zastopal njegov adjutant mornariški kapitan Wedel.
London, 29. decembra. (Izv.) Nepričakovanemu obisku kralia Aleksandra v Parizu pripisujejo listi velik političen pomen. Tako piše »Daily Telegraph , da se bo kralj Aleksander razgovarjal z vodilnimi francoskimi državniki o skupni akciji balkanskih držav proti boljševizmu.
Ircczemsko čusepisja o vlogi Jugoslavije o danskem uporu.
London, 29. decembra. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča, da je Jugoslavija nehala albanske vstaše podpirati šele v trenutku, ko je intervenirala Anglija. Tudi Mussolini se nastopu vsfašev ni uprl. Iz teh akolnosti sklepajo, da imajo Jugoslavija, Italija in Grška glede Albanije skupen načrt in da so pripravljene, vstaško gibanie v Albaniji izkoristiti tako, da si bodo Albanijo razdelile.
Tariz, 29. decembra. (Izv.) »Malin« poroča, da je jugoslovanska vlada podpirala voditelja vstaškega giban"a v Albaniji Ah-med bega Zogu. Dementiji jugoslovanske vlade ne morejo vtajiti tega dejstva. Jugoslovanska vlada zatrjuje sicer, da med vsta-ši ni bilo nobenega Srba, teda gotovo je, da so v Belgradu mirno gledali, da so se vslaš-ke čete organizirale na jugoslovanskih tleh. Lokalne oblasli so celo pomagale pri organizaciji, kar pomeni kršitev nevtralnosti. Ahmedu Zogi se kl ub njegovi energiji ne bi bil nikdar posrečil upor, če bi ga ne bila podpirala jugoslovanska vlada.
Dunaj, 29. decembra. (Izv.) »\Viener Allgemeine Zeitung« poroča iz Valone o razgovoru svojega sotrudnika z nekim uglednim Albancem. Ta je rekel, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da ''e vstaške čete organizirala belgrajska vlada. V obmejnih boiih je bilo vjetih nekaj srbskih častnikov in vo:akov. Ze'0 verjetno jc. da bo v Albaniji končro zmagal Ahmed beg Zogu, ki je eksponent Pašičeve politike. Ahmed beg Zogu ni vzel Tirare s svojimi krdeli, ampak so mu poirnrrale dobro izvež-bane četniške organizacije jugoslovanske armade.
Kova razkritja proti M'ssolinilu
R0SSIJEVA SPOMENICA.
F?m, 27. decembra. Danes je izigrala opozicija novo karto proti Mussoliniju: »Mondo« in drugi opozicionalni listi so objavili faksimile in fotografije spomenice, ki jo je meseca junija 1.1. v svojo obrambo napisal načelnik tiskovnega urada v notranjem ministrstvu Cesare Rossi. Tedaj je Rossija zasledovala polici'a zaradi Matteot-tijevega umora in mož se je bil zaman obrnil na Mussolinija, da bi ga ščilil. Mussolini se je bil tedaj v stiski odločil, da žrtvuje javnemu mnenju nekaj svojih najbližjih so-trudnikov in zaupnikov, da reši sebe in fašizem. Tedaj so vsi fašistovski in filofaši-stovski listi napadali Rossija, Filippellija, Finziia in tovariše, češ da so delali na svojo roko in brez vsake vednosti duce Mussolinija. V tistih dneh so vsi trije navedeni fašistovski prvaki, ko so videli, da sta jih duce in stranka vrgla čez krov, napisali spomenice v svojo obrambo. Te spomenice ali vsaj niih vsebina so došle v posest opozicije, ki jih sedaj drugo za drugo objavlja, i
Rossijeva spomenica obsega 18 strani in jo je pisal Rossi lastnoročno. Ki pa pod- ! pisana. O njeni poštenosti tudi fašistovski tiok ne izraža nikakega dvoma.
Uvodoma naglasa Rossi, da piše spomenico v svojo obrambo in da bo svoj čas za vsa dejstva, ki jih v njej navaja, prinesel najpopolnejši dokaz resnice. Za svojo osebo prevzema tisti del odgovornosti za fašistovske »revolucionarne« čine, ki dejansko spadajo nanj. Za ostalo naj se vrhovni poveljnik fašistov nekoliko bolj pogumno bra-! ni, ko že o velikodušnosti ne more biti go-I vora.
Nato navaja Rossi, katere časti in mesta mu je tekom časa poveril Mussolini: Najprej ga je meseca oktobra 1022 vzel s seboj v Rim kot svojega političnega tajnika, nato ga je imenoval za načelnika tiskovnega urada v ministrskem predsedstvu ozir. notranjem ministrstvu, ki sta bili tedaj združeni v Mussolinijevih rokah. Potem ga je poslal Mussolini v Milan, da vrže socialistično občinsko upravo, kar je Rossi izvršil; hoteli so ga izvoliti županom, kar je pa odklonil. Meseca februarja 1923 je bil imenovan za četrtega častnega korporala milice (1. je bil Mussolini, 2. Cremonesi, 3. Bi-anehi). Nekaj mesecev nato je bil Rossi na Mussolinijevo željo imenovan za podpredsednika Zveze italijanskih občin, a jeseni istega leta za strankinega podtajni^a. Za časa zadnjih volitev letošnjo spomlad so Rossija v več okrajih hoteli za kandidata, a on se je na Mussolinijevo željo kandidaturi odpovedal. Mussolini je namreč naglašal, da je potrebna »izvenparlamentarna rezerva za zadnji razvoj fašistovske revolucije«. Meseca maja je bil Rossi imenovan v strankin kvadrumvirat.
Potem se peča Rossi z vprašanjem odgovornosti za fašistovske teroristične čine in pravi: »Vse, kar se ]e zgodilo, se je zgo-
dilo vedno na neposredno zahtevo ali z odobravanjem ali po sokrivdi duceja.« Potem navaja posamezne slučaje: Balinanje poslanca Amendole je Mussolini naložil Da Bonu, organiziral ga je Candellori; težko prebatinovanje posl. Misurija z železnimi palicami, je na Mussolinijev migljaj organiziral Ealbo; napad na Fomija je Mussolini naložil Rossi ju ter sta ga potem organizirala skupaj s posl. Giunto; istotako so se izvršili na Mussolinijevo odredbo napad na Nittijevo vilo, nastop proti opoziciji, lekcija posl. Ravazolu; opustošenje katoliških krožkov je Mussolini naložil Maggiju in kesneje Rossiju. Kom. Fasciolo je imel od Mussolinija nalogo, da krajevnim fašjem vsak dan pošilja imena podnisovalcev prostovoljnih prispevkov za Voce Republicana, Avanti, Giustizio in druge opozicionalne liste, da jih fašisti kaznujejo z ricinovim oljem in balinanjem. Dalje izjavlja Rcssi, da so bili od vlade poslani v Francijo z državnim denarjem in potvorjenimi potnimi listi (stvar je vodil De Bono, denar je izplačal de Finzi) Dunini, Volpi, Putato i. tov., da maščujejo v Rimu umorjenega fašista Gerija. Dumini, Putato in Volpi so imeli izkaznice za prosto vožnjo po vseh italijanskih železnicah. Vse najbolj preteče in krvave članke, ki jih je razpošiljala agencija Volta ali so jih pri-občevali fašistovski listi, je pisal Mussolini sam.
Potem opisuje Rossi Mussolinijev značaj kot skrajno maščevalen, nasilen in krvi-žeijen ter tudi drugače surov, obenem pa dipl orna ličen. Ko je neko jutro čital v listih, da je nslca znana kremonska družina izrazila d'Aniinzi;u svojo solidarnost, je velel br'ojaviti Farinacciju v Kremoni, da se člani družine onrgirajo« z ricinovim oljem in prefep?jo. V tem ozračju maščevalnosti in strahu je vzkalil tudi načrt za odvedbo posl. Matteoltija, ki se je potem izpremenii v un^or.
Podrobnosti za Matteoltijev umor Rossi ne navaja in le skuša dokazati, da njega ne zadeva nobena krivda ter da je bil že dalj časa pred tem dogodkom prekinil vse osebne zveze z Duminijem ,ker je bil le ta izvršil no';o denarno goljulijo na njegovo škodo. Pač pa je bil Dumini poseben ljubljenec Mussolinijev.
V nadaljnjem Rossi med drugim omenja, kako je uspelo policiji povodom napada na posl. An.endolo, da je tako zmešala karte, da je celo >.'*ondo« verjel, da gre /a inozemske vplive in interese, katerim da služi Amendola.
»Mondo izjavlja, da sprejema za pri-občeno spomenico vso odgovornost in ugotavlja, da so dvignili »moralno vprašanje« proli Mussolini lu sami njegovi najzaupnejši sotrudniki in ne opozicija. Mussolini je spričo vseh teh obtožb prisiljen, da se o njih izjavi ter je moralno interesiran na tem, da se stvar razjasni. Ta položaj pa je nezdružljiv z njegovim sedanjim mestem na čelu vlade.
Rossi"eva spomenica je napravila na javnost silen vtis. Fašistovski krogi so skrajno pobiti, kar odseva iz plahe obrambe v njihovem časopisju.
volivna reforma.
Rim, 29. dec. Na Montecitoriju je nabit dnevni red za sklicanje odsekov, ki vsebuje samo vo ivno reformo. Načrt za volivno reformo in Mussolinijevo spremno poroči o je objavil novi fašistovski dnevnik »Tevere«, ki je začel izha'ati v soboto. Gl avne točke volivnega zakona so: 1. Število poslancev se zviša od 535 na 5G9; 2. upostavi se enoimenski volivni okraj; 3. glasovanje s kroglicami se odpravi; 4. uvede se takoimenovani Berlolinijev zavitek; 5. nadalina ome'itev kandidatur državnih, civilnih in vojaških funkcijonarjev.
poj med fašisti in disidenti v
piacEnzi.
Piacenza, 29. dcc. Minolo seboto so se v nekem tukajšnjem baru spoprijel fašisti in pa fašistovski disidenti, ki jih vodi posl. Barbiellini, zaradi nekega članka v fašistovskem dnevniku : Scure«. Pretepali so se s palicami in stresali iz revolverjev. Fašisti so nato ustavili izha:an'e dnevnika, proti čemur so pa Barbielliniianci protestirali. Tiskarno je zasedla policija.
BIVŠA ALBANSKA VLADA P1UBEZALA
V ITALIJO. Rim, 29. dec. Minolo soboto so dospeli v Erindisi člani albanske vlade s predsednikom Fan Nolijem na čelu. Privedli so s seboj tudi svoje družine. Z jadrnicami prihaja v Brindisi na stotine vojakov in drugih albanskih bcguncev.
RUSKE VOJNE LADJE V FRANCIJI. Pariz, 29. deccmbra. (Izv.) V Pariz je prišla posebna mornariška komisija sovjetske vlade, ki bo pregledala ostanke nekdanje ruske vojne mornarice, kolikor jih je v francoskih pristaniščih.
AMERIKA SE PRIPRAVLJA.
Pariz, 29. decembra. (Izv.) »Malin porr"n, da je predsedrik Coolidge odredil nvjno mvderuiz»ranje ameriškega brodenja.
VIHARJI V ČRNEM MORJU.
Carigrad, 29. decembra. (Izv.> — V Črnem morju divjajo hudi viharji. Več ladij se je potopilo, mnogo pa jih je v veliki nevarnosti. Zaradi viharja je pomoč skoro izključena.
PESNIK KARL SPITTELER UMRL.
Bern, 29. decembra. (Izv.) Znani švicarski nemški pesnik Kari Spitteler je umrl 80 let star. Med vojno je ostro nastopil proti nemškim nasiljem.
V RUSIJI VROČINA - V ITALIJI ZIMA.
Berlin, 29. decembra. (Izv.) Po poročilih iz Rusije imajo tam ponekod do 18 stopinj toplote. Tudi v Porenju in na Wurtem-berškem je zelo toplo. V Rimu pa je dosegel mraz tri stopinje pod ničlo.
DINAMITNA EKSPLOZIJA.
Tokio, 29. decembra. (Izv.) V mesta
Otaru je eksplodiralo na kolodvoru nad 500 zabojev dinamita. En zaboj je pri prekladanju padel na tla in se vnel, kar je povzročilo eksplozijo tudi drugih zabojev. Vsled eksplozije se je porušilo več hiš. Okoli 50 oseb je mrtvih.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Kološvar, 29. dec. (Izvirno.) Glediška igralka Kyrthy se je v spremstvu več tovarišev in tovarišič peljala z avtomobilom k poroki z nekim bogatašem. Vsled defekta pri avtomobilu so tri ure zamudili. Zato je šofer vozil s silno hitrostjo, da bi prišli še o pravem času. Na ovinku tik pred mostom čez reko Samoš vsled hitrosti šofer ni mogel pravilno zaviti in avto je padel na zamrznjeno reko. Vsi potniki so obležali nezavestni. Avto se je popolnoma razbil. Šele čez par ur je prišla pomoč. Igralko Kyrthy so pripeljali v Kološvar v bolnišnico, kjer pa je umrla, ne da bi se zavedla. Sopotniki so bili večalimenj poškodovani.
Volitve.
Kaj vse prenese naša »napredna« inteligenca! Nedeljsko »Jutro« ima silen strah pred našim tihim delom. Svojim »vernim« v tolažbo pripoveduje v uvodnem članku takele budalosti: »Klerikalci so na tajnih sestankih ljudstvu »dopove-dali«, da bo po prizadevanju g. kandidata SLS že prav v kratkem stekla železnica iz Krškega v Novo mesto. Tudi ve ljudstvo v krški dolini povedati, da je g. Sušnik spravil v Slovenijo »silne množine moke in žita«, ki se bo delilo prebivalstvu takoj po volitvah ... Iz drugih krajev nam javljajo, da klerikalni agitatorji širijo med ljudstvo vest, da se je SL§ sporazumela z Radičem glede »slovenske republike«, nadalje, da sta Anglija in Francija dali vedeti, da bo-deta na vso moč podpirali SLS in je že danes gotovo, da bo velika antanta preprečila zmago Narodnega bloka in kar je podobnih naravnost vnebovpijočih gorostas-nih.« In v odkrito subverzivnem namenu se govori o srbskem jarmu, hujska proti erolnosti države ter zopet po starem receptu napoveduje »raj na zemlji«, če se Slovenci podajo v klerikalno politično klavnico. — Žugajo ženam, da bodo rodile »hudiče«, ako bo niihov mož glasoval za neklerikalne kandidate.« —
Navedli smo zgornje budalosti iz ju-trove dežele, da vidijo naši volivci, kakšen strah spreleta žerjavovce ob misli na 8. februar. Kakor so o prvih kristjanih, ki so se morali skrivati v katakombah, trosili pa<rani strašne vesti, da so sovražniki človeškega rodu, da pijejo otroško kri itd., tako tudi orijentalska fantazija naših liberalnih reakcionarjev trepeta ko sliši o tajnih sestankih somišljenikov SLS.
Res se je v zadnjih dneh izvršilo nešteto shodov in sestankov, ki so vsi izzveneli v eni misli, da bo slovensko ljudstvo možato vztrajalo v boiu proti vsakemu nasilju. Lahko gg. veliki župani kličejo okr. glavarje in jim dajejo navodila, naj na vse načine preprečujejo delo naše stranke, vse to bo za~tonj. Naše 1'udstvo danes ve, kaj ima storiti in bo tudi storilo. Še bodo šli la=je po koncu gosoodi okrog »Jutra«. Gorite nas v katakombe, na ostanemo kot so svojčas naši vzori prvih krščanskih časov.
-f Pristranost PPŽ vlade. Na slovenski univerzi v Ljubljani so se zdaj podelile štipendije za zimski semester 1924-25. Od 245 prosilcev, katere je priporočila univerza, je dobilo štipendije samo 122, .ki so skoro brez izjeme pristaši samostalne demokratske stranke; od članov katoliških akademskih društev so dobili štipendije le 3, reci in piši trije! Imena štipendistov je določilo, oziroma izbralo tajništvo SDS in imenik poslalo v Belgrad. Torej je režim zanesel princip strankarstva celo v podeljevanje štipendij, ki so se doslej dajale izkl jučno le po potrebi prosilca I Zagrizenost teh ljudi je razvidna tudi iz tega, da je minister za prosveto Pribičevič izključil od btipuiiuij celo take akademike naDred-
nega mišljenja, ld so zadnjic bili solidarni s svojimi štrajkuJoBimi tovariši. To se pravi po PPŽ režimu so vredni štipendij samo brezpogojni hlapci sedanjega nekulturnega režima, vsi drugi pa so morujo izstradati. Mladine pa tudi s tem, gospodje, ne boste uklonili!
-f PaSieev sporazum s Cnnkovom. Kakor poroča >Pravdac, so govorili v političnih krogih v Belgradu, da je Pašič res sklenil s Cankovom sporazum in sicer bi po tem sporazumu smela Bolgarija svojo armado zvišati na 100.000 mož, da bi se ložje obranila boljševizma. Cankov pa je moral obljubiti, da bo razgnal vse organizacije, ki rujcjo na bolgarskih tleh proti Jugoslaviji.
+ Žonitcv carja Borisa. >/Pravda« poroča, da so bolgarska vlada že daljo časa pogaja z romusko vlado glede ženitve bolgarskega carja Borisa z romunsko prin-cezinjo Ileano. Prej pa je bilo treba poravnati razne spore z Belgradom. Cankov je dolgo poskušal stopili v stik z belgraj-sko vlado, a v Belgradu so molčali. Šele sedaj, ko potrebuje PPŽ-režim volivno pomoč, so namignili Cankovu, naj le pride. Obisk Cankova v Belgradu ne velja tedaj samo gonji proti komunistom, ampak tudi privatnim zadevam.
-f K protiruski zvezi Jugoslavije. Od uvaževano strani nam pišejo: K Vašemu opozorilu, da Italija bržkone potiska našo državo v protirusko zvezo z Romunijo in Bolgarsko, dovolile pripomnjo, da bi pomenilo kardinalno napako v naši zunanji politiki, ako v tem oziru Italiji navedemo. Ona nas hoče prevariti v dveh smereh. Pred vsem iztisniti nas iz bodočega jugoslovanskega bloka ter tako osamiti, potem pa skleniti sama z Rusijo dogovor proli nam. In sicer tak dogovor, ki bi nam no bil škodljiv samo v ekonem-kem, temveč tudi v političnem čiru. Le r kurjo slepoto udarjena diplomacija ne bode r? p'vi pogled spoznala te intrigantsko polili ita-čhiavelistične Italije. Ako so Italiji njena nakana posreči, ne pridemo le ob vodilno vlego, katera nam na Balkanu pritiče, temveč kaj kmalu tudi v oster konflikt z Rusijo, katera se nikdar in pod nobeno vlado ne bed 5 odrekla Besarabije. Vprašanje je seveda, če naša vlada pri svojem kokelovanju z Mnssolinljem nima tudi šo drugih prav posebnih namenov. In tu se ram zdi. da nismo baš najslabšo poučeni, ako sodimo, da je Mussolini v politično va-lovje vrgel dva ti?i';a, na katera naj bi so naša diplomacija vjela. Dtnastično in hrvatsko vprašanje, če 'o tako, ra pridemo celo v notranji politiki lahko v lrodepol-no odvisnosta od nase t~o priredi razrner najhujše in najnevarnejše »cvr^r?pred čemer se nikdar ne more closti glasno svariti.
PRISPEVAJTE ZA
- PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUGOSLOV. TISKARNA)
Poštnega čekovnega urada štev. 1!.47j
Finančni minister in uradniške plačo. Kakor je znano, je vlada dolžna uradnikom izplačati še lepe vsote na račun razlik med starimi in zvišanimi plačami. Vse prošnje uradništva za izplačilo teh zneskov je vlada dosledno odklanjala z znanim izgovorom, da :nema pare«. Sobotna >Pravda« pa poroča, da je sedanji finančni minister prišel na sijajno misel, kako bi prišel do denarja za izplačilo dolga, ki ga še dolguje država uradnikom. Uradnikom bodo namreč odtegovali od njihovih plač po 35—70 Din mesečno, ta denar bodo zložili v poseben fond in i?- tega fonda bodo uradniki dobili izplačane svoje zaostanke. Tako bo volk sit in koza ce"a.
Ta jo pa debela! Na shodu SDS v Zagrebu 28. t. m. je po'eg Pribičeviča govoril tudi dr. Žerjav. V tem svojem govoru je po poročilu ^Slovenskega naroda r med drugim dejal tudi sledeče: -V naši državi je mnogo nezadovoljstva. Samostojni demokratje smo zadnji, ki bi ne videli vzrokov tega nezadovoljstva, o ram o tudi priznati, da so mnogi vzroki tega nezadovoljstva izmišljeni. Prod dvema ali tremi leti sem prihajal v Beograd, vsakokrat sem prinašal mnogo prošenj in intervencij. Prišel sem tudi v zunanjo ministrstvo, kjer sem izročil 10 prošenj za podelitev s'užbo pri poslaništvih oz. konzulatih. Prijatelj v tem ministrstvu me je poklical v svojo sobo ter mi pokazal nad 3000 prošenj za
službe pri poslaništvih ln konzulatih. Začela sva pregledovati imena prosilcev.
Vsak se je smatral, da jo poklican za poslanika. Od teh je poslalo 2990 pozneje ne-zadovoljnežev, krenili ao iz desno na levo ter se našli v objemu z Radičem, ker jim ni. bilo v zunanjem ministrstvo ustreženo.*: — Gospod minister Žerjav si, kakor vidimo, nezadovoljstvo v Jugoslaviji na zrlo priprost način razlaga. Če bi bil dr. Žor-jav teh 2990 ljudi priporočil za poslanike (če ne za prave, pa vsaj za titularne, da bi vlekli plačo), pa bi nezadovoljnosti v Jugoslaviji no bilo. Gotovo mu jo danes žal.
Zaplenjena hvala na Herriote. Osje-ški >Hrvatski iist« poroča iz Zagreba, da je državno pravdnišivo zaplenilo sobotno številko »Hrvata« zaradi članka >Difami-ranje hrvatskega naroda«. V tem članku jo bila izrečena posebna hvala Herriotu, ki je bila ti;di zaplenjena. »Hrvatski list« sklepa iz tega, da nastopa belgrajska vlada tudi proti sedanji francoski viadi. Mogoče izda še proti njej Obznano.
Najprej malo zgodbico!
Med dopisniki, ki so pisali te dni v >Sl0ver.ei;« skoro vsak dan o srednješolski reformi, je napisal tudi pisec teh vrstic j med drugim nepodpisan daljši Članek v 't. 276. (»Najnovejše Pribičevičeve reforme glede srednje šole«)- Ko ga je prebral v listu, je videl, da je bii sicer članek natisnjen brez spremembe, da pa je uredništvo dodalo na koncu par vrstic na naslov Pribičovičev in stranke, ki ?a drži. Osebno sem imel pri tej opazki neko zadoščenje: da 'e bil namreč Članek napisan tako stvar- j no brez ozira na kako noiiiično stranko, da se jo uredniku političnega iista nehote zdelo, da tu nečesa manjka. Vendar mi pa dostavek političnega značaja ni bil dobrodošel in sem takoj naprosil uredništvo, da jc prineslo v nastopni številki (277) pojasnilo, da tisli dostavek no izvira od člankarja, ki pa je z ozirom na vsebino moral vsakdo iskati v krojru srednješolskih učiteljev, um-pak da je bil dostavljen v uredništvu.
Zakaj sem to storil? Samo radi tepa, ker sem želel, da bi se debata o tem vprašanji vod i'a kar mogoče stvar-o in nad-stramkarsko. Prepričal sem se bil namreč žo marsikrat, da smo so profesorji različnih političnih nariranj o šolskih vprašanjih prav dobro složili. Zr.to sem želel, da izostane vse. kar bi lahko mc'i!o stvarnost debato. Politični boj ima namreč drugačno terminologija nc:'-;o strokovna razprava. V politiki se govori bolj hiperbolično in se besedo ne devljeio na tehtnico; politika ie boj in v boju ni običai, da bi človek klical: »Oprostite!« kadar slopi komu nu kurje oVo. V političnem boju se strelja s topovi,
ir.ršno pokajo in povzročajo tak dim v ozračjn, c'a se včasih komaj še vidi stvar, za katero se boj bije. V strokovni debati je pa treba natančneje poslušati in bistro gledati.
To obzirnost do tovarišev, ki hcdiio v politiki druga pola, mi je narekovalo tudi prepričanje, da so slovenski profesorji po večini glede šolske reforme ena sama stranka: stranka protivnikov reforme v obliki, ka/<or je prišla.
Večina slovenskih profesorjev z novim učnim načrtom namreč že pred leii ni bila zadovobna, ko se je ta načrt pripravljal in prvikrat predlagal Profesorskemu društvu. Ta večina, ki je bila spočetka menda majhna, ;e pa naraščala od lete do leta. Ko so je vršila 20. novembra t. L razširjena odborova seja ljubljanske sekcije Profesorskega društva, ki so se je udeležili zastopniki vseh slovenskih srednjih šol, prizade-tih po spremembi učnega načrta, se jc soglasno s rlenilo, da naj se ua našem srednjem šolstvu uičesar no spreminja, dokler se parlamentarnim pelom ne sprejme novi srednješolski zakon. Takrat naj se pa upošteva mnenje slovenskih profesorjev. Soglasno so je odobravalo iz didaktičnih in pedagoških ozirov, da se naredba gled? lakojšnjo spremembe učnega načrta v Sloveniji ne bo izvajala, kakor smo bili takrat — sicer napačno, a bona fide — informirani. Seja pa nikakor ni odklanjala vsako reforme, ampak je sklenila, da bo sekcija organizirala v tclcij letošnjega šolskega leia več sestankov zastopnikov posameznih strok, kjer bodo zastopniki strok zavzeli stališče nasproti dosedanjemu in nasproti novemu učnemu načrtu. Izrecno so je k>-udarjalo, da se morajo pri tem spcclelni interesi posameznih strok podredili okviru celotnega ZuČnega načrta. (Prim. poročilo v Slovencu v št. 273.!)
Vsi ti sklepi so bili soglasni in mislim,' da se jih profesorjem no bo nikdar troba sramovati. Vsaka stanovska organizacija 'd bržkone v takem slučaju slično postopala. Učitelj, ki no Zeli b!M samo uradnik, no more tudi nikdar biti časti vec vdes ewlg Gestrlgen«, ampak so zaveda, da vsako splošno zboljšanje Šolo dvigne tudi njoga samega. Zato jo prav, da profesorji epeto-vano pregledajo s kritičnim očesom učni načrt in učne metodo.
Ugovor, da slovenski profesorji sand zase ne morejo razpravljati o učnem načrtu, ker mora biti ta enak za vso državo, no drli. V mfrtu novega srednješolskega zakona je n. pr. izrecno povedano, da nI troba, da bi bil učni načrt v vsej državi popolnoma oaak, aaipak da sc lahko upoštevajo krajevne potrebe, člen 22. pravi:
>Prema mesnim prilikama poj edinih srednjih škola, može Minlstar Prosvete, po saslusanju Prof. Društva i Glavnog Prosvet-nog Saveta, ttčinifi izmeno u nastavnem planu.? (Glasnik Prof. Društva II, str. 289.)
Ne razkrijem tudi nikako tajnosti, Čo povem, da jo ljubljanska sekcija Prof. društva pričakovala pomoči v boju proti spremembi učnega načrta sredi šolskega leta predvsem od ministra dr. Žerjava, na katerega se je obračala. Zasebno mnenje ministra dr. Žerjava o Pribičevičevi naredbi mi ni znano; čul sem pa od oseb, ki so bile 'ahko v stvari točno informirano, da jo sam minister dr. Žerjav posredoval pri prosvetnem ministru v tem zmislu, da bi se naredba v Sloveniji ne izvajala.
To jo torej »klerikalno ozadje« boja proti Pribičevičevi naredbi!
Prišel pa ie začetek decembra t. 1. in jo profesorja nemilo zdramil iz sanj, d a so pri nes naredba ne bo izvajala. »Slovenec«' jo prej kakor sioj dosledno zavzemal stališče, da naj so med šolskim letom ničesar ne reformira. Zastopal je torej isto razl-ranjo kakor profesorji na razširjeni odborov! seji dne 28. novembra. Pričel je tudi načelno razpravljati o umestnosti naredbe brez ozira na posebne tožave, ki so bilo združene z uvedbo med šolskim letom.
Pričakoval sem, da se bo oglasil tudi kdo izmed profesorjev, ki imajo zveze z »Ju troro« in »Narodom«, ter bo tam zastopal stališče, kakor so ga soglasno zavzeli njegovi somišljeniki pri seji Prof. društva. Saj vendar pri sen strankarstvo ni prišlo niti naimanj v poštev. Na te dopise pa šo do danes (23. dec. 1021) zairan Čakam. (Dopis v Narodu z dne 23. doc. je iz vseučiliških krogov. Lahko bi se bilo tudi pričakovalo, da bo na zborovanju starčov v iustlčni palači kdo izmed štirih profesorskih govornikov povedal staršem vsaj to. da so glede njihovega protesta proti takojšnji spremembi učnega načrta profesorji po veliki večini na njihovi strani. Saj je eden izmed njih osebno prav dobro pozral razpoloženje pri seii dne 28. novembra. Pač pa se je v člankih, ki so bili pisani v prilog reforme, na-glsšalo. da je Slovenec vso debato spravil na politično polje. Toda, ljudje boži: jaz vendar ne bom trdil, da jo belo radi tejra čmo, ker politični nasprotnik pravi, da ;e belo! Kdor hoče razpravljati po tej metodi, pa res lahko v srednješolski debati — molči-.
Razveseljivo pri vsej stvari je pa bilo dejstvo, da se je v bistvu strinjalo s Slo-venčevim stališčem glede srednješolske reforme mnogo odličnih osebnosti, ki nikakor niso pristaši SLS. Vidi so, da tistemu., ki je hotel pri vsej stvari gledati samo njeno jedro, po?leda ni nič kalilo Slovenčovo "izkoriščanje • zadeve v politične namene. Moj Bog, sej ne volimo stramk samo radi njihovega stališča glede srednješolske reforme.
Dobro je tudi to, da se je pričelo v časopisju razpravljati o šolski reformi sploh. En nspeh žo lahko nesporno zaznamujemo v tej debati: prof. Zupančič je podal o stvari svoje strokovno mnenje, preko katerega no bo mogel nikdo kar tako priti. Prof. Zupančič je spravil v ospredje tisto slran etaro-klasičner-a pouka, na katero se splošno najmanj misli in o katori se najmanj razpravlja: pomen z-aslj latinščine za formalno izobrazbo, ki je bodočemu znanstveniku neobhodno potrebna. V tem oziru jo seveda njegova sodba neprimerno merodajnejša nego sedba kateregakoli izmed nas, ki letujemo v srednješolski službi. Saj mi nikdar ne moremo primerjati znanstveno usposobljenosti absolventov realke in gimnazije. Ni .mi treba niti posebej omenjati, da gospodu profesorju pri njegovi izjavi ni bi ta nobena reč tako tuja kakor to, da bi s svojo izjavo izkazoval uslugo katerikoli po-Hllti.ll stranki. Zdelo se mi jc v tem oziru prav značilno, da me, ko som sc mu predstavi!, ni niti vprašal, za kateri list hočem razgovor porabiti. In ko sem po končanem
razgovoru omenil, da bom objavil stvar v Slovencu, je rekel: »To je meni popolnoma
vseeno, kjo sc objavi.«
Ker som žo pri tej Izjavi, naj dodam še nekaj, zaradi česar mi jo izjava gospodu profesorja posobno lmponirala. Podal je izjavo brez najmanjše priprav® v tako dovršeni obliki, da sem jo kar dobesedno za njim slenografiral in lahko kar po steno-gramu dobesedno objavi!; vos razgovor jo trajal morohlli četrt uro. Ves njegov nastop mc ju pa živo spominjal na označbo znanstvenika, kakor jo jo podal sedanji predsednik češkoslovaško republike Ma-saryk v seji dunajske poslanske zbornice dno 4. decembra 1997:
>Unior Wissen, Wissenschaft versteh-ort vir dlejonigo schon govvohnheitsmafiige, envorbsne, cben gowohnheitsmuBig onvor-bene Tondenz, den Habitus derjenigen Menschen, die — um mich kurz auszudrii-cken — sich bevvulit werden, was sie wia-sen und was sie niclit wissen.c (Sten. prot. str. 2877. Podčrtal priobčevalelj.) Prav ta Masarykov stavek mi je prišel na misel, ko je prof. Zupančič najprej omejil svojo izjavo na'tisto polje, kjer je doma, in nato izrekel svoj »vem«;
»To pa vem, da je točno gramatično razumevanje posameznih izrekov v eksaktnih vedah absolutno potrebno za onega, ki hoče poglobiti poznanje vede. Vem, da dijaki, brez predizobrazbe v latinskem jeziku težko, rekel bi: nikoli, kvečjemu v izjemnih slučajih pridejo do tega razumevanja.<r —
Eden pa je pri nas podal svojo izjavo o latinščini in nemščini na nižji gimnaziji in realni gimnaziji že leto dni pred ponovno Pribičovičevo naredbo: višji šolski nadzornik Woster v svojem znanem predavanju o naši srednji šoli, ki ga dobite v vsaki knjigami za par dinarjev in o katerem je Slovenec že obširno poročal.
S stališčem, ki so ga zavzeli glede srednješolsko reforme slovenski profesorji na ■razširjeni odborovi seji, dalje prof. Zupančič in nadzornik \Vester, so se v bistvu strinjali tudi starši, ki so sklicali sobotno posvetovanje v justični palači.
Iz vsega tega je popolnoma jasno, da je vse skupaj samo >klerikalna hujskarija. pred volitvamk.	I. Dolenec.
Teharje. Katoliško prosvetno društvo na* je razveselilo na Štefanovo, dne 26. t. m. z dobro uspelo prireditvijo. Dcklamacija Aškerčeve »Celjske romanco, in naslop gojenk teharskega Orliškega krožka sta bila lepa. Kot tretjo točko je uprizorilo Jalcnovo dramo )Dom<, ki je bila dobro režisirana. Tine in Angela sta izborno pogodila svoji vlogi. Tudi ostali igralci so sc potrudili. Lc proti koncu jc sigurnost pojemala. Videli smo, da so glodalci igro premalo razumeli. Zato priporočamo, da so pri težje razumljivih igrah glodalcem pred predstavo raztolmači vsebino igre, da nc bodo glodalci motili po nepotrebnem igralcev. ^Obilni obisk kaže nujno potrebo, da si Teharčani kmalu sezidajo nov — razvoju odgovarjajoči društveni dom.
Sv. K?,tarina pri Tržiču. Kakor vsako leto tako so tudi letos imeli otroci delavcev pri velcindiistrijclcu baronu Bornu svoj božični praznile. Ob bogeto okrašenem božičnem drevesu se jp zbralo nad 100 otrok s svojimi stariši in so skupno prepevali --Tiha noč, blažena noč«. Obdarovani po ge. baronici nc !c s pecivom, piškoti in toplim zaužitkom, temveč tudi z dragocenimi darili, kojih so bili polog otrok tudi njih stariSi zelo veseli. Ko se jc mladina zahvaljevala z ljubkimi besedami ge. baronici in jo naziva!a -naša dobra mati«., ko je prosila ljubega Jezuščka za srečo in Ivagostanje, jo bilo marsikatero oko rosno. Vesela in zadovoljna je bila mladina, srečno, so njo m?lcre, hvaležni in ttdani so nje očetje svojemu delodajalcu. Bilo tako tudi drugod!
Cerkveni vestnik.
c Otvoritev svetega leta. Ob zvoneujn zvonov vseh rimskih cerkva jc odprl sveti oče na sveti večer sveta vrata v cerkvi sv. Pet ra.. Vrome jo bilo najkrnanejše. Svečanosti so prisost vovali vsi v Rimu bivajoči kardinali, izredno veliko Število nadškofov, škofov in prelatov iz vseh rlelov sveta, grška kraljica Olga, vse polno prlncesinj, papeževi dostojanstveniki, rimska aristokracija, diplomatski zbor pri Vatlkauu in izredno veliko število romarjev. Številna množica se jo zbrala na trgu pred cerkvijo, in tam so stnle tudi Italijanske fote. V cerkvi sami «o Imeli službo papeževi gardisti.
c Keng.cgacifa za gorpc pri sv, Jožefa itr,a v sredo, 31. t. m., ob 7. uri zjutraj sv. mašo v kapeli.
Štev. 0 12 3 Ceno dopolnjenih steklarne _.n jq._	3^..



W S ' š± m
naj so pati na to, cia se zabela iz Ma^gijevc velike originalne stekle-niče dopolni, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati,
oziroma proehiati samo F;??.'-1« fsoa zabela in ničesar drugega.	čem
rc 1 '	t^it^j
---«1111 itimuMJ r titTnr nniintiimTT .• >•	"" 1 '."■ ' r ;' j^TBe'nirTMi-»srti- tm
—	Cenjenim naročnikom! V jutrišnji, sredini številki »Slovenca« prejmo brez izjeme vsi cenj. naročniki položuice za obnovitev naročnine za čas od 1. januarja dalje. Oni cenj. naročniki, ki so poslali naročnino na račun 1. 1925. že poprej, naj položnico shranijo za po-aieje ali jo pa oddajo kakemu izmed prijateljev, da si na novo naroči naš list
—	Višjesodni svetnik v p. Jakob Hren +. V nedeljo zvečer je umrl v deželni bolnici v Ljubljani g. Jakob Hren, starosta slovenskih sodnikov. Dosegel je visoko starost 94 let. Rojen je bil 1. 1830. v Begunjah pri Cerknici. Doživel je leto 1848. v Ljubljani kot dijak in član .-narodne straže«:. Kot sodni uradnik je pričel svoje službovanje v d6bl Bachovega absolutizma ua Hrvatskem pod banom Jelačičem. Lota 1874. se je ustanovilo v Novem mestu porotno sodišče in rajnik je bil tam prvi državni pravdnik. V letih 1885—1890 je bil izvoljen v kočevskem okraju za državnega in deželnega poslanca. Na Dunaju v parlamentu je večkrat nastopil: govoril je n. pr. za zboljšanje gmotnega stanja uradniških vdov in sirot; izposlo-val je prvo državno podporo Glasbeni Matici (1. 1887); potegoval se jc za pravice slovenščine na celovški in beljaški gimnaziji, na iniciativo Einspielerjevo in Sketovo, s katerima se je seznanil, ko je bil zaradi svojega narodnega mišljenja iz Novega mesta prestavljen kot namestnik državnega pravdnika v Celovec. — Ko je študiral v Ljubljani »logiko« še po starem učnem redu (pred 1. 1849.), je imel 99 sošolcev; predzadnji je bil rajni prošt Jan. Sa-jovic. In sedaj je šel za njimi zadnji, ves Bogu vdan. Pogreb bo danes ob pol 4. iz deželne bolnice k Sv. Križu. Blag mu spomin! N. v m. p.!
—	Iz proiesorske organizacije. Dne 29. decembra se je vršila razširjena odborova seja ljubljanske sekcije Profesorskega društva. Razpravljalo se je predvsem o prispevkih za Pomožni fond, ki se morajo po sklepu splitskega kongresa pošiljati Glavni upravi. Ljubljanska sekcija je skušala doseči prt Glavni upravi, da bi smele prispevke v ta fond upravljati sekcije same. Glavna uprava na ta predlog ni pristala, ker ni mogla spremeniti kon-gresovega sklepa. Pač pa je dovolila, da sme ljubljanska sekcija pridržati nekaj denarja za potrebe svojih članov. Sekcija bo ugodila zahtevi Glavne uprave in bo poslala denar v Belgrad, v kolikor ga ne potrebuje za svoje člane; pač pa bo predlagala na prihodnjem kongresu (v Skoplju), da se splitski sklep spremeni v toliko, da bi upravljale ta fond posamezne sekcije. Kajti prispevek vsakega člana bo znašal čez 5 let 1500 Din in že same obresti od tega denarja bi zadoščale za kritje članarine in naročnine za društveno glasilo. Kot odškodnino bi se pa plačalo po predlogu sekcije centrali od vsakega člana letno 12 Din v fond, ki bi imel namen podpirati člane, ki so sc žrtvovali za stanovske koristi. Ker šteje Profesorsko društvo okroglo 2500 članov, bi se na ta način zbralo vsako leto okroglo 30.000 Din, v treh letih 100.000 Din, kar bi značilo že znatno rezervo za vse slučaje. Ta predlog bo sporočila ljubljanska sekcija tudi drugim sekcijam s prošnjo, da se o njem izjavijo. Kakor znano, se po novem učnem načrtu od 7. januarja 1925 dalje nemščina v 1. in II. razredu realk in realnih gimnazij ne bo več poučevala kot obvezen predmet, ampak samo še kot neobvezen predmet Prvotno se ni nameravalo obdržati nemščino niti kot neobvezen predmet, a je to dosegel nadzornik We-ster v osebni avdienci pri ministru za prosveto. Na seji se je sklenilo, da se zato nadzorniku Westru izreče zahvala sekcije. — Tisti dijaki pa, ki bodo vstopili v septembru 1925 v I. razred realk in realnih gimnazij, se pa ne bodo mogli učiti nemščine niti neobvezno v prvih štirih razredih. Sekciji sta se javila dva profesorja, da sta pripravljena iti v ministrstvo kot referenta za Slovenijo. Njiju imeni sta se sporočili ministrstvu in drugim činlteljem, ki pridejo tu v poštev. Na ta način upamo, da dobimo v ministrstvu zopet referenta za srednje šolstvo v Sloveniji. Razpravljalo se je tudi o težkočah, ki bodo nastale pri klasifikaciji koncem I. tečaja radi srednješolske reforme, Marsikak profesor bo radi spremembe v razdelitvi predmetov pričel 7. januarja poučevati kak predmet nanovo in mu ne bo mogoče spoznati učcnce v 14 dneh toliko, da bi jim mogel do 24. januarja, ko bi se moral zaključiti I. tečaj, dati red v spričevalo. Treba bo ali preložiti konec I. tečaja ali uvesti trimesečja. Sekcija bo stopila tozadevno takoj v stik s šolsko oblastjo, da se najde izhod iz zagate v tej ali oni obliki
—	Preurejanje našega srednjega šolstva. Prošnjo ra kralja zoper najnovejšo reformo naših realnih gimnazij so podpisali v večjem stevjlu starši v Novem mestu in jo poslali v Belgrad.
—	Umrl je g. Franc Koželj, koralist stolne cerkve v Djokovo. V Djakovu je preživel blizu 20 le,t. Pred odhodom v Djakovo ■je bil mnogo let član Kat. društva rokod. pomočnikov v Ljubljani, več let tudi starosta tega društva. Pogreb bo danes dopoldne y Djakovu. Blag mu spomin!
—	Žepni koledar naše Kmetske zveze je spet na razpolago. Kdor ga želi, naj ga takoj naroči pri tajništvu JKZ, Jugoslovanska tiskarna. ,
novice.
—	Orjunaška korifeja v vojaški uniformi. Večkrat smo z zanimanjem opazovali pri sokolskili prireditvah, pogrebih in obhodih v sokolsko uniformo preoblečenega podčastnika. ki služi pri višji vojaški komandi v Ljubljani. Dotični je namreč poleg vnetega sokola tudi orjunaš s pristnimi orjunaško surovimi in pretepaškimi manirami. Kpr pred tem človekom mnogi mirni ljudje — civilisti nimajo miru, smo se malo pozanimali, kdo in kaj je ta junak. Odkrile so so naravnost ljubeznive stvari. Ta mož je prišel v našo vojsko v drugi polovici leta 1919 kot podčastnik. Ta podčastnik SHS, orjunaš iu nad vse navdušen sokol je bil po zlomu Avstrije skoro celo leto aktiven vojščak Volkswehra ua Salcburškem ln Koroškem. Ko ga tudi tam radi njegove nasilne naturc niso mogli več prenašati, je prišel v Jugoslavijo, se vpisal za demokrata in sokola ln tako postal podčastnik v Ljubljani, kjer je še danes. Mi bi ga pustili v miru, če bi ta tič stalno ne kazal svojega orjunsko.ga značaja. Ugotovimo, da jo podčastnikom prepovedano nastopiti v kaki drugi uniformi, kot v vojaški. Ali je za Sokole in Orjunce kaka izjema? Ali imajo Volkswehrovci pri SHS kako posebno protekcijo?
—	Izpremembc v voznem redu na državnih železnicah. Od 1. januarja 1925 vozita do preklica ob sobotah in nedeljah ter praznikih od Kranjske gore do Jesenic potniški vlak št. 4215, ki odhaja iz Kranjske gore ob 18.10 in prihaja na Jesenice ob 19.12 ter ima na Jesenicah zvezo na potniški vlak št. 917, ki prihaja v Ljubljano glav. kolodvor ob 21.50. V obratni smeri odhaja vlak št. '216 z Jesenic ob 21.25 in prihaja v Kranjsko goro ob 22.05; na Jesenicah ima ta vlak zvezo s potniškim vlakom št 918, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 19.
—	Izpremembc v voznem redu na kamniški progi. Od 1. januarja 1925 vozi ua kamniški progi do preklica mešani vlak št. 4037, lu odhaja iz Kamnika ob 20 50 ter prihaja v Ljubljano glavni kolodvor ob 22.05.
—	Smrtna nesreča pri streljanju. Na Blatnem vrhu, župnija Jurklošter, je 18 letni mladenič Tomaž Poljšak z vžigalno vrvico sprožil možnar. Pri tem je po nesreči prišel z glavo preblizo možnarja in naboj mu je preklal levo stran lobanje- Živel je še toliko časa, da je bil previden s sv. oljem.
—	šola za bolničarske sestre. Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu je odločil, da razpiše konkurz za 15 učenk v >šolo za uu-dilje i čuvarice zdravja'-' v šoli društva Rdečega križa SHS v Valjevem, ki prične dne 1. februarja 1925. Kurz traja 1 leto na stroške Rdečega križa. Tozadevne prošnje naj se pošljejo naravnost »Odboru škole za nudilje, Valjevo«. Frekventantinje morajo biti stare najmanj 18 let in ne več kot 35 let. Imeti morajo najmanj štiri razrede osnovne šole; biti morajo telesno in duševno zdrave in v nravstvenem ozira brezhibne. Prošnji je priložiti krstni list nravstveni list potrdilo o šolski naobrazbi in odobrenje od strani str-šev, varuha oziroma moža. Po izvršenem kurzu vstopijo učenke v praktično vajo v bolnišnic« radi vsposobljenja za kvalificirane bolničarke, nakar jim izstavi glavni odbor Rdečega križa diplome. Diplome jih upravi-čujejo za sprejem v bolnišnice in zdravstvene ustanove pri prostem stanovanju in hrani in najmanj 600 Din mesečne plače.
—	Požar. Na Brezjah pri Grosupljem je v nedeljo dne 28. decembra pogorel posestniku Alojziju Bučarju št. 8 vezani kozolec in vsa mrva v njem. Škode ima nad 150.000 K, zavarovan je pa bil komaj za 2000 K- Zažgal je menda neki otrok. Samo ugodnemu vetru in požarni brambi iz Grosuplja, ki je bila v nekaj minutah na mestu, se je zahvaliti, da ni ogenj objel vsa bližnja s slamo krita in le nekaj metrov oddaljena poslopja. Če bi le malo zavel veter na drugo stran, bi lahko šla vsa vas, in vse požarne brambe, ki so dospele iz bližnjih krajev, bi jo težko rešile. Sočutje poseFtniku, čast požarnim hrambam in opomin vsem posestnikom, naj povišajo 1 zavarovalnino na višino sedanje— in ne pred- j vojne cene!
Na$ratt samo Jc
!!
Tako ugoden nakup zimskih sušenj ln Izkoristite to izredno pri
DSAGO SCHWA3, LjubSjana
iccembra !!
oblek se Vam va bo nudil nikdar več liko, d* Vam ne bo žal
— Naslov dvornega dobavitelja. Gosp. Anton Verbič, trgovec s špecerijo in delikatesami v Ljubljani. Stritarjeva ulica št. 2, jo dobil naslov dvornega dobavitelja. K lepemu najvišjemu priznanju iskreno čestitamo.
Umor v Sp. Hrušici pri Ljub!]
V nedeljo ob 11. ponoči so šli iz Štajer-čeve gostilne na Fužinah domov v Hrušico trije fantje: Jakob Hlebš, Jakob Pogačar in Alojzij Bricelj. Nekoliko pred njimi je šel Leopold Skubic tudi iz Sp. Hrušice s svojima sestrama in svojo zaročenko. Pri Babnikovem kozolcu je čakal Leopold Skubic, in ko so prišli imenovani fantje v njegovo bližino, je Leopold Skubic, ki je kot vojak-mornar na dopustu, dvakrat ustrelil. S prvim strelom je zadel eno i/med deklet in jo ranil, da so jo morali prepeljati v bolnico. Z drugim strelom je pa zadel Jakoba Pogačarja v trebuh, in je Pogačar v kratkem izdihnil. Ljudje pravijo, da je Skubic imel že več let piko na Jakoba Hlebša zaradi nekega prepira v Korharjevi gostilni, in da se je najbrž hotel znositi nad Jakobom Hlebšem, pa je zadel Pogačarja. Ko jo zjutraj pri aretaciji orožnik vprašal Skubica, če ve, da je sinoči enega ustrelil, je odgovoril: vem, pa mi je žal, da še drugih dveh nisem. Tudi o Skubicevi materi pravijo, cla je rekla: Vse tri naj bi bil ustrelil, pa bi bilo dobro, Skubi-čeva družina pri ljudeh ni na dobrem glasu. Ljudje pravijo, da je svoj čas družina veliko občevala z nekim učiteljem, ki je posojal slabo berilo. Mi obžalujemo njo in še bolj družino Metnikovo, ki je z Jakobom izgubila dobrega sina v starosti komaj 25 let Jakob je bil miren, priden in varčen fant. Ko je lansko leto umrla mati, jc od tedaj vedno skrbel za hišo in pridno varčevaj, da bi spomladi prekril in popravil poslopje.
Iz Primorske.
p Suirtna kosa. V Ilirski Bistrici je umrl dolgoletni uradnik na tamkajšnjem zemljeluijiženm uradu Josip Ložak. — V Ro-janu je umrl po dolgotrajni bolezni Jakob Bole.
p Ve'i'ca nova motorna ladja. Te dni so v tržaški ladjedelnici spustili v morje veliko novo motorno ladjo :.Maulyc, last tržaške paro plovno družbe ".»Cosulicli«. Ldja obsega 8700 ton, dolga je 119 m, široka 16 in pol m. Namesto s parnimi stroji je opremljena z motorji Diesel najnovejšega sestava.
p Kopačeva razstava v Gorici. Akad. slikar Franjo Kopač je razstavil v pritličju »Trgovskega doma« v Gorici svoja slike. Vstop na razstavo je prest.
Iz Ljubljane.
lj Pogreb Viktorja Parme. Truplo pokojnega slovenskega skladatelja so prepeljali predvčerajšnjim iz Maribora v Ljubljano. Včeraj so dvignili krsto pokojnega i/, železniškega voza na glavnem kolodvora. Nato so jo naložili na mrliški voz in ko je odpel po cerkvenih obredih '^Združeni zhor ljubljanskih pevskih zborov" pod vodstvom pevo-vodje Zorko Prelovca Josip Pavčičevo »Spomladi, se je razvil časten sprevod po Dunajski, Gospoevetski in Bleiweisovi cesti do Aleksandrove Ceste, kjer je obstal pred opernim gledališčem- Iz gledališča so pozdravile pokojnika fanfare. Nato je govoril s pripravljenega odra g. Matej Hubad, ki je v svojem poslovilnem govoru predvsem naglašal, da je imel Viktor Parma sicer tuje ime, toda njegova duša je bila vseskozi slovanska. To je : pokojni pokazal jasno s svojo javno trditvijo, da »Slovan ne bo premagan(« Mož je ora' ledino v naši gledališki literaturi in nam je dal .prva dela umetniške gledaPške pevske in glasbene literature. Prva izvirna sloven-ska operna dela so njegova. Poleg tega pa si j ni osvojil častnega mesta samo med sonarod-njaki, ampak tudi med našimi večjimi sosedi.
E1SCSI
J OS 3
SO VEZANI ZVEZKI
JURČIČ SPISI
—	10 zvezkov celo platno, zlata obreza v lični skupni kaseti
RT KRASNO DARILO
Cena 560 Din. Posamezni zvezki elegantno in trpežno vezani brez zlato obreze po 42 Dint cela zbirka 10 eleg. vezanih zvezkov 420 Din v navadni vezavi 3u0 Din, broširani 200 Din'
DARiLO ZA GOSPCDINJE IU DEKLETA:
SLOVENSKA KUHARICA
S. M. Feltclta Kalinšek. Velika, zelo pomnožena Izdaja s krasnimi tabelami In slikami
—	med tekstom v lepi opremi in celo platneni okusni vezavi. Cena 220 Din. —
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V Umi A KI.
Njegova dela so se razširila daleč preko mej naše domovine in so bila priznana po vseh večjih evropskih odrih. Govornik je zaključil svoj poslovilni govor z značilnimi besedami: »Hvaležno ti je slovensko ljudstvo; bil si mož brez mržnje in zlobe, zlat značaj. Proslavil si svoje ime in nas narod, iz katerega si izšel in od katerega odhajaš. Pozdravljam Te mili mi brat Viktor Parma!« — Nato se je poslovil od pokojnika v kratkih, toda gin-ljivih in izbranih besedah g. Betteto. Uvodoma je poudarjal prislovico: *>Ne bodeš prerok v domovini! : Ueoda kulturnih delavcev je, da jih navadno po pravici presodijo in priznajo šele po smrti. Parma pa je dosegel, in to po lastni zaslugi, izjemo, da je narod priznal njegove zasluge že pred smrtjo. Priznal je vrednost njegovih del in jih vporab-Ijal, spoštoval in visoko cenil. V imenu članov slovenskega gledališča mu zakliče zadnje slovo: »Slava muk — Nato se ie poslovilo slovensko občinstvo od svojega zaslužnega moža in glasbenika, nakar je odšel sprevod v obilem spremstvu na pokopališče k Sv. Križu- Za mrtvaškim križem je korakala vojaška godba, za njo zastopstva ljubljanskih pevskih društev s svojimi prapori, nato železniška godba, venci, vozu z duhovniki in pa krsta. Za njo so stopali člani- ožjega in daljšega so-rodništvu, prijatelji in znanci pokojnega, za njimi zastopniki raznih državnih in mestnih uradov in raznih stanovskih ter kulturnih društev. — Na razstanku pri znamenju so zapeli združeni pevci še v zadnje slovo >Vi-gredc.
lj Silvestrov večer »Ljubljane« je že od nekdaj znan kot ena najlepših družabnih prireditev, v vseh slojih priljubljen zaradi izbor-ne postrežbe, vesele zabave, pred vsem pa zaradi tako izrazite prijetne domačnosti: kakor med ucJi ene družine si hite srca obisko-vavcev nasproti, lica radostno žare, roke pa si v toplem, iskrenem pritisku voščijo srečno novo leto. Zato jc imel ta večer, ki ga »Ljubljana* prireja že dolgo vrsto let, vedno polno obiskovavcev iz vseh slojev. Seveda plemenito vesclost teh večerov močno povzdigne ubrano, priznano prvovrstno petje zbora »Ljubljane.!, mnego nomorejo zabavni kupleti, dobro soljen slavnostni nagovor ob koncu starega in začetku novega leta itd. itd. Zato bo vsak prijatelj »Ljubljane* in sploh vsak Ljubljančan, kdor hoče ptaro leto veselo končati in novo v dobri volji začet^, s svojo prisotnostjo počastil ta večer, kar bo hkrati priznanje »Ljubljani« za njeno plemenito požrtvovalno in uspešno odlično delovanje.
lj Vstopnice za Silvestrov večer »Ljubljane« se dobe v predprodaji v Unionovi trafiki. Cena 10 Din.
lj Komične prizore bo na Silvestrov večer »Ljubljane* predstavljal priljubljeni komik g. P o v h e in zapel nekaj veselih kuple-tov. Kdor sc hoče iz srca nasmejati, pridi ta večer v Union.
lj Pet veselih pesmi bo zapela »L j u b • ljacac na Silvestrov večer v Unio-nu: A d a m i č e v o : »N e m a r a m za te*, po Adamiču harmonizira.no narodno: »K a j drugega hočem, oženil s c so bom«, ki ji je pesnik pridejal še novo kitico:
On: Mošnjieek mi očka bo dal za spomin, tako so spodobi za fanta, s planin.
:a: Mošnjiček mi očka bo da.l za spomiu. tako se spodobi dekletu s planin.
'.■n: Pa skup bova dala srce in denar in zopet na svetu en srečen bo par.
Dalje Kimovfievo milo: iT i boš pa doma ostala«, K 1 e m e n č i č e v o živo: »O j poglajte tičke« in Vil barje v muhasti moški zbor:
:>Oče bo rekli: sedem sto, mati so rekli: Kaj bo tol Ženin je rekel: ne prašam nič, da je le moj vaš deklič.
Ze samo te pesmi so vredne, da bi šli ra. ta večer, pa bo se polno drugega, kar bo radostilo oko, uho, srce in dalo vsakovrstnega. plomenitega užitka.
lj Načelnik umetniškega oddelka ministrstva za prosveto g. dr. Šenoa je prispel v Ljubljano, si ogledal delovanje Narodnega gledališča v Ljubljani ter prisostvoval v nedeljo popoldanski operni predstavi »Rigtv letto« in deloma tudi popoldanski dramski predstavi »Firma P. B. Zvečer se je udeležil vprizoritve »Hamleta« v drami. V pondeljek so se vršile konference na gledališki upravi. Pozneje se je razgovarjal z univ. prof- Plečnikom iu umetniškim konsulentom Tratnikom. Ogledal si je v Jakopičevem paviljonu Jamovo razstavo in udelež'1 tudi pogreba skladateka Viktorja Parme. Danes, torek, je odpotoval v Maribor.
lj Brezvestnost brez primere. Prav nobena stvar žc ni več varna pred ljubljanskimi uzmoviči. Vsaj to, kar je svetega, cerkvenega in nabožnega, je bilo do novejših časov varno. Capini in tatinski potepuhi so zdaj prišli še ob ta čut in odnašajo, karkoli ni privezano ali priklenjeno. Neki tak nebodigatreba se je lotil nove tatinske obrti, da odnaša svete kipe in podobe iz hišnih vež in pritličij. Kaj storiti proti temu? Zalotili bi ga najlaglje tam, kamor donesc brezsramnež te stvari naprodaj. Kdor pa ukradene reči kupuje, sam nič boljši ni od tatu. Ali bomo morali res imeti vsako malenkost na vrvi ali verižici?!
lj Svetlobna telesa »Vesta«, stropne, namizne in stenske svetilke v vseh izdelavah po konkurenčnih cenah J. Gorcc, palača Ljublj. kreditne banke.	7528
Dijaški vestnik.
i Logaški okraj. 1. januarja se bo vršil Ustanovni občni zbor podružnice Počitniške zveze za logaški okraj v Cerknici v dvorani izobraževalnega društva po sledečem sporedu: Dopoldne ob 11. uri otvoritev, potrditev pravil in poslovnika; popoldne ob 1. uri volitve novega odbora, nato predavanje g. kaplana Košička. Tovariši akademiki in srednješolci iz logaškega okraja udeležite se gotovo občnega zbora, da se poprimemo tudi mi dela po geslu: z Bogom za narod. — Sklicatelj.
Naznanila.
Božična igra »Sveta noč«. Kakor ima Pa-sijon ali Kristusovo trpljenje na odru prav posebno privlačno moč v postnem času, tako si želimo te dni primerne igre, ki bi nam pred-očila božično skrivnost. Taka igra jc »Sveta noč«, božična igra s petjem v štirih dejanjih, ki jo bo uprizorilo kat. društvo rokodelskih pomočnikov dne 1. januarja ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu, Komcnskcga ulica 12. Vstopnice se bodo dobivale novega leta dan dopoldne v Rokodelskem domu in zvečer pri blagajni.
Zveza služkinj ozir. podporno društvo .služkinj ima dne 1. januarja ob pol 5. uri v Alojzijevišču redni občni zbor.
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naproša stare in nevopristopivše člane, d a takoj poravnajo članarino 50 Din, odnosno zapriseženci 25 Din, za leto 1925, da se zamore definitivno določiti naklada glasila »Lovca-<. V to svrho bo S. L. D. čakalo in bo izdalo 1. številko »Lovca« šele sredi januarja. Kdor ne poravna članarine, ne prejme lista. Članarino je poslati na naslov: Ivan 'jZupah, blagajnik S. L. D., Ljubljana, "j"* Razstava slovenskih znamk. V bivšem prostoru »Tourist Office« (Aleksandrova cesta 8, palača Prve hrvatske štedionice) morejo si ogledati interesenti danes in jutri od 9.—15. ure brezplačno največjo in najvažnejšo posebno zbirko slovenskih znamk, kojo je sestavil v Ljubljani od leta 1922. do danes poznani hrvatski numizmatik in filatelist K. F. Nuber. Pred svojim odhodom iz Slovenije želi lastnik z razkazanjem te monumentalne zbirke z mnogimi šc ne obelodanjenimi unikatimi animirati domače filateliste na intenzivneje zbiranje slovenskih znamk, ki spadajo gotovo med najzanimivejše, katere so bile izdane po vojni. Na žalost je Slovenija edina dežela, v kateri ne vlada — kakor drugače povsod — v prvi vrsti zanimanje za domaČe znamke.
Prosveta.
Ahbe Rousselot f.
Velik katoliSki učenjak je preminul v Parizu: kanonik Rousselot, profesor na Col-lčge de France in na Institut catholique.
Abbč Rousselot je znan filologom vsega sveta kot ustanovitelj eksperimentalne fonetike, to je vede, ki s pomočjo različnih, nalašč v ta namen izumljenih aparatov fiksira (piše) in raziskuje človeško govorico.
Okoli leta 1885. se je začel baviti z izgo-varjavo svojega domačega narečja v Celle-frouinu in napisal o njem svojo doktorsko tezo. To je bil začetek eksperimentalne fonetike. Vsi aparati, katerih se poslužuje ta veda, da zapisuje govor, sestoje vkljub svoji različnosti iz dveh poglavitnih delov: prvi sprejema zvok, drugi pa piše. 2ene jih pa zrak, elektrika ali pa voda.
Aparat piše govor v obliki valovitih črt, katere potem znanstvenik preiskuje. Vsakemu, samoglasniku ali soglasniku, skratka vsakemu zvoku odgovarja posebna oblika valov in krivulj, tako da se da iz črt točno či-tati, kaj je dotična oseba govorila v aparat.
Natančno čitanje teh črt, za katere je včasih treba povečalnega stekla ali celo mikroskopa, kakor tudi njih točna analiza in kontrola, so dovedle fonetike do globljega spoznavanja človeške govorice in raz;skava-nja raznih govorilnih organov, da celo do duševnega razpoloženja govornika.
Vkljub svojemu svetovnemu slovesu (imel je učence iz vseh krajev, tudi nekaj Slovencev se nas je šolalo pri njem) je abbč Rousselot ostal skromen in živel v veliki revščini. Znameniti romanist Gaston Pariš, ki je občudoval Rousselotovo delovanje, mu je dal 1. 1896. na Collčge de France poseben laboratorij. Med vojno je abbč Roussrlot iznašel aparat, s katerim se je dala določiti točna smer ,iz katere prihaja kak zvok. Ta aparat se je uspešno uporabljal pri iskanju nemških podmornic, Zeppelinov in letal. Za to je dobil Rousselot od vojnega ministrstva križ častne legije, a prosvetno ministrstvo mu ga ni hotelo izdati, ker je bil duhovnik-
Rousselot se je na podlagi svojih iznajdb za^el baviti z zdravljenjem glužeev, posebno v brezupnih slučajih, in dosegel lepe uspehe. Splošno občinstvo ga ni poznalo, ker je v svoji skromnosti raje služil znanosti in človeštvu.
Umrl je ljubi in simpatični starček, ki je z velikim zanimanjem sledil, če smo mu govorili o našem malem narodu, po dolgi in
težki bolezni v 78. letu svoje starosti. • * •
pr Velik cerkven koncert v Karlovcu. Iz
Karlovca nam poročajo: Naš slovensko-štajer-ski rojak in na Hrvatskem zelo čislani skladatelj frančiškan fr. Filip Oštir je priredil pred nedavno v Karlovcu velik cerkven koncert svojih kompozicij, pri katerem je sodeloval glasovih Oratorijski zbor iz Zagreba pod vodstvom prof. in virtuoza g. Franje Du-gana- Razni hrvaški listi pišejo v svojih strokovnih ocenah o fr. F. Oštir ju med drugim tudi to-le: Fr. Filip Oštir, naš stari znanec in zelo priljubljeni naš frančiškan je znan široki naši javnosti kot odličen prijatelj in marljiv skladatelj cerkv. glasbe. To pot je stopil pred javnost z deli večje koncepcije, ki so
napravila na slušatelje globok vtis. Dela, pisana tudi za orkester, so donela naravnost impozantno- S temi deli se je obogatila naša glasbena literatura in morejo čisto dobro zamenjati vso importno robo nemških cecilijan-cev. — Koncert je bil zelo dobro obiskan. Ogromna cerkev je bila prenapolnjena meščanov in okoličanov. Koncertu sta prisostvovala tudi zagrebški nadškof dr. A. Bauer in provincijal frančiškanov Vošnjuk. H—k-
pr »Vrtec« in »Angelček« št. 1/2 1925. Lista sta izšla v lepi prenovljeni obliki. »Vrtec« s prilogo > Angelček« (6 dvojnih številk do konca šolskega leta 1924/25) staue 16 Din, »Angelček« sam 6 Din. Z oktobrom 1925 se bo pričel novi letnik- Lista bosta izšla vsak mesec razven o velikih počitnicah. Upravni-štvo je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
pr Probuda. Občni zbor se bo vršil dne 10. januarja 1925 ob pol 20 v restavraciji Tratnik. — Odbor.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 30. decembra: SUMLJIVA OSEBA. - Red A.
Sreda, 31. decembra: Ob 3. uri popoldne: DANES BOMO TIČI, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Novo leto, 1. januarja ob 8. uri zvečer: CY-RANO DE BERGERAC. - Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 30. decembra: CARJEVA NEVESTA, gostuje gdč. Gjungjenae iz Zagreba. — Red E.
Sreda, 31. decembra: Ob 4. uri popoldne: NETOPIR, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven-Novo leto, 1. januarja: Ob 3. uri popoldne TRUBADUR, gostuje dr. M. Adrian z Dunaja. Cene znižane. — Izven-
♦aaaaiiitBaiaaitBBiAiaadBaiiaaftaBiiBfliBaB«
■	a
■	V zalogi prvovrstni ogljen papir pri ■ H D
S Franc Bar, Ljubliana, Cankarjevo cafrelje 5 m
♦»MmilHIIIIHMIIIMIIHI»l|l'
Turistika in šport.
ŠPORTNI PREGLED.
Zimska sezona je bila doslej bolj naklonjena drsanju kakor smučanju. Medtem ko ho se slednji o božičnih praznikih morali zadovoljiti z manjšimi turami v okolico Kranjske gore, predvsem v Planico, ki ima edina kolikor toliko zadosti snega, so imeli ljubljanski drsalci na športnem drsališču SK Ilirije ob Celovški cesti priliko za redno udejstvovanje. Drsališče je bilo letos v mnogih ozirih izpopolnjeno in šteje doslej 19 drsalnih dni. Poset; jo bil posebno med prazniki zelo živahen; nu svoj račun so prišli v polni meri tako vsi, ki iščejo v lepem drsalnem športu zabavo, kakor tudi športniki, ki motrijo drsunje v prvi vrsti iz športnih vidikov in skušajo prilagoditi svoje tehnično znanje razpisanim tekmam v umetnem drsanju. — Na božični dan se je vršila prva tekma, in sicer tekma mladine do starosti 17 let. Tekmecev je bilo 10, vsi so bili kos razpisanemu programu in marsikoga od njih bomo letošnjo ali prihodnjo sezono srečali že pri težjih tekmah. Prvaku
je poklonil zimskosportni savez v priznanje
drsalke za umetno drsanje, primerna darila ko bila izročena tudi drugemn in tretjemu zmagovalcu. Rezultat tekme je sledeči: L Zajec Vazo (mestna štev. 7), 2. Franko Otoknr (11). 3. Bleiweis Janko (18), 4. Okorn Dušan (lil), slede Virant Janez, Globočnik Božo, Merkur Milan, Jenko Boris, Kramar-šiij Božo in Škrajnar Jos.
Nogomet se nahaja sicer v mrtvi sezoni, ki jo porabi večina moštev, da se odpočije od naporov pretekle sezone. O božičnih praznikih pa prekine marsikatero moštvo ta odmor za krajše ali daljše turneje v prvi vrsti v južne dežele, v drugi vrsti v Nemčijo in v Švico. Od naših domačih klubov se jo pogajala Ilirija za serijo tekem, ki bi jo vo-aila preko Gorico v Benetke in Vicenzo, toda vsled finuncijelnih tožkoč dogovori niso uspeli. V zadnjem trenotku je sklenilo ljubljansko Prirnorje dvo tekmi s »Pro Gorizia« v Gorici, kuteri jo absolviralo z rezultatoma 2 : 5 in 4 : 2. Prvi dan jo nastopilo Primorje z 2 rezervama in deloma vsled tega, deloma vsled potnih štrapacev ni moglo podati svoje najboljšo igre. Izpopolnjeno moštvo je doseglo nuto drugi dan sigurno zmago. Pro Gorizia pripada IIL diviziji italijanskega saveza in je ono boljših moštev Julijske Benečije.
Grad j a n s k i Š K iz Zagreba, v katerem igra zadnje mesece Mihelčič, bivši vratar ljubljanskega Hermesa, jo nastopil o Božiču daljšo turnejo po Nemčiji, ki poteka, doslej ugodno. Proti SV F u r t h u v Fiirthu, poleg FC Niirnnerga najmočnejšemu klubu Nemčije, je dosegel G rad jonski ŠK rezultat 1 : 2 in enak rezultat v Monakoveni proti izvrstnemu FC W a c k e r u. JŠK O r i e n t iz Sušaka je igral v Trstu proti klubu Pon-z i a u a z rezultatom 2 : 3. V Nemčiji gastira nadalje praška Slavija; proti E s seno r T. u. SV. je zmagala s 4 : 0, proti V. f. Bewegungsspiele v Elberfeldu s 3 : 0, na novega leta dan ima igrati istotam proti madžarskemu prvaku M. T. K. Na zadnjo tekmo se polaga iz sportnopolitičnih vzrokov veliko važnost, ker se srečata k tem prvič po vojni češko iu madžarsko moštvo.
V Španiji so se pričele mednarodne božične tekme z reprezentančno tekmo med Španijo in Avstrijo, ki se je vršila pred 30.000 gledalci v Barceloni in končala, s težko izvojevano zmago Špancev (2 : t).
Dunajski klubi letos ne potujejo v, tako velikem številu kot, prejšnja lota. Rapid je igral doslej v Turinu zmagovito proti FC Tor in o-s 5 : 2, podlegel pa je v Bo-1 o g n i z 1 : 3.- Amaterji (lo po imenu amaterji) so igrali z milanskim FC Interna c i o n a 1 e 5 : 0 in z FC M i 1 a n o 3 : L Medmestna tekma Dunaj: Bo u Vt -k e je končala z visoko zmago Dunaja (6 : 1). I. Slmmeringer SK gostuje v Švici; v Bernn je moral kloniti pred klubom Y o a n g F e 1 o v, s v razmerj u 0 : 1.
Poizvedovanja.
Pred kavarno »Jadran« se je dne 25. dc-
ccrnbra ob 11 dopoldan izgubila zlata moška ura. Pošten najditelj se naproša, da jo proti odškodnini izroči na upravništvo »Slovenca«
Izdaja konzorcij Slovenca«. Odgovorni urednik; Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Ceraigoj.
Dalje.)	55
»Gotovo,« je rekla Tua. »Nikoli nisem mislila, da bi naju okradel, ker če bi bil iz rodu tatov, bi bil gotovo bogatejši in manj lačen. Mislila sem le, da si skoraj slep, oče Kefer, in da ne boš mogel videti razlike med biserom in kremencem.«
»A tip mi je ostal, hči Neferte,< je odgovoril z lahnim smehljajem.
Tua mu je torej izročila košaro. Odprl jo je in vzel iz nje niz biserov, jih otipaval, duhal, ogledoval in okušal z jezikom, zlasti tiste velike, ki so bili posebej zaviti. Ko jih je vse pretipal, jih je zopet spravil v košaro in rekel suho:
»Res čudno, dojilja Asti, da vaju ti si-rijski razbojniki niso poskusili zasledovati, zakaj s temi dragulji bi se dalo kupiti kraljestvo, naj bodo že vajini ali njihovi.«
»Biserov ne moreva jesti,: je odgovorila Asti.
»Nc, toda z biseri si moreta kupiti več, nego potrebujeta za hrano. -
:Pa ne v puščavi,« je rekla Asti. ^
■Res, toda slučajno je v tej puščavi mesto, ki ni zelo daleč odtod.«
v Ali se imenuje Napata? : je vprašala Tua pozorno.
•-Napata? Ne, tako se ne imenuje. A slišal sem o tem kraju, imenujejo ga Zlato mesto. Res, nekoč sem bil v mladosti tamkaj, a tega je več ko sto let.«
"Več ko slo let! Ali se spominjaš poli tjakaj?«
»Da, več ali manj, toda peš je več nego leto dni hoda in pot vodi skozi pu-
ščave in skozi divje rodove. Malokdo pride živ v to mesto.«
»In vendar hočem priti tjakaj ali umreti, oče.«
-Morda prideš, hči Neferte, morda prideš, a mislim, da zdaj še ne. Harfo imaš in zato je verjetno, da znaš igrati in peti; tudi biserov imaš. Prebivavci mesta, o katerem sem ti govoril, pa ljubijo glasbo. Tudi bisere ljubijo, in ker se ne moreš odpravili na pot v Napato pred tremi meseci, ko bo deževje v gorah zopet napolnilo vodnjake v puščavi, bi morda bilo modro, če se med tem tamkaj nastaniš. Dojilja Asti bi bila trgovka z biseri in ti, njena hči, bi bila pevka. Kaj meniš?«
»Menim, da bi bfa vesela, če pridem kamorkoli iz te puščave,« je rekla Tua trudno. »Pelji naju v mesto, oče Kefer, če poznaš pot.«
»Poznam pot in vaju hočem odvesti tjakaj v zahvalo za dobro kosilo, ki sla mi ga dali. Odrinimo! Pojdita za menoj!«
Vzel je svojo dolgo palico in se odpravil pred njima.
»Ta Kefer ima za starca čudovit korak, z je rekla Tua. »S početka, ko sva ga zagledali, je komaj noge prestavljal.«
»To ni človek,« je odgovorila Asti, »marveč duh, dober ali hudoben, tega ne vem, duh, ki se je prikazal v podobi berača. Ali bi mogel človek toliko pojesti, kakor je pojedel on — polno košaro hrane? Aii pripoveduje človek o mestih, ki jih je obiskal v mladosti pred več ko sto leti, ali izjavlja človek, da mu je moj mrtvi soprog govoril v snu? Ne, ne, to je duh, kakor tisti na ladji!«
»Tem bolje,« je odgovorila Tua veselo. »Saj so nam duhovi bili dobri prijatelji. Če bi njih nc bilo. bi bila «edai mrtva ali osramočena.«
»To bomo videli ob koncu zgodbe,« je rekla Asti, ki je bila zlovoljna in trudna, zakaj solnce je hudo pripekalo. »Pojdiva pač za njim. Nič drugega ne moreva storiti.«
Hodili so tako uro za uro, dokler se niso proti večeru, ko sta bili obe ženski že upehani, naporno vzpeli na dolgo peščeno in skalovito višino ter z grebena ugledali nedaleč pod seboj veliko obzidano mesto sredi zelene, rodovitne ravnine. Ke, fer, ki je stopal spredaj, ju je vodil proti temu mestu, dokler niso dospeli do skupine dreves na robu obdelane krajine. Tam se je ustavil, in ko sta prišli za njim, ju je popeljal pod drevesa.
»Sedaj spustita pajčolane,- je rekel, »in počakajta tukaj, in če kdo pride, reci-ta, da sta ubogi popotni pevki, ki počivata. In dajta mi, prosim, en majlen biser niza, da grem v mesto, ki se imenuje Tat, in vama kupim hrane ter poiščem slanovanja.«
^Vzemi ves niz,« je rekla Tua slabotno.
»Ne, ne, hči, eden bo dovolj, zakaj v tem mestu so biseri redki in imajo visoko ceno.«
Dala mu je torej dragulj ali pravzaprav ga je sam potegnil z niti, ki jo je zopet zelo spretno zavezal spričo tega, da je bil videti skoraj slep, in se je urno odpravil proti mestu.
»Naj bo človek ali duh, rada bi vedela, ali ga bova še kdaj ugledali?v je rekla Asti.
Tua ni odgovorila — bila je preveč trudna in se je naslonila na deblo drevesa ter je zadremala. Ko se je zopet zbudila, je videla, da je solnce že bilo zašlo in da stoji pred njo berač Kefer in z njim dva črnca, ki sla vodila vsak uo pno osedlano mulo.
: Zajahajta, prijateljici,- je rekel, ..stanovanje sem vama našel.c
Zajahali sla torej in peljal ju je do mestnih vrat, ki so se jim na Keferjevo besedo odprla, potem pa po dolgi ulici do hiše, zgrajene sredi obzidanega vrta. Stopili sta v hišo, črnca sta odpeljala mule in v hiši sta našli lepo opremljeno stanovanje 7. že pokrito mizo v sprednji sobi in na njej obilico hrane. Jedli so vsi trije, in iko so končali, je Kefer prosil žensko, ki jim je stregla, naj ju popelje v njuno sobo, češ, da bo sam spai v vrtu.
Odšli sla torej brez nadaljnjega izpraševanja v svojo sobo, legli na posteljo, ki je bila že pripravljena, in kmalu trdno zaspali.
XV. poglavje.
TUA IN KRALJ IZ TATA.
Tua si je zjutraj nadela čisto obleko, ki je ležala na postelji, ter jedla, a se je medtem nenadoma ozrla navzgor in zagledala Keferja, starega berača iz puščave. Bil je v sobi pri njiju, čeprav ni nobena slišala ali videla, kdaj je vstopil.
»Tiho prihajaš, prijatelj,« je rekla Asti in ga je radovedno ogledovala. »Dvojnik bi ne mogel hoditi bolj neslišno in — kje je tvoja senca?' je pristavila ter pogledala najprej proti solncu zunaj in potem na tla, kjer je stal.
. Pozabil sem jo,« je odgovoril z globokim glasom. »Človek, ki je tako reven kakor jaz, si ne more vedno privoščiti sence. Pa glej, je že tukaj. Toda kaj veš ti o Dvojniku, ki jih ljudje, če niso poučeni, ne morejo spoznati? Pravili so mi o neki gospe iz Egipta, ki se je slučajno imenovala prav tako kakor li in ki je imela moč, da je Dvojnika videla pa tudi priklicala iz živega telesa in ga tako opremila, da je bil popolnoma podoben živemu človeku.
Devizni trg 1924.
Leto 1924. je bilo na deviznem tržišču bogato presenetljivih dogodkov.
Najbolj zanimiv dogodek v letu 1924. je bil vsekakor padec francoskega franka, ki se je v drugi polovici leta pretvoril v porast. Istočasno s francoskim frankom je izkazoval isto fluktuacijo tudi belgijski frank. Ogromni padec francoskega franka, ki je v prvi desetini meseca marca 1924. dosegel svoj najnižji tečaj, je povzročila mednarodna špekulacija; ko pa je >Banque de France« dobila inozemsko posojilo, je frank zopet na-rastel in se je od avgusta meseca 1924. nekako stabiliziral.
Izredne važnosti za mednarodno trgovino je tudi posrečena stabilizacija nove nemške valute »rajhsmarke-r.
Italijanska lira ne izkazuje v letu 1924 velikih fluktuacij v vrednosti. Šele v zadnjem času je začela pretiti liri nevarnost.
Češkoslovaška krona se je v letu 1924 stabilizirala popolnoma.
Proti koncu leta 1924 je zabeležil angleški funt, o čemur smo že poročali, znaten porast in se približal predvojni pariteti.
Švedska krona je prekoračila svojo predvojno pariteto napram dolarju, ravnotako tudi švicarski frank. Izredno močno se je utrdil tudi holandski goldinar. Danska krona je začela rasti na koncu leta — po prehodnem padcu — zaradi energičnih mer vlade.
Tudi Poljski se je posrečilo urediti svoj valutni problem ugodno z uvedbo nove valute »zlata (zloty).
Tečaj avstrijske krone se je dobro držal skozi celo leto.
Rusija je v tem letu izpeljala tudi svojo valutno reformo. Červonec je ena izmed najstabilnejših evropskih valut.
Španska valuta je obdržala kolikor toliko svoje pozicije vkljub temu, da je državno-linančni in gospodarski položaj te države zelo nejasen.
V Srednji Evropi je zabeležiti tudi ureditev valute na Ogrskem, kjer je bila na koncu meseca julija 192-4 odrejena relacija 350 tivoč pap. kron za angleški funt. Sedaj gre tečaj ogrske krone vzporedno s tečajem angleškega funta.
Romunski lej se je v drugi polovici leta nekoliko opomogel, finska marka ter valute baltiških držav in Gdanska so dosegle stabilizacijo. Bolgarski lev skače, grška drahma kaže tendenco k padanju.
Med izvenevropskimi valutami omenjamo samo padanje japonskega jena.
O dinarju v letu 1924 bomo natančneje pisali v novoletni številki.
g Izkaz Narodne banke z dne 22. decembra 1921. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 15. decembru 1924.) — Aktiva: kovinska podloga 460.4 (+ 23.6), račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne zamenjave 367.9, državni dolg 2966.3, vrednost državnih domen 2138.3, sal-
do raznih računov 573.8 (— 20.4), skupaj 9177.4; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 5910.3 (— 53.7), račun začasne zamenjave 367.9, državne terjatve 24.9 (-f- 24.9), razne obveznosti 641.2 (— 13.4), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 63.2, skupaj 9177.4. Obrestua mera ne-izpremenjena.
g Poštnočekovni promet v mesecu novembru 1924. V mesecu novembru t. 1. je bilo izvršenih vplačil za 1718.9 milijona dinarjev, izplačil pa za 1483.6 milijona dinarjev, tako da je znašal celokupni promet 3202.5 milijoua dinarjev. Stanje računov je bilo
30.	novembra 1924 v celi državi 11.211 napram 1117 na dan 31. oktobra 1924. Vloge so znašale 31. oktobra 1924 235.307.000 dinarjev, 30. novembra 1924 pa 235.320.000 dinarjev. Vloge 31. oktobra 1924 pri ljubljanskem poštnočekovnem zavodu so znašale 54.557.000 dinarjev, stanje računov je bilo
31.	oktobra 1924 3950, v teku meseca novembra 1924 mi uovo otvorjenih 35, saldiranih 13, tako da je bilo njih število na dan 30. novembra 1924 3972.
g Našo državne finance v mesecu septembru t. 1. V mesecu septembru t. 1. so znašali državni dohodki 931.078.276 dinarjev, izdatki pa 877.381.951 dinarjev. V avgustu 1924 so dosegli dohodki 859.5 milijona dinarjev, izdatki pa 902.6 milijona dinarjev.
g Obveznice vojno odškodnine. Iz Bel-grada poročajo, da je finančno ministrstvo otvorilo na glavni državni blagajni kredit v višini 125 in pol milijona dinarjev za amortizacijo obveznic 2 in pol odstot. drž. rente za vojno škodo.. Od omenjene vsote se bo uporabilo 100 milijonov dinarjev za izplačilo obrestnega kupona št. 1, 20 milijonov dinarjev za izplačilo amortiziranih obveznic ter 5.500.000 dinarjev za izplačilo dobitkov.
g Okrožni živinorejski sestanek v Velikih Laščah. Ob obilni udeležbi zastopnikov živinorejskih zadrug iz Ambrusa, Strug, Do-brepolja. Vel. Lašč, Sodražice in Ribnice ter zastopnikov oddelka za kmetijstvo, Kmetijske družbe, Zadružne in Gospodarske zveze in zastopnika kmetijske šole na Grmu se je vršil 29. decembra okrožni sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Načelnik okrežja je poročal o nakupih plemenskih bikov za Srbijo, ki se bodo tudi v bodoče vršili ter pozival živinorejce, da naj rede čimveč lepih bikov za prodajo. 2. Kmetijski svetnik Rohr-man je dal navodila za pravilno rejo telet, da bo mogeče doseči lepe uspehe, če se bo gledalo tudi na pravilno izbiro dobrih plemenskih molznih krav, ki bo dala povod za uspešno mlekarstvo. 3. Živinorejski inštruktor Krištof je razvijal načrt bodoče razstave živine na ljubljanskem velesemnju ter pozval živinorejce, naj takej prično z pripravami, da pokažemo pravo sliko naše živinoreje in privabimo čimveč kupcev za našo plemensko živino. 4. G. Hočevar je priporočal pravilno vporabo ravnokar odl azrnih švicarskih originalnih bikov, ki naj se uporabljajo le za v rodovnik vpisane krave, da dobimo čimveč lepega zaroda za lastno potrebo kot
za prodajo. 5. Vzel se je na znanje sklep občnega zbora Zadružne zveze, da plačujejo živinorejske zadruge le malenkostni letni prispevek.
Pri otvoritvi debate so bili vsi zastopniki mnenja, da moramo vse storiti za na-daljni napredek naše živnoreje. Sklenili so prirediti krajevne živinorejske sestanke, da se vsi člani pouče o razpravah tega potrebenega zadružnega sestanka, da bo več praktičnega uspeha.
g Vinska letina v Franciji. Francija — brez Alzacije in Lorene — je letos pridelala 67.3 milijona hI vina napram 57 milijonom hektolitrov lani. Alzacija je letos produci-rala 9.8 milijona hI vina, v letu 1923 pa 10.2 milijona hI.
g Bolgarska sladkorna industrija. V Bolgariji je sedaj 5 sladkornih tovarn s produkcijo 26.000 ton sladkorja v letu 1923 (predlanskem so producirali samo 17.500 ton). Domača poraba znaša v Bolgariji (1923) 19.000 ton (1922 pa 14.000 ton). V tekoči kampanji pričakujejo, da bo domača produkcija popolnoma krila potrebo in da bo preostalo za izvoz ca. 2000—2500 ton sladkorja.
g Nemška sladkorna produkcija. Zveza nemške sladkorne industrije ceni produkcijo sladkorne pese letos na 9.720.000 ton napram 7.330.000 ton lani, produkcijo sladkorja v tekoči kampanji pa na 1.540.000 ton napram 1.150.000 v prejšnji kampanji.
g Obtok bankovcev v Nemčiji. Po zadnjem izkazu nemške državne banke je bilo v obtoku bankovcev za 3363 milijonov mark v zlatu.
g Konkurz. O imovini Marije Padajjeve, neregistrirane trgovke v Vidmu pri Dobre-poljah se je razglasil konkurz.
g Donos neposrednih davkov in pribit-kov v oktobru t. 1. V mesecu oktobru 1924 je bilo v Sloveniji vplačanih 8,635.622 Din neposrednih davkov in pribitkov (brez davka na poslovni promet in 500, ozir. 30% pribit-ka), skupno pa v prvih 10 mesecih 1924 87,187.365 dinarjev. Izrednega pribitka je Slovenija plačala v oktobru 1924. 5,006.155 dinarjev.
g Donos davka na poslovni promet v oktobru 1924. V mesecu oktobru 1924 je bilo vplačanih 23 200.941 dinarjev davka na poslovni promet v celi državi. Od 1. januarja 1924 pa do 31. oktobra 1924 se je tega davka vplačalo 145,624.424 dinarjev.
Borze.
29. decembra 1924.
DENAR:
Zrgreb. Italija 2.8045—2.8345 (2.835 do 2.84), London 809.50-312.50 (312), Newyork 65 -66 (66.10-66.20), Pariz 3.5320-3.5820 (3.58), Praga 1.9820-2.0120 (2.01), Dunaj 0.0920-0.0940 (0.0937), Curih 12.75—12.85 (12.84), efekt, dolar 64.50—65.50 (65). — Tendenca in promet slab. Posebno v devizi Trst.
Curih. Belgrad 7.80 (7.75—7.85), Budimpešta 0.007030, Berlin 1.2260 (1.228), Italija 21.85 (22-22.10), London 24.3150 (24.24 do 24.26), Newyork 514.50 (515—515.50), Pariz 27.75 (27.75—27.80), Praga 15.5875
(15.60-15.65), Dunaj 0.007260 (0.00723 do
0.00727), Bukarešt 2.65, Sofija 3.75.
Dunaj. Belgrad 1079, Kodanj 12.550, London 335.000, Milan 3007, Newyork 70.935, Pariz 3837, Varšava 13.610. Valute: dolarji 70.460, angleški fimt 333.200, francoski frank 3815, lira 2990, dinar 1077, češkoslovaška krona 2130.
Praga. Lira 144.25, Zagreb 51.375, Pariz 183.25, London 116.175.
VREDNOSTNI PAPIRJI:
Ljubljana. 7 odstot investicijsko posojilo iz leta 1921. 65 (denar), 2 in pol odstot državna renta za vojno škodo 125 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210.212 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 224 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 124 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890—900, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 140—147, Združene papirnice Vevče 120 (denar), >Splik, anon. družba za cement Portland, Split 1400-1420, 4 in pol odstot kom. zadolžniee Kranjske deželne banke 90 (blago).
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 114—115, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 60.50—61, Jugoslavenska banka, Zagreb 105, Ljubljanska kreditna banka, tu, 224, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895 do 900, Srpska banka, Zagreb 136—137, Dioničko društvo za eksploataeiju dna, Zagreb 70 do 75, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 760 do 780, Našica 40, Narodna šumska industrija 55, Guttman 710, Slavonija 69, Trboveljska premogokopna družba tu 415—425, Vojna odškodnina 126—127, 7 odstot. drž. inv. posojilo 04.50—65.
Dunaj. Greinilz 153, Trboveljska družba 460, Hrvatska eskomptna banka 116.000, Ley-kam 175.000, Jugoslovanska banka 110.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 61.000, avstrijske tvornice za dušik 185.000, Gutmann 410.000, Slavonija 70.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frizi 4, 5, 6, 7, od 30—60 cm, franco meja 1430, plohi, smrekovi, 40 mm, monte, inedia 23, fco meja 610, plohi, smrekovi in jelovi, 50 mm, monte, media 23, fco meja 605, trami, 4-4, 4-5, 5-6, 5-7, 6-8, merkantilno blago, fco meja 390—405, bukova drva 1 m dolž. suha, 10 odstot okrogl., eksportno blago ,fco meja 31, bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakladalna postaja 3 vag. 24—25, zaklj. 24. — Žito in polj. pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 435, pšenica bačka, par. Ljubljana 490, koruza, nova, umetno sušena, def., fco dom. Ljubljana 260, koruza nova, foo slavonska postaja., gar. 200, oves bački, fco Ljubljana 365, laneno seme, fco Ljubljana 700, otrobi pšenični, b-n, juta-vreča, fco slavonska postaja 175, otrobi pšenični, srednje debeli, foo gor. postaja 225, kokalj, rin-fusa, fco Belgrad 165. — Stročnice, sadje: fižol ribničan ,očiščen, b-n, fco Postojna trans. 485, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 565, fižol mandolon, očiščen, b-n, foc Postojna trans. 450—480.
Novi Sad. Pšenica 420—425, koruza 190 do 192, oves 290—300, moka bazis >0« 600, otrobi 180.

100.000 Din Lanene tropine
Vsaka drobne vrstica Dšst 1*50 oli vsrka beset2?i 50 par. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
POSOJILA se sprejme ra kratek čas proti popolni varnosti. — Ponudbo pod: »Dobro obrestovanje« 8104 na upravo »Slovenca«.
EBEee&i^BBBe&BISBaBB
SLUŽKINJA
poštena, snažna, pripravna za vsa hišna dela, vajena otrok, se sprejme takoj. — Predstaviti se je osebno pri F. in I, Goričar »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
Sobarico
prvovrstno moč, ki bi znala tudi nekoliko šivati, IŠČE majhna slovenska družina (dve osebi) za Beograd. — Ponudbe z navedbo zahtev in dosedanjega službovanja naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Dobra plača« 8139,
~ KROJAŠKI POMOČNIK
mlad, išče dela, najraje na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 8138.
PLANINO
nov, malo rabljen, krasno, specialno delo, vsled smrti lastnika ugodno naprodaj. -Več pove: N. LOBODA — Šmartno pri Litiji. 8167
POZOR!	POZOR1
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-va cesta 30, I. nad., desno.
""Oratba koruze.
Dne 3. januarja 1925 bo ob 10. uri dop. prodan na javni dražbi v pivovarni UNION i vagon koruze (11350 kg).
prvovrstne kakovosti za ! špeh in mast, se prodajajo po najnižjih cenah pri PREDOVIČU, poleg Mestne klavnice — v Ljubljani.	8141
Sprejme se izurjen
sedlarski pmoš-nik in učenec
pri ANDREJU HRIBERNIK, Prevalje.	8142
HOTEL
velika jednokatna zgrada sa krasnim parketiranim so-! bama, u prizemlju restaura-cija i kavana, veliki vrt, odjel za karažu itd., sve u novom stanju, bez inven-tara ili po sporazumu sa invenlarom, u dobro posje-čenom kupalištu Krapinskim Toplicama,
prodaje se
uz povoljne platcžne uvjete za Din 1.250.000.— Nakor osobnog pregleda stupa u pregovore vlastnik
FRANJO JURKOVIČ, Krapinske Toplice.
Stružnica
ra železo 220 <17.T0 mm proda poccni Rudolf Desžaj, Ljubljana, Beethovnova ul. 9
koruzo otrobe oves
močan in pošten, b konjem, se taknj sprejme v trgovini Ivan PERDAN nasledniki, Ljubljana, Krekov trg, 81-15
naiprlmeimfša
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
Ssžesie Kopaiaoe
u Mr^nju
Cenik rastonji Cenik zastonj!
BBBB9<IBQa3)<3Ba>^)9ie^a Specšjelno emajliranje
dvokoles v ognju
kakor tudi razne kovinaste predmete, napisne table, postelje, mize, stole itd. Izvršujem vsa pleskarska, ličar-ska, sobo- in črkoslikarska de!a po zelo ugodnih cenah.
FRANC BOKAL
Celovška cesta št. 65 -Zgornja Šiška, poleg mi rice.
mješovite struke sa velikim okrugom, dobro uvedena, za-jedno sa sortiranim skladi-štem robe u Kraplnskiai Toplicama, prodaje se od-nosno daje od 15. siječnjn na više godina u n a j a m , stan sa vrtom na razpolož-bu; za odplatu traži se do 100.003 Din, za ostalo pla-težni uvjeti pogodovni. Samo sa ozbiljnim refl:ktanti-ma kod osobnog pregleda radnje stupa u pregovore
vlastnik JURKOVIČ Fran — Krapinske Toplice, BaaasflaaaBaaaBBaaa
se dobi v vsaki množini pri FRAN POGAČNIK . Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
NAZNANILO.
Slavn. občinstvu vljudno ! sporočam, da sen zopet sama prevzela
gcs-Hno » JELENIČ«
; na SELU, fik kem. tovarne.
! Potrudila se bom, da zadovoljim cenj. goste z dobro pijačo in okusnimi jedili. | Želeč vese'o in srečno i ipovo leto, se priporočam in prosim za obilen obisk.
ANICA KAVČIČ lastnica gostilne Jelenič.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«, ♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t*«
Ljubitelj ^narekov
gotovo šc ne vedo, da prodajam po znižanih cenah Harccrje, Rollerje in 100 plemenskih samic, cena po dogovoru Razpošiljam na vse strani Franjo Omahen, Ljubljana, Mestni trg št. 10.
išCcmo mladega inteligentnega gospoda
ki bi imel veselje naučiti sc vkuhavanja in kandiranja SADJA ter vkuhavanja SOC1VJA. Prednost imajo nc-oženjeni. — Naslop bi bil z novim letom.
KOr^RVNA TOVARNA »GT0~US«, d. d. na Vrhniki pri LiublianL
F^aUilO da 1:uPis dobro bla-' go najceneje pri
9. Sioteec nosi.
K. Soss
Ljiibljana, Mestni trg št. 19
Velika zaloga perila, ple'enin, svile, nakita, rokavic, nogavic za dame in gospode.
Predajo z 10-ZS)0/o popustom
Kupujemo stalno
poljubne količine vsakovrstnega mehkega, rezanega,
tesanega In okroglega !esa
parjene in neparjcnc bukove plohe, testone, hrastove Lize, drva in oglje. Ponudbe naslovite: »GAZA«-LES LJUBLJANA — POŠTNI PREDAL 6.	8105
Pri rudniku TRBOVLJE se bodo oddali s 15. marcem 1925 v najem sledeči objekti:
1.	Rudniška RESTAVRACIJA na Vodah,
ležeča v središču rudnika s pritiklinami (ledenico, kegljiščem, vrtom), vsi prostori z elektr, razsvetljavo in vodovodom v hiši;
2.	PODRUŽNICA RESTAVRACIJE na Vodah, pripravna za točilnico čez ulico z elektr. razsvetljavo.
Interesenti si morejo ogledati omenjene objekte vsak čas in dobe vsa potrebna pojasnila pri podpisanem ravnateljstvu, ki bo sprejemalo ponudbe opremljene s kratkim opisom pred-življenja reflektanta do 15. februarja 1925.
Rudniško ravnateljstvo Trbovlje.