Leto VIII, St. 164
Lgubllana četrtek 14, julija 1927
ess. Ignaja Ob 4. «iutw|. 88
Stane mesečno Uirs 15 •—, za mo-icrastvo Din 40"— neobvezno.
Oglasi po tartiu.
Uredništvo s
Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon St. 2073 in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Csi»E 2 B'n
Upravni5tvo: Ljubljana, Prešernov« ulica St. sa- — Telefon št. 2036
loseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 240»
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11:842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241
Ljubljana, 13. julija.
Na Koroškem bo danes deželnemu zboru predložen zakonski projekt o kulturni avtonomiji Slovencev. Ta načrt se je že dolgo pripravljal, a njegovo uzakonjenje naj bo dokaz, da hoče Avstrija pravično rešiti svoj manjšinski problem ter slovenskemu delu Koroške zasigurati nacijonalni obstoj. Na žalost je kulturna avtonomija, kakršno nameravajo koroški Nemci dati našemu narodu, pravo danajsko darilo, ker je zasnovana na principu prostovoljnega nacijonalnega katastra. Kdor se zaveda, kaj pomeni v hackenkreuzlerski koroški deželi, se priznavati za Slovenca, kdor ve, kakšnih sredstev se poslužujejo pangermani, da bi zatrli narodno zavednost naših ljud. ter umetno reducirali število slovenske manjšine na Koroškem, ta bo vedel oceniti pomen predpisa, da se moraš v javnem katastru deklarirati za Slovenca, ako hočeš biti priznan za člana narodne manjšine in uživati pravico kulturne avtonomije. Gotovo je en del našega naroda na Koroškem zaveden in se ne boji nobenega pritiska, a ravno tako živi velik del koroških Slovencev v stalnem strahu pred hackenkreuzler-skim terorjem in vsled svojega nesrečnega položaja ni narodno probujen, Uvedba slovenskega narodnega katastra na podlagi prostovoljne prijave, je enostavno poskus umetno reducirati število slovenske manjšine na Koroškem.
Mi smo bili že svojčas opozorjeni na to nakano pangermanskih koroških krogov, ki — čudo božje — živahno zagovarjajo sedanji projekt kulturne avtonomije za Slovence. Njihov račun je vrlo enostaven: oni sodijo, da bi se jim posrečilo povodom vpisovanja narodni kataster tako terorizirati slovensko ljudstvo, da bi število prijav zlasti v mešanih krajih bilo minimalno, Pri državno in deželnozborskih ter drugih volitvah se Slovenci dobro afirmirajo in tajno glasovanje jih ščiti pred maščevalnostjo načijonalnih nasprotnikov. S katastrom, kakršen je zamišljen v koroškem projektu, bi postala tudi ta zaščita iluzorna; kataster bi bil javni seznam vseh odločnih slovenskih vo-Jiloev. Nemškonacijonalni namen je pomočjo narodnega katastra dokazati, da je število Slovencev na Koroškem daleko manjše, nego se obče misli in da je »asimilacijski proces® v polnem razvoju. Pokazalo naj bi se, da je bil rezultat plebiscita pravilen in da je danes že manj Slovencev nego je bilo leta 1920. glasov za Jugoslavijo! Taki reducirani manjšini se potem lahko da najširša kulturna avtonomija . . .
Z občenarodnega stališča je treba koroški projekt odkloniti, dokler je osnovan na principu prostovoljne prijave. Edino pravičen princip je princip objektivne ugotovitve narodnosti. Slovensko prebivalstvo na Koroškem je avtohtono in akoravno je tisočletni pritisk nemštva silno okrnil narodni teritorij, ie slovensko koroško ozemlje vendarle tudi še danes realen pojm. Pravilno bi bilo, da se narodu na tem ozemlju da kulturno avtonomijo, nemško manjšino v njem pa izloči z narodnim katastrom, kakor bi se slovenski manjšini na pretežno nemškem teritoriju dežele z narodnim katastrom omogočil priključek k narodni celini. Kdo spada v slovenski in kdo v nemški kataster ne more biti vprašanje osebne odločitve, temveč objektivne ugotovitve. Ni težko ugotoviti, da je n. pr. tista rodbina slovenska, v kateri otroci, dokler ne obiskujejo šole. govorijo slovenski. Takih objektivnih znakov je mogoče določiti več in tudi ni težko najti način, kako bi se mogle te ugotovitve izvršiti. Le objek-rivni postopek more dati narodnemu katastru značaj prave matrike slovenske manjšine, ki bi tvorila pravično osnovo za kulturno avtonomijo koroških Slovencev. Brez takega katastra pa je najlepša kulturna avtonomija le izigravanje te institucije.
Pravijo, da hoče Avstrija z uvedbo koroškega projekta dati svojim sosedam primer, kako naj se rešuje problem načijonalnih manjšin. Pri tem pač v prvi vrsti misli tudi na Jugoslavijo. Pa-^fiSs«1 ?.. našimi sodržavljani Nemci v SsTveniji, izvzemši Kočevce. sicer ne drži, ker je njihovo število neznatno in se Avstrija n. pr. nič ne briga za daleko jačjo ter povrh še avtohtono hrvatsko manjšino v Burgenlandu, a gotovo je, da bi se moglo v zvezi z rešitvijo manjšinskega problema na Koroškem razpravljati tudi o problemu nemške manjšine v Vojvodini, katere položaj je pa že danes mnogo, mnogo ugodnejši nego položaj slovenske manjšine na Koroškem. Toda bila bi skrajna neenakost, ako bi se kulturno dobro založenim, gospodarsko trdnim, narodno zavednim in s številno inteligenco preskrbljenim Nemcem v Jugoslaviji merilo po načelih koroškega projekta. Ako hoče Avstrija. da resno in uspešno pokrene manjšinski problem v Srednji Evropi ter omogoči njegovo rešitev potom reci-procitete, potem mora svoj koroški projekt podvreči glede njegove temeljne točke temeljiti reviziji.
*>	. ' V	' • '
Seji radikalne in davidovičevske
eksekufive
Za danes napovedana seja radikalnega glavnega odbora je bila za nedoločen čas odgodena. — Oster nastop glavnega tajnika NRS proti načinu postavljanja vladnih kandidatur. — O kompromisu ne ve nihče kaj točnega
Beograd, 13. julija p. Po vesteh iz Zagreba je min. predsednik nocoj odpotoval tako. da bo jutri v Beogradu.
Radi njegove odsotnosti tudi danes v Beogradu ni bilo važnejših politič. dogodkov. Glavna pažnja politikov je bila osredotočena na spor med vlado in glavnim odborom radikalne stranke, ki bi moral imeti danes popoldne svojo sejo in sklepati o stališču glavnega odbora napram vladi. Tajnik glavnega odbora g. dr. Momčilo Ivkovič je izjavil še danes vašemu dopisniku, da glavni odbor ne more več popuščati vladi, posebno ne, ker vlada postavlja kandidature na način, ki je nedopusten. Dr. Ivkovič je navedel slučaj kandidature ministra pravde g. Subotiča v suboti-škem okrožju, ki se je izvedla s pomočjo policije. Take kandidature glavni odbor nikakor ne more potrditi.
Seja glavnega odbora pa je bila odgodena in g. Aca Stanojevič niti ni prišel v Beograd. Njegov prihod se pričakuje vsak čas; verjetno je, da se bo še enkrat sestal z g. Vukičevičem, s katerim se je baje že na zadnjem sestanku dogovoril o kompromisu za nekatera volilna okrožja.
Namesto seje glavnega odbora je bila zvečer seja izvršnega odbora radikalne stranke, na kateri so bile preči-tane prijave kandidatur min. predsednika Vukičeviča v skopljanskem okrožju, ministra narodnega zdravstva Savica v prizrenskem okrožju, fin. ministra Markoviča v tikveškem okrožju, prometnega ministra Milosavljeviča v Metohiji in ministra za vere Obradovi-
ča v tetovskem okrožju. Izvršni odbor glede teh kandidatur danes ni zavzel nobene odločitve in jih bo predložil v odobrenje glavnemu odboru.
Vsa ta vprašanja čakajo na prihod Ace Stanoieviča. Pač pa je izvršni odbor danes v načelu sklenil, da ne prizna organizacij NRS. ki jih sedaj ustanavlja vlada, temveč da prizna samo one radikalne organizacije, ki so bile ustanovljene pred razpisom volitev. Izvršni odbor je razen tega sklenil, da generalni tajnik' stranke dr. Momčilo Ivkovič potuje v prečanska volilna okrožja in da ta kontrolira, na kakšen način so bile določene kandidature.
Danes dopoldne in popoldne je imel seio tudi izvršni odbor davidovičevske stranke. Potrjeni so bili naslednji nosilci kandidatnih list: za Smederevo Ko-sta Timotijevič, za Timok minister so-cijalne politike dr. Aleksander Miovič, za Bregalnico minister dr. Ilija Šumen-kovič, za Črno goro Andrija Radovič, za Pirot G.ioka Popovič, za Niš Rado-slav Agatonovič, za Podrinje dr. Voja Veljkovič. Razen tega je odbor dopoldne in popoldne razpravljal o sporih in veliki razcepljenosti demokratov v no-vosadskem okrožju, kjer kandidirata Dragutin Pečič in Ranko Nikolič. Do sporazuma ni prišlo. Popoldne so se sestali po trije prijatelji Nikoliča in Pečica pod predsedstvom Timotijeviča, niso pa se mogli odločiti ne za enega ne za drugega« tsmveč so sklenili, naj kandidira kot nosilec liste v Novem Sadu Ljuba Davidovič.
Stepan Radie o tem fn onem
Korošec-Vukičevičeva pogodba naperjena proti Hrvatom. — Gorenjci baje prestopajo od klerikalcev k radičevcem. — Kakšen bi bil rezultat svobodnih volitev. — Radič je včeraj prispel na Bled in bo danes sprejet v avdijenci
Bled, 13. julija n. Danes dopoldne je prispel na Bled g. St. Radič in se takoj odpeljal v vilo g. dr. Shvegla. k;er se je nastanil. Tekom popoldneva se je vpisal v dvorno knjigo in je dobil nato sporočilo, da ga bo jutri ob 11. kralj sprejel v avdijenci.
Popoldne so' se zglasili v vili Wilso-nia novinarji, ki jih je s. Radič takoj sprejel in odgovarjal na njihova vprašanja, dal pa jim ie tudi daljšo izjavo. Na vprašanje, kaj misli o sporazumu med Vukičevičem in Korošcem, ie rekel: »Za državo bo to morda dobro, toda vse to prihaja od tega, ker Vukičevič dela na to. da Hrvati ostanejo v opoziciji in da se se*jačka stranka razbije. V bodočo vlado nai bi prišli hrvatski poslanci izven seljaške stranke, toda takih poslancev ne bo. Nekaj jih bo imel Pribičevič. toda on noče v vlado. Davidovič oa ne bo dobil nobenega hrvatskega mandata. Dejstvo je, da Hrvati zato ne bodo v vladi, ker so Hrvati, in zato, ker so socijalno napredni in ker so proti korupciji in nasilju. Zato ta aranžma s tega staTšča ni dober. Srbi samo s Slovenci in z narodnimi in verskimi manjšinami niso in ne morejo biti steber te države. Ako bi bile svobodne volitve, bi Pribičevič, zemljoradniki in radikalni opozicijonal-ci dobili večino.
V nadaljnih izvajanjih je g. Radič povedal: Na Bledu ostanem tri dni. Zapisal sem se v dvorno kniigo in prosil za avdijenco in ako bom sprejet, bom imel mnogo povedati. Nadejam se. da se bom jutri sestal z Vojo Marnkovi-čem. Govorila bova o Ženevi in o Društvu narodov.
Beograd, 13. julija p. Današnja »Pravda« objavlja razgovor svojega zagrebškega poročevalca s Stepanom Radičem Dred njegovim odhodom na Bled. Gosp. Radič je izjavil med drugim:
»Jutri odpotujem na Bled k svojemu prijatelju Šveglu, kjer se bom dva do tri dni odpočil. Odšel bom tudi v Suvobor, da se vpišem v dvorno knjigo in da zaprosim za avdijenco. O domači politiki bom govoril prav malo. Po svoji dolžnosti bom obrazloži! kralju splošno mednarodno politično situacijo, o kateri menim, da ie za nas ugodna in da lahko postane še boljša 7. ozirom na to, ker imamo dobre prijatelje. Vsekakor pa je sreča za nas. da v Rumuniji ni več na vladi italofilska vlada generala Averesca.
Druga stvar, radi katere zrem na Bled, je v tem, da me kličejo naši liudie iz cele Gorenjske in da ljudje, ki so slišali, da je Korošec prestopil k radikalom, nrehajajo k nam. Oni pravijo: »Sedaj vidimo, kako nam Korošec brani vero, ker je stopi! med radikale«. Jaz pa sem mnenia, da je dr. Korošec s tem korakom stoml v krog beograjske čaršiie. kjer se že nahaiata dr. Spa-ho in njegova inteligenca. Tam se nahajajo
vsi reakcionarci, če že govorim resnico. Skupaj iih je strah rad; svoje omejenosti.
Vse, kar se sedaj dogaja, je strah za mandati. Velja Vukičevič ie imel lovski blagor. Samo naj pazi. da ga ne bo preveč. Še dva, tri taka lovska blagra in Velja bo rekel: Bog me čuvaj lovskega blagra. Ko-r6šcu se ne sme izročiti niti čaša vina. Takoi govori neumnosti. Korošec ie pijan celo, kadar ie trezen«.
Končno ie g. Ra-dič izjavi!, da ie iinančni minister odobril proračun zagrebške oblasti.
Bolgarsko-turška trgovinska pogajanja
Ari gora, 13. julija. (Ia.) Danes so se pri« čela boigarskosturška trgovinska pogajaš nja.
Družilovski prosi za pomilostitev
Moskva, 13. julija, d. Družilovski, ki je bil obsojen na smrt, je vložil pri predsed« niku centralnega izvrševalnega odbora sovjetske unije prošnjo za pomilostitev.
Moskva, 13. julija, d. V razpravi proti ponarejevalcu listin Družilovskemu je vzbudila posebno pozornost točka obtožb niče, v kateri se naglaša, da je bil obto« ženi v službi protiboijševiške propagande in zapleten v zaroto, ki je nameravala raz« streliti \vestminstersko katedralo.
Nove justilikacije v Rusiji
Moskva, 13. julija, (pa.) Vojaško sodišče v Kronstadtu je obsodilo na smrt zaradi vojaškega vohunstva gospo Klopikov, že« no bivšega poveljnika baltiške mornarice, ki je bil pred kratkim 'ustreljen.
Uoor sovjetskega vojaštva
Varšava, 13. julija, s. Kakor poročajo li« sti iz Minska, so se vojaki nekega inženjer« skega polka rdeče armade v Saratovu upr« li Zahtevali so, da je treba aretirane čia« ne komunistične ooozicije takoj izpustiti Vojašnico so obkolile vladi zveste čete ter upom'' e aretirale.
Clemenceau okreval
Pariz, 13. julija, s. Clemenceau je popol« noma okreval in bo v prihodnjih dneh zapustil Pariz. Odšel bo na svoje posestvo v Vandee.
Velika vročina na Madžarskem
Budimpešta, 13. julija, s. V zapadni Madžarski je znašala danes temperatura v senci 43. na solncu pa 48 stopinj.
Gozdni požari
Bukarešta, 13. julija, (be.) Radi velike vročine je izbruhnil v okraju Moreni velik gozdni požar. Zgorelo je 100.000 hektarjev gozda in tovarne olja v Moreni. Škoda se ceni na 20 milijonov lejev.
Berlin, 13. julija, (be.) V bližini luke St. Jones v Fundlandij; je izbruhnil velikan« ski gozdni požar. V luki je zgorelo 30 la« dij. Drugih 150 jc zbežalo na odprto morje.
Železniška nesreča
Newyork, 13. julija, (be.) V mestu Tole« j do v državi Ohio se je zgodila velika že« :
lezniška katastrofa. Ubitih je bilo 11 oseb	j
in več težko ranjenih.	i
Kulturna avtonomija za koroške
Slovence
Danes bo koroškemu deželnemu odboru izročen nemški predlog o uvedbi kulturne avtonomije za Slovence na podlagi prostovoljne prijave v narodni kataster
(Glej tudi današnji uvodnik.)
ster vpisanih staršev, bo ustanovljena slovenska manjšinska šola. Pri tem se ne bo upoštevala določba šolskega zakona, ki predvideva oddaljenost 4 km za javne ljudske šole. Stroške za slo-
Celovec, 13. julija s. V deželnem zboru, ki se jutri sestane na kratko zasedanje, bo predložen osnutek zakona, ki bo onim avstrijskim zveznim državljanom na Koroškem, ki se priznavajo med slovensko manjšino, priznal pravico samouprave v kulturnih zadevah. Številčna ugotovitev slovenske manjšine se bo vršila potom narodnega katastra, v katerega bodo vsakoletno v do* ločeni 14dnevni dobi vpisani vsi avstrijski zvezni državljani, ki so izpolnili 20. leto in izjavijo, da se priznavajo k slovenski manjšini. Tako ugotovljeno število Slovencev bo nato razdeljeno na krajevne, kulturne in šolske občine. Organ kulturnih občin ie slovenski liudski svet. Njegovi člani bodo izvoljeni po deželnem volilnem redu; sedež ima v Celovcu. Kjer se v občini priglasi 40 šoloobveznih otrok v slovenski kata-
venske šole. ki jih bo treba nanovo ustanoviti, bo nosila dežela Koroška. Višje izdatke, ki bodo nastali vsled tega, ker bo treba na mešanem ozemlju vzdrževati tudi utrakvistične in nemške šole, bo prevzela država. Pravico predlaganja učiteljev na slovenskih ljudskih šolah ima slovenski ljudski svet. Imenovanje bo izvršila koroška deželna vlada. Poleg predpisane strokovne na-obrazbe se zahteva, za take učitelje predvsem avstrijsko zvezno državljanstvo: v izjemnih slučajih pa lahko deželni glavar koroški ta pogoj spregleda. Zakonski osnutek bo izročen pravnemu odseku deželnega zbora.
Nova parlamentarna zmaga francoske vlade
Vprašanje uradniških plač rešeno. — Senat odobril volilno reformo. — Pred odgoditvijo zbornice
Pariz, 13. julija (pa) Zbornica je rešila težko vprašanje povišanja uradniških plač. Vlada se ima zahvaliti za svoio zmago piedsedniku radikalnosocijalističnega kluba ki je predložil dva izpreminjevalna predloga katera je Poincarč sprejel in si zagotovil s tem večino. Prvi predlog ie bi! sprejet z 347 glasovi proti 100, drugi s 325 proti 198. Po sprejetju teh izpreminjevalnih oredbgov so bile nadaljne določbe sprejete brez vseh težav. Zbornica je tekom debate odklonila z 356 glasovi proti 171 komunističen predlog, da se vladni krediti za povišanje plač uradništvu povišajo za 147 millionov frankov.
Senat je razpravljal o volilni reformi, katero je odobril s 313 glasovi proti 67.
Pariz, 13. julija d. Kriza vlade ie zaenkrat odstranjena na ta način, da so meščanske levičarske stranke popustile. Radikalno socijalistična frakcija zbornice ie na svojem včerajšnjem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri se izjavlja v načelu za povišanje uradniških prejemkov, da pa ne more pri-
l l'
Smernice romunske zunanje politike
Bukarešta, 13. julija, d. Zunanji minister Titulescu je sprejel novinarje in jim podal daljše izjave o smernicah ru-munske zunanje politike.
Uvodoma je naglasil, da je rumunska politika v popolnem skladu z evropskimi interesi. Zlasti je povdaril, da si želi Rumunija kakor vse države, ki so sodelovale v svetovni vojni, iskrenega miru. Mir pa je brez mednarodnega reda nemogoč. Zato smatra Rumunija za eno svojih prvih nalog, da z vsemi sredstvi brani mirovne pogodbe. Rumunija sj .ie vedno prizadevala, da s pogodbami sklenjeni mir tudi praktično izvede. V istih smernicah se bo gibala tudi v bodoče politika Rumunije.
Predvsem hoče Rumunija živeti z vsemi državami v prijateljskih odno-šajih in kar najbolj poglobiti zveze z Malo antanto in Poljsko, ki streme za istimi smotri. S Francijo vzdržuje Rumunija zelo prijateljske odnošaje. ki pa ne motijo prijateljstva z Italijo, ki je bilo v zadnji dobi potrjeno s posebno pogodbo. Nikdar ne bo pozabila Rumunija na podporo, ki je je bila deležna s strani Anglije. Titulescu bo izkoristil vse svoje zveze, kj si jih je pridobil kot poslanik v Londonu, da to prijateljstvo kar najbolj poglobi. Tudi napram Zedinjenim državam hoče Rumunija izraziti s trajnim prijateljstvom svojo hvaležnost.
Poljski odgovor Moskvi
Varšava, 13. julija d. Poljski poslanik v Moskvi, ki je bil pred več tedni pozvan v Varšavo, da poroča svoji vladi o poteku svojih pogajanj z sovjetsko vlade., se vrne prihodnjo sobotj v Moskv i. Pri tej priliki bo izročil sovjetski vladi odgovor poljske vlade na zadnjo sovjetsko noto. S tem odgovorom bodo idstranjena vsa nesoglasja, ki so nastala vsied umora sovjetskega poslanika Vojkova. V poldUčnin krogih prevladuje mnare, da je s tem odgovorom poljske vlade položaj tako daleč razjasnjen, da bosta 'be držav; lahki začeli reševati vsa doslej Se nerešena vprašanja.
Chamberlain obišče Berlin?
Berlin, 13. julija, s. Chamberlain je v spodnji zbornici namignil, da namerava potovati v Berlin. Smatra se, da ni izklju« čeno, da bo Chamberlain še v poznem po« letju pesetil Berlin, morda še pred začet« kom septemberskega zasedanja Društva narodov, kjer se ho v glavnem razpravlja« lo o znižanju posadke v Porenju.
stati na prekoračenje 3 miliiardnega kredita, ker bi značilo to nedopustno obremenitev davkoplačevalcev. Vlada pa je s svoje strani dala finančnemu odboru zagotovilo, da bo upoštevala zahteve uradništva.
Pariz, 13. julija s. »Petit Parisien« poroča, da bo uradniško vprašanje, ki ie grozilo z ostrini sporom med vlado in • zbornico, urejeno s kompromisom. Ministrski predsednik Poincare je imel do koncu včerajšnje seje v zbornici razgovore s člani finančnega odbora o posledicah reforme urad niškega zakona z dne 1. julija 1926. Pri tej prihiki so ugotovili, da je nemogoče uvesti kake nove davke niti povišati dovoljene kredite. Ministrski predsednik je obljubil, da bo uradniško vprašanje ponovno proučil, ako se bodo na koncu leta pokazali v proračunu kaki ostanki. List pričakuje, da bo zbornica pod temi okolnostmj sprejela vladni osnutek o plačah in da bo ministrski predsednik v najkrajšem času zaključil zasedanje zbornice.
Vandervelde o aktualnih političnih vprašanjih
Bruselj, 13. julija, d. V debati o proračunu zunanjega ministrstva, je povzel besedo tudi zunanji minister Vandervelde, ki se je v svojem govoru dotaknil vseh važnejših vprašani zunanje politike. Uvodoma je naglasil, da mora v polnem obsegu potrditi izjavo nemškega zunanjega ministra dr. Strese-manna, da kriza miru ne obstoja, vsaj kolikor se tiče zapadnih držav. Ne sme se pa tajiti, da so nazori o miru zelo različni. Kot vzgled je navedel Poin-carejev in Stresemannov govor ter nemške zahteve, ki jih smatrajo Nemci samoobsebi razumljive, dočim prevladuje v Belgiji in Franciji o njih mnenje, da so pretirane ali vsaj preuranjene. Vsekakor pa je upravičena nada. da bo oni duh. ki je ustvaril locarnski pakt, premagal vse težave. Belgija si nikakor ne želi. da bi bila prisiljena, da bi morala poklicati v spomin dogodke preteklosti, bodisi, da uveljavi svoje upravičene zahteve, bodisi, da brani resnico pred tendencijoznim zavijanjem. Slej ko prej želi Belgija od Nemčije politiko pravičnosti in pomirljivosti. Merodajni belgijski krogi se zavedajo, da bo Evropa dobila pravi mir šele takrat, ko bo izginila vsaka razlika med zmago^lci in premaganci.
Belgijska obramba
Bruselj, 13. julija, s. Vojni minister BrocqueviIle namerava zahtevati od zbor« niče dodaten kredit 8 milijonov frankov za nakup 55 Breguet aeroplanov.
Francosko-nemški trgovinski provizorij
Pariz, 13. julija, s. Trgovinska pogajanja z Nemčijo so privedla do zaključka pro« vizorične trgovinske pogodbe. Francoski zastopniki so pogodbo že podpisali, dočim čakajo Nemci pooblastila svoje vlade.
Pariz, 13. julija d. Pogajanja za nemško francoski trgovinski provizorij bodo za« ključena. Francoska delegacija jc sprejela celo vrsto nemških predlogov, tako da je bil dosežen v vseh vprašanjih popoln spo« razum. Provizorij bo sklenjen za dobo enega leta. Med tem časom pa se bodo na= daljevala pogajanja v svrho sklenitve dc-finitivne trgovinske pogodbe.
V Grčiji zopet ni vse v redu
Atene, 13. julija, (be.) Vlada jc sklenila izjemne odredbe, da prepreči osvoboditev bivšega diktatorja Pangalosa in državni prevrat.
Zadnji trenutki našega narodnega življenja na Primorskem!
c. d. — Trst. v začetku julija
Fašistični načrt za končno popolno uničenje našega narodnega življenja na Primorskem je odobren po najvišji instanci fašističnega režima in se začele nemudoma iz vajati.
Ta načrt je izšel iz primorskih fašističnih krogov. Prvo pobudo je sicer dalo generalno politično tajništvo fašistične stranke s svojo parolo, da se mora raznaroditev, asimilacija slovenskega živija v obmejnih pokrajinah izvesti v najkrajšem času, z uporabo vseh sredstev, ki morejo rabiti temu namenu, alj načrt sam in predvsem način kako aj se izvede asimilacija, pa je zra-stel na primorskih tleh. Gonja se je pričela v Istri In sicer že takoj na prvi seji novega direktorija pulske provincijalne iašistične federacije, v kateri je zlasti novoimenovani provincijalni podtajnik, vodja koprskega fašizma, dr. De Petris, poudarjal nujno potrebo, da se enkrat za vselej napravi konec »prevratnemu delovanju jugosiovenskih iredentističnih agitatorjev in propagandi-stov«, zlasti pa slovanskega učiteljstva in duhovništva, ki je največja ovira asimilaciji drugače mirnega in dobrega slovanskega živija. 2e tedaj se je sklenilo; da se sestavi spomenica o tem vprašanju in predloži na najvišjem mestu. Takoi po tem sklepu se je pričela gonja v fašističnih listih, zlasti v glavnem glasilu stranke za vse Primorsko, v »Popolu di Trieste«, dokler ni končno prišlo do sestanka političnih tajnikov vseh šestih primorskih provincijal-nih fašističnih federacij, ki se ie vršil 11. junija t. I. v Trstu in so se na niem določile enotne smernice za reševanje »vprašanja drugorodcev« v vseh šestih provincijah: tržaški, pulski, reški, zadrski, soriški in vi-demski. Obenem se je sklenilo, da se izdela spomenica, ki naj vsebuje načrte za rešitev tega vprašanja in se predloži v odobritev generalnemu političnemu tajniku fašistične stranke, Turatiju, in seveda končno tudi samemu »vodji«, Mussoliniju
Predvčerajšnjim, 6. t. m., je generalni politični tajnik fašistične stranke. Turatd, sprejel tržaškega tajnika inž. Coboja, pul-skega Mracha, reškega Host-Venturiia, za-drskega dr. Mandla in goriškega inž. Cac-ceseja. Videmska federacija ni bila zastopana, ker v videmski provinci po odločitvi goriške province »drugorodcev« sploh n, oziroma je to vprašanje že zdavnaj rešeno, ker so beneški Slovenci popolnoma asimilirani.
Na tem rimskem sestanku se je razprav, ljalo o vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Primorja in so bili končno odobreni načrti glede reševanja »vprašanja drugorodcev«, kakor so bili začrtani na tržaškem sestanku 11. junija in razloženi v spomenici, ki se je sporazumno sestavila glede tega vprašanja. Danes opoldne pa je generalni politični tajnik Turati v posebni avdijenci predstavil primorske provincijalne tajnike »vodji« Mussoliniju, kateremu so ob tej priliki izročili omenjeno spomenico.
Istočasno s provincijalnimi federacijskimi tajniki pa se nahajajo v Rimu tudi vsi pre-fekti primorskih provinc. Včeraj je sprejel min. predsednik Mussolini tržaškega pre-fekta Fornaciarija, ki mu je v enournem razgovoru podal izčrpno poročilo o položaju v tržaški provinci. Danes in jutri bodo •potem sprejeti tudi še reški prefekt Vivorio, pulska Cavalieri in goriški Cassini.
Na ta način se bodo torej sporazumno ■med voditelji primorskega fašizma in predstavniki vlade določile smernice, načrti in načini za končno rešitev »vprašanja drugorodcev« na Primorskem in prihaja tako naš narod pod Italijo do končne postaje svojega Križevega pota.
Kake so, oziroma bodo te smernice, seveda danes še ni znano, vsaj podrobno ne, toda če se upošteva komentar, ki ga je dodal svoječasno »II Popolo di Trieste«, službeni objavi o onem sestanku primorskih proviocijalnHi federacijskih tajnikov, jih pj.5 tli težko uganiti. »Popolo« je namreč po-vdarjal tedaj, da so med primorskimi vprašanji. ki nujno potrebujejo rešitve gotovo najvažnejša tista, ki se tičejo »drugorod-cev«, in dejal dobesedno: »Slovanski učitelji, slovanski duhovniki, slovanska kulturna društva itd. so taki anahronizmi in protislovja v Krajini, ki je že skoraj devet let anektirana in ni v njej nikakega slovanskega razumniškega razreda, da je nujno potrebno, da se nemudoma napravi konec naši popustljivosti in strpljivosti.«
Po teh besedah je pač jasno, da bodo prvi ukrepi v svrho končne rešitve »vprašanja drugorodcev« namerjeni proti onemu maloštevilnemu učiteljstvu. ki je še ostalo zvesto svojemu narodu, in duhovščini, katera se ni uklonila fašističnemu pritisku. Pričela se bo pač splošna gonja proti tema dvema stanovoma, v kolikor sta še naša: zasledovanja, vohunjenja, denuncijacije, preiskave bodo na dnevnem redu in konec bo za učitelja premeščeoje kam v južno Italijo ali pa upokojitev, odnosno odpustitev za duhovnike pa tudi upokojitev, za tiste, ki jim je bila odobrena opcija, pa preklic te odobritve in Izgon. Da bodo preganjanja vsake vrste zadela tudi vse druge, količka] znanejše in vpHvnedše narodnjake, je tudi umevno samo po sebi, zlasti pa predsednike in odbornike še obstoječih naših prosvetnih društev, katera se seveda razpuste, a ravno tako tudi narodno gospodarskih društev in ustanov, katerim brez dvoma preti ista nevarnost ker fašisti smatrajo tudi taka društva za »legla iredentistič-ne propagande«. Da pridejo na vrsto in najbrž prav kmalu, tudi vsi naši listi, pač ni treba posebej povdarjati, saj je vendar ravno naš tisk najhujši trn v peti primorskim priganjačem, ki ga v zadnjem času itak že preganjajo z neprestanimi zaplembami.
Taki bi bili po tem takem prvi fašistični ukrepi za končno rešitev »vprašanja drtJr
gorodcev*. Fašistične organizacije bodo pač opravljale poizvedovalno, iniormacij-sko službo, prefefcture, državna oblast pa bo izvrševala njihove predloge. Bliža se torej s hitrimi koraki konec zadnjih utrinkov našega narodnega življenja na Primorskem.
Med Beogradom in Rimom pa se zopet vrše pogajanja za obnovitev — prijatelj.
stva!
Pomorska razorožitvena konferenca v Ženevi
Na pomorski konferenci v Ženevi je nastopil kritičen zastoj. Pogajanja ne morejo dovesti do pravnega uspeha in že več dni se računa z možnostjo po pol ne izjalovitve. Ce ne prinese pričakovana Coolidgeova poslanica nobene nove rešilne misli, bodo angleški, arae' riški in japonski delegati odpotovali in nastopila bo nova doba mrzlične oboroževalne tekme med tremi glavnimi pomorskimi velesilami, ki bo imela za mirovna stremljenja nedogledne posle dice. Chamberlain je sicer izrazil v angleškem parlamentu upanje, da do preloma ne pride, vendar je treba priznati, da je tako upanje, sodeč po dosedanjem poteku ženevskih pogajanj, dokaj medlo. Razlike med ameriškim, angleškim in japonskim naziranjem so namreč še vedno ogromne.
Cela pomorska razorožitvena konferenca se vrši v znamenju neprestanih kriz. Že koncem prvega tedna je izbruhnila prva kriza. Britanska admira' liteta je namreč zahtevala revizijo wa-shingtonskega sporazuma iz L 1921. Revizija se ne bi tikala obstoječega razmerja 5 : 5 : 3 za velike bojne ladje, pač pa naj bi se znižala maksimalna to-naža oklopnic in velikih križark in podaljšala doba njihove rabnosti. Ameriška delegacija se je žilavo uprla taki izpremembi washingtonske pogodbe. Ko pa so tudi Japonci potegnili z Angleži, so se osamljeni Američani udali v toliko, da bi se zadeva velikih brodov, •capital ships», obravnavala koncem konference, ko bodo urejena vsa ostala vprašanja. Vsekakor pa bi moralo ostati razmerje 5:5:3 med Ameriko, Anglijo in Japonsko neizpremenjeno.
Komaj je bila ta težava nekako premagana in je prišlo celo do sporazuma glede omejitve tonaže in opreme rušil-cev, že je izbruhnila nova kriza zaradi križark in podmornic. Glede slednjih je bila kaka važnejša omejitev nemogoča, če se nanjo ne bi vezali tudi Francija in Italija. Za Anglijo je to vprašanje toliko pomembno, da je v početku predlagala celo popolno odpravo podmornic. Seveda se tak predlog ni smatral resnim.
Največja važnost se je polagala na problem križark s tonažo izpod 10.000 ton. glede katerih se vrši prava oboroževalna tekma med državami.
Ameriška delegacija je predlagala za ta tip bojnih ladij enako skupno tonažo, za Zedinjene države in Veliko Britanijo po 250.000 do 300.000 ton. Anglija pa o tako «nizkih» številkah ni marala ničesar slišati. Vodja njene delegacije Bridgeman je navajal, da rabi Velika Britanija za varnost britskega imperija in čuvanje morskih cest najmanj 600 tisoč ton lahkih križark. Ameriški delegat Gibson ie nato dobil iz Washingto-na nove instrukcije in predlagal številko 450.000. Zdaj so se uprli Japonci, češ da tudi to znižanje ne bi bUo dejansko nikako znižanje, marveč bi morala tako Amerika kot Japonska izdatno pomnožiti svoje sedanje efekte. Namesto da bi pomorska konferenca privedla do omejitve v oboroževanju, bi dosegla baš nasproten rezultat: velike nove gradbe bojnih ladij.
Če v poslednjem trenutku ne pride do poravnave na ta način, da bi Amerika odjenjala v vprašanju «capital ships», Anglija pa glede križark, je razsulo konference neizbežno.
V splošnem se mora priznati, da so angleški argumenti mnogo boljši od ameriških. Anglija je 1. 1921. sprejela pariteto z Ameriko glede velikih bojnih brodov, ker je vseeno še ohranila nadmoč nad ostalimi mornaricami Evrope, a ameriškega brodovja se oddaljenemu britskemu otočju ni bati. Druga je zadeva s križarkami, ki se tičejo varnosti morskih potov in obrambe obširnega imperija. Američani nimajo niti pomembnih morskih komunikacij, ki bi jih morali čuvati njene kolonije so sorazmerno majhne, manjša kot angleška je njena prekoocean-ska trgovska mornarica, a sam teritorij Zedinienih držav ie z morja tako rekoč neranljiv. Velika Britanija pa bi umrla gladu, če bi bila odsekana od prekomorskega sveta. Gre ji za življenje in smrt. Zato hoče imeti vsaj zadostno število modernih lahkih križark izpod 10.000 ton.
Če zahtevajo Zedinjene države tudi na tem polju enakost z Anglijo, se ta zahteva ne more tolmačiti drugače, kot da hočejo naslediti Veliko Britanijo kot morski žandarji. Samo za lastno varnost jim pri tej zahtevi gotovo ne gre.
Francosko časopisje zagovarja v splošnem angleško tezo zlasti zato, ker se boji. da bi tudi Italija zahtevala glede križark izenačenje s Francijo, če bi obveljala enakost za Ameriko in Anglijo. Kaj bi pomenila absolutna enakost Lahov in Francozov na morju, pa stoji na dlani. V slučaju vojne bi Italija utegnila preprečiti pošiljanje francoskih afriških in drugih kolonijskih vojska v Fvropo. Na pomoč svojih kolonij pa Francija ne more resignirati. Zanjo je to živije<nskega pomena. Mobilizacijska svoboda francoskega kolonijskega im-
perija pa je ogromne važnosti tudi za vse one države, kj se oslanjajo na Francijo in njeno pomoč.
Zato zro vse te države, med njimi tudi Jugoslavija, z velikim zanimanjem na pomorsko konferenco v Ženevi, ki je na prvi videz sicer dokaj dolgočasna.
Davidovičevski minister o blejskem paktu
Beograd, 13. julija, p. Davidovioevske <No-vosti> objavljajo važno izjavo nekega demokratskega ministra o paktu med Vukičevi-čem in Korošcem. Izjavil je: Pakt prijateljstva, ki ga je sklenil gosp. Vukičevič z gosp. Korošcem, nas je zelo iznenadil, tem bolj, ker se je sklenil pred volitvami, ko ni nobenega povoda za ustvarenje take pogodbe. Iznenadil nas je radi tega, ker ga je Vukičevič sklenil, ne da bi o tem obvestil vsaj demokratske ministre. Smatram, da je gosp. Vukičevič s taMm postopanjem omogočil ustvarjanje terena za n-erazpoložeoje v demokratskih vrstah. Tudi demokrati bi lahko na isti način, kakor Vukičevič delali slične pakte z drugimi opozicijskimi skupinami.
cNovostb pristavljajo, da je radi tega postopanja gosp. Vukičeviča v demokratskih vrstah veliko nezadovoljstvo.
Ministerski predsednik v Karlovcu in Zagrebu
Zagreb, 13. julija, n. Danes dopoldne se je peljal gosp. Vukičevič z avtom v Karlovee. V poslopju velikega župana ga je sprejel predsednik karlovških radikalov, obkrožen od uradnikov velikega županstva. Tekom razgovora je priporočil gosp. Vukičevič radikalom, da glasujejo zopet za dosedanjega poslanca Miljuševiča. Kmalu imto se je dražba vrnila v Zagreb. Pri Jastrebarskem je Vukičevičev avto zadel na obcestni kamen s toliko močjo, da je počila pnevmatika. Zgodilo se ni nikomur nič, defekt je bil kmalu popravljen in ob 17. je bil gosp. Vukičevič zopet v Zagrebu. Zvečer so mu zagrebški radikali priredili večerjo, na kateri mu je napil njihov predsednik Turkovič. Gosp. Vukičevič je v svojem odgovoru omenil, da so dosedaj razne labilne koalicije ovirale pravi napredek naše države. Zato je bila potrebna močna koalicija radikalov in demokratov. Kritizira se, da v vladi ni Hrraitov, ni jih pa zato, ker so v prejšnjih koalicijah vršili pritiske z izsiljevanjem. Današnja kombinacija je napravljena zato, da sprejme Hrvate in Slovence, vendar ne kot izsiljevalce. To nalogo sem prevzel nase. Kar se tiče radikalne 6tranke, se običajno govori o nekih pašičevcih, božinovcih, jovanovidevcih in vukičevičevcih, vendar tega ni, temveč so sami radikali. Pod pokojnim Pašičem je bilo lahko, ker so njega vsi poslušali, danes pa je to težje. Radikalna stranka ni potrebna radikalom, temveč državi in zato jo moramo ozdraviti. Ob 23. se je Vufcičervič z brzovlar kom odpeljal v Beograd.
Okrožne konference SDS
Beograd, 13. julija, p. Svetozar Pribiče* vič se je danes vrnil s svoje agitacijske turneje po Liki in Dalmaciji Vašemu do« pisniku je izjavil, da je iskreno vesel spre* jemov, ki so mu jih prirejale naše orga« nizacije. Jutri potuje Pribičevič v Novi Sad, kjer bo predsedoval okrožni konfe« renči SDS, na kateri se postavijo kandi= dature v novosadski oblasti. 17. t. m. se bo Pribičevič udeležil v Sisku okrožne konference za zagrebško volilno okrožje.
Priključitveni problem
Dunaj, 13. julija, d. Na včerajšnjem zbo« rovanju velenemcev je imel poslanec dr. Wota-»-a govor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji. Med drugim je naglasil, da se vselej, kadar oživi v Avstriji priključitve« no gibanje, tudi inozemstvo bavi s tem vprašanjem in pri tej priliki sc iznašajo razni načrti, kako naj bi se to vprašanje drugim potom rešilo. Zlasti Pariz in Praga sc ob takih prilikah vedno vznemirjata. Tudi tokrat so se baš s te strani iznesli vi načrti o gospodarskem sodelovanju nasledstvenih držav. Preje se je ob takih prilikah govorilo o podunavski federaciji, o carinski uniji, danes pa se to naziva za gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih držav, pri čemer se vsekakor misli tudi na Nemčijo. Izgleda, da je dal inicijativo za tak načrt češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki ga podpira tudi predsednik republike dr. M&sarvk. Ker je dr. Beneš v stalnih stikih s Parizom, je upravičena do» mneva, da se zavzema za tak načrt tudi Francija. Za uresničenje takega načrta pa zaenkrat v Avstriji ni nikakega razpolo« ženja.
Pariz, 13. julija, (pa.) «cM a t i n» se bavi v uvodniku s pretečo združitvijo Avstrije z Nemčijo in pravi, da bi bil ta dogodek velika nevarnost za evropski mir. Ko bi Avstrija pri Društvu narodov združitev z Nemčijo zahtevala, bi bila njena zahteva gotovo odklonjena, pač pa bi Društvo na« rodov skušalo najti sredstva za gospodar« ski prospeh Avstrije.
Nove angleške koncesije Egiptu?
Kairo, 13. julija, d. V kratkem se prično pogajanja za sklenitev zavezništva med Anglijo in Egiptom. Kakor zatrjujejo v diploma takih krogih, se je Anglija v na» čelu odpovedala okupaciji Egipta. Anglija je pripravljena reducirati svoie garnizije v Egiptu na minimum in obdrži le letal« ske čete, ki bi edine še ostale od angleške posadke v Egiptu. Egipt bo v bodoče vo» dil vojaške zadeve sam. vendar pa si hoče Anglija zasigurati odločilen vpliv pri or= ganizaciji egiptske armade. Razen obeh angleških poveljnikov bo ustanovljena še posebna angleška vojaška misija.
»Dolžnost SLS je, da sre zraven"
Šest let je klerikalno vodstvo zaviralo konsolidacijo države in povzročilo Sloveniji ogromno materijelno in moralno škodo
Sedaj, ko je SLS definitivno opustila svojo sedemletno borbo za zakonodajno avtonomijo in ko je dr. Korošec svečano proglasil, da se hoče SLS preleviti v politično stranko za državo, je pač na mestu, da si naša javnost postav; nekaj konkretnih, za vprašanje politične morale nadvse važnih vprašanj.
Preobrat k praktični, tako zvani gospodarski politiki SLS pričenja s prošlo jesenjo Radičeva kapitulacija pred sedanjo državno ureditvijo, je tudi dr. Korošca izmodrila, da je spoznal, <ja ni napravi poti. Gosp. Uzu_ novič je to spretno izrabil in če v nobeni drugi politični stvari, je imel v svojem razmerju do dr. Korošca srečno roko. Od sept. 1926 pa do 1. februarja 1927 je voditelja slovenskih klerikalcev neprestano znova na-ganjal k izjavam, da opušča svojo avtonomijo in da je volfen priznati sedanjo državno ureditev ter sodelovati na praktičnih, gospodarskih vprašanjih. V tistem času je naša javnost skoro vsak dan brala deloma v »Slovencu* deloma pa v govorih dr. Korošca, da SLS prizna ustavo, da ji sedaj ne gre za revizijo in da teh stvari sploh ne namerava več pokreniti v Beogradu. Končno je bila dr. Koroščeva stranka sprejeta 1. februarja v vlado, kjer se na avtonomijo sploh ni več niti najmanj spomnila. Pač pa je brezpogojno podpirala in prevzela soodgovornost na pr. za zloglasno uredbo o oblastnih in samoupravnih proračunih, ki je izšla 17. februarja 1927. S to uredbo ie bila odpravljena finančna samostojnost oblastnih samouprav in je tozadevna zadnja beseda prešla na fin. ministra v Beogradu, kar pomeni praktično na načelnike finančnega ministrstva. Dr. Gosar nam le nedavno v »Slovencu« opisal pretresljivo sliko, kako so se mouali slovenski klerikalni ministri klanjati pred beograjskimi načelniki, ki so odločali o najvažnejših postavkah državnega proračuna. Kako bodo nastopali ti načelniki šele proti premirno manj vplivnim političnim instancam, proti oblastnim odbornikom in oblastnim poslancem!
Sedaj proglaša dr. Korošec SLS za stranko «države» ali za stranko, ki se bo »posvetila« državi. Njemu sekundira vse klerikalno časopisje in zadnja številka »Domoljuba« se odkrito postavlja na stališče brezpogojnega sodelovanja z vsakokratno vlado v Beogradu brez ozira na njen program. »SLS, k; je stranka dela in ki neprestano naglasa, da je treba v naši državi temeljite gospodarske obnove, bi naredila težko po-greško, ko bj se ne odzvala temu vabilu. Ce hočemo, da se globoke gospodarske pre-osr.ove ne bodo vršile preko Slovenije ali celo proti njej, jc dolžnost SLS, ki zastopa celo Slovenijo, da gre zraven in govori svojo besedo«.
S tem zanimivim priznanjem prevzema SLS odgovornost za vsa dolga, brezplodna in negativna leta, ki jih ie preživela v de-fetistični opoziciji od sprejetja ustave pa do lanskega leta. Po Vidovdanski ustavi je bilo jasno, da se je treba sedaj posvetiti notranji državni izgradnji ter gospodarskemu in socijalnemu napredku. Državo je razjedal povojni nered in pritiskala je gospodarska kriza. Na vseh koncih in krajih ie pokalo, vse je kričalo po valutni reformi, izdatni socijami zakonodaji, po sistematiziranju državnega nameščenstva, po reorganizaciji našega prometa, skratka po plodnih socijal-nih in gospodarskih zakonih. SLS tiste čase nI bilo zraven pri tem delu in tudi ne med onimi strankami, ki so se izjavile, da so pripravljene sodelovati na reševanju nujnih gospodarskih in socijalmh problemov. SLS je prešla z dr. Korošcem na čelu v naj-ostrejšo državnopravno opozicijo. Vsa notranja politika se je morala tedai dolga leta koncentrirati na borbo proti federalizmu St. Radiča in njegovih zaveznikov.
Danes po šestih letih pričenjajo klerikalci tam, kjer bi morali v interesu države in svoie ožje domovine zastaviti vsi Slovenci že leta 1921, takoj po sprejetju Vidovdanske ustave. Odgovornost za ogromno škodo, ki je zadela radj tega Slovemio nosijo klerikalni voditelji.
Še I. 1923. je dr. Korošec podpisal v Zagrebu skupaj s St. Radičem prosluli Markov protokol, s katerim se je rad. stranka obvezala radičevcem in klerikalcem da ne izvede ustave in ne oživotvori oblastnih In srezkih samouprav. Dr. Korošec je skleni! torej kar pismeno pogodbo z radikalno stranko proti samoupravam, o katerih je veliki župan ljubljanske oblasti letos pomia-di izjavil, da so najpopolnejše samouprave v cel; kulturni Evropi.
S takimi, proti interesom države in Slovenije naperjenimi gesli si ie SLS priborila večino slovenskih mandatov. Sedai pa morajo njeni pristaši čez noč verjeti, da ie bHo vse to za nič in da je »tisočkrat boljše biti vedno zraven«.
SLS je že pomladi pokazala, kako pojmuje svoje »posvečanje« državi. S svojim nesposobnim poslaniškim aparatom je udarila zasebne nameščence in delavcc z novimi davščinami, kmeta pa pustila na cedilu. Oblastne samouprave so ostale brez denarnih- sredstev m prenos državnih poslov na oblasti je še muzika bodočnosti. Polomija na celi črti.
Slediti je morala kapitulacija, ki jo predstavlja »prijateljski pakt« v Vukičevičevim! radikali. Tudi ta kapitulacija ne bo mogla rešiti SLS pred obračunom, ki se bliža neizprosno in katerega prv; obrok zapade že 11. septembra.
Še en odmev blejskega pakta
Oster odpor med podeželskimi pristaši radikalske stranke proti zvezi s klerikalci.
Kodevaka t Samouprava.-, edino glasilo radikalske stranke v Sloveniji, se jako energično obrača proti paktiranju radikalov s kle rikalci. V uvodniku <Na razpotju^ razpravlja o pomenu misije, ki bi jo mogel g. Vukičevič izvršiti, povdarjajoč, da lahko postane 11- september tudi spomenik politične nezrelosti. Jasno aludirajoč na Vukičevičeve kupčije s klerikalci, svari <Samouprava» ministrskega predsednika tako - le: <Mož pa, ki za ta cilj veže nosilce različnih nasprotujočih si idej in meče v svoj politični lonec poleg dobre torte tudi zelje, kašo iu močnik, si že sam piše svoj politični mene tekel fares, a državi in njeni ideji bo povzročil nenadomestljivo skodo.>
Mnogo ostreje se je izrazil proti tem kupčijam, ki se jih tako veselijo gotovi ljubljanski in mariborski radikali, član glavnega odbora NRS kočevski župan dr. Sajo^ie na radikatekem sestanku v Kočevju, o čemer poroča <Samouprava»: Predsednik mestne organizacije župan dr. Sajovic je podal širše poročilo o stanju in prilikah stranke v Beogradu ter o tendencah volilne vlade Ve-lje Vukičeviča. Povedal je o tendencah mariborskih in ljubljanskih radikalov, da bi se zvezali z SLS ter povdaril da umore o tem odločati samo širši forum zaupnikov, ]d razpolaga s kroglicami, ne pa par gospodov, ki jih t to ni nihče pooblastil Vsi volilci smo le ena enakopravna družina državljanov, ki se imamo prosto, ne pa na komando odločiti, kako naj se vodijo državni in javni posli. Ako pa >"RS niti tega načela ni prinesla v Slovenijo, potem jc pa vseeno, ake je ni.
-5S9-
kjer je govoril v imenu celjskih radikalov g. Posavec, ki le končal svoj govor z besedami: »Danes vas, gospod predsednik, pozdravljamo še ločeno mi radikali in pristaši SLS, a ko prihodnjič zopet pridete, ne boste več vedeli, kdo so eni m kdo drugi.« Kaj pač poreče na to izjavo ^Slovenec«, ki tako trdovratno taji, da bi bil cilj »prijateljskega pakta« popoki vstop SLS v Vuki-čevščevo radikalno stranko.
Napredna zmaga v Cerknici
Pri nedeljskih občinskih volitvah v Cerknici so krasno zmagali naprednjaki: SDS je dobila 206 glasov in 9 mandatov, SKS 128 glasov in 6 mandatov, klerikalci fa 233 glasov in 10 odbornikov. Cerknica je torej navzlic ljutemu naporu klerikalcev ostala trdno v naprednih rokah, kar bo celokupna slovenska napredna javnost z zadoščenjem pozdravila.
Zunanji minister na potu na Bled
Beograd, 13. julija, p. Zvečer ob 23JO se je z zagrebškim brzovlakom odpeljal v Ljubljano in na Bled minister za zunanje stvari dr. Voja Marinkovič. S seboj nosi večje število ukazov o premestitvi in no« vem imenovanju naših diplomatskih urad« nikov.
Dve tragediji v Zagrebu
Streli v kinu. — Poskusen samomor mlade Slovenke
Zagreb, 13. julija, n. Nocoj je v kinu Musikhall streljala 161etna prodajalka slad karij na svojega ljubimca, godbenika Bor« kovica. Ustrelila je med predstavo iz flo« bertovke, radi česar je nastala v kinu sil« na panika. Godbenik je bil zadet v vrat
nika
-	|	umurau, jc dji zaaei v VTZl
Hudo poper za gg. Ravniharja in Rav- j ter so ga prepeljali v bolnico, toda ne mo«
re govoriti. Na policiji jc atentatorica iz« javila, da je streljala na godbenika, ker ji je obetal zakon, po kratki ljubezni pa jo je zapustil.
Zagreb, 13. julija, n. Danes popoldne se je 251etna Slovenka iz Laškega Marija De« želak vrgla iz drvečega tramvaja v Juri« šičevi ulici z glavo naprej na trotoar. V onesveščenem stanju so jo prepeljali v bol« nico. Zakaj je to storila, ni hotela pove« dati, pač pa so našli v njeni torbici pismo na šefa zagrebške policije. V pismu pravi, da je prišla iz Bosne, kjer je bila knjigo« vodinja pri neki tvrdkr v Konjiču, a je bila reducirana. Pred enim mesecem je pri« šla v Zagreb, ni pa našla posla. Ker so jo detektivi zasledovali, ali ne živi nemoTal« no, jo je to tako užalostilo. da si je ho« te!a končati svoje življenje.
Politične beležke
Novi oblastni odbor SDS v Mariboru
K našemu poročilu o vohtvi novega oblastnega odbora SDS v Mariboru dostavljamo. da je bil za glavnega blagajnika soglasno izvoljen dosedanji zaslužni glavni blagajnik g. Otmar Meglic.
Zanimivo priznanje
Iz Celja nam poročajo: Zagrebške »Novosti« pišejo, da je min. predsednika g. Vukičeviča v ponedeljek pred celjskim hotelom »Evropo« »dočekalo mnoštvo naroda«. To »mnoštvo, je tvorilo poleg tucata radikalov m klerikalcev enako število radovednežev. ki so se mimogrede ustavili, ko so zvedeli, da je v avtu min. predsednik. A bolj ranhnivo. kakor to. it poročil« »No vosti« o govorih na političnem banketu,
Požari v Bosni Iokalizirani
Sarajevo, 13. julija, n. Gozdni požari so v glavnem pogašeni ali vsaj lokaliziranl ^amo iz Srebrenice javljajo, da je tam vče« raj tudi začel goreti goid; tudi ta požar p«
je že lokaliziran.
Naši Kraji in
Francoski narodni praznik
14 julija slavijo Francozi svoj narodni praznik. To je dan, ko je pariško ljudstvo zavzelo pred 135 leti trdnjavo Bastille, ki je služila kot ječa za politične zločince. Ta dan slavi francoski narod spomin na osvoboditev izpod jarma grabežljivih in nesposobnih kraljev, ki so s svojim tiranstvom dovedli nekdaj cvetočo Francijo na rob propada, spomin na upostavitev prve republike, prve samovlade naroda, spomin na zmago gesla -liberte, egalitč, fraternitč«. ki bo ostalo na veke načelo in podlaga človeške civilizacije.
Vesoljna Francija, od glavnega mesta do najzakotnejše vasi, praznuje svoj narodni praznik res kot praznik; vse delo na polju, v tovarnah in v uradih počiva in trgovine so zaprte. Ves narod v istšni praznuje in se veseli; ta dan tujec lahko opazi, kako globoko pojmuje in spoštuje Francoz svobodo: ne bi praznoval dneva svo-bode leto za letom s •tako slovesnostjo, če ne bi imel prirojene ljubezni do svobode!
Na ta dan priredi vsaka občina veliko ljudsko veselico, društva imajo javne nastope, ves svet se zabava, poje in pleše. Najzanimivejše je ta dan življenje v Parizu. Mesto popolnoma spremeni svoje lice: vozil skoraj ni več po ulicah, tem več pa pešcev. Izgleda, kakor bi vse zbežalo iz hiš na tlak. Zjutraj ie na dirkališču velika vojaška parada, ki se ie udeležijo zastopniki vseh mogočih oddelkov iz vse države, od pehote do mornarjev, od letal do tankov. Na vsakem drugem cestnem oglu, pred vsako kavarno je improvizirana majhna plesna veselica: od kdovekod so se znašli trije ali štirje godci in ljudstvo pleše razigrano. Pri tej priliki je treba opazovati veseli ta neprisiljeni temperament francoskega naroda! Zvečer se prižgejo velikanski umetni ognji na raznih vzvišenih točkah mesta in v pestri razsvetljavi se veselo konča veliki narodni praznik, ki ie dopoldne posvečen oficijelnim slavnostim v spomin največjih dni v zgodovini franco-
skega naroda, popoldne pa zabavi in veselju.
Tudi naš narod se pridružuje današnji dan veselju francoskega naroda, našega velikega in slavnega zaveznika. Pridružujemo se praznovanju spomina slavnih dni njegove preteklosti in gesla, ki nam je bilo v času, ko smo še ječali pod tujim jarmom, svetla zvezda vodnica, ki nam je sijala iz skoraj nedosegljive daljave.
Če pošiljamo danes pozdrav dragemu nam francoskemu narodu, ni to samo znak prijateljske vljudnosti. Zgodovina osvoboditve našega naroda je bila dvakrat v najožji zvezi z zgodovino francoskega naroda. Za časa Napoleona, ko smo prvič čutili veliko razliko med vladanjem germanske pesti in svobodo francoske civilizacije, so bili pri nas položeni temelji našega poznejšega boja za svobodo. Domača zgodovina nam bo na drobno razložila neki dan, kako je v našem narodu pozneje vzklilo seme svobode in mogočno vzrastlo, seme, ki so ga vse-jali Francozi pri nas tekom kratkega. vladanja.
»Ilirija vstan'!«, je tedaj zaklical Napoleon, da se poslužšmo besed Valentina Vodnika, a vstati je mogla šele dobrih sto let pozneje, ko se je po slavni zmagi maršala Focha na severozapadnih planjavah Francije zrušila moč germanstva, ki je tudi nas držalo v suženjstvu. Tam na krvavih poljanah v Flandriji in ob Marni se je porodila nova Ilirija, naša ujedinjena kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere menda nikoli ne bi bili dočakali, če ne bi bili zmagali Francozi.
Današnje veselje francoskega naroda zbuja v naših srcih občutke radosti, pa tudi hvaležnosti napram narodu, ki smo mti v veliki meri dolžni svobodo. In vzbuja željo, da bi vzvišeno geslo »svobode, enakosti in bratstva« bilo vedno in povsod zmagovito, da dovede človeštvo v zlati vek, ko bosta Pravica in Mar razprostrla svoja krila po vsem svetu.
-3SS-
Misli in spomini ob deseti obletnici II. dekliške meščanske šole v Mariboru	(KonecJ
Na ljubljanskem konservatoriiu se je tacaš ustanovil triletni tečai, ki naj bi usposabljal gojence za učitelje petja in glasbe na meščanskih šolah, srednjih šolah in učiteljiščih. To je ustrezalo moiim načrtom o estetski vzgoji; vsaka meščanska šola naj bi dobila sčasoma svojega učitelia-konser-vatorista za petje in glasbo, ki bi predmet navdušeno gojil, toda ne kot »veščino«, ki bi vodil in podpiral glasbeno življenje v svojem šolskem okraju in ki bi izbiral in skrbno vzgajal glasbene talente, da se nam ne izgube.
Posebno važno se mi zdi petje na dekliških meščanskih šolah: bodoče matere naj se nauče peti svojim otrokom in s svojimi otroki. Iz meščanskih šol naj bi žarilo veselje do petja po vsej okolici ter prekvasilo našo pokrajino. Nai se povrnejo časi, ko se naši vasi ne poreče samo: »Pa-stirci kurijo zvečer«, temveč: »Pastirci po-jo in kurijo zvečer!«
Zato je prva domača absolventka triletnega tečaja na ljubljanskem konzervato-riju odšla na II. dekliško šolo v Mariboru. Koliko se je odsihdob izpremeniio glede na petje in glasbo na tei šoli, na vseh mariborskih šolah, osnovnih in meščanskih! Vse tekmujejo med seboj v petju, ki se zelo ceni, in 1. decembra vsakega leta ie velika pevska tekma, kier nastopijo pri koncertu Podmladka društva Rdečega križa mlada grla vseh mariborskih šol.
Lansko leto je uvedlo prosvetno ministrstvo na konzervatoriiu namesto triletnih enoletne tečaje za učitelje pet.ia na meščanskih šolah. Težko mi je bilo. ko sem videl, kako se rušijo moji načrti, zakaj vsi strokovnjaki soglašajo, da v današnjih razmerah, ko učiteljišče ne nudi poprejšnje glasbene naobrazbe, ta doba nikakor ne zadošča, če hočemo glasbene učitelje res temeljito naobraziti. Izza šolskega leta 1927 dobe učitelji za glasbeni študij dopust brez službenih prejemkov: s tem smo pokopali glasbene tečaje in smotreno glasbeno vzgojo naše mladine.
Po avstrijskem šolskem zakonu je bila meščanska šola trirazredna. Črez zakonito učno obveznost pa so posebno deklice ob-
iskovale še enoletne učne tečaje (4. razred), kjer so poglabljale učno snov meščanske šole ter se po krajevni potrebi učile še novih predmetov, posebno kuhanja in gospodinjstva.
Tak tečaj smo preizkušali tudi na 2. dekliški meščanski šoli v Mariboru. Pri tleh je snažna in suha kuhinja s potrebnimi stranskimi prostori, mariborski mestni šolski svet je nakazal vsako leto izdatni denarni znesek, da so se kuhanja lahko učile tudi siromašne deklice, ki jim staršj niso mogli dati predpisanega prispevka. Učna uprava je namestila posebno učiteljico. Do-raščajoče deklice 4. razreda so se veselo poprijele kuhanja, tako da je bilo v šolskem letu 1925-26 za obe dekliški meščanski šoli, 5 kuharskih oddelkov po 12 deklic in po 3 ure na teden. Kuhanju na meščanski šoli so se upirale nekatere učiteljice, češ da deklice preveč odvaja od drugih obveznih predmetov. Držati pa se moramo priznanega načela, da bodi vzgoja harmonična; harmonične dekliške vzgoje pa si brez gospodinjske vzgoje ne moreš zamisliti.
Najbolje bi seveda bilo, če bi učenke po izpolnjeni šolski obveznosti še eno leto ali dve obiskovale gospodinjsko šolo ali vsaj gospodinjski tečai ter se do dobra pripravile za svoj življenski poklic kot matere in gospodinje. Toda takih gospodinjskih šol ali še ni ali pa so zelo, zelo drage, tako da jih delavski in uradniški otroci ne morejo obiskovati, tem manj, ker jih sedanje gospodarsko stanje sili, da se takoi ogledajo za ljubim kruhom Zato bi nai le ostalo kuhanje v dekliških meščanskih šolah, zakaj boljši je vrabec v roki ko golob na strehi.
Velika težava je z učiteljicami za kuhanje in gospodinjstvo Lani se ie posrečilo, izposlovati za Mariborsko oblast trem učiteljicam enoleten dopust. Ne vem. kaj prinesejo bodoča leta; vse se mi pa tako zdi, da propade tudi gospodinjska vzgoja na naših dekliških meščanskih šolah, če se javnost sama resno ne zavzame zanjo, ter da ostane le učilnica.
Slovenska šola se je v par letih svojega razvoja obnesla in narod io je vobče vzlju-
bil. Od vseh drugih je meni naibolj mero-dajna sodba čeških meščanskošolskih učiteljev, ki so na vprašanje, kakšno ši žele svojo meščansko šolo, izjavili: »Takšno, kakršno imate vi Slovenca!«
Te slovenske meščanske šole ni več! Lani so uvedli med letom nove učne gaJčrte ter jih med letom zopet odpravili. Letos smo imeli urnik, ki je obsegal do 36 ur pouka na teden za deklice v starosti 10-14 let in učne načrte z neurejeno, a ogromno učno snovjo. Te snovi po vsej priliki ni bilo mogoče predelati: če se je skušalo, se je gojil verbalizem ali pa so, je deci ob prevelikih zahteval ubijalo veselje do dela.
Nekaj še pripomnim k učnim načrtom. Kadar sem jih sestavljal, sem imel vedno pred očmi naslednjo dogodbo: Ob sklepu svetovne vojne so strokovnjaki v Zagrebu sestavljali nove učne načrte za matematiko na srednjih šolah. Vsak je seveda hvalil svojo malho in snov je rastla, rastla. Slednjič se je oglasil star nadzornik: »Vse prav, gospoda; toda ne vem, kaj poreče k temu moj Božo!«
Ko sem pregledal letošnji učni načrt za meščanske šole, sem si nehote mislil: »Lahko je urezati debele leskovke za tuja pleča toda vzameš šibkejše, če veš. da bodo
padale po tvojih plečih. O, da bi gospodje, ki sede pri zeleni mizi ter nam režejo učne načrte, če ne vsi, pa vsaj zdravi in krepki med njimi, le mesec dni učne načrte preizkusili na sebi, preden jih izdajo. Po šest ur dnevno bi sedeli, mirno sedeli v tesnih, trdih klopeh ter duševno sodelovali; doma bi nato, — če so dobro nadarjeni, drugače ne — vsaj 3 do 4 ure pripravljali naloge ter se učili. Ne preostalo bi iim časa ni za »črno kavo«, da ne govorim o izprehodih, izletih, igrah, telovadbi, športu, ki jim vse to privoščimo, če to veselje že odrekamo naši mladini. Ne spali bi predpisanih 8 do 10 ur v postelji, zadremali bi pri mizi ob knjigah in nalogah, kakor se je to zgodilo mariborskim deklicam in menda tudi drugim.
Ko pa vse to preizkusijo na sebi ter se zopet zbero ob zeleni mizi, tedaj bo dobila naša mladina dobre učne načrte in šolski zdravniki nam ne bodo več pošiljali tako strašnih podatkov o telesnem propadanju naših otrok.
Te trpke besede pa veljajo tudi onim, ki so te učne načrte povzročili s svojimi predlogi.
Še par besed. Govoril sem o II. dekliški meščanski šoli, ker je tako nanesla obletnica; nisem pa hotel drugih mariborskih meščanskih šol zapostavljati. Vse so dobre, vsem veljajo ti stavki; treba ie le zamenjati naslov in ime.
V Petrovem selu, v juliju.
Dr. Leopold Poljanec.
Pogled na razstavo izdelkov gojenk II. dekliške meščanske šole, ki so jo priredile povodom jubileja ter je vzbujala splošno pozornost in priznanje
občinstva.
Profesorski kongres na Cetinju
Četinjs, II. julija
Ponosni »Zagreb«, ki je v četrtek odhajal s Sušaka, ie sprejel nase tudi precejšnje število profesorjev, ki so dospeli k morju iz gornjih krajev naše države. Par-nik je bil poln, kar se ob tem času najvišje sezone samo po sebi razume. Na krovu je prevladala nemščina in češčkia, kar je znak, da tvorita ti d\e narodnosti večino letošnjih gostov na Jadranu. Da je bilo vreme krasno, ni treba niti omenjati. Vrvenje na brodu so še posebno oživljale izletnice, gojenke dunajske Trgovske akademije, ki so prišle izpopolnit svoje geografsko znanje na naš Jadran in so bile namenjene v Dubrovnik. Med to pisano brezskrbno mlado družbo so se videli resni tipi profesorjev, ki so v gručah razreševali večinoma prav vsakdanje probleme, uživali lepoto naše rivijere pa tudi dobrote svoje domače kuhinje, dokler je šla z njimi. Noč je bila mirna in jasna in lepo je bilo v poispanju uživati čarobnost zvezdnate južne noči. Zjutraj jih je pozdravilo belo mesto Split in pridružilo se je še nekaj tovarišev, ki so dospeli z jutranjim vlakom.
In že je plul »Zagreb« zopet na široko morje mimo starega Hvara in njegovih ponosnih gradov ob zeleni Korčuli in stare zanimive benečanske trdnjave in potem ob skalnatem .plešcu do bujnih bregov dubrov-niških, kjer so nas pozdravili stari spomini dubrovniške kulture. Tu se je parnik skoraj izpraznil in kar ie ostalo na brodu, so bili skoraj sami profesorji in nekaj njihovih boljših polovic. Ko smo se poslovili od Dubrovnika, se ie morje nekoliko zibalo v večernem vetru, kar je nekatere skoraj spravilo iz ravnotežja. Hudega ni
bilo nič. Padla ]e že druga noč na prostrane morske širjave in mesec je fantovsko gledal na vžigajoče se zvezdice. Zavili smo v Boko Kotorsko, ostali v Hercegnovem Jn končno ob 11. ponoči dospeli v Kotor. Tam smo se še okrepčali od žeje in vročine v kavarni in potem spali v hotelih in v gimnaziji do jutra — par se jih je pred vročino rešilo nazaj na parnik.
Drugo jutro je stala na obali vrsta avtomobilov, pripravljenih za na pot na Ce-tinje. Po 4—5 skupaj smo vstopali v avtomobile in začel se je najlepši del našega potovanja — to so serpentine nad Rotorjem. Ta vožnja je pač nepopisno lepa in ne vem. kje je kaj enakega na svetu. Više
in više so se vzpenjali avtomobili, okoli se je razkrival ogromen svet skalnatih vrhov, ki čim dalje bol s preziranjem gledajo navzdol na one male obmorske naselbine in na vse kar je človeškega. Cesta sc prevali in že se pred nami pokaže mala kotlina Njeguš s svojimi skromnimi njivicami in malimi kočami Ustavimo se pred »Orand hotelom«, kjer pozdravimo par lepih starih Črnogorcev v narodnih nošah, in župan, mlad vitek Črnogorec, obžaluje, da se nismo pripeljali vsi obenem, ker je imel pripravljen pozdravni govor. Pa kaj bi tu s pozdravnimi govori, ko te pozdravljajo vsi z očmi in rokami Avto drdra naprej, že se pokaže nad nami vrh Lovčena in pod nami malo mesto Cetinje.
Ura ie poldne in v »Grand hotelu« se odpočijemo prj dobrem obedu, pivu in vinu. Nato se naselimo po hotelih in šolah in vidimo, da je vse lepo in skrbno pripravljeno. Meni in drugim je bilo vendar žal, da nismo vzeli s seboj fižolovega listja, ako je res. kar so o tem časopisi poročali. Oddahnili smo se na svojih ležiščih in nekateri so takoj pospali. saj so bili par noči brez pravega spanja.
Pa nas je kmalu dvignila misel, da smo
Kulturni pregled
Ljubljansko gledališče | v prihodnji sezoni
Upravnik ljubljanskega Narodnega gledališča gosp. inž. R. Kregar je izdal obsežno poročilo o upravljanju gledališč v minuli sezoni, oziroma od srede februarja t. L, ko se* je izvršila izprememba na upravniškem mestu. Uvodoma opisuje finančne težkoče, nato pa prehaja k načrtom za bližajočo se sezono. Repertoar za prihodnjo sezono je že določen vsebinsko in terminsko in upravnik se nadeja, da bo v skladu z zahtevami in predlogi celo strožje kritike. Za umetniško izvajanje v ožjem pomenu besede odgovarjajo umetniški vodja in posamezni režiserji. Pri presojanju naj publika ne pozabi, da se igra v Ljubljani v obeh gledališčih — v operi in v drami — petkrat ali ielo šestkrat na teden, in sicer s članstvom, ki je po številu znatno manjše od števila članstva v Beogradu in Zagrebu. Glavni solisti nastopajo po osem- do dvanajstkrat na mesec, zato pa se pojavi včasi prezgodnja utrujenost. Tudi zbor in orkester sta se morala do skrajnosti omejiti. Posledice tega so očitne.
Dalje posnamemo iz poročila sledeče: V interesu čim večjega razvoja našega jezika bo uprava naročala prevode del, ki so določena za uprizoritev, izključno pri priznanih prevajalcih. Da se povzdigne zanimanje za
inseenacijo, bo uprava povabila v posameznih primerih k sodelovanju odlične slovenske umetnike. V načrtu so izmenična gostovanja iz Zagreba, Beograda, Sofije in Prage. Pogajanja z dunajskim Burgtheatrom so v toku. Tudi naši igralci bodo po vsej verjetnosti nastopali v enem ali v več imenovanih mest. Ljubljanska drama in opera bosta šli večkrat v Maribor. Celje in Kranj.
Za abonente se bo skrbelo v večji meri ko doslej. V načrtu so slej ko prej mladinske, dijaške in ljudske predstave in pa predstave po znižanih cenah.
Z letošnjo sezono bo začelo ljubljansko gledališče izdajati redna letna izvestja. ki bodo imela natančne podatke o repertoarjih, osobju in sploh o vseh važnejših gledaliških dogodkih zaključene sezone- Z novo sezono bo zopet izhajal tGledališki 'ist». in sicer dvakrat na mesec. Prinašal bo dramaturgi,", ne uvode in uprizarjana dela. gledališke strokovne članke in važnejše zapiske iz sle-dališkega življenja. V teku prihodnje sezone se bo skušalo temu ali onemu članu an-"mbla omogočiti študijsko potovanie v inozemstvo. Posebna skrb se bo posvečala jezikovni kulturi na odru.
Med počitnicami -e Iv. inštalirala v operi električna razsvetljava, dramsko poslopje ; a bo dobilo spredaj ter v vrtni okolici novo in dostojnejše lice.
«Nova Evropa« o slovenski književnosti.
Najnovejša številka cNove Evropo (z dne 11. julija) prinaša v književnem pregledu <Dru.go književno pismo iz Slovenije* iz peresa B. Borka. Na osmih straneh podaja pisec pregled razvoja, struj in stremljenj v slovenskem slovstvu tekom poslednjih let. Posebno karakterizira mlade pojave in poroča o novih pesniških, dramatskih in pripovednih spisih. Članek, ki ie namenjen Srbom in Hrvatom, ima namen, da jih informira o stanju slovenske književnosti. Prvo književno pismo iz Slovenije v cNovi Evro-pbje izšlo 1. 1925. Se preje pa je <Nova Ev-rop*a» posvetila več številk slovenskim zadevam in problemom. — Poslednja številka prinaša razen članka o slovenskem slovstvu dve pesmi Z. Vekariča, članek M. C. o Me-štrovičevem <rPobedniku» in spomine na vojaško zaroto zoper zadnjega Obrenotfiča in na takratne razmere v srbski vojski Nadaljuje se potopis Angležinje L T. Waring o Dalmaciji- Vrhu tega premotriva Č. trenuten političen položaj. <Ks» pa poroča o svojih vtisih z bizantološkega kongresa v Beogradu. tNova Evropa- bi zaslužila da bi bila bolj razširjena med Slovenci. Naroča se v Zagrebu. Preradovičev trg 9.
Ruski roman v svetovni književnosti.
Neki angleški lisi je vprašal domače pisft-telie in kritike, katerih deset romanov smatrajo za najboljše v svetovni literaturi. Sloviti angleški fstpt in kritik Benett je odgovoril. da je deset najboljših romanov dala človeštvu ruska literatura. Naštel je najbolj-
še spise Gogolja, Tolstega, Dostojevskega in Gorkega ter dodal, da se ne moreta meriti ž njimi ne Dickens in ne Balzac-
401etniea umetniškega dela prol. Mitova. Rektor sofijske državne umetnostne akademije Anton Mitov je slavil minule dni 401et-nico svojega dela na polju likovne umetnosti. Mitov je bil pred vojno v stikih tudi s slovenskimi umetniki. Urejeval je časopis c Izkustvom (Umetnost) in bil izredno delaven kot slikar in slikarski učitelj.
Sov roman Romaina Rollanda. Znani francoski pisatelj Romain Rolland je spisal nov, dva zvezka obsegajoč roman <Ame Eneiiantee mere et fils>.
O slovenskem slikarju Janezu gubicu prinaša informativen članek 13.—14. številka zagrebške revije <Vijenac».
Neobjavljeni spisi Mauricea Maeteriineka. List <Gand Artistique» je objavil pismo pisatelja M. Maeteriineka, ki navaja med drugim, da ima še nekoliko neuprizorjenih dram, ki niso bile doslej nikjer natisnjene. Drame se imenujejo: *La puissance des morts> (4 dejanja). Marie Victorie (4 dejanja) in dve aktovki: <Judas Ischariot, in cLes Vivants vue par les mortes>.
Italijanski bioeralski leksikon. Profesor rimskega vseučilišča Giovanni Gentile je prevzel glavno uredništvo velikega -Diziona-rio biosrafico degli Italiani«.. Besednjak bo vseboval imena in kratke življenske podat-j ke o vseh količkaj pomembnih Italijanih od 1. 476. p«1 Kristusu do naših dni. Obsegal t>o i 16 zvezkov.
vendar le na Cetinju, in to je nekaj, pa smo stopili na Lip ako pečino — ne vem, zakaj bi se morala zvati »Belvedere« — in videli smo pod seboj Cetin.ie na zapadu v žarkih večernega solnca visoki vrh Lovčena in mavzolej na njem in proti vzhodu Skadarsko jezero, Taraboš in vso zgodovino naroda, ki se je boril za te trde skale in se ohranil do danes tak, kakor ga je ustvarila zemlja, v kateri je rastel. Zvečer je bilo vse Cetinje oživljeno, na trgu pred dvorcem je igrala vojaška godba, gosti so sedeli zunaj pred kavarnami in kmalu se je razvilo veselo kolo. Minila je utrujenost in zaspanost in bila je že skoraj polnoč, ko smo se razhajali v svoja prenočišča. Tik nato je lahen dež ohladil nočno vročino.
Zjutraj ob 9. se je začel kongres v .»Domu slobode«. Videli smo mnogo znanih obrazov. Vsega skupaj nas je bilo okoli 150, Beograd s 30, Split s 6, Zagreb z 19, Ljubljana z 9, Sarajevo z 8 delegati., Ron-gres je brzojavno pozdravil kralja in ministra prosvete. nato je prof. L a u r a n t iprečital francoski pozdrav mednar. prof. Zveze, sledi! je pozdrav zastopnika min. prosv. L a 1 o v i č a, zastopnika ministra trgovine Ko r en i č a, nato je ravn. Serdar prečital poročilo glavne uprave; pri debati so se oglasili k besedi zastopniki raznih krajev s svojimi pritožbami deloma glede materijalnih razmer, deloma glede naučnih načrtov. Preds. J. Zivanovič ie temeljito pojasnil težkoče, ki jih ima glavni odbor v svoji borbi za pravice prof. stanu in za izboljšanje šolskih razmer. Vkljub vsem težavam je odbor vendarle v marsičem dosegel nekaj uspeha, najmanj seveda tam, kjer je imel glavno besedo minister financ. Kongres je nato sprejel poročilo na znanje in pri volitvah z veliko večino izvolil za predsednika zopet spretnega bojevnika svojega stanu. J. Zivanoviča.
S tem je bilo dopoldansko zborovanje končano in po kratkem sestanku popoldne so si gostje skupno ogledali cetinjske zanimivosti. ki hranijo v sebi spomine črnogorske zgodovine. Zvečer je priredilo »Ce-tinjsko gledališko društvo« predstavo v »Domu slobode«. Na programu so bili prizori iz Njegušfevega »Gorskega vjenca«. To je bila gotovo najprimernejša stvar za ta večer in z ozirom na mali oder in druge nedosattke je predstava krasno uspela. Izpopolnile so jo točke »Pevskega društva Njegoš« in vojne godbe. Krasni so ti dnevi na Cetinju a čas je kratek in že s>' pripravljamo na pot k morju, ki nas v; i skalnih vrhov okrog Lovčena.
Mrtva mladenka ob železniškem tiru
Zagoneten samomor služkinje Elizabete Vrablove.
Ljubljana, 13. julija Železničarski čuvaj na prelazu ob glavnem drevoredu v Tivoliju in stražnik, ki se je ravno nahajal v bližini, sta bila zjutraj opozorjena od strojevodje tranzitnega tovornega vlaka, ki vozi okrog 5.45 proti Rakeku, da se je moralo zgoditi nekoliko višje na progi nekaj nenavadnega. Stražnik je takoj odhitel v označeno smer, vendar sprva ni opazil nič posebnega. Šele ke je prišel do sokolskega letnega telova-dišča, je zapazil za godbenim paviljonom v travi tik ob tiru ležati skoro v klobčič zvito dekliško truplo. Stopil je bliže in ugotovil, da je
neznanka mrtva. Telo je bilo že popolnoma mrzlo. Glavo je imela neznana ženska pokrito s prstjo.
Stražnik je o dogodku obvestil policijsko direkcijo. Na lice mesta sta tal. o j odšla dežurni uradnik M. Močnik in mestni fizik dr. Mavricij Rus, ki nadomešča t:a dopustu se nahajajočega policijskega zdravnika dr. Avramoviča. Komisijoneliii gled je ugotovil, da je neznanka stara šele nekaj nad 20 let Imela je zdrobljeno lobanjo na temenu in nekaj poškodb tudi na plečih. Pojavila se je dvojna zagonetka:
Kdo ie mlada nesrečna neznanka? Kako jo je dohitela smrt? Ali je padla iz vlaka? Ali se je pognala sama? Ali se je zgodil zločin? . . .
Truplo lepe mladenke so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu in pričela '-o se vsestranska poizvedovanja.
Šele pozno popoldne so ugotovili identiteto.
Neznanka je 21. oktobra 1903. v Dra-gučevi v mariborskem srezu rojena in tja pristojna Elizabeta Vrabci.
V Ljubljani je bila kot služkinja zaposlena pri postrešSku Tomažu Hajnriharju. sta-nujočem na Gosposvetski cesti št. 13. Po-streščkova žena je bila z mladenko v sovraštvu. Snoči okoli 21.30 je Lizika izginila od doma, ne da bi povedala, kam je namenjena Ko se zjutraj ni vrnila, vo bili Hajnriharjevi takoj v velikih skrbeh za njeno usodo in so pri znancih povpraševali, če so kje videli Elizabeto. Ko so popoldne brali v »Slovenskem Narodu« vest o najdenem truplu neznane mladenke oD železniškem tiru, je postrešček takoj odhitel na policijo ter prosil pol. nadzornika g. Močnika, da ga popelje v mrtvašnico k Sv. Krištofu, kjer je takoj v neznanki spoznal svojo služkinjo.
Po ranah, ki jih je dobila Vrableva na plečih in zadaj' na glavi, sklepajo za gotovo, da je nameravala Elizabeta Vrabel skočiti v samomorilnem namenu pod vlak. Vrgla se je nasproti prihajajoči lokomotivi. kakega nočnega vlaka, a lokomotiva je nesrečno mladenko s silo vrgla v stran ob železniški tir.
Motiv samomora ni točno znan, psč pa sodijo, da je šla mladenka v smrt radi nesrečnega liubavnega razmerja.
Kadar nad oollem solnce pripeka, kmetii za oluzom se opoteka takrat nalvečle nlegnve so nade. da se napil bo *CLIO« limonade.
Domače vesti
*	Nov prosvetni inšpektor v Zagrebu.
Dosedanji prosvetni inšpektor prj veiJcen županu v Zagrebu <ir. Stjepan Zaifi je upokojen, na njegovo mesto pa je imenovan za prosvetnega inšpektorja dr. Ivan Kasumo-vič, direktor I. moške realne gimnazije v Zagrebu.
*	Odlikovanja. S kraljevim uKazom so odlikovani z zlato svetinjo za državljanske zashige: posestnika Jurij Božiček in Fran Bah, oba iz šmarskega okraja, ter člani prostovoljnih gasilnih druitev: Peter Trno-vec in Josip Murat iz Ljutomera; Henrik Breznik iz Sp. Hoč; Jakob Kolar iz Zg. Hoč, Franc Marčič, Mihael Dekančič, Matija Moborfič ter Štefan in Alojzij Stera iz Račja; Matija Domine iz Frama, Josip Kramberger iz Zg. Senarske: dT. Josip Ur-baček in Ivan Jenlst iz Maribora, dr. Ivan Lichtneger, Janko Ritovšek in Josip Roter iz Šoštanja; Mihael Fistrič. Valentin Jurše Anton Kolar in Franc Motok iz Podčetrtka in Štefan Mohar iz Rankovcev.
*	Absolventom višje pedagoške šole. Ministrstvo prosvete je odredilo, da mora vsak slušatelj H. letnika višje pedagoške šole v Beogradu ali Zagrebu, ki hoče po dovršenih študijah službovati na meščanskih šolah v Sloveniji vložiti prošnjo pri prosvetnem oddelku v Ljubljani ali Mariboru najkasneje do 20. julija 1927. V prošnji naj se navede strokovna skupina ter šola, kjer bi prosilec želel biti nameščen. Prošnji naj se priloži poslednja ocena o službovanju. Prošnje se lahko vtože istočasno v ljubljanski in mariborski oblasti. Nastop službe dne 1. septem bra. Dopust za diplomski izpit dobijo na podlagi prošnje za službo.
*	Kongres naših univerzitetnih slušateljev V Beogradu ie bil predvčerajšnjim otvorjen prvi kongres jugoslovanskih univerzitetnih slušateljev ob navzočnosti delegata ministra prosvete in rektorja beograjske univer ze. Zastopane so beograjska, zagrebška in ljubljanska univerza. Predsednik jurist Mio-drag Jovanovič je v daljšem govoru očrta! važnost in pomen kongresa ter omenjal velike naloge, ki čakajo naše visokošolce. Kongres je razdeljen v štiri sekcije: kulturno, ekonomsko, za notranje in vname posle. Sekcije so takoj pričele svoje delovanje in bodo svoje elaborate predložile ple-numu kongresa na odobrenje. Svrha kongresu ie ustanovitev organizacije jugoslo-venskih študentov na nacijoualao-ckonom-ski bazi. V vseh ostalih državah že obstoje take visokošolske organ; ia&,te.
+ Delavska zbornica v Zagrebu bo otvo-rila 21 .t. m. v svojih prostorih (Ilica 56) šesto zborovanje, na kateTem bo sldepala o rednem proračunu in o službenem pravilniku svojih nameščencev.
*	K poročilu o pogrebu župana Brumna na Černem nam g. Ciril Voačtaa, rudniški uradnik v Mežici, sporoča, da ob odprtem grobu ni govoril kot zastopnik mežiške občine, kakor je bilo pomotoma navedeno, marveč se je poslovil od pokojnika v imenu podružnice SPD »Peca« in v imenu odbora za zgradbo koče na Peci.
*	Dopusti za učitelje meščanskih šol Ministrstvo prosvete je izdalo odl >k o dovoljevanju dopusta učiteljem meščanskih šol. Po tem odloku dovoljuje dopuste do 3 dni upravitelj šole, dopuste do 10 dni prosv. oddelek pri vel. županu, a dalje dopuste dovoljuje izključno le ministrstva prosvete. Doslej so dopuste dovoljevtli okrajni glavarji.
*	Himen. V Gornji Radgoni se je državni živinozdTavnik g. Franjo Lobnik poročil z gospodično Nado Miheličevo. učiteljico v Gornji Radgoni, doma iz Ljutomera. Narodnemu paru obilo sreče!
*	G. Hinko Paternost, šol. upravitelj v p. ki je dne 12. t. m. preminul .ie dočakal starost 69 let in ne 79, kakor smo pomotoma poročali v smrtnem oznanilu v včerajšnji številki.
+ Invalidski sanatorij na Hvara. Ministrstvo za socijalno politiko namerava na otoku Hvaru zgraditi velik sanatorij za invalide. Z graditvijo se prične prihodnjo pomlad. Škoda, da ne takoj po volitvah.
*	Statistika železniškega osebja. Po najnovejših podatkih prometaegi ministrstva ima naša država 65.923. železniških uslužbencev. Od teh ie 8134 uradnikov, 14-732 zvaničnikov, 2S61 služiteliev, 1SI8 pomožnih oseb in 38.558 delavcev. Uradniki se zopet dele: 80i3 s iakultetno kvalifikacijo (I. kategorija), 2166 s sredniešo sko izobrazbo (II. kategorija) in 5116 uradnikov s štirimi razredi srednje šole (III. kategorija).
*	Železniški popust za zlet v Splitu. Kakor nam brzojavljajo iz Splita, ie ministrstvo prometa dovolilo z rešemem 33703/VI. vsem udeležencem sok. naraščaiskega zle-ta, ki se te dni vrši v SpBtu. 75 odstotkov popusta na železnici. S četrtinsko vožnjo ie omogočeno, da se tudi slovenski Sokoli v čim večjem številu udeleže velike prireditve in si obenem ogledajo rivijero. Po-dtobne informacije dobe pri svojih društvih.
*	davni prosvetni savet je zadnje čase ime! 20 sej in na njih rešil okrog 160 zadev ter za letos zaključil svoje delo. Med drugim je važna odločitev glede sprejema šolskih knjig. Odslej bo prosvetni savet sprejemal v oceno samo manuskripte, in to v treh eksemplarjih. Upoštevala se ne bo niti ena tiskana knjiga. Nadalje je glavni prosvetni savet izgotovil tudi progTam pouka na osnovnih šolah.
*	Gradnja delavskih stanovini v Zagrebu. Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo pet milijonov dinarjev za gradnjo delavskih stanovanj v Zagrebu. Stanovanja zgradi mestna občina zagrebška v sporazumu z Delavsko zbornico in oddelkom ministrstva za socijalno politiko v Zagrebu.
*	Gosp. Anton Kristan v Ameriki. V nedeljo 10. t. m. se ie vršHa v Chicagu konvencija Jugoslovanske podporne Jednote. Te konvencije se je udeležil tudi g. Anton Kristan, predsednik ljubljanske Zadružne
banke in Zveze slovenskih delavskih zadrug. Gospod Kristan bo obiskal v Ameriki vse važne slovenske naselbine in se vrne v Ljubljano sredi avgusta.
*	Koncerta jugoslovenskih narodnih pesmi priredi pevsko društvo Ljubljanski Zvon v nedeljo, dne 17. julija v Laškem (ob 16.30), v Rimskih Toplicah (ob 20.30). Ker so železniške zveze ugodne, ie pričakovati poleg poseta zdraviliščnih gostov tudi po-setnikov iz Posavske doline in Sp. štajerske. Pevski zbor Ljubljanskega Zvona jamči gostom za lep pevski užitek!
*	Pozor, vojni tovariši! Dne 21. avgusta se zopet zberemo na Brezjah, da obnovimo staro prijateljstvo, se ozremo po divni naši zemlji in se navdušimo za ožio našo pokrajino, kakor za širšo Jugoslavijo našo, ki je kakor ptič feniks vstala Iz strašnega svetovnega požara in sedaj dviga svoja krila na mali polet. Tovariši, da se vidimo vsi 21. avgusta na Brezjah! — Glavni odbor ZSV Ljubljana.
*	Sedemdesetietnio slavi te dni g. Jakob Kovačič vpok. učitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricah, dolgoletni tajnik tamošnje posojilnice, mnogokratni blagajnik okraj. Učit. društva in tajnik domačega gasilnega društva, ki sta ga bil; svoičas v priznanje zaslug izvolili za častnega člana. Kot dober človek z neugnanim zdravim humorjem ni znan Ie ožjim krogom, nego je ostal v dobrem spominu povsod, kjerkoli je služboval. Kremenit narodnjak in zanesljiv naš pristaš ni niti v dobah najhujšega terorja zakrival svojega prepričanja ter si ie radi svoje značajnosti pridobil spoštovanje tudi pri narodnih in strankarskih nasprotnikih. Poučeval in vzgajal je tekom svojega 40 letnega službovanja več tisoč učencev in učenk, v njem nismo imeli le dobrega učitelja, nego tudi tihega dobrotnika, pri katerem »levica ni vedela, kaj je storila desnica«. V našrh srcih mu je ohranjen hvaležen spomin, od državne uprave pa bi bilo pričakovati — (drugega priznanja ga itqjc ni smatrala vrednega in slavljenec naj* tudi ne rellek-tira, ker mu je mirna vest in zavest storjene dolžnosti najljubše priznanje, da bi mu izplačala one borne dinarje, ki mu jih dolguje kot kronskemu upokojencu (že skoro brez upa na izplačilo). Še na mnogo zdravih in zadovoljnih let! — Bivši učenec.
*	235 novih mostov. Tekom lanskega in letošnjega leta je naša država prejela od Nemčije na račun reparacij 265 železnih mostnih konstrukcij v dolžini 10 do 30 m. Del teh konstrukcij Je vlada prepustila samoupravam, z ostalimi konstrukcijami pa se grade mostovi v državni režiji. V delu so med drugimi velik železniški most preko Save pri Šatocu, vozni most preko Donave med Novim Sadom in Petrovaradinom, železniški most preko Krke v Dalmaciji, most preko Kolpe pri Sisku in preko Neretve pri Čapljina. V gradbenem ministrstvu je izdelan načrt za gradnjo mostu iz armiranega betona preko Save pri Bledu. Troški za ta most so proračunani na 1.250.000 Din, h katerim prispeva država en milijon, ostalo svoto pa prizadeta okrajna cestna odbora.
*	V vagonu umri. Na železniški postaji Ivankovo pri Vinkovcih ;e Ptcdvčeraiši.-l.-n umrl dijak Peter Boto iz Sents. Zdravil se je v Dalmaciji zaradi pljučne bo!ezni. Na povratku domov je umrl v železniškem vagonu. Truplo so prepeljali v Sinto.
*	Odhod miss Evrope v Berlin. V torek popoldne je gdč. Štefica Vidačičeva končno odpotovala iz Zagreba v Berlin. Poslovila se je od številnih čestilcev s svojo običajno veselostjo in z velikim zaupanjem v filmsko kariiero.
*	O umorih potepuha Ant. Cizlia, ki jih
je po lastnih izpovedbah izvršil v Hrvatski Dubici in v Podsusedu, se orožništvo niti na licu mesta ni moglo prepričati, v koliko izpovedbe odgovarjajo dejstvu. Na obeh krajih orožniška eskorta ni mogla najti ni-kakih sledov. Tudi seljaki v obeh krajih so izpovedali, da jim ni nič znanega o kakih umorih in nikoli niso našli krvavih sledov. Vse torej še nadalje ostane zagonetka. Zanimivo pa je, da ie Cizelj sam brez kakega vpliva na tej ekskurziji nadaljeval svoje izpovedi in zatrieval, da je izvršil tekom vojne več roparskih umorov. Baje je 1. 1925 v Judenburgu ustrelil nekega šoferja ter mu ukradel 600.000 kron; nadalje, da ie v Sem-meringu ustrelil neko 24 letno damo in ji ukradel 4000 kron in zlato brošo; da ie pri Celovcu ob železniški progi ustrelil nekega kmeta in mn vzel 22.000 kron in srebrno uro, nadalje da ie v Lebringu oropal nekega gozdarja in mu ukradel zlato uro, v Puntigamu pa da je poleg pivovarne oropal nekemu možu 60.000 kron. Baje so vsa ta trupla bila najdena, a zločini se niso pojasnili. ZagTebška' orožniška komanda se je obrnila na avstrijske oblasti, da proverijo istlnitost teh navedb. V torek popoldne ie -eskorta prignala zagonetnega Cizlia nazaj v Zagreb, kjer ga dalje držijo v zaporu, ne da bi si bili količkaj na jasnem, ali je zločinec, ali blaznež, ali pa iih »vleče« ...
*	Živ mrlič v prosekturi. V Semizovcu pri Sarajevu ie 20 letni Dojčin Stojanovič s samokresom ustrelil svojega strica Milana Stojanoviča. Dojčina so odpravili v zapor, Milanovo truplo pa poslali v sarajevsko bolnico zastran obdukcije. Tu je ležal Stojanovič na operacijski mizi, a ko ie popoldne prišla sodna komisija, da bi izvTSIa obdukcijo, trupla ni več našla. Kam ie izginil? Po dolgem iskanju je neka usmiljenka razodela, da se je Stojanovič prebudil k življenju in so ga prenesli v neko bolniško sobo, kjer sicer boleha na opasni rani, vendar je upati, da ostane pri življenju.
*	Samomor zapuščene Slovenke v Vrnja-čki Banj. Kakor mnoga druga slovenska dekleta, se je pred leti podala v Srbijo iskat službe tudi Elizabeta Rataieva, doma iz Sladke gore v mariborskem okraiu. V Nišu se je seznanila z nekim narednikom voja-
ške godbe in Je začela z niim voditi skupno življenje. Nekai časa sta živela »rečno, zadnje mesece pa se je je neporočeni mož naveličal. Ko je nedavno odšla voiaška mu-zika iz Niša v Virnjačko Banjo, kjer tekom sezone prireja dnevne koncerte, Je za narednikom odšla tudi Llza. Narednik jo je odgnal od sebe. Ko se mu ie Liza skušala parkrat vrniti, ji je zagrozfil s poHctJo. To je spravilo Lizo v obup. Predvčerajšnjim se je podala v park in na klopi izpila dve steklenički oetove kisline. V hudih krčih je bila pravočasno prepeljana v bolnico in je upati, da ostane pri življenju, ker Je močne postave.
*	Smrt v valovih Save. Ko je v nedeljo popoldne potniška ladja »Zagreb« iz Zemu-na doplovila v obllžju beograjske trdnjave, so potniki na krovu- zasiišaM klice na pomoč Opazili so nfekega mladeniča, ki se je oprijemal signala na izlivu Save v Donavo. Kakih 50 metrov dalje so plavali deli razbitega čolna, med njimi pa se je pojavljala glava mlade deklice. Spustili so z ladie rešilni čoln, a deklica ie medtem izginila v valovih Mladeniča so potegnili na ladjo. Bil Je Lju-devit Pavkovič, soboslikar iz Belovara. Imena utopljenke ni vedel, pač na mu ie znano, da je utopljenka rodom Zagrebčan-ka.
*	Kolera v Skopljo? Iz Skoplia prihaja vest, da so v zadnjih dneh ugotovili tri slučaje azijatske kolere. Oblasti so potrebno ukrenile, da se epidemija ne razširi.
*	Mlada tatica. 32 letna dekla Marija Mlakar iz Gruškovic pri Ptuiu je služIla rekai mesecev pri posestnicl Mariji Rotar v Sp. Ženavcih. Dne 4. t. m. Je po nalogu gospodinje gnala na živinski sejem v Ptuj kravo, ki Jo je tamkaj prodala za 1125 Din. Z denarjem pa se sleparska Micka ni vrnila demov marveč se je neznanokam odpeljala. Navihanko zasledujejo sedaj orožniki.
*	Šaljive pesmi za citre in petje Je izdal znani slovenski dtraš, upok. nadučitelj g. Ivan Kiferle. v LJubljani, Gosposka ulica 9. Litografirana zbirka vsebuje 16 zabavnih pesmic in jo lahko priporočamo. Cena 16 Din. Naročila na gornji naslov.
*	Pn želodčnih, črevesnih hi bolečinah presnavljanja privede raba prirodne gren-čice »Franz-Josef« prebavne organe zopet do rednega delovanja in tako omogoči, da pride zdravo hranivo v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se voda »Franz-Josef« izkazuje za posebno koristno pri poapnenju arterij. Dobiva se oo lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah.
*	Volno, bombaž za strojno pletenje ln ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJubljana, Stari trg 12 In Židovska ulica 4.	93
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
Iz Lnibliaoe
u— Odhod učiteljske kolonije na Brač.
Z včerajšnjim popoldanskim vlakom je odšlo 50 učiteljev in učiteljic na letovanje k morju. Za kolonijo so si izbrali mesto Bol na otoku Braču v bližnji okolici Splita. Voditelj in organizator je g. Slavko Mrov-lje, mešč. šol. učitelj na Jesenicah. V prejšnjih letih je povedel uspele učiteljske ekskurzije po naši kraljevini, obiskali pa so tudi Češkoslovaško. Za letos nameravani izlet na Francosko se je preložil na dTugo leto. Kolonistom, ki imajo vso prehrano in drugo v lastni režiji, želimo, da jim nudi naš Jadran vsega v izobilju in da iim ostane bivanje na moriu v prijetnem spominu.
u— Abiturijenti leta 1907 I. državne gimnazije v Ljubljani bodo imeli v četrtek, dne 14. t. m. ob pol 9. zvečer na vrtu hotela Štrukelj sestanek, da se dogovore radi praznovanja 20-letnice mature. Vsi ljubljanski in drugi tovariši, ki jim je' mogoče priti v Ljubljano, se prosijo, da s® sestanka zanesljivo udeleže.	1067
u— Okrožni agrarni urad Ljubljana ie bil vsled neprestanih prestopkov občinskih agrarnih odborov v zadevi nakazovanja agrarne zemlje, določevanja agrarnih interesentov za začasni nakup, pogrešnega nazi-ranja o funkciji, katero imajo itd., prisiljen izdati okrožnico, katera je nabita na magistratni deski in na katero se opozarjajo vsi interesenti.
u— Drobna policijska kronika. V torek oziroma sredo ponoči je policija prijela več raznih postopačev, ki se klatijo po tivolskem parku in oprezajo za vsakojakimi prilikami. Prijet je bil neki Viljem, ki je ukradel par ženskih čevljev. Radi splošnega suma sta bili aretirani na kolodvoru še dve osebi. Dalje so bili iavljeni policiji sledeči dogodki: 1 tatvina, 1 poškodba tuie lastnine, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti
1	prestopek motenja stanovanjske posesti,
2	prestopka neprevidne vožnje, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda in 11 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Tatvina kolesa. Fric Govedič iz Rožne doline je imel v torek dopoldne opravka v uradu OUZD na Miklošičevi cesti. Spravil je svoje 700 Din vredno kolo v vežo palače, kjer pa ga po povratku ni več našel Ukradeno kolo ie črno pleskano in nosi številko 22.611.
u— S steklenico po glavi. Živahna Francka iz Vod m a ta je prišla predvčerajšnjim na obisk k Terezi H. v Rožno dolino. Ravno ko je hotela na stopniicah i>rav prijazno pozdraviti, je pa začutila na glavj močan tresk. Z glave so se ii vsule na tla orepinje razbite steklenice, s katerimi jo je Tereza, ki jo je sprejela, obrezala še po rokah. Na policiji je Tereza izjavila, da je Francko pozdravila na tak način, ker ji hodi moža zapeliavat...
u— Vražji avtomobH. Ko ie šel v torek ponoči delavec Drejče iz Draveli precej zaspan, nekoliko opotekaje se proti domu,
ga je na Celovški c. zbudil nenadoma strašen ropot »Vraga, avtomobil!« je konstati-ral Drejče in se hitro umaknil na levo Avto je bil že skoro pred njim, a je zavil na isto stran ceste kakor Drejče. Zato je Drejče odskočil zopet na desno avto pa tudi. »-Nesreča bo! je pomislil tedaj Drejče in se že valjal v prahu po cesti, kamor ga je vrgel avto, ki pa je paT metrov za niim tudi sam obtičal v obcestnem Jarku. Drejče, ki se je kmalu pobral, Je klel kakor Lah. Zazdelo pa se mu je, da iz jarka čuie odmev a je kmalu ugotovil, da ie skrajno nezadovoljen še neki drugi, ki se kobaca izpod avtomobila v jarku. Pristopil je bližje in spozna! debelega avtoizvoščka Franceta, kj ie bil kriv njegove, svoje in avtomobilove nesreče. Kako pa ie pravzaprav do nesreče prišlo, mu France sam ni mogel pojasniti, ker ni mogel zasukati jezika. Pozneje so na stražnici ugotovili, da se ie France predolgo zamudi! v gostilni »Pri slepem Janezu« in to je bilo vzrok, da je dobi! spotoma tudi avto svoje muhe.
o— Nezgoda. Kolesarji so pri vožnji po mestnih ulicah še vedno skTaino neprevidni, mnogi naravnost brezobzirni. Predvčerajšnjim zjutraj Je podrl vajenec Ivan K. pred hotelom »Union« na Miklošičevi cesti perico Frančiško Škerjanc iz Bizovika. Škerjančeva se je pri padcu močno poškodovala na glavi in se ie morala takoi podati k zdravniku. Neprevidni kolesar bo imel seveda sitnosti pri sodišču.
u— Nesreča pr) Tomačevem. Včeraj so vojaki, kakor druge dni zopet kopali v Savj pri Tomačevem konje in mule. Pri tem pa se ie zgodila nesreča. Voiaška mula je udarila z zadnjo nogo 13 letnega dečka Daneta Dolinarja iz Zelene jame v čeljust in mu Jo je znatno ranila. O nesreči ie bila obveščena ljubljanska reševalna postaja, ki je v Tomačevo odposlala svoj rešilni avto. Ranjenega dečka na so medtem že vojaki vzeli seboj in ga odpeljali v Ljubljano v vojašnico 16. artiljeriiskega polka na Dunajski cesti. Tam so mu rano obvezali nakar ga je niegov brat odpelial domov.
u— Službeno iz LNP. Seja upravnega od bora se vrši danes, v četrtek 14. t. m. ob 20.30 uri v posebni sobi kavarne itEvropa«. Prosi se točne in polnoštevilnc udeležbe. Tajnik I.
u— SK Ilirija, nogometna sekcija. Da« nes, v četrtek ob 18. uri trening I. skupine. Jutri ob 18. uri trening tekma s SK Ju dranom. — Načelnik.
u— Malinovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica.	1039
u— Hotel »Union« restavracija: vsak četrtek in nedeljo koncert.	1066
Iz Maribora
a— Zaposlitev tujih državljanov. Ker se
zadnje čase razširjajo neresnične vesti o nameščanju tujih državljanov pri raznih tukajšnjih podjetjih, naznanja uroekcija dela v Mariboru tem potom, da so vsi ino-zemci, ki so do sedaj nameščeni uri raznih podjetjih, pri teh upravičeno zaposleni. V slučaju, da bi pisci teh člankov doznali za kakšen neopravičen slučaj zaposljenja v državi SHS, naj to naznanijo inšpekciji dela, katera bode tozadevno gotsvjs vse potrebno ukrenila, da se ti nedostatki odpravijo. V piv« meznih slučajih pa se dobe potrebna pojasnila prj podpisani inšpekciji dela. — Inšpekcija dela v Mariboru.
a— Ljubek sprejem naraščaja češkega Sokola. Včeraj ob 14. popoldne se je peljalo skozi Maribor na sokolski naraščajski dan v Split 27 naraičajnikov sokolskih društev iz Prage in Češkoslovaške pod vodstvom člana načelstva brata Svobode ln treh vaditeljev. Na kolodvoru jih je sprejel mariborski moški in žensk« naraščaj v krojih, članstvo pa z znaki na čelu z župnim starosto bratom Julčetom Novakom in društvenim starosto br. dr. BoštJančičem. Po prihodu ie pozdravil član mariborskega naraščaja češke brate v češkem jeziku, mlad Pražan pa se mu je zahvalil za lep pozdrav. Navzoči so bili tudi zastopniki JČ lige in češkega kluba, ter mnogo drugega narodnega občinstva. Mariborski Sokoli so češke goste pogostili. Med viharnimi ovaciJami so češki gostje nadaljevali pot na Jadran.
a— Kdo le bil okraden v brzovlaku? V noči od 1. na 2. t. m. sta okradla v zagrebškem brzovlaku dva žeparia neznanega mo škega in mu odnesla listnico s 100 Din in raznimi dokumenti. Tatova sta se kmalu sama izdala, ker sta dolžila drug drugega tatvine neke zlate ure. V Zagrebu so ju spravili na varno, pokradene stvari pa dobi lastnik pri mariborskem policijskem koml-sariiatu.
a— Ne kopajte se v prosti Dravi! Radi ponovno se dogajajočih smrtnih nesreč pri kopanju v prosti Dravi opozarja mestni
magistrat vse prebivalstvo, da ie kopanje v piosti Dravi kazensko prepovedano in da bo vsak postopek brezobzirno naznanjen sodišču radi kazenskega postopanja. Zlasti se opozarjajo starši, nai primerno nadzorujejo otroke.
Iz Celja
e— Volitev župana v Celju, bo v petek, dne 15. t m. zvečer ob sedmih v mestni posvetovalnici.
e— Sprejem čeških naraščainfleov. Včeraj popoldne ob 16.15 so se peljali naraščajniki praških sokolskih žup pod vodstvom brata Svobode iz Kraljevih Vinohradov skozi Celje v Split. Naraščainiki so bili na celjskem kolodvoru pozdravljeni po deputaciji celjskega Sokola in narodnega občinstva. Na-raščajnice so podarile šopke cvetja. Pozdrav je bil prisrčen.
e— Izzivanje — ali kal? V izložbenem oknu trgovine s papirjem Nekerman smo opazili razglednice in slike iz Celja in okolice, ki datirajo še iz predvojne dobe. Na teh slikah so napisi kakor »Cilli Umgebueg« »Cill; Hauptplatz«, »Deutsches Haus« itd. Na razglednici z napisom »Cilli Hauptplatz« ie videti še policiste v stari avstrijski uniformi s polumesecem. Poleg tega so v izložbenem oknu označene cene za posamezne knjige samo v nemškem jeziku. — Mislimo, '
da še nismo v Celju tako daleč, da bi se s trni o vzlic klero-radikalnl-nemški koaliciji na ta način izzivati narodno občinstvo in upamo, da bo posegla vmes državna oblast.
e— Novorojenček v Hudinji, V Škofji vasi pri Celiu so našli otroci pri kopanju v Hudinji truplo novorojenčka moškega spola. Trupelee je ležalo v vodi gotovo že 14 dni. Orožniki poizvedujejo za detomorilko.
e— Kopanje v Savinji. Kritizirali smo nedavno, da se koplje vojaštvo v nezadostnih kostumih. Sedaj pa smo prišli le tako daleč, da so se začeli tudi nekateri civilisti kepati v Adamovem kostumu na prostorih, kjer je polno dece obojega spola. Na produ pod železniškim mostom smo opazili že par dni dva moška, ki se sprehajata med deco popolnoma neženirano kot pristna Adama. Že deca sama je pokazala odpor proti njima s tem, da ju je izžvižgala. Prosimo policijsko ob!ast, da napravi v tem pogledu red.
e— Nesreča z avtomobilom. V Selah na cesti Store-Grobelno ie pridrvel neznan avto in se zaletel od zadaj v voz g. Blaža Sodina iz Celja. Voz je popolnoma pokvarjen, oba konja sta ranjena. Avto je ne da bi se pobriga! za nesrečo, odbrzel in je bilo nemogoče ugotoviti številko, ker je bila popolnoma zaprašena.
e— Smrtna kosa. Po dolgi bolezni ie umrla v torek ga. Jožefa Šuler. 65 letna vdova po bivšem županu in posestniku v Grižah. Bila ie mat; desetih otrok in Je vse dobro vzgojila v narodnem duhu. — N. v m. p.!
Iz Kranja
r— Gostovanje mariborskega narodnega gledališča. V petek 15. t. m. gostuje na tukajšnjem odru v Narodnem domu mi< riborsko narodno gledališče z veseloigro« štiridej&nko »Ognjenik®.
r— Ponovna oddaja poštne vožnje. V soboto 16. t m. ob 10. dopoldne se bo vr» šila v pisarni občine Cerklje ponovna jav. na dražba oddaje poštne vožnje Kranj« Cerklje.
r— Nove stanovanjske hiše. Poleg šti« rih reflektantov, ki so že pričeli z gradnjo lastnih stanovanjskih hiš pod okriljem gradbene zadruge »Lastni dom» na zemlii« šču v kokrškem predmestju, ki ga je od« stopila, mestna občina, so se prijavili do. sedaj še brzojavni mojster Race Ludvik, čevljarski mojster Franc Strniša in miza rs ski mojster N. Kristan. Pretekli teden se je že vršil kotnisijonelni ogled. Tako je pričakovati, da bo kmalu nastala na tem bivšem Mavrjevem zemljišču kolonija d«, vetih novih hiš.
Iz Litije
i— Razširjenje obrata v predilnici. Tu« kajfoja predilnica je že začela izvajati načrt za razširjenje obratovalnih prosto, rov. Te dni vzidavajo 2 nova ogromna parna kotla. Kakor kaže, bo vzidavanje kmalu dovršeno.
i— Skupina starejših in mlajših turistov iz Litije napravi v nedeljo, pondeljek in torek izlet v Kamniške planine. Odhod iz Litije z vlakom ob 6.45 zjutraj.
i— Otvoritev nove mostne tehtnice. Tu. kajšnji vodja meroizkusnega urada, g. Ti. ran, je preizkusil novo mostno tehtnico v Dolu pri Hrastniku. Nova tehtnica bo izročena tekom par dni svojemu namenu.
i— Kačje leto. K tej notici v nedavnem ■rjutru« nam poročajo, da se je pojavil gad celo na litijskem glavnem trgu. Ko so ga zasledovali, je zbežal pod žlebovje Bori. škove hiše. V gozdovih za Prežganjem so pa morali gozdni delavci sekanje lesa sploh ustaviti, ker je tam gadja zalega le« tos izredno huda, in so delavci v stalni nevarnosti.
Iz Trbovelj
t— Personalni odsek občinskega zastopa je v principu sprejel občinsko pragmatifco, na katere veljavnost občinski nameščenci komaj čakajo. Zdaj jo bo proučil še teh« nik zaradi ureditve finančnega vprašanja, nakar pride na plenarno sejo občinskega zastopa, ki bo sklicana okoli prvega av. gusta. Personalni odsek je imel tokrat opraviti tudi z osebnimi spremembami na občini, vendar pa o njih zaenkrat še ne poročamo, ker jih mora poprej odobriti plenarna seja.
t— Smrtna kosa Umrli so: Amalija Za« gorišek, vdova rudarja, 51 let, Loke 103; Marija Kem, žena rudarja, 39 let Studen« ce 45; Matilda Gantar, žena rudarja, 29 let Loke 375; Ivan Panšar, rudar. 59 let, Retje 61.
t— Uradni dan okrajnega sodišča bo v Hrastniku v soboto 16. t. m.
t— Zemljiški urad v Laškem naznanja, da bo sprejemal naznanila o izvršenih zemljiških spremembah v dneh 8., 9. in 10. avgusta.
Iz Nove?a mesta
n— Sestanek sreskega odbora SDS je sklican v nedeljo 17. t. m. ob pol 10. do« poldne v lokalu g. Kondriča v Novem me. stu. Udeležiti se ga morajo vsi predsed« niki in tajniki krajevnih organizacij v no. vomeškem okrajnem glavarstvu.
n— Občinske volitve v št. Petru so dale napredni Gospodarski listi 118 glasov m klerikalni 297. Ker so klerikalci izvajali velik teror, je število naprednih glasov vse kakor veliko. Tamošnji župnik je namreč s prižnice v cerkvi naročal ljudem, nai vržejo kroglico v prvo skrinjico, t. j. SLS. V drugem govoru pa je dejal: «Vi pa, ki ste naši nasprotniki, potegnite klobuk na oči in mi zginite kakor kafra!*
n— Poročila sta te agilna člana tukaj« snjega Sokola g. Blaho in gdč. Jevščkova, oba iz znanih narodnih in naprednih rod« bm. Čestitamo!
n— Volitve v občinah Ajdovec, Smuka in Prečna se bodo vršile 21. avpusta. Povsod so vložene po dve listi. V čermošnji« cah se bodo prav tako vršile volitve. Rok za vlaganje list je od 25. t. m. do 4 avgu«
Idealno Moža nego i.
Pebeco — pasta za zobe po prof. dr. Unna nudi nedosegljive prednosti. Ona čisti usta. odstranjuje ostanke Jedi izmed zob. ščiti zobno caklino in ohrani zobe bleščeče in bele.
PEBECO, pasta za zobe.
V soboto, dne 16. t m in v nedeljo, dne 17. t m. ob 18. uri
MEDNARODNE NOGOMETNE TEKNE
A.,,... f., 16. t. m. S. K. ILIRIJA lltll Vi 17. t. m. Reprezentanca LNP.
Igrišče S. K ILIRIJE
W
Ob vsakem vremenu
Iz Ptuja
Sreča v nesreči
Ptuj, 13. julija.
^•red nekaj dnevi- je družba treh ptuj« skih gospodov in ene gospodične pohitela z avtom na izlet v ptujsko okolico. Kakor je to v naših krajih običajno, je tudi ta družba uživala veselje na izletu in se v najboljšem razpoloženju vračala zjutraj okrog 2. proti Ptuju. To noč je divjak burja, bliskalo in treskalo je, kakor ob sodnem dnevu. Ni čuda, ako je nenaden blisk za hip omotil vid sicer zelo previd« nega in treznega vozača, tukajšnjega me« hanika V., ki je sedel ob volanu. Bilo je to pri Domovi. V naglem diru je avto zavo« zil preko cestnega roba v blatno, namoče« no njivo.
Sunek pri zdrčanju s ceste je bil mo» ian. Vsi izletniki so sfrčali kakor pšice v dolgih lokih iz avta na mehko njivo in se tam povaljali v blatu, drugače pa ostali hrez najmanjše poškodbe. Avto sam se je dvakrat prekucnil, nakar je mimo obležal, istotako nepokvarjen.
Po prestanem prvem strahu so izletniki poklicali iz bližnje vasi Domove okrog fantov, ki so avto pograbili in ga po« stavili zopet na cesto, nakar so srečni iz« letniki brez nadaljnih presenečenj nadalje« vali pot in srečno pristali v Ptuju.
j— Poštena najditeljica. Hčerkica tukaj« šnjega profesorja N. je našla te dni na ulici denarnico, v kateri se je nahajal znesek 417 Din in zlata broša. Vestno de« Vletce ni nič premišljajo, marveč denar* nico takoj oddalo na policiji. Komaj per minut no tem se je že pri policiji javila tudi izgubiteljica denarnice in se je ne« malo začudila, ko je dobila izgubljeno stvar vrnjeno, še preden je izgubo prijavila. Po« šteno malo najditeljico je nagradila s 50 Din. V današnjih časih res redek primer poštenosti in najboljše izpričevalo dobre vzgoje!
j— Upokojeni orožniki iz mariborske oblasti so imeli v nedeljo sestanek v Bu« dini pri Ptuju. Udeležba je bila častna. Pogovorili so se o svojih razmerah in so« glasno sprejeli zahtevo, da naj finančni minister izplača pokojnino za mesec ma» rec 1927. Orožniški upokojenci dobivajo od 1. 1922 dalje samo 9 Din osebne in 3 Din družinske doklade, dočim dobivajo drugi upokojenci še enkrat toliko. Financ« ni minister naj ukine sporazumno z mini« strskim svetom čl. 164 finančnega zakona, ki je bil vtihotapljen samo zato. da ne bi bilo treba nakazati kredita za izplačilo draginjskih doklad po naredbi iz 1. 1924. kar je Državni Savet državnim upokojen« cem priznal in razsodil v 103 slučajih. Da« Ije apelirajo orožniški upokojenci na no« tranjega ministra in orožniškega poveljni« ka, naj se predloži novi orožniški zakon, ker vsi drugi nameščenci že uživajo pokoj« nino po novih zakonih, samo orožniški upokojenci še ne. Orožniški penzijski fond je tako slabo organiziran, da iz Beograda groze, da lahko v bodočem letu izostane pokojnina za več mesecev.
Karambol dveh avtomobilov
Maribor. 13. julija
Težka avtomobilska nesreča se je pripetila dames opoldne pri Selnici ob Dravi. Zaletela sta se drug v dragega dva avtomobila. V prvem sta bila odvetnik dr. Er-' nest Schuster iz Gradca' in inženier Josip Roschandler, poslovodja in upravni svetnik elektrarne na Fali. Oba sta pri padcu dobila hude poškodbe na glavi in po telesu. Prepeljali so ju v mariborski sanatorii, kjer so g. Rosch&ndlerja takoj Operirali. V drugem avtomobilu se je vozila neka gospa, ki je tudi dobila hude poškodbe na glavi. Odpeljali so jo v splošno bolnico v Mar boru.
Nesreča dveh naših fantov pri kopanju v Šabcu
Naši fantje, ki služijo pri pontonirskem bataljonu v Šabcu v Srbiji, nam pišejo: V dopoldanskih urah dne 5. t. m. se je kopala četa vojakov v Sava. Kljub strogim na-redbaim sta se vojaka Jože Mrak in Jernej Meze oddaljila od drugih in postala žrtvi Save. Prvi je doma iz Kranjske gore, drugi iz Logatca. Nesrečna tovariša sta zašla v globino, kjer ju je močan tok reke naglo potegnil na dno in je bila pomoč izključena. Vse iskanje, ki je trajalo ves dan, je ostalo brez uspeha. Voda je bila namreč precej motna in tudi potapljala niso mogli najti njunih trupel. Šele naslednji dan opoldne je straža našla Mrakovo truplo, ki ga je voda prinesla na breg v bližini nesrečnega kraja, kjer se je utopil. A drugi dan
za tem, dne 7. t. m., so našli tudi truplo Jerneja Mezeta.
Draga tovariša smo spremili k večnemu počitku vsi prijatelji, ki služimo pri I. pontonirskem bataljonu. Oba groba smo okrasili z venci m cvetjem, pri čemer so nam tovariško pomagali tudi gg. častniki in podčastniki. Težko pogrešamo draga tovariša, ki smo ju vsi imeli radi in prizadetima družinama izražamo najgloblje sožalje v imenu vseh tukajšnjih vojakov slovenski fantje, ki služimo pri tem bataljonu
Šport
Plavalna tekma na Ljubljanici
SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 14. veliko propagandno medklubsko tekmo v plavanju, umetnih skokih in \va« ter«polu. Tekma se vrši na prostoru Ljub« ljanskega športnega kluba, Velika čolnar, ska ul. s sledečim programom:
1. Štafeta 4 X 50 m prosto seniorji; 2. 50 m, prosto juniorji izpod 18 let; 3. 100 m, prsno seniorji; 4. 100 m, prosto senior« ji; 5. 200 m, prsno dame; 6. 100 m, hrbtno sehiorji; 7. 400 m, prosto seniorji; 8. 100 m, prsno juniorji; 9. 50 m, prosto dame; 10. 50 m, prosto seniorji; li. skoki senior« ji, 12. water«polo
Tekmuje se na progi dolžine 100 m s trdim startom; dalje proge se plavajo z obrati.
Skoki se izvajajo iz višine 3 m in sicer: a. naprej na glavo z zaletom, b. salto na« prej brez zaleta, č. skok naprej na glavo s prigibom z zaletom, č. povratni skok s prigibom (delfin), d. salto nazaj in 4 po« ljubni skoki.
Pravico udeležbe imajo vsi verificirani ir> neverificirani plavači brez ozira na to, ali so člani kakega kluba, ali ne.
Prijave ob enem s prijavnino 5 Din m osebo in točko ie poslati do 16. t. m. opol« dne na naslov SK Ilirija, Ljubljana, kavai» na Evropa. Naknadne prijave se spreje« majo pol ure pred početkom tekme na startu.
Kotursški savez SHS, pododbor Ljub« Ijana. Drugi termin za I. kvartal cestnega drž. prvenstva za ljubljanski pododbor se vrši v nedeljo dne 17 t. m. na progi Ljub« ljatia=Planina in obratno 100 km. Start m cilj je na Tržaški cesti pri km 2.200 (go« stilna Kramar). Start točno ob 6. uri ziu« traj. Prijave se sprejemajo do 16. t. tn. pri Kot. savezu SHS, pododbor Ljubljana, Karlovska c. 4.
SK Krskovo. Danes ob 20.30 se vrši v restavraciji «Mrak» seja upravnega odbo« ra. Prosijo se vsi odborniki za udeležbo, zlasti prejšnji odborniki, da predajo svoje posle.
SK Jadran. Danes ob 19. sestanek rt« zervnega in prvega moštva v garderobi. Rezervno moštvo mora prinesti drese na sestanek. V petek ob 18. trening tekma na igrišču Ilirije s SK Ilirijo. — Tajnik.
Hungaria v Beogradu poražena. Vče» rajšnjo vest o tekmi BSK : Hungaria tre« ba popraviti v toliko, da je BSfv prema« gal Hungarijo z 2 : 0 (1 : 0), in ne z 2 : 1. Na isti dan je Jugoslavija igrala prijatelj« sko tekmo s Saškom Jugoslavija ie zrna« gala s 4 : 1 (3 : 0).
Kralj Aleksander pokrovitelj JNS. Te dni bo odpotovala na Bled delegacija JNS, da zaprosi kralja, da bi prevzel pokrovii. teljstvo nad našim najvišjim no^>raetnim forumom JNS.
Arsenal (Kairo) v Pragi. V pondeljek je Arsenal iz Kaira, kateremu se v Evropi očividno prav dobro godi. gostoval v Pra« gi proti Sparti. Zmagala je Sparta s 4 : 1 (1 : 1). Prišlo je do precejšnjih škandalov, ker je sodnik oškodoval goste. Trije goli Sparte so bili iregulanii.
Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki
Lovro Šebenik, žganjarna in rastlinska destilacija, Ljublja-ljana VII.
Vremensko ooročilo
Meteorološki zavori » i,)nt>ii»n< 13. julija 1927.
Višni" n.innririr» 8ll,N> in
Kraj
Cas
»pazovanju
Ljubljana (dvorec) , , .
Maribor , » , Zagreb . • ■ . Beograd • > » Sarajevo , . . Skopi je . , . . Dubrovnik , t Split ... t Praha
7
14. 21.
Barom.	Temper.	■n Ol ea	SlI.Cl vel 1 t tr brzini v metrih	Oblačno 0—1C
/č7'5	19-	74	mirno	0
757-3	27-1	55	SW 3	4
759-1	22 6	66	mirna	6
758-2	18-0	95	NW 4	0
756 9	220	82	WNW 2	2
'/56-7	18-0	94	mirno	10
756-0	26 0	59	S 1	0
756-2	260	53	mirno	0
/57-0	250	74	m i.'no	0
758-0	190	—	mirtio	0
Padavine
Vrsta
'rabim
dež
dež dež dež
03
5.0 5.0 3.0
Gospodarstvo
tjuulvv	—	———j— w i". iv, »uua v tuojo vu	v« »•""t
Najvišja temperatura danes » Ljubljani 27.7 C, najnižja 17.2.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblačno, nevihte. Triašks vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi iz četrtega kvadranta. Nebo spreeolpva, a večinoma jasno. Temperatura od 21 do 28 stopinj. Morje mirno.
Državna hipotekama banka in slovenske banke
Beograjski <Privredni Pregled* je v svoji številki od 3. t. m. objavil članek, ki se peča z znanim vprašanjem obrestne mere Državne hipotekam© banke v Sloveniji m v Hrvatski ter prihaja do zaključka, da so protesti iz teh pokrajin morali priti, ker je naravno, da bi Državna hipotekama banka, če bi plačevala na vloge 6 % obresti in nudila vlagateljem vse garancije, kakršnih ne morejo nuditi privatne banke, pritegnila nase največji del hranilnih vlog in s svojo akcijo dvignila obrestno mero v teh pokrajinah. Na drugi strani pa se vpraša, ali more Državna hipotekama banka v raznih pokrajinah plačevati in pobirati različne obresti, ko imata vendar tudi Narodna banka in Poštna hranilnica za vso državo enake obrestne mere.
Glede na trditev, da zahtevajo bančni krogi iz Hrvatske in Slovenije, da Državna hipotekama banka stopi v dogovor z bankami v teh pokrajinah in da sporazumno ž njimi določi obrestno mero, je Društvo denarnih -avodov v Sloveniji poslalo cPrivredneom Pregledu* naslednje pojasnilo:
«Banke v Sloveniji so že v početku pozdravile idejo Državne hipotekame banke, da otvori svojo podružnico v Sloveniji, ker niti ena banka ni v stanju vršiti hipotekame posle, kakor je to namen Državne hipotekame banke. Zveza slovenskih bank — ta kolikor je znano, posamezni člani iste — do danes niso zahtevali sporazuma t Državno hi-potekarno banko zaradi obrestne mere ter niso niti protestirali proti šestodstotni obrestni meri, katero namerava plačati Driavna hipotekama banka (podčrtali mi). Fakt je dalje tudi to, da velja še danes za bamke 5 % obrestna mera edino za nevezane vloge, na vezane na odpoved pa se plača 7 % in več. Pisec članka očitno ne pozna naših razmer ter morda zamenja banke s hranilnicami in zadrugami, pri katerih je še danes dejansko obrestna mera 4.5—6 % za vloge in 6—10 % za. posojila.»
Stališče, ki ga v tem dopisu zavzema Društvo denarnih zavodov, nam ni prav razumljivo. Ali ne bi bilo v interesu bank, da protestirajo proti višini obrestne mere in da skušajo doseči Sporazumno rešitev tega vprašanja? Ali ne obstoji tudi za banke nevarnost, da jim bo Državna hipotekama banka odvzela vloge, katerih imajo mogoče le tre-notno preveč? Ne moremo verjeti, da so se naše banke že sprijaznile z mislijo, da povišajo obrestno mero za vloge od 5 na 6 %. Toda če naše banke tudi ne bi bile v toliki meri tangirane zaradi višine obrestne mere Državne hipotekame banke, vendar bi bila njihova dolžnost, da v interesu naših hranilnic, ki bi bile najbolj prizadete, in v interesu slovenskega gospodarstva, katerega prosipeh je v teh hudih časih odvisen od čim nižje obredne mere. protestirajo proti nameri Državne hipotekame banke in skušajo doseči tozadevni sporazum.
= Izvozne nagrade pri izvozu špirita. Finančni minister je le dni izdal navodila za izvoz špirita s pravico na izvozno nagrado. Po teh navodilih morejo izvažati špirit edino proizvajalci sami, in lo samo v količinah, ki presegajo 500 hektoliterslcih stopinj. Vsak proizvajalec ima pravico na izvozno nagrado, ki znaša 1.50 Din za izvoženo hektoliter-sko stopinjo, toda le do one količine špirita, katero bo prodal v tuzemstvu in za katero bo plačal predpisano trošarino. Izvozna nagrada se bo proizvajalcu priznala ob priliki plačanja trošarine za špirit, prodan v tuzemstvu.
^ cElebtrowerte A. G.», lastnica lalske elektrarne, povišala delniško glavnico. Družba iElektrowerte„ A. G.» v Baselu, ki ima v svojem portfeju vse delnice Elektrarne Fala, d. d., je povišala delniško glavnico od 20 ua 30 milijonov švicarskih frankov. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, s« bodo iz novih sredstev švicarske družbe krile tudi investicijske potrebe falske elektrarne.
= Veterinarske konvencije. V 2enevi so pretekli teden pričela pogajanja za sklenitev veterinarske konvencije med našo državo in Švico. Pogajanja vodi za našo državo gosp. Ciril Petrovič, inšpektor ministrstva za kmetijstvo in vode. Pričakuje se, da bo konvencija v kratkem zaključena, nakar bodo pričela tozadevna pogajanja z Italijo in Nemčijo. Sklenitev veterinarske konvencije s Švico, Italijo in Nemčijo je velike važnosti za izvoz naše živine.
= Hmrljski nasadi v litijskem okraju. Iz Litije nam pišeio: Znano je, da je hmeljarstvo najplodonosnejša kmetijska panoga. Potrebna je hmelju predvsem primerna in ugodna klima. Razen tega so režijski stroški veliki, posebno prvo leto, ko je treba nabaviti drage hmeljevke. Zadnja leta so začeli kultivirati hmelj tudi pri nas. Da pa ni preveč izdatkov naenkrat, si pomagajo kmetje tako, da postopno širijo hmeljske nasade — vsako leto več. Savsko polje, okolica Brega ter Jablanska dolina, kažejo prav lep na-predfek; krasni uspehi so v Medijski dolini v Izlakah. Tam so se hmeljarji že organizirali, pri letošnjem obiranju stopi že v obrat na novo zgrajena zadružna sušilnica- Naš srezki ekonom gosp. Jereb iz Višnje gore je zbral vse podatke o letošnjih hmeljskih nasadih tukajšnjega sreza. Imamo že 12 na hmeljnikov. Namerava se oživotvoriti tudi srezka organizacija tukajšnjih hmeljarjev. K ustanovnemu zborovanju se je naprosil referent za hmeljarstvo v ministrstvu za kmetijstvo in vode gosn. inž. Teržan.
— Split dobi veliko dolarsko posojilo. Splitskemu županu dr. Tartagliji je po dolgotrai nih pogajanjih z neko prvovrstno ameriško finančno skupino uspelo skleniti aranžma za posojilo v znesku 1—2 milijona dolarjev na podlagi 301etne amortizacije. Če bo splitski občinski svet sprejel pogodbo, bodo ameriške banke izvršile emisijo že 1. avgusta t. I.
= Produkcija bakra r borskem rudniku. Francoska družba, ki se peča z eksploata-cijo rudnika v Boru (Srbija) Socigtč Fran-caise deg Mineš de Bor v Parizu, je v poslovnem letu 1926./27. proizvedla 10.805 ton bakra napram 8074 tonam v poslovnem letu 1925./2(5. V prvi polovici poslovnega leta je znašala produkcija 4953 ton, v drugi polovici pa se je dvignila na 5852 ton.
= Občni zbor Posojilnice v Cerknici, r. t. i n. z., se bo vršil v lastnih prostorih v nedeljo 24. t. m. Ob 2. popoldne z običajnim dnevnim redom. Na dnevnem redu so med dragim volitve načelstva, odbora, računskega pregledovalca in namestnika.
= Gradbena direkcija opozarja vse interesente na razpis ofertne licitacije za dovrše-nje državne ce6te Kraljevo - Raška, ki se bo vršil v računskem oddelku ministrstva za gradbe 25. t. m. za IV. del od km 36.520 do km 43.000, in 26. t. m. za V. del od km 43.000 do km 56.000. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradni deski gradbene direkcije na Turjaškem trgu.
= Ugodni razvoj zunanje trgovine Češko slovaške. V juniju t. 1. je bila zunanja trgovina Češkoslovaške prvikrat pasivna, in sicer za 18.7 milijona K5 (v juniju 1926 je bila aktivna za 159 milijonov Kč). Izvoz je dosegel 1509.1 (junij 1926 1171.3), uvoz pa 1527.8 (1330.5) milijona Kč. Pasivnost zunanje trgovine je pripisati povečanemu uvozu sirovin, iz česar je sklepati, da se je povečala zaposlenost v češkoslovaški industriji. Za prvo polletje 1927 se je trgovinska bilanca Češkoslovaške zaključila s suficitom 1257.1 milijona K« (I. polletje 1926 396.9). Napram prvemu polletju 1926 je uvoz narasel le od 7509.6 na 71541.9, izvoz pa od 7906 5 na 8799 milijona Kč.
= Bilanc« Živnostentke banke. Zivno-stenska banka v Pragi je objavila bilanco za L 1926., v kateri izkazuje na 200 milijonov Kč delniške glavnice in 238.7 milijona K8 rezerv 38.2 milijona Kč čistega dobička. Celokupna bilančna vsota se je dvignila od 4598 na 4888 milijonov K5. Upravni svet bo občnemu zboru predlagal razdelitev 12 % dividende.
= Stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji. Srednje evropski hmeljarski urad poroča, da je hmeljska rastlina dosegla višino žice, le enoletni in dvoletni naisadi so zaostali v rasti. Iz spaltakega okoliša javljajo, da se rastlina v glavnih nasadih lepo razvija. V hers-burškem okolišu ogrožajo hmeljski škodljivci letošnji pridelek, v virtemberškem okolišu pa je videti poleg zdravih in dobro razvitih nasadov tudi zaostale in od peronospore okužene vrtove. Tudi v Badenu je stanje nasadov zelo različno.
— Priprave za ustanovitev mednarodnega kartela sirovega železa. Med člani zapadneevropske antante producentov sirovega železa se vršijo pogajanja za utrditev te organizacije. Čim bodo nesoglasja med francoskimi člani odpravljena, bo zapadnoevrop-ska antanta producentov sirovega železa povabila Nemčijo k pogajanjem za ustanovitev mednarodnega kartela sirovega železa (ne sme se zamenjati z mednarodnim kartelom sirovega jekla).
= Zboljšanje konjunkture v Avstriji in Madžarski. V gotovih panogah avstrijske industrije, predvsem v tekstilni, usnjarski, čevljarski, konfekcijski in lesni stroki je opažati že dalj časa nedvomno zboljšanje zaposlenosti. V zvezi z zboljšanjem gospodarske konjunkture se je povečalo povpraševanje po kreditih. Tudi tujski promet je v zadnjem času oživel, število brezposelnih pa polagoma nazaduje. Še izrazitejše se je zboljšala gospodarska konjunktura v Madžarski, kar potrjuje naraščajoči konsum železa in premoga. V zveai z živahno gradbeno delavnostjo je gradbena industrija popolnoma zaposlena. Zboljšanje konjunkture v naših sosednih državah bo sčasoma ugodno vplivalo tudi na naš izvoz.
= Razstava papirja v Draždanih. Vsako poletje se prireja v Draždanih razstava spe-cijelnih strok, ki traja približno štiri mesece. Letos se je priredila razstava papirja in vseh predmetov za izdelovanje fer predelovanje ■ia. Razstava traja od 1. junija do 30. septembra t. 1.
Spremembe v svetovni produkciji pre moga. V preteklem letu je svetovna produkcija črnega premoga dosegla 1184.1 milijona ton (napram 1187.5 v 1. 1925 in 1216.8 v
I.	1913.), rjavega premoga pa 178.8 milijona ton (napram 177.3 v 1- 1925. in 124.9 v letu 1913.). Produkcija rjavega premoga se je torej napram l. 1913. znatno dvignila, proizvodnja črnega premoga pa kaže v celoti le majhne izpremembe. Razmerje med produkcijo posameznih kontinentov se je znatneje izpremenilo, in to na škodo Evrope. Produkcija Evrope je namreč nazadovala od 606.8 milijona ton v 1. 1913. na 538.7 milijona ton v 1. 1925. in 459 milijonov ton v 1. 1926, medtem ko se je produkcija Amerike dvignila od 532.1 milijona ton v 1. 1913. na 541.6 milijona ton v 1- 1925. in 615 milijonov ton v 1. 1926.
= Sejem v Smirni. Od 1. do 9. septembra t 1. se bo vršil v Smirni prvi mednarodni sejem, na katerem bi se mogli z uspehom plasirati naslednji predmeti: žitarice, beli sir, kaškaval, bukov les, železniški pragi (hrastovi in bukovi), brzojavni drogi, doge za sode, živina (konji, kobile, krave in ovce), cement, železo in nekatero drugo blago.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija ponudbo glede dobave 30.000 kg živega negašenega apna, 3 komadov originalne Al]weilske se-salke in 10-000 kg šamotne malte; do 22. t. m. pa glede dobave vijakov in zatikačev.
_ Direkcija državnega rudnika v Zabukov-
ei pri Celju sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 120 m3 jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 18. t. m. pri intendanturi dravske divizij-ske oblasti (vojašnice vojvode Mišiča, objekt IV.) v Ljubljani glede dobave pisarniškega materijala; 26. t. m. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave raznega tehničnega materijala, kovin, vijakov, svinca, električnega materijala itd.; 6. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 500.000 komadov opeke; 10. avgu6ta glede dobave 10.000 m» krovne lepenke; 11- avgusta glede dobave generatorjev; 6. avgusta pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave sena in slame; 9. avgusta pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave raznega materijala (žičniki, rajno železo, medenina, pločevina, razno usnje, jermeni, etikete, ščetke, port-land - cement, dekstrin, barva, firnež, kaolin, tovotna mast, minij, metlje, milo, steklo za okna, smirek, lesno oglje, razna olja, žarnice, žica itd.); 8. avgusta pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave krtač, metelj, čopičev in smolnatih bakelj; 9. avgusta glede dobave portlandekega cementa in mazila za parkete; 10. avgusta glede dobave 10.000 kg sirovega železa in 2000 kilogramov gnetilnega mašilnega materijala;
II.	avgusta glede dobave prašnega olja in rumenega vazelina; 12. avgusta pa glede dobave 5000 kg mila, 2000 kg loja in 16.000 kg želeene pločevine.
13. julija.
Na deviznem tržišču je bila Italija prilič-no mirna. Na ljubljanski borzi se je zaključila po 308.25, na zagrebški borzi pa po 308.625 — 308.75. Berlin je bil čvrstejši ter se je dvignil za 5 točk. Narodna banka je morala v večjem obsegu intervenirati-
Na zagrebškem efektnem tržišču se je tečaj Vojne škode dvignil na 344 do 344.50.
Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.495 — 13.525 (13.51), Budimpešta 9.935 blago, Curih 1093.5 do 1096-5 (1095), Dunaj 7.9975-8-0275 (8.0125), London 275.9 — 276.7 (276.3), Newyork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 222.5 denar, Praga 168.2 _ 169 (168.6), Trst 7.9975 — 8.0275 (308.25).
Zagreb. Dunaj 7.9975 — 8 0275, Berlin 13/49 — 13.52, Budimpešta 9.91 — 9.94, Italija 307.67 — 309.67, London 275.9 — 276.7, Newyork ček 56.7 - 56.8, Pariz 222.125 do 224.125, Praga 168.2 — 169, Švica 1093.5'do 1096.5; češkoslovaške krone 166.2 — 167. italijanske lire 303-5—305.5, madžarske kriv ne 9.835 — 9.865.
Beograd. Pariz 222.1 — 224.1, London 275.9 — 276.7, Newyork 56.7 — 56-9, Italija 308.2 — 310.18, Praga 168.2 — 169, Dunaj 799.75 — 802.75, Budimpešta 991.5—994.5, Berlin 13.495 — 13.525, Švica 1093.5—1096.5, Bruselj 791.5 — 794.5, Amsterdam 22.80 do 22.86, Bukarešta 35.17 — 35.67, Atene 77.75 do 78-25, Sofija 40.75 — 41.25.
Cnrih. Beograd 9.135, Berlin 123.38, London 25.22375, Newyork 519.69, Pariz 20.345, Milan 28.23. Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta 3-175, Dunaj 73.125.
Dunaj. Beograd 12.4650 — 12.5050, Berlin 168.27 — 168.77, Budimpešta 123.55—123.85, Bukarešta 4.33 — 4.35, London 34-42375 do 34.50375, Milan 38.50 — 38 60, Newyork 708.85 — 711.35, Pariz 27.75 — 27.85, Curih 136.40 — 136.90.
Trst. Beograd 32.125 — 32.625, Dunaj 254 do 264, Praga 54.20 — 54.70, Pariz 71.75 do 72.75, London 89.175 — 89.475, Newyork 18.335 — 18.435, Curih 352.50 — 356.50, Budimpešta 315 — 325, Bukarešta 10.90—11.40.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.23, v Berlinu 7.408.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 84.25—0, Vojna škoda 342 - 343.50, Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 150 — 150 (150), Mer-kantilna 0 — 98, Praštediona 850, Kreditni zavod 160—0, Vevče 138—0, Stavbna 55—0, šešir 104 - 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84.5 — 84.75, agrarne 49 — 50, Vojna škoda aranžma 344.25 — 344.5, kasa 344.25—344.5. za julij 345.5 — 346.25: bančne vrednote: Eskomptna 93 — 94, Poljo 15 — 15.5. Kreditna 92 — 93, Hipo 57 — 58, Jugo 91—92, Narodna 4700 — 4720, Obrtna 40 — 42.5, Praštediona 850 — 855, Ljubljanska kreditna 150 — 155: industrijske vrednote: Gut-man 255 — 265, Slaveks 100 — 102, Slavonija 16 — 18, Danica 145 — 170, Drava 555 do 565. Šečerana Osijek 470 — 490, Isis 46 do 48, Dubrovačka 390 — 395, Trbovlje 460 do 470.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (13. t. m ). Tendenca za les neizpremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bordonalov, od 28/28 do 37 /39, od 5—10 m, fco vagon meja po 330. Deželni pridelki. Nudi se nova baška pšenica, promptna, 76 kg, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 335/340; nova baška pšenica, za julij, avgust, 77/78 kg, 2 %, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni po 342.5 — 345; nova srem6ka pšenica, promptna, 77/78 kg, 2 %, brez doplačila, Slov. postaja, mlevska tarifa po 330—332.50; stara baška pšenica, promptna, 75/76 kg, slov. postaja, plač. 30 dni po 330; turščica baška, fco slov. post., mlevska tarifa, plač. SO dni po 225; turščica baška, slov. postaja, običajna tarifa po 230; turščica banatska, slov. postaja, običajna tarifa, plač. 30 dni po 222.50. Tendenca čvrsta.
Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Pšenica: baška, nova, 78 kg, 2 %, 4 vagoni 275 — 280; baška, nova, 78/79 kg. 2 %, 8 vagonov 280 — 282.50; baška, stara, 74 kg, 2 %, 1 vagon 265. Oves: baški, novi. 3 vagoni 170. Ječmen: sremski, novi, 65 kg, 1 vagon 200. Turščica: baška, 3 vagoni 180 — 182; baška glavna proga, 1 vagin 185; sremska, okolica Ruma, 1 vagon 180. Moka: baška, <0», 2 vagona 430; baška, fOg,,, 1 vagon 422.50, baška, <2>, 2 vagona 395 — 400; baška, <5», 1 vagon 355; baška, «6>, 1 vagon 320; baška, <7», 1 vagon 250. Otrobi: baški, 2 vagona 155. Tendenca mirna.
Dunajska borza za kmetijske produkte (12. t. m.) Tendenca je tako na budimpe-štanskem, kakor tudi na dunajskem tržišču čvrstejša. Kakor običajno v tem času se je pojavilo pomanjkanje promptnega blagu. Turščica se je v ceni dvignila za 25 grošev. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 38.5 do 39.25, madžarska Tisa (80/82 kg), nova 42.5 — 43; r ž nova: domača 34 — 35, madžarska 35 — 35.25; turščica: 26—27; oves: domači 34 — 35, madžarski 33.5 do 34, rumunski 32.75 — 33.25.
liafbolffc.najtrpcincTšc,
zato najcenejše.
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Iz življenja in sveta
Nevihte in poplave vsepovsod
Kakor smo že včeraj poročali v brzojavki, je v pondeljek doživel Pariz izredno hudo nevihto. Mnogo ulic je pod vodo, nekatere so se celo usedle. Preplavljene so tudi tri telefonske centrale, ki zato ne funkcijonirajo. Ceste, ki vodijo v Pariz, so podobne močvirjem in za promet domala neporabne. Tudi iz province prihajajo neprestano poročila, da so reke prestopile bregove. Tako je n. pr. ves nižje ležeči del mesta Limoges pod vodo. V Champagni je večina žetve uničena.
Tudi v Berlinu je v pondeljek razsajalo veliko neurje. Letališče v Tempel-hofu je popolnoma pokrito z vodo. Voda je stala na betoniranem polju 40 "cm visoko. Na letališču se je nahajalo 18 letal, do katerih je bil dostop nemogoč. Potniki, ki so se hoteli vkrcati in izkrcati, so se morali do avijonov pripeljati z omnibusi, ki so vozili tik do kabin, iz katerih so visele spletene lestvice.
Škoda, ki jo je napravila petkova vremenska katastrofa na Saškem, se ceni na 70 milijonov mark (blizu 1 milijarde Din). Železnica sama je utrpela nad 10 milijonov mark. Število žrtev je narastlo na preko 200. Velika je tudi škoda, ki jo je poplava povzročila na Severnem Češkem. Ceni se na 20 milijonov Kč. Laba je na daleč prestopila bregove in .ie neporabna za promet. V prizadetih krajih je utonilo mnogo živine. Vlada je uvedla pomožno akcijo.
Berlin, 13. julija, s. Škoda, ki jo je povzročila vremenska katastrofa v Harzu, se uradno ceni na 100 milijonov mark. Komisija, ki je bila imenovana za obnovo prizadetih pokrajin, je ugotovila, da bo samo poprava cest trajala pol leta.
Sedlar in plemkinja
Madžari imajo še vedno veliko ple-menitašev višjega in nižjega rodu in vsi se trudijo, da bj kot modrokrvni ljudje še kaj veljali v očeh preprostih ljudi. Izven Madžarske namreč ne veljajo več. Zato je v tej vitežki deželi huda pregreha, če se plemkinja zaljubi v preprostega človeka ali narobe. Kakor v romanih.
Zadnje dni se v aristokratskih krogih na Madžarskem veliko govori o aferi, ki jo imajo v plemenitaški hiši Jarmy. 25 letna hčerka pokojnega rnagnata Zoltana Jarmyja Charlotta Jarmy, ki je živela pri svojem stricu, bivšem feld-maršalu, je v noči od 7. na 8. julija pobegnila iz domače hiše s svojim ljubimcem, mladim, zalim sedlarskim pomočnikom Mihaelom Miškom. Zaljubljenca sta odšla na skrivaj v Nyire-ghazo, kjer sta prosila nekega advokata, da naj izposluje poroko, Čharlotte pa je hkrati vložila tožbo zaradi dote, ki ji gre po starših.
Medtem so dobile oblasti v Nyire-ghazi ukaz, da naj aretirajo Miška in ugrabljeno devojko. To se je zgodilo in Charlotta je zopet prišla v pest krutemu stricu, ki jo je zaprl \ g~ad in za-straži!. Miška so po kralk^m zaslišanju izpustili, vo-irlar pa ga ie prijela taka žalost zaradi Charlotte, da se je zastrupil. Oblasti so zadevo preiskavale. V Jarmyevi hiši so izjavili d?, je Charlotta degenerirano dekle brez 'astne volje; to slabost ie Miško izrabil in od-vedel devo.<o Iz hiše. Drugače trdi Miško, ki s; zdaj zdravi v bolnici. «Mi-dva s Charlorfo <e zelo ljubiva in se nameravava vzeti. Najino prijateljstvo traja že več let. Nič za io, če sem jaz rokodelec, ona pa ple.nkinja. Oba imava trdno voijf), da si skupaj deliva življenske sladkosti in bridkosti Charlotta je docela normalno, zdravo dekle, samo do naji'i3'n begu je malce nervozna. Če jo bodo hoteli svc.'ci proglasiti za blazne, bo:n zahteval, da nepristranski zdravniki doženejo resnico.*
Dogodek spominja na romano pisateljice Courts-Mahlerjeve, ki jih marsikatera naša dama rada prebira. Samo
da gorje dveh zaljubljencev ni papirnato, marveč resnično. Svojci Charlotte Jarmy se očividno trudijo, da bi proglasili svojo varovanko za slaboumno. Ali bodo uspeli na podlagi samega dejstva, da se je šla s sedlarjem možit, ne vemo?! Na Madžarskem ni nič izključeno. Miško pa ie pokaza: s samomorom, da je njegova ljubezen iskrena. Zdaj gre za to, kakšen bo konec romana plemiške hčeri in sedlarja. Bo-li zmagal pogumni Miško?
Maršal Hindenburg
Kurijozna angleška karikatura predsednic ka nemške republike — «železnega moža«. Slika, ki kaže silo in voljo, spominja ob« enem na tiste čase med vojno, ko so Nem« ci zabijali žeblje v »lesenega Hindenburga«
Škandal pred lvovskim gledališčem
V pondeljek se je na trgu pred lvovskim gledališčem odigral razburljiv prizor. Ravno ko so ljudje začeli prihajati v gledališče k predstavi, si je nenadoma začela neka dama trgati obleko s telesa. Slekla se je do golega in nato poskusila splezati na obcestno svetilko, pri čemer je vpila, da se mora obesiti. Okoli nje se je kmalu zbrala velikanska množica radovednežev, ki so strme zrli na nenavadni prizor. V tem je prišla policija, ki je mlado damo aretirala. Izkazalo se je, da je nesrečnica umo-bolna in da je doživela živčni napad, ki je bil posledica preobilnega zavživanja kokaina.
Carpentier pojde zopet v areno
Ameriški boksar Mickey Walker, šampijon srednje teže, je kakor čitamo v listih pozval nekdanjega svetovnega prvaka Charpentiera na boj.
Odkar je Carpentier doživel v Ameriki proti Dempseyu tako katastrofalen poraz, se je po malem popolnoma umaknil iz boksarskega življenja. Le sem pa tja je nastopil proti kakemu manj nevarnemu nasprotniku. Uspehov pa ni žel bogzna kako pomembnih. Pred letom je sploh opustil boksarski šport in se je začel pečati s petjem. Pravijo vsaj, da je z uspehom nastopal in še nastopa kot pevec in igralec v pariških varijetejih.
Za eventualni mateh med Walkerjem in Carpentierjem je baje že zbranih 15.000 funtov šterlingov. Vsota je dokaj zapeljiva in Carpentier se je, kakor javlja njegov manažer, odločil, da sprejme ponudbo ameriškega boksarja. Obveznega pa menda še ni nič.
Nesreča filmske igralke
Nemška filmska igralka Helena Munchhofen se je pri nočnem snemanju v Geiselgasteigu pri Monakovem težko ponesrečila. Pri neki sceni, ko je imela ukrotiti pobegle konje, so se ti naenkrat splašili od žarometrov. Igralka, ki ni pravočasno skočila v stran, je padla na tla in konji so jo vlekli s seboj. Prisotni igralci so sprva mislili, da ni nič hudega ter so celo aplavdirali realistični igri. Toda ko so videli, da drve konji čez igralko, so se osvestili in priskočili na pomoč. Igralka je dobila težke poškodbe na rokah, nogah in na hrbtu in je le malo upanja, da jo bo moči ohraniti pri življenju.
Napredek biološke kemije v Zedinjenih državah
V zanimivi knjigi «Recent advances in Biochemistry», ki jo je pravkar izdal založnik Blakiston v Philadelphiji, ugotavlja John Pryde, da so ameriški učenjaki na prvem mestu glede raziskav v področju biološke kemije. Študije mož kakor Folin (Harvard), Mendel in Osborne (Yale), Van Slyke in Levene (Rockefellerjev zavod) o proteinih; kar so pisali pokojni dr. J. Loeb o koloidih, Mac Collom (Johns Hopkins), Sherman in Hess (Columbia), Steenbock (Wis-consin) o vitaminih, je splošno priznano m vsem svetu. Abel (Johns Hopkins) bo gotovo izoliral kemično čisti insulin. Kendallu na kliniki Mayo se je posrečilo osamiti thyroksin, ki je tvor-
Spomenik v Villeneuve 1' E tangu, ki nos; na pročelju napis: «V spomin herojem Lafayettove eskadrilje, padlim v obrambi pravice in svobode». V medaljonu: letalec Norman Prince, organizator eskadrilje.
Kralj v civilu
Osem dejanj veselih pustolovščin življenja željnega kralja. — Veseli bonvivant, Sergije IV. kralj Molvanije išče posojilo za svojo prezadolženo državo. — Pot ga pelje preko Pariza, kjer sreča svojo staro ^prijateljico®,Jepo Loulon. — Vr« stijo se vsakojaki veseli momenti in raznovrstne pustolovščine veselega kralja. Film je deloma koloriran. — V glavni vlogi vedno elegantni in simpatični cinik,
originalni
ADOLPHE MENJOU.
Zapeljivo operno divo Loulon kreira krasna
GRETA NISSEN. ELITNI KINO MATICA, Kongresni trg. — Telefon 2124.
no gibalo ščitaste žleze. Naposled je omeniti tehtne raziskave «imunoIoške reakcije«, ki sta jih izvedla Heidelber-ger in Avery, svojevrstne reakcije, ki na novo osvetljujejo problem' varnosti pred okuženjem napram bolezenskim klicam. Značilno je, da je od 400 strani navedenega spisa četrtina posvečena delovanju ameriških «biokimistov».
X Kaj čitajo v Ameriki. Pri nas je splošno razširjeno mnenje, da zanimajo ame« riškega povprečnega bralca le senzacije. Ali zdi se, da je to mnenje pogrešno. V Ameriki izdajajo vsakih 10 dni liste knjig,
ki jih ljudje najbolj kupujejo. Glasom poslednje liste, ki je bila publicirana kon. cem junija, je dosegla največji uspeh ilu« strirana zgodovina parfema avtorja C. I. S. Thompsona. Prodane je je bilo 60.000 izvodov. Na drug-em mestu s 50.000 eksem plarji stoji nova izdaja glavnega Twaino« vega dela «Huckleberrv Finn». Šele na tretjem mestu jc Lindberghovo poročilo o poletu čez Ocean, ki jc izšlo pod naslon vom «We» («Mi»).
X Tragična smrt nemškega admirala Kos cha. Nemški admiral Koch, ki jc poznan iz bitke pri Skagerraku, je v nedeljo pri kopanju v Rindorfu na Vzhodnem morju utonil.
Po slovanskem svetu
Iz Češkoslovaške
Delavska olimpijada. — Slovanski čebelarski kongres.
Praga, začetkom julija.
Soparne poletne dneve si hlade Pra-žani, ki so ostali v mestu, z dolgo vrsto vsemožnih slavnosti. Praga ima slav-nosti rada in prireja jih navadno, kadar je najbolj vroče. Pražan hrepeni po svečanostih, ne samo politični trgovci in obrtniki, ki točijo slovesno tujcem vsemogoče vrste piva in jim prodajajo klobasice, marveč tudi klerikalci, ki so že tudi prišli na okus teh slavnosti, se vedejo prav tako nekatoliško, kakor ostalo husitsko in protestansko ljudstvo. Skratka, Pražani brez razlike političnega mišljenja koprne po slavnostih, ker pač hočejo, da se jim poje hvala in se jim kadi, češ da je pri nas vse naravnost vzorno in da smo najizvrstnej-ši organizatorji itd.
Te dni je Pragi utisnila svoj pečat socijalno demokratska delavska olimpijada. Prav pred enim letom se je vršil tu znameniti sokolski zlet. Kdor je videl lanski zlet in letošnjo olimpijado, temu se nehote vsiljuje misel, da bi primerjal obe prireditvi. Razlika je velika: sokolski zlet je bila prireditev vsega mladega Slovanstva, pojav bujne sile mladega slovanskega pokolenja. Praga je prenehala biti češkoslovaško mesto, postala je mesto vseh Slovanov. Na licu vseh Čehov iz vseh krajev in iz tujine, Slovakov in Slovanov iz vseh ze-melj in držav je bilo citati: Praga je naša, tu smo doma! In Praga se je tega zavedala in je bila srečna. Veličastna telovadba Sokolstva, sokolski sprevod, vse to je imponiralo po svoji ogromni množici mladega navdušenega ljudstva, imponiralo je po svoji jekleni disciplini, po svoji samozavesti in po svoji bujni mladosti. Lani se i.i soko^kiai zi^tu človek ni mogel znebiti ponosnega prepričanja: Močni smo, mi reprezentiramo nekaj in smo tudi dovolj krepki, da nasproti svojim sovražnikom očuvamo to, kar reprezentujemo!
Letošnja olimpijada vobče ni imela slovanskega značaja: Socijalizem pač ni slovanski. Olimpijada ni izkazovala tako velikih številk kakor zlet, niti takšne discipline, ki jo imenujemo so-kolsko. Praga je bila v dneh olimpijade sicer odeta v slavnostno češkoslovaško obleko, z hiš so povsod vihrale zastave v čeških in v državnih barvah, — samo tu in tam je bilo videti kakšno rdečo zastavico —. povsod po ulicah pa je prevladovala nemščina. Udeltžba nemških socijalnih demokratov iz čeških zemelj, iz Avstrije, zlasti pa iz Nemčije je bila impozantna :n ta ude ežba ;e vtisnila prireditvam svoj poseben pečat. Ta morda neznatni moment je za češko in slovansko stvar velepomem-ben: Na obrazih vseh teh provincijalnih Nemcev, ki doma neprestano čitaio o
tem, kako trpe Nemci v Pragi, kakšni ljudožrci smo Slovani, kako pri nas preganjajo do krvi vsakegf. Nemca, je hi,o videti veliko presenečenje: Čudili so se. da jih Praga pozdravlja, da je napram njim prijazna in pozorna, da se Nemci lahko docela svobodno gibljejo po Pragi in da svobodno dajejo duška svojim čutilom z glasnimi «heil» klici, na katere jim množica preprostega ljudstva takisto ljubeznjivo in radostno odgovarja «Nazdar».
Ne glede na to, da se olimpijada ne da primerjati sokolskemu zletu niti po številu telovadcev, niti po številu gledalcev, niti po številu udeležencev pri sprevodih, lahko ugotovimo, da delavska telovadna društva (Delnicke telo-čvične Jednoty) v nobenem oziru niso uvaževanja vreden nasprotnik, še manj pa tekmec Sokolstva. Ti preprosti delavci, ki so vzgojeni in so se uživeli v idejo socijalnodemokratske razredne politike, bi jedva !:daj vstopil: v sokolske vrste! Zadržuje jih v tem razredna zagrizenost. Šele po daljših skušnjah bocit morda mnogi 'i ^cj njih pr<;;n.*ga'i razredno ozkosrčnost in mednarodnost ter vstopili v Sokola. Ta društva torej vzdružujejo v sebi vse one, katerih wobče ni mogoče pridobiti ali kvec.e' mu zelo težko za Sokolstvo. Delavske telovadne enote so potemtakem vzporedne organizacije Sokolstva. njega dopolnitev. Niso plod politične agitacije, pač pa posledica velikega razmaha industrije v Češkoslovaški republiki.
Poleg olimpijade so se vršile zborovske slavnosti, o katerih sem že pisal. V okvirju olimpijade. kot njena izpopolnitev so se vršile letos Husove svečanosti. Prezident se slavnosti ni udeležil, nekateri ministri osebno ne ofi-cijelno. tako da vlada na letošnji Hu-sovi slavnosti ni bila zastopana. To se ni izvršilo pod vplivom naših klerikalcev v vladi, marveč z ozirom na to. ker ■se vrše pogajanja z Vatikanom in vlada neče, da bi karkoli motilo ta pogajanja v uspešnem njih razvoju.
Čebelarski kongres in čebelarska razstava sta privabila v Prago mnogo čebelarjev tako iz Češkoslovaške, kakor tudi iz ostalih slovanskih držav. Razstava vzbuja precejšnje zanimanje in strokovnjaki jo proglašajo, da pomenja izložba velik korak naprej v razvoju čebelarstva. Jugoslavija ima na izložbi dva krasna oddelka, ki se odlikujeta po svoji originalnosti in dokazujeta, da se jugoslovensko čebelarstvo nahaja na dokaj visoki stopnji strokovne dovršenosti. Prvenstvo gre med Jugosloveni očividno slovensko čebelarstvu. Posebno pozornost in zanimanje vzbuja lepa mapa, predstavljajoča čebelarske organizacije v Sloveniji in razstavljeni predmeti Janeza Strgarja iz Bitinj pri Bohinjski Bistrici in Antona Znideršiča iz Ilirske Bistrice.
A. P. Čehov:
Živci
Dimitrij Osipovič Vaksin, arhitekt, je prišel iz mesta v svojo vilo, še ves pod vplivom spiritističnega zborova= nja. Ker je legel na svojo samotno po* steljo (Vaksinova gospa se je bila namreč odpeljala v bližnji trg Troji« co), se je nehote spomnil vsega, kar je videl in slišal. Zborovanje prav za prav ni bilo, a razgovarjali so se o sa« mih strahotnih stvareh. Neka gospo« dična je pravila, kako je mogoče uga« niti misli, nato so govorili o duhovih in prikaznih ter o ljudeh, ki so bili živi pokopani. Neki gospod je čital povest o mrliču, ki se je v grobu obr« nil. Vaksin sam je vzel krožnik za čaj in je pokazal gospodičnam, kako se je treba razgovarjati z duhovi. Poklical je svojega strica Klavdija Miranoviča ter ga je v mislih vprašal: »Ali ne bi bilo potrebno, da predam hišo ženi?«
_ na kar je stric odgovoril: »Dobro
bi bilo, ob svojem času.«
»Mnogo je skrivnosti in . . . strahot v prirodi . . •« je premišljeval Vaksin, ležeč pod odejo. Mrliči niso strašni, strašna je le negotovost . . .«
Udarila je ena po polnoči. Vaksin se je obrnil na drugo stran in je pogle*
dal izpod odeje na višnjevi plamen svetiljke. Plamen je brlel ter komaj osvetljeval ikone in veliko sliko Klav« dija Mironoviča, ki je visela nasproti postelje.
»A kaj bi bilo, če bi se v tej poltemi nenadoma prikazal stričev duh?« — je šinilo Vaksinu v glavo. »Ne, to ni mo; goče. Prikazni so predsodek, stvori ne« zrele pameti.« Vzlic temu pa je Vaksin potegnil odejo čez glavo in trdno za pri oči. Truplo, ki se obrača v grobu, nato obraz pokojne tašče, prijatelj, ki se je obesil, gospodSčna, ki je utonila... Vaksin je jel odganjati mrke misli, toda zaman — obrazi so postajali čedalje jasnejši, misli čedalje bolj strašne. Strah ga je bilo.
»Vrag si ga vedi. kako je to... Bojim se, kfckor majhno dete... To je bedasto!«
»Tik... tak... tik ... tak,« je tiktakala ura za steno. V vaški cerkvi na pokopališču je zazvonil čuvaj. Zvon je bil počasi, žalostno, kakor bi zvonil za dušo .. Vaksinu se je zdelo, da mu lazijo po tilniku in po hrbtu mravljinci. Bilo mu je, kakor da nad njegovo glavo nekdb_ težko diha, kakor da stopa stric i i okvirja in se sklanja nad nečakom ... Vaksina je postalo neizmerno strah. Od strahu je stisnil zobe in prenehal dihati.
Ko je končno skozi odprto okno priletel hrošč ter začel brenčati nad postelji, ni mogel več strpeti in je pozvonil.
»Dimitrij Osipovič, vas wollen Sie?« se je čez minuto začul za durmi glas guvernante.
»Ah, vi ste, Rozalija Karlovna?« se je razveselil Vaksin. »Zakaj ste prišli sami? Lahko bi prišel Gavrilo...?
»Gavrila ste sami poslali v mesto, a Glafira je včeraj neznano kam odšla... Nikogar ni doma... Was \vollen Sie doch?«
»Jaz, matuška, kaj sem že hotel reči... Onga ... Vstopite vendar, ne sramujte se! Tema je...
V spalnico je stopila debela, rdeča Rozalija Karlovna in pričakujoče obstala.
»Sedite, matuška... Veste kaj?... *Kaj bi jo moral vprašati?« pomisli Vakisin. gledlaje stričevo sliko in obenem čuteč, kako ga polagoma mineva nemir. »Prav za prav sem vas hotel prositi... Ko pojde jutri sluga v mesto, ne pozabite mu naroČiti, da naj... onga... kupi stročnice... Izvolite sesti!«
»Stročnice? Dobro! Was \vollen Sie noch?«
»Ich will .. Nič ne will, ampak... izvolite sesti! Pomislim še kaj...«
»Ne spodobi se gospodični, da bi stala
v moški sobi... Vidim, Dimitrij Osipovič, da ste šaljivec... posmehljivec. Razumem... Da bi kupili stročnice, ni treba zbuditi človeka ... 2e razumem.«
Rozalija Karlovna se je obrnila in odšla. Pomenek z njo je Vaksina nekoliko umiril. Sramujoč se svojega malodušja. je potegnil odejo čez glavo in zaprl oči. Kaknh deset minut mu je bilo skoraj dobro, toda kmalu so mu iznova jele neumnosti rojiti po glavi... Pljuval je, vzel vžigalice in meže prižgal svečo. A niti svetloba mu ni pomagala. Strahopetni Vaksinovi domišljiji se je zdelo, da nekdo gleda iz kota in da se stričeve oči gibljejo.
»Pozvonim ii zopet, vrag jo vzemi,« je sklenil. »Porečem' ji, da sem bolan in jo poprosim kakih kapljic.«
Vaksin je pozvonil. Odgovora ni bilo. Pozvonil je še enkrat — in kakor v odgovor na njegovo zvonenje je baš tedaj zazvonilo na pokopališču. Strah ga je Prevzel, ves mrzel je planil iz spalnice, križaje se, jezeč se na svoje malodušje, bos in v samem spodnjem perilu, naravnost pred Nemkino sobo.
»Rozalija Karlovna!« je izpregovoril s tresočim se glasom in potrkal na duri. »Rozalija Karlovna! Ali... spite? Jaz... evo... bolan sem... Kapljic bi rad!«
Odgovora ni bilo. Vse okrog njega je bilo tiho...
»Prosim vas... razumete? Prosim! Zakaj ta ... sramežljivost, ako je človek bolan? Prav za prav ste čudni, tako stari ste že ...«
»Vse povem vaši ženi... Pošteni gospodični ne daste miru... Ko sem živela pri baronu Anzigu, je baron hotel Priti k meni po užigalice... o razumem vem ^ kakšne užigalice ... in sem povedala baronici... Poštena sem...«
»Ah. idite k vragu s svojo poštenostjo! Bolan sem... in prosim kapljic. Razumete? Bolan sem!«
»Vaša gospa je poštena, dobra žena m vi jo morate ljubiti. Da! Neoporečena je! Nočem se ji zameriti!«
»Bedasti ste, to je vse! Razumete? Bedasti!«
_ Vaksin se je uprl ob podboje, prekrižal roki in čakal, da bi ga strah minil. Ni imel dovolj moči. da hi šel v svojo sobo kjer je brlela svetiljka ter gledal iz okvira stric. Ker pa je bil v samih spodnjicah, mu je bilo nerodno, stati pri vratih guvernantine sobe. Kaj storiti? Dve je bila ura. njegov strah ni niti preneha . niti se ni zmanjšal. Na hodniku je bilo tema in iz vsakega kota je gledalo nekaj mrkega. Vaksin se je obrnil k podbojem, mahoma se mu je zazdelo.
Maribor kot avtobusni podjetnik
Maribor, v iuliiu
te parkrat smo poročali o vse hvalevredni in vzgledni akciji mariborske mestne občine za razvoj avtobusnega prometa v bližnji in daljni okolici. Krasna ideja se je izkazala za povsem realno in velekoristno tako za mesto, kot celo mariborsko oblast. Ni dvoma, da bodo Mariboru sledila tudi druga mesta in korporacije tako, da bodo polagoma vsi kraji, ki nimajo ugodnih železniških zvez, prepreženi z avtomobilnim prometom za cenen denar.
Dne 8. t. m. je imela mestna občina poskusno vožnjo za peti svoj avtobus na progi Maribor-Celje. Sedaj je dobila avtobus od tvrdke »Saurer«, krasen, 26sedežni avto, ki je podoben bolj salonskemu vozu. Vsa oprema in zlasti sedeži so uprav luksuzni, pravi fotelji, vse v finem usnju, mehki sedeži in z naslonjalom. Sedeži so skrajno komodni, široki, vzdolž dolgega avtobusa je po sredini hodnik tako, da bo potovanje v tem avtobusu tudi na daljše ture udobno. Ravno tako bo lahko rabila občina ta avtobus tudi za reprezentaeijo, če bo imela kake odlične goste. Avto je stal 250 tisoč Din. Včerajšnje poskusne vožnje se je udeležil tudi mestni župan dr. Leskovar. novinarji, občinski svetniki in nekaj načelnikov mestnih uradov z vodio mestnega avtoprometa, inž Tomšičem. Vožnja je potekla brez ovire. Po celi poti na državni cesti v Celje, ki vodi skozi lepe kraje, oddaljene od železnice, Hoče. Slivnico, Zg. Potjskavo, Slov. Bistrico, Konjice, Vojnik, po dolinah, .skozi gozdove, čez hribe in zopet romantične soteske ob planinskih potokih. med zelenimi travniki, sadonosniki, hmeljskimi nasadi, so ljudje obstajali in občudovali krasen, zeleno pobarvan voz z mestnim grbom Maribora. Nazaj grede je komisija odbočila tudi v kopališče Dobrno, ki je sedaj last mariborske oblasti. Kopališče je že davno natrpano polno, večinoma Beograjčanov in gostje so se živahno zanimali za lepo mariborsko avtobusno podjetje. Po ozkih in strmih okrajnih cestah se ie avtobus elegantno izogiba! po ozkih cestah nazaj grede kmečkim vozovom, naloženim s senom in deskami ter z lahkoto privozil zopet na državno cesto in tako srečno prestal svojo prvo vožnjo.
Komisija se je vrnila zvečer v mesto z avtobusom, ki bo imel prihodnjo soboto, dne 15. julija, še oficijelno vožnjo pod nadzorstvom inžetijerjev Gradbene direkcije, nakar bo izročen rednemu prometu med Mariborom in Celjem.
S tem začne prav za prav nov razvoj mariborskega mestnega avtoprometa. Doslej vozi namreč mestni avtobus le enkrat iz Maribora zjutraj v Celje, tam še med dnevom enkrat v Konjice in nazaj v Celje, odkoder se vrne zvečer v Maribor. Novi avtobus pa bo vozil v nasprotni smeri zjutraj ob pol 6- iz Cilja, pride v Maribor ob 8. in se vrče po kosilu, menda bo za to najprimernejši čas ob 13., zopet iz Maribora v Celje tako, da bo imel odslej tudi Maribor štirikratna dnevno zvezo s Celjem. To bo važno zlasti za obljudene kraje od Maribora do Slovenske Bistrice, ki vsi inklrni-raja k Mariboru, pa so oddaljeni od železnice. Ta promet bo gotovo tudi za podjetje zelo aktiven. Kakor pa doznavamo, je podjetje tudi sicer aktivno, čeprav je imelo že par neprijetnih nezgod. S časom pa bo imela občina iz avtobusnega prometa prav lepe dohodke, ki jih bo lahko na drugi strani koristno uporabljala za meščane. *
Dne 14. julija se vrši oficijelna poskusna vožnja s >Ghevroleu-avtobus»m, 14 -sedežnim, iz Maribora v zdravilišče Rogaško Slatino, kamor bo vozil avtobus ob nedeljah zjutraj ob 7. uri in se okrog 19. vračal v Maribor. S prometom bodo začeli tudi že takoj naslednjo nedeljo, dne 17. julija. Cena bo ista, kakor na drugih progah. Din 1 za km. Ker pa bo to za srednje sloje marsikomu vendarle še precej visoka vsota, bi bilo priporočljivo, te vožnje akomo-dirati tako. da bi avtobus vozil skozi Polj-čane približno v istem času kakor vlak tako, da bi lahko ljudje v Poljčanah vsto-piH, oziroma izstopili, s čimer bi bila .pot
da ga nekdo lahno vleče od zadaj za srajco ter se dotika njegovih ramen...
»Vrag vzemi vse... Rozalija Karlov-na!«
Nič odgovora. Vaksin je bojazljivo odprl duri in pogledal v sobo. Poštena Nemka je sladko spala. Majhna svetilj-ka je obsevala obrise njenega debelega zdravega telesa. Vaksin je stopil v sobo in sedel na pleteno košaro, ki je stala pri vratih. V prisotnosti spečega živega človeka se je takoj bolje počutil
»Naj spi, Nemka...« je pomislil. »Malce posedim pri njej, ko se jame svjtati, pa odidem... 'Zdaj se zgodaj svita.«
Pričakujoč razsvita, je Vaksin legel na košaro, položil glavo na roko in začel premišljevati.
»Kakšen vpliv imajo živci!... Omi-kanec, razumen človek, a vendar... vrag si ga vedi, kaj je to! Sramota je...«
Poslušaje tiho, mirno sopenje Roza-lije Karlovne. se je kmalu povsem umiril...
Ob šestih zjutraj se je Vaksinova žena vrnila iz Trojice. Ker ni našla moža v spalnici, je odšla k guvernanti. Zagledala je takšnole sliko: na postelji je spala, razodeta zaradi vročine, Rozalija Karlovna, a tri korake od nje, na pleteni košari, je ležal njen mož, zvit v klobčič, in smrčal kakor svetnik. Bil je bos in v samem spodnjem perilu. Kaj je nato rekla žena in kako fcedast obraz je napravil mož. ko se je zbudil, naj opišejo drugi. —
To presega moje moči, zato odložim orožje.
Prevel N. P.
časovno že zelo olajšana, za manj premožne pa tudi gmotno, ker bi plačali avto samo med Poljčanami in Slatino ter obenem uživali najlepši del te vožnje v dolini iz Poljčan pod Bočem in na drugi strani po serpentinah z Boča v Dravinjsko dolino do Rogaške Slatine. Ta predlog bi zlasti priporočali v upoštevanje vodstvu avtobusnega podjetja.' Cela vožnja iz Maribora v Rogaško Slatino pa bo stala sem in tja okoli 100 Din in bo trajala menda 1 uro, med tem, ko se rabi z vlakom po 3 do 4 ure,
oziroma zvečer nazaj celo 4 in po! ure. *
V	kratkem bo popravljen tudi tretji Re-nault-avtobus, ki se je zadnjič ponesrečil na Zg. Polskavi. Pravkar so dospeli iz Pariza rezervni deli iti bodo vsaj tekom enega meseca s tem avtobusom otvorili že tudi promet na progi Št. Ilj v Slov. goricah skozi Maribor v Duplek na Dravskem polju in nazaj. Tudi ta proga bo tako meščanom, kakor tudi okolici dobro došla in bo znatno olajšala zvezo med mestom in okolico.
V	delu pa so karoserije za tri nadaljne avtobuse, s katerimi bo vzdrževala mestna občina lokalni promet mesta s predmestji in najbližjo okolico. V načrtu so tri linije: Lajteršperg — mesto — kadetnica. Studenci — mesto — Melje (industrijski del mesta), Koroška cesta — Pobrežje. Vse tri proge se bodo križale na Glavnem trgu. Avtobusi bodo vozili v polurnem presledku. Cene bodo znašale od 1 do 5 Din. S temi vožnjami bodo menda začeli v jeseni, mogoče že v septembru, kar bi bil<f zelo želeti radi začetka šol.
Za svoj pogrebni zavod se občina pogaja za nakup posebnega avtobusa ^za prevoz mrličev, ki jih bo prevažala tudi iz inozemstva od meje po celi državi
Skupno bo torej imela občina kmalu 9 avtobusov in sicer tipe Renault. Chevrolet in Saurer. Zadovoljna je doslei z vsemi. Umestno bo, če bo imela občina svoj promet urejen in razvit, da bo imela tudi svoje avtobuse le ene tipe, ki se bodo izkazale najbolj primerne za naše kraje in tudi iz vseh drugih upoštevanja vrednih okol-ščin.
Na Glavnem trgu, kjer bo glavno križišče vseh avtobusov in tudi postajališče, pa bi morala občina čim prej zgraditi,primerno lopo za čakajoče občinstvo, kakor jih imajo večja mesta za tramvaje. Tam naj bi bil vedno izložen vozni red za vse proge in klopi. To je absolutno potrebno za deževno vreme ah' vetrovno in posebno pozimi. Sicer ie čakanle tam pri mostu skrajno mučno, posebno ker avtobusi ne vozijo tako točno in je treba dostikrat po četrt ure ali še dalj čakati.
Vodja avtobusnega podjetja je sedaj inž. Tomšič, ravnatelj mestne plinarne, kjer gradi občina pravkar 4 nove garaže tako, da bo imela vseh garaž 9. V Cellu pa bodo adaptirali za garažo prostore v bivšem hotelu »Pri Kroni«, ki ie sedaj last celjske občine.
Mestna občina ie torej pokazala v tem pogledu vzgledno velikopoteznot, razumevanje za napredek občine in ji želimo pri podjetju najboljši uspeh!
M\ onstran Mc
p— Pospešeno reševanje obmejnih pro= blemov. Goriško fašistično glasilo «La Ve» detta deli" Isonzo» komentira bivanje ju» lijskih fašističnih tajnikov v Rimu z za* gotovilom, da se bodo odslej obmejni p ros blemi reševali hitreje, kakor doslej. Du» ce se zanima za vse institucije fašistične stranke v obmejnih provincah in posebno so mu pri srcu šola, mladinske organiza* cije in iDopolavoro». Goriški fašizem se pripravlja na nove bitke med drugorodci po že znanih načrtih. Šola še vedno ni ta* ko italijanska, kakor to žele fašistične p rs ve glave, med Slovenci so še vedno dnu štva in še sedaj se vrše po njihovih krajih kulturne prireditve, potem pa slovenskega delavstva še ni zajela ustanova «Dopola-voro», le tuintam je nekaj. Torej bo treba šc mnogo dela. Na to mislijo goriški fa= šisti v času, ko Gorica gospodarsko prop-a* da in gine še tisto malo industrije, ki je sedaj v deželi! Goriški fašistični voditelji mislijo samo na drugorodce. Ali bi ne bi* lo prav, ako bi se začeli pečati s probie= mom goriškega italijanstva, katero regni« koli pridno zatirajo?!
p— Državni vpokojenci. Pogostoma se vršijo zborovanja društva državnih upoko« jencev, sedaj v tem, sedaj v drugem kra= ju širom Julijske Krajine. Te dni je bil sestanek upokojencev v Trnovem. Pred* sednik Roich jim je odgovarjal na razna vprašanja in povedal, da so mnogi po dol« gem birokratičnem zavlačevanju uradni« ških zadev inv sled nepoznanja podrobnih zahtev izgubili vse svoje pravice. Kako priti zopet do njih? Predsednik Roich to» laži in priporoča zaupanje v nacionalno vlado in v Duceja, ki bosta pravično re^» la vse želje državnih upokojencev. Ob zž» upanju v Rim umirajo upokojenci drug za drugim...
p— K italijanizaciji priimkov. Nobene določbe ni o kakem splošnem in prisilnem izpreminjevanju slovanskih priimkov. Za* kon pravi, da se bodo s prefektovimi od* loki vrnile italijanske oblike priimkom, ki 60 bili latinski ali italijanski pa so se po« zneje popačili. Vsako izpremembo odredi prefekt s posebnim dekretom. Vse se vrši službeno, nikdo ni prisiljen, storiti kak ko= rak za izpremembo priimka. -Treba torej mirno čakati, ali pride odlok o izpr.emem« Ki priimka ali ne. Kdor ga dobi. ima od takrat dalje izpremenjeni priimek, ki se prevede tudi po vseh uradih. Rednega pri« živa na višjo oblast ni.
p— Dopis iz Berseča. Ostavil nas je naš vrlo zaslužni učitelj g. Niko Pajalič. 45 let je preživel med nami, vršeč svojo težko službo v šoli in izven šole. Celi današnji Berseč, počenši od sedemletne dece do 60 let starih mož, vse je imel on v svojih ro» kah in v svojem dobrem in plemenitem srcu. Vsi danes gledamo za njim, ki je dal našemu kraju svojo mladost in naj« silnejša svoia leta, pa odhaja sedaj od nas brez novčiča, brez odpravnine, brez mirov« nme. S solzami v očeh gledajo Bersečani za svojim narodnim učiteljem, kateremu dolgujejo mnogo oni doma in oni, raztTe« seni po svetu. Vsi stojijo žalostni tu in
ne dobijo nobene prave besede, da se mu zahvalijo za veliko dobroto in mu pove= do, kako jim bo težko brez njee«. Od vseh naših nekdanjih lepih in milih brseč« kih dni ne ostaja nam drugo nego samo spomin, to jc spomin na nepozabnega žup« nika Modiča in našega dobrega učitelja ...
k— Kot jugoslovenski agitator in irre« dentist je bil razvpit lastnik hotela «Kai= ser von Oesterreich» v Celovcu. Nekoč so nemškonacijonalne tolpe oblegale hotel in «Freie Stimmen® so kričale in pozivale na bojkot tega hotela toliko časa, da je moral končno lastnik g. Stipanek oddati hotel v najem alpski hotelski družbi «Mit-tella«. Stipanek ni bil v resnici nič neva» ren Celovcu. Bil jc le dober obrtnik. «Freie Stimmen» so se sedaj oddahnile, ko so odstranile domačega podjetnika in pri> klicale v Celovec mednarodno, deloma ži« dovsko družbo.
Dopisi
STUDENCI PRI MARIBORU. Dne 2. in
3. t. m. se ie vršila lepa proslava 501etnice deške šole. Naša prijetna dolžnost je. da se prav iskreno zahvalimo vsem. ki so na katerikoli način pripomogli do velikega veselja naši mladini in tako lepega moralnega in gmotnega "uspeha cele prireditve. Naše učiteljstvo ie priredilo okusno in smotreno urejeno razstavo, ki ie vzbudila — zlasti ona VI. razreda — splošno zanimanje in občudovanje. Impozantoo bakljado s kolesaril »Delavskega kolesarskega društva« na čelu so omogočila vsa naša krajevna kulturna društva: »Enakost«. »Kat. izobr. društvo«. »Požarna bramba«, »Svoboda« in »Sokol« Vsa ta društva so po svojih zastopnikih vodila v lepi harmoniji z občino in krajevnim šolskim odborom vse priprave, da se ie slavnost vršila tako lepo. Nai prejmejo za • to našo iskreno zahvalo. Stu-denčani so omogočili pogostitev naše mladine s svojimi obilnimi darovi. Harmonično delovanje obeh tuk. šol je pripravilo lepo uspelo igro »Šola v nebesih« s krasnimi telovadnimi in pevskimi točkami. Zato še enkrat; orav iskrena zahvala vsem skupaj in vsakemu posamezniku za ta len praznik naše mladine in Studencev Kra]. šolski odbor
LAŠKO. 2e več let zapored nam v glavni sezoni prireja odlično pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« prijetne koncerte. Letos nas obišče v nedeljo. Želimo, da Laščam Doselijo popoldanski koncert (ob 17.30) v dvorani Zdraviliškega doma, pričakujemo pa tudi, -da prispo na koncert v častnem številu sosednji gostje zlasti Celjani tem boli, ker bomo imeli priliko poslušati bisere naših narodnih pesmi. V vročini ali pa v dežju napolnimo dvorano in se oddolžimo ljubljanskim pevcem in pevkam za njih požrtvovalnost!
RIBNICA. Tukajšnji šahovski klub je priredil od 31. 3 do 24. 6. 1927 kvalifikacijski turnir, ki se ga ie udeležilo 16 šahistov. Prvo kategorijo so dosegli gg.: Josto Divjak ml., Ivan Lic, Rado Lavrič, Josip Beneš, Josip Jereb in Ivan Arko ml. Vsi ostali so se uvrstili po turnirskih pravilih v II. kategorijo. Turnir se je oficijelno zaključil dne 3. 7. z gozdnim piknikom v »Kramarč-kovih« Lepovčah in je ob sviranju polno-števitaega sokolskega orkestra 'Iskre« krasno potekel. Vsem ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu, naša najiskrenejša zahvala.	—t—
Posnemalnik za britek, zajamčeno za večno dobro ostrino in izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja. — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko.
ST. SCHNUR - SLAV. ORAHOVICA.
Najboljša
svinjska mast
znamke
I. P. — znamke
lastni izdelek tvrdke E. POPOVIC - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodih po 50. 100 in 200 kg.
ločna postrežba! Cene najnižje!
Parli-sanatorii Sclroeizerliof
GRAZ • WETZELSDORF
Za notranje in živčne bolezni Posebni oddelek za zdravljenje Arteriosklerose. Prospekti
in
Vam nudi
Minit Zagreb
zastopnik
J. fi. Far esiBdustrie AktiengesUft Abteilung Kunstseide
Berlin, S. O. 36. 166
Prometni mM zo premog u.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in
samo na debelo	samo na debel9
domači in inozemski, za domačo kurjavo ta Industrijske svrhe.
Premog,
Kovaški premog v**™
Koks, livarniški, plavžarski in plinski,
Brikete.
prometni zavod za premog d. d., Ijnbljana,
M klošiteva cesta št 15/1.
^Tovarniške prostore
v sredini Ljubljane, svetle, razsežne, ter prirejene za električni pogon oddam skupno ali delno s 1. avgustom v najem. Ponudbe na upravo »Jutra" pod „IadiutrlJaM.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Prodam penomirano dobro idočo
restavracijo m hotet
s 15 sobami v centrumu mesta s hišo in vsem inventarjem radi bolezni. — Točnejše podatke pri M. JAKOVAC, Viaška ul. 9, Zagreb
J. Stjepušin, Zagreb
Jurjevtka al. SI (iriporaSa najbolj« tambnriee stran«, partitare, tal« tn »tal« potreb-C (Sine ta na (lasbOa. Odli. tovas na pa-UloZbil
Ležalne stole
i Din 160
po povzetju Din 170 nudi
Rudolf Rado van
tapetnlk Krekov trg it« 7.
Pogubo vsaki družini
prinašajo oalezljlve bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige. Dr. Josip Tičari
ii
Cena s poštnino vred
Din 19-50 "ar o čila oa kaji garno Tiskovne za-iruge v Ljubljani
KLIŠARNA JUGOGRAFIKA"
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z. O. Z.
Vse vrste klišejev, črtne in avtotlpije, izdeluje po predloženih ri6bah, peroplsih ali slikah z« navaden tisk aH za finejšo izvedbo v eni ali več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah.
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23-
Prostovoljna dražba*
„Zorka", prvo jugoslovansko d. d. za kemično industrijo v Subotici
proda 17. avgusta 1927 ob 9. uri dopoldne s sodelovanjem dr. Vladislava Manoiloviča kr. javnega bilježnika v Subotici, v svoji tvornici v Subotici, Halaški vinogradi 137 na javni ustmeni in pismeni dražbi
kompletno opremo tvornice Špirita in rafinerij za proizvod 100 hI Špirita v 24 urah.*
Vsi stroji in aparati so izdelki najrenomiraneiie tvrdke Novak & Jan v Pragi in so ie popolnoma tovarniiko novi.
Oprema, načrti o tvornici so v vpogled v Subotici. Natančni popis in pogoj licitacije na vpogled v Sobotici ali pa jih dopošl;emo interesentom.
Izklicna cena za kompletni inventar dinarjev en milijon, od katerega iznosa je položiti 10% jamčevine pred početkom licitacije. Ako bi se ne našel interesent za celokupni inventar za minimalno ceno 1 milijon dinarjev sledi tej dražbi ustmena dražba za poedine stroje in aparate.
Pismena licitacija je razpisana samo za prodajo kompletnega inventarja ter se ima zatvorjenim ponudbam priključiti jamčevina od 100.000'— Din s točnim naslovom ponudnika in Driznanico, da nuditelj pozna pogoje licitacije in je pripravljen iste sprejeti. Tako ponudbo je položiti pri dr. Vladislavu Manojlovjču kr. javnom biiježniku (I. Kralja Aleksandra 8).
Celokupne inlormacije podeluje tvrdka „Zorka", prvo jugoslovansko d, d. za kemično industrijo v Subotici.
SUBOTICA, dne 11. julija 1927.
Zahvala.
8C4
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob' bolezni in smrti našega dobrega nečaka ozir. strica, gospoda
dr. Zdenka Margreiter-ja
se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena upravi stalne vojne bolnice, oficirskemu zboru, godbi dravske diviz. oblasti, darovateljem vencev in cvetja kakor tudi vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
V LJubljani, dne 12. julija 1927.
ilestnl pogrebni aaroa.
Žalujoči ostali.
J. O. Curwood:
13
Preganjana žena
Roman.
»Da,« je potrdila, sklepaje in razklepaje vitke bele roke. »Celo vrsto let — morda še bolj od vas, John Aldous! Rodila sem se v tem. In živela sem v tem dokaj časa — vse dokler ni moj oče umrl.« Po-molčala je; Aldous je videl, kako se trudi, da bi premagala drhtenje, ki se je polaščalo njenega glasu. »Bila sva nerazdružljiva,« je nadaljevala nekam čudno tiho. »Bil mi je oče in mati — bil mi je vse. Oh, to je bilo prekasno. Skupaj sva sledila za skrivnostnimi, neobičajnimi stvarmi po iajbolj oddaljenih krajih zemeljske oble. To je bila njegova strast in on je bil vzrok, da je prešla tudi name. Spremljala sem ga zmerom in povsod. Toda umrl je, kmalu po tem, ko je odkril prelepo skrito mesto Mindano v osrčju Afrike. Nemara ste čitali...«
»Bože moj,« je rekel Aldous, pritezaje dih — tako tiho, da se je slišal kakor šepet. »Jana — Ladygray — menda ne mislite Daniela Graya — sira Daniela Graya, egiptoslovca, poznavalca staro-žitnosti, ki je odkril v najtemnejšem osrčju Afrike tajnost čudovite davne kulture?«
»Da.«
»In vi ste — njegova hči?«
Pokimala je.
Kakor v sanjah je vstal Aldous s stola in je stopil k njej. Prijel jo je za roke in jo je vzdignil tako, da sta si zrla iž obličja v obličje. V njenih očeh je bil spet tisti posebni, ljubki pokoj...
»Najina pota so se prečudno križala, lady Jana,« je izpregovoril. »Križala so se že pred leti. Med tem, ko je bil sir Daniel v Murji, tik pred njegovim velikim odkritjem, sem bil jaz v St. Luisu na sene-galski obali. Spal sem v prav tistem malem hotelu ,Cape Verde', v nizki, pobeljeni sobici z razgledom na morje. Lastnik mi je pripovedoval, da je preje stanoval v njej sir Daniel; v predalu vegaste črne mize iz tikovega lesa sem še našel njegovo zlomljeno nalivno pero. V Gampolu, na poti v notranjost Ceylona, sem v drugo zvedel, da potujem v isto smer kakor sir Daniel. Pa vi — ali ste bili z njim?«
»Neprestano,« je rekla Jana.
Po dolgem trenutju napetosti sta si pogledala naravnost v oči. Svet se je mahoma čudežno razgrnil pred njima. Njiju spomini so se vračali v minulost z brzino bliska na hudournem nebu. Nič več nista bila drug drugemu tujca. To ni bilo več enodnevno prijateljstvo, Aldous ji je trdneje stisnil roke. Tisoč stvari mu je sililo na ustnice. Preden pa je utegni! izpregovoriti, se je pojavila v Janinih očeh nenadna groza. Okrenila se je z obrazom, tako da je gledala proti oknu. Obupen vzkrik ji je planil iz ust. Aldous je skočil... Nikogar ni bilo. Spet se je ozrl na Jano. Bila je vsa bleda in tresla se je. Roke je imela prekrižane na prsih. Njene oči, od strahu široke in temne, so nepremično strmele v okno.
»Tisti človek!« je spravila iz sebe. »Njegov obraz je bil tu — na steklu — kakor obraz živega peklenščka!«
»Ouade?«
»Da.«
Ko je planil proti vratom, ga je prijela za ramena.
»Stojte!« je viknila. »Nikamor ne smete —«
S praga se je za trenutek ozrl. Bil je prav takšen, kakršnega je videla v Ouadovem šotoru, baš tako strašno hladan in s tistim
MaroaJLa, in* vsa, dopisa,. tisG&otsso, tnalih, oglasov, jt, poslah, na. Oglasru,od, dalek -Jutra,', hubljasvcL Vwtriixnx2,i..T&L st. z+gi		V ji pristojbin*, jt vposLa, li c/banom, t naročilom-, so c*rn oglasu na, priobčuo Ctkovm, račun, po JU*- tra nUsuca {jithljana.sl 11842
	mJf^Tfm^. inffi	
JLalt, oglasi, hi, sluiijo v posredovalna tn, soajaL ŽmuIv«., <Loptsotran^a ul, oglasi, trgovskima, ah-na, ruxrruui«, občinstva vsaka bas&cta 30pas- —Naj rnklanuiaga značaja, ■ vsaka, btstda/ Dui «">-. — Najmanjši zsiasak Vin, 5 -. Pristojbina, za, lijro din. j- nanjst, zn&sak Vin, to- Vristojbuui, ta rifro Dm, 5--		
posebnim mirnim nasmeškom na ustnicah. Njegove sive oči so na-likovale smehljajočemu se jeklu.
»Zaprite vrata za menoj in ne odprite jih, dokler se ne vrnem,« je velel. »Ženska ste in gost moie hiše, Ladygray. Ne dam, da bi vas žalili!«
Opazila je, da je odhajaje nekaj potegnil iz žepa. V luči svetilike je ujela lesket tiste stvari.
VII.
John Aldous je trdno sklenil, da ubije Ouada. Brzo kakor zajec je stekel okoli vogala koče, okoli okna ter obstal, prisluškujoč z avtomatsko pištolo v roki in vrtaje z očmi v temo, kje bi se ganila kaka senca. Bil je pripravljen na vse. Hotel je ustreliti Ouada, ker je slutil, da je bila ta umazana zver pri oknu. Stevensov mali je imel prav. Ouade je zasledoval Jano. Njegova gnusna duša je bila zvrhoma polna hlepenja, da bi se je polastil, in Aldous je vedel, da mora biti v tej strastni razpaljenosti bolj podoben morskemu volku nego človeku — da je plazeča se, slinasta, mrak in temo iščoča stvar, ki nima za seboj samo podzemeljskih sil, ampak tudi dosti denarja. Zdaj, ko ga je iskal, ga ni smatral za človeka, ampak za zver. Pripravljen je bil, da sproži. Toda slišal ni ničesar. Niti lomastenja ni čul niti teptanja nog niti šuma plazečega se telesa. Mesec je vzhajal šele čez uro, zdaj je bila še tema, ki jo je ublaže-vala samo bleda polusvetloba zvezd. Iz razdalje kakih sto yardov je slišal hukanje sove. Zunaj na reki je nekaj pljusnilo. Iz gozda onkraj bivolske prerije se je oglašalo bevskajoče zavijanje prerijskega volka. Pet minut je stal tiho kakor pečine za njim. Zdelo se mu je, da bi bilo brezumno, ako bi šel dalje in bi zaman iskal Ouada v temi. Vrnil se je, potrkal na vrata in stopil v kočo. kakor hitro je Jana odprla.
Rimske Toplice
Slovenija
Radioaktivno termalnu kopališče, izvrstno proti revni L, išiasu, ženskim in fcivS-nim boleznim. Pension pred-sezone 10. glavne SO Din Foiasnila daje direkcija
14(1

Vulkaniziram
rte vrgfce »vtogume. kakor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa ln motorje. P. Škafar. Ljubljana, Rimska eesta 11.	12
Žimnice
predeluje po 37.50 Din Sla-vič Franc, tapetnik — delavnica an Zabjaku št. 14.
21259
Avtomobili
B. S. A. motocikli, »veto vno znani, za ture TATRA AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slabe ceste brezkonkurenčni. VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila na za-»ogi.
DELAVNICE za vsa motorna vozila, strokov-ujaško delo in solidne cene.
GARA2E vedno na razpolago.
BENCIN iz eesalke. tudi ponoči, po konkurepčni dnevni ceni JUGO - AVTO d. * o. t., Ljubljana, Dunajska c. 36.
Telefon 2236. 178
Motorno kolo
pripravno z;i prikolico, prodam radi odhoda takoj za vsako ceno. Naslov v oprl. oddelku «Jutra>. 21226
Zastopnike
s 25—30 % provizije sprejme 8. Petan, Maribor, Aleksandrova cesta 43. 20868
Samostojna gdč.
dobi stale zaslužek na dom Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod .«Pisarna*.
21270
Postrežnica
mlada, išče službo za popoldan. gre tudi prat na dem ali ribat. Ponudbe na osrlasni oddelek <Jutra» pod
« Zanesljiva 85»	21285
Provizij, potnika
dobro vpeljanega, sprejmem za dobro idoč predmet. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek « Jutra* po^ šifro •Visoka provizija-*. 21261
Slikarskega in pleskar. pomočnika
sprejme na deželo Jernej Vambergar, slikar in pleskar. Cerklje.	21220
Kot učenca
sprejmem p-oštenega dečka boljših staršev v večjo tr-govio z mešanim blagom na deželi. Dopise na oglasni oddelek « Jutra* pod šifro cVesten 1927».	21224
Krojaškega vajenca
stanujočega v Ljubljani — sprejme brez oskrbe Josip Ježek, Ljubljana. šelenbur-gova ulica 6/1.	21252
V trgovino
z mešanim blagom sprejmem zdravega in krepkega dečka, ki je dovršil 1 ali 2 razreda meščanske Šole. Ponudbe naj se naslove na: L. Gutenberger dediči, trgovina z mešanim blagom, umetni mlin in elektrarna, Mežica.	21221
Slikar, in pleskar, pomočnike
sprejme takoj M. Dobrave, slik. mojster v Celju, Glavni trg 15.	21219
Zlatar, vajenca
boljših staršev sprejme takoj Iva Zalokar. zlatar t Šiški. Tržna ulica štev. 5.
21243
Dekle
zdravo. pošteno in snažno sprejme družina v Zemunu kot sobarico. Mesečna plača 200—330 Din. Ponudbe na naslov: Gospa Zora dr. Radojčič. Rogaška Slatina. Zagrebački dom štev. 27.
150
Tovarn, mojstra
(Werkmeister). ki je izprašan strojar za parni pogon in perfekte strojni mehanik, prejmemo. Elektromonterji in šoferji imajo prednost. Xa«top do 31. julija 1927. Ponudbe pod .Mojster* z navedbo zahtev na oglasni oddelek .Jutra*: Stanovanje. kurjava in razsvetljava prosto.	212S4
Pisarn. uslužbenca
pomožnega, za preprosta dela v pisarni, skladišču in trgovini sprejmem taioj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	21291
Brezposelnim
spadajočim v trg. stroko, nudim zaposlitev. Priložite znamko za 2 Din, da Vam poSljemo navodila pod šifro •Uspeh zajamčen, na ogla... oddelek »Jutra.. 21292
Plačil, natakarja
ali natakarico sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek :Jutra» pod šifro «F. M,.	21293
Gospodično
kavcijo, ki je zmožna samostojno voditi trgovino, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra* pod šiiro .Trgovina 64..	21264
Strokovnjaka (injo) v strojnem pletenju
iščem za ustanovitev speci-jalnega podjetja. Izvežbane -be naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Pletilnn industrija«. Osebe s stroji imajo prednost.	21100
Šiužinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglaee v biron Ekonomija, Beograd. Visana 11 20853
Železolivarja
sprejmemo na enomesečno jM>-ku»njo. Javijo naj se samo prvovrstni z navedbo zahtev pod .Livar« na ogl. oddelek »Jutra*. Stanovanj''. kurjava in razsvetljava prosto. Nastop 1. avgusta 1927.	«283
Brivskega
pomočnika
ki je izvtžban tudi v bubi striženju, sprejme takoj Pavle Mekinc, brivec, Bled I, Mlino 50.	21276
FotograL pomočnika
mladega in dobro izurjenega sprejme fotografski atelje .Slavia* v Dubrovniku.
21277
Prodajalko
dobro izurjeno, ki se v resnici dobro razume v manu-fakturai stroki, sprejmem. Oziral se bom le na prvo-vTste. začetnice izključene. Poudbe z navedbo pla&e na oglasni oddelek .Jutra* pod • Prosto stanovanje*. 21278
Vrtnarja
neoženjenega. veščega v vzgajanju cvetja ter urejevanju parkov, sprejmem s 1. avgustom. Stanovanje iu hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Mirko nič, Zagreb, Tntt»-dk 18/a.	21275
Korespondent
v srbohrvatskem iu madžarskem jeziku, išče zaposlitve, event tudi za nekaj ur na dan Cenj. ponudbe prosi pod .Odličen korespondent* na oglasni oddelek .Jutra*	20897
Podjetjem
ki mnogo trgujejo s Hrvatsko ali Srbijo, pisarnam, vinskim trgovinam, špedicijam itd. je na razpolago prvovrsten srbohrvatski in madžarski korespondent. — Sprejme stalno službo ali pa prevzame dopisovanje tudi na dom. Interesenti naj pošljejo ponudbe pod šifro .Uspeb dopisa, na oglasni oddelek .Jutra*
500 Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi službo prodajalke ali bla-gajničarke. Naslov v oglas, oddelku .Jutra* 2123S
Bivša učiteljica
s perfektnim znanjem nemščine in slovenščine išče službo vzgojiteljice, tudi k majhni deci izven Ljubljane. — Ponudbe na ogla.-ni oddelek .Jutra* pod šifro .Vzgojiteljica 100>. 21210
Ekonom
izvežban v poljedelstvu, živinoreji. vinarstvu, sadjarstvu tn vrtnarstvu, išče primerne službe. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko .Samostojen !>4>.	21244
Gospodična
išče. službo k 1 ali 2 otrokoma, gre event. tudi na deželo. Naslov pove. oglas, oddelek .Jutra* 21230
Kleparski pomočnik
s petletno prakso, jako zmožen v delu. želi preme-nitj službo. Reflektiram samo na stalno mesto. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.	21228
Trg. pomočnik
manufakturist. žfli s prvim avgustom premeriti službo. Cenj. ponudbe podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Dober prodajalec:. 212S9
Gospodinja
starejša uradniška hči; želi fdužbe pri boljšem gospodu. Vajena je vseb del. Najraje gre k vdovcu, ti ima otroke. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek .Jutra* pod šifro .Dobrosrčnost do otrok*.
21257
Nadvrtnar
oženjen. vodia večje vrtna-rije. J. večletno prakso v cvetličarstvu, zelenjavi. sadjarstvu in parkn. kakor tudi vezanju vencev in šop-kov.^ žpli stalne službe na boljši graščini ali vrtnariji. Naslov nove nodrtclpk 'Jutra.	2127-1
Strojno pletenje
vseh vr-t poučuje A Mačk. Vrhnika.	21241
Ljutomer
Sadjarska iu vrtnarska podružnica v Ljutomeru kupi več vagonov lepega sadja v&eb vrst, tudi ranega. — Vsa pojasnila pri načelniku podružnice g. Zacherlu Ljutomeru.	21216
Maline
kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana — Knezova ulica 21255

Drva
urastovt oarketne udpadkt-od žag« tet mehka drva po ojzki ceni dostavlja tu lom parna žaga V Soag oettL Ljubljana za gorenj <kitr kolodvorom	ii
Elegatno spalnico
rožnati jesen, izdelano naj-■ ineje, iz vezanega lesa. po igodni ceni proda Ig Rep-6e, Ljubljana, Poljanska c št. 21.	21189
Škatlje
iz močnega kartona, nekaj sto komadov. 35 X 35 X 10 cm zelo poceni naprodaj v zalogi gramofonov in plošč A. Rasberger, Ljubljana
21095
Sir
pravi bohinjski, v različni velikosti hlebov, prvovrstno blago, dobite po konkurenčni ceni Ie naravnost od Franc Zmitek, Bohinjska Bistrica.	21008
Elektrotehnični ma-terijal
po zuatno znižanih cenah prodaja tvrdka Transformator, družba z o. z. v
Ljubljani.
21004
Radi renoviranja
n preuredbe umetnega mlina oddamo po zelo ugodnih conah več dobro ohranjenih naprav, ki bi jih še pridom uporabili manjši podeželski mlini; — kakor trier, uaprava za koperijo itd. L. Gutenberger dediči. Mežica.	21222
Otroški voziček
prodam za 150 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
21203
Pekarno in posestvo
na prometnem kraju, z inventarjem. tire od kolodvora v Mariboru takoj prodam za 125.000 Din — Naslov v oglasnem Oddelku Jutra*	2113S
Prvovrstno kolo
poldirkalno. novo. radi nuj-nega odpotovanja poceni naprodaj v Novem Vo^m-1-tn št. 18.	21197
Moško kolo
dobro ohranjeno, poceni naprodaj v šoli v Z g. šigki: 21273
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih senati
Čeme — juvelir
Ljubljana VVolfov« oL X «
Srebrne krone
.upaj. d) plač« lobrc > 3uden Liubliana Prelet nov, olju l	28*
Lahek zapravljivček
za ponij konja kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek .Jutra* pod .Zapravljivček*.	21192
Mizni štedilnik
že rabljen in prosto stoječ
kotel
za prašiče kupi Frane Ko-njedič, Stražišče pri Kranju 21162
Gorenjsko narodno nošo
moško in žensko kupim Ponudbe n3 oglas oddelek .Jutra* pod šifro .Noša 20772
Knjižno omaro
veliko, če mogoče trodelno kupim. Ponudl>e na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Črna*.	21198
Elektromotor
dobro ohranjen, 4 k. s., za vrtilni tok, 220—380 kupim Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod .Motor 4»
21240
Električni materijal
Razpisujemo dobavo raznega električnega materijala. Ponudbe je vložiti do 26 t. m. Več se izve pri Di--'kciji državnega rudnika Zabukovc-a, pošta Griže.
21227
Kolo
za 8—lSletm-ga dečka, zelo <iobro ohranjeno proda za 850 Din Lovro Sebenik. Ljubljana. Knezova ulica 21254
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6.-9. ure zve-čor. Začetek 2. avgusta. — Vpisovanje 1. avgusta. — Ohristofov zavod. Domobranska cesta 7/1. Učna ura 4 Din.	21263
Sadjevec
proda Oset v Mariboru 20789
Trgovska oprava
no nizki ceni naprodaj. — Naslov v oe!a<nem oddelku .Jntra*	21246
Fotoaparat
13 -' IS. z dobro optiko, reden 1800 Din takoj prodam za 380 Din. Aparat je na "gled v trgovini pri Solncu, g. Vidmajer — za vodo pri Frančiškanskem mostn	21268
Moško kolo
rabljeno, znamke .Kinta*. dobro ohranjeno, prodam za 920 Din. Naslov v ogl. oddelku .Jutra-	21279
Lep divan
poceni naprodaj na Cankarjevem nabrežju 3/1, vrata 4.
21258
Les
suhe jesenove in brestove plohe v vsaki množini in
skobelnik
fHobelbank) takoj kupi M. Fajfar. kolar, Ljubljana — Trnovska ulica 25. 21272
Lepo hišo
s o sobami in kuhinjo, radi odpotovanja v Ameriko prodam v bližini Ljubljane. — Poleg tega je lepa. velika delavnica — pripravna za krojača ali mizarja V hiši je tudi elektrika - Vselitev je možna takoi Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* po"d 'Lepa hišica*	21108
Hišo na Rečici
pri Bledu. 10 minut od kolodvora prodam. V hiši je dobro vpeljana trgovinz. vodovod, elektr. razsvetljava. Vprašati v Ljubljani. Ulica na grad 6 21203
Trgovsko hišo
v vpčjem kraju Slovenije m Gorenjskem pri farni cerkvi, z neka i zem'je takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Ugodna prilika 33*.
21233
Trgovsko hišo
V Mariboru, enonadstropno za 250.000 Din in
več hiš, vil, gostiln
t«r posestvo proda Zagorski. Maribor. Tattenbacho-va ulica 19	21225
3 hiše
ena manjša io dve večji z vrtom, vse v najboljšem stanju, v bližini Zidanega mosta naprodaj. Ponudbe pod .Hiša* na oglasni oddelek .Jutra*.	21229
Hišo
z 2 sobama, kuhinjo in vrtom, blizu Maribora, Celja, Ptuja ali nekaj železniških postaj od teh mest kupim di vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod »Štajersko*.
21147
Pozor!
V nedeljo, 17. t. m. ob 3. uri popoldne v Nadgorici 5t. 38, pošta Ježica-črnuče prostovoljna
javna dražba majhne domačije
hiša. hlev, supa, svinjak, kozolec, okoli hiše velik sadni vrt, velika njiva in prot.	21001
V sredi Ljubljane
na želo prometnem prostoru prodam ali oddam trgovsko Rlšo- -z 2 lokaloma Eevent. oddam v najem samo finej-šo gostilno z več lepo urejenimi gostilniškimi prostori in stanovanjem boljšemu gostilničarju pod ugodnimi pogojL Dopise na oglasni oddeiek .Jutra* pod šifro »Cvetoča ^idočnost*. 21282
Lokal
pripraven za vsako obrt, takoj oddam v sredini mesta. Ponudbe pod značko cTakoj 11» na oglasni oddelek « Jntra ».	21211
Lepo sobo
oddam dvema osebama — najraje gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	21212
Sobico
.oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	21214
<UA!J4Jl
Dijaka
sprejme na dobro hrano in stanovanje boljša družina v bližini realne gimnazije. — Naslov v oglasnem oidelku «Jutra«	21074
Dva dijaka
iz boljše hiše »prejme na dobro hrano in zdravo stanovanje boljša rodbina v Ljubljani Naslov v otrlas oddelku »Jutra > 20S36-a
Stanovanje
na Brinju ob Dunajski c s kuhinjo 1 -»oho 2. kabinetoma souporabo pralnice in kopalnic«- ter vrtom odda t avjru-tom Pokojninski zavod v Ljubljani Aleksandrova cesta 12 20775
Sobo z 2 posteljama
z vso oskrbo v centru me. sta oddam Naslov v ojrl oddelku * Jutra*. 21186
Opremljeno sobo
prostorno in elegantno, s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo oddam ->a Starem (rpu «tev 3,1 za 450 Din.	21176
Separirano sobo
zračno, z al? brez mobilije oddam na Mirju. Ponudbe na ogla«ni oddelek «Jutra» pod »Mir*	21099
Opremljeno sobo
> č e soliden gospod § 1. vcustom. Ponudbe z najdbo cen«» na oglasni od-«k cjufcra* pod značko tStalen-soliden* 21121-a
Lepo, zračno sobo
v bližini dramskega cleda-ližča oddam solidnemu gospodu Naslov pove ogla*nf oddelek «Jutra>. 21122
Sobo
z dvema, oz eno posteljo, lepi kraj, separaten vhod, elektr luč, obširen vrt, z dobro in obilo domačo hrano oddam s 1. avgustom Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod šifro »Trajno n mirno*.	21094
Čez počitnice
oddam lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko. Naslov v oglas oddelku <Jutra>. 21078
Priprostega
moškega
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku <Jutra». •	21209
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektr. lučjo oddam takoj za 850 Din- mesečno solidnemu gospodu v Gosposka ulici 10/1 — čez hodnik.	21208
Soliden gospod
išče v šentpeterskem ali kolodvorskem okraju prazno sobo, če mogoče s prostim vhodom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>.
21207
Opremljeno sobo
z vsemi ugodnostmi oddam ? osebama. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
21236
Čez počitnice
oddam lepo prostorno sobo Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	21237
Sobico
snažno, v bliž:n! kolodvora išče boljši (rospod s hrano ali brez Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra* pod šifTO Mirno*.	21232
'Lepo sobo
poleg Tabora oddam Naslov pove oglasni od^el^k Jutra*.	21234
Lepo sobo
separirano. v sredin? mesta oddam Naelcv v oglasnem oddelku «Jutra*. 21213
Korespondenta
oopoinoma veščega slovenščine, sib >-hrvaščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja išče tovarna v L ubijani. Ponudbe s prepisi izpričeval pogoji in curricu ium vitae na Up a^o „Juua' najka>nee do 16. -ulija 1927.
Sobo
prazno ali opremljeno, išče gospodična. — Ponudbe na
Moj I. b. m.
Življenje moje! Nepopisno sem se prestrašila. S čim
oglasni oddelek .Jutra* pod ni,- Ti pon-nem? Druzega .1, avgust 1927*. "1*71 • • - - - —'°
Sobo z 2 posteljama
takoj oddam za 2 meseca. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	21153
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 21280
Priprosto sobico
oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek .Jntra*.
21253
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom s stopnic. elektr. razsvetljavo in parketom, brez postrežbe iščem v blifini glav. kolodvora ali sodnije. Ponudbe na oclaeni oddelek .Jutra* pod .Solnčno 16*. 2124S

Dva klavirja
rabljena, a dobro ohranjena kupim na obroke Ponudbe z navedbo cene in natančnim naslovom lastnika pod .St. 2806» na ogl oddelek »Jutra* 20998
Opremljeno sobo in dva kabineta
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo pri gl. kolodvoru takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	21213
Čez počitnice
•nn sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom s stopnišča. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
21217-a
Sobo
vso oskrbo oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra21202
Solnčno sobo
z električno razsvetljavo in lepim razgledom oddam z vso oskrbo 2 gospodoma na Taboru. Naslov v oglas, oddelku .Jutra* 21116
Opremljeno sobo
majhno, z elektr razsvet-javo. na Aleksandrovi c. oddam. Poizve se v oelas. oddelku .Jutra«. 21262
Prazno Sobo
veliko, z električno razsvetljavo in vhodom s stopnišča oddam Naslov pove oglasni oddelek .Jutra-.
2121
S 15—20.000 Din
s-e lahko pridruži družabnik ali družabnie* k novemu, ljudstvu koristnemu patentiranemu mehaničnemu nino-žinskemu predmetu. Prednost imajo podjetni. Resni reflektanti naj naslovijo ponudbe pod .Patent Mass^n-artikel* na oglasni oddelek »Jutra*.	21265
Trgovski uradnik
z večjim kapitalom želi na-mestitve. odnosno rentabilno naložitev denarja. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pol .Podjeten*.
21101
Družabnico
išče 331etni samski posestnik za trgovino io pekarno Ponudbe na oglas, oddelek .Jntra* pod .20.000 Din«.
21218
nimam kakor trpeče srce, katero je že dolgo Tvoje. Pridem kakor uredim. Te poljublja vsa Tvoja. 21196
Damo
ki je 3. julija pisala letalcu Nord-Sad, prosim naj se -bnovno oglasi pod značko .Vaša neznanka*. 21260
Sivttfi
Kanarčki
4 samci in 3 samice s kletkami vred poceni naprodaj Na stolbi S	21006
Ptičarja
čistokrvnega, z rodovnikom. 1 leto starega, tri četrt dresiranega, prodam po dogovoru. Naslov v oplas. oddelku <Jutra>. 21242
Mlad trgovec
samostojen, na Gorenjskem, z mesečnim prometom do 200.000 Din, se želi poročiti z gospodično do 25 let staro, katera je izučena trgovine v manufakturni ter galanterijski stroki ter da poseduje nekaj gotovine — zaradi povečanja trgovine. Dopise, če mogoče s sliko, i se takoj vrne, na oglas oddelek «Jut-ra> pod šifro < Blaga duša*. Stroga diskrecija zajamčena. 21146
Gospodična
simpatična, naobražena, išče radi pomajkanja priložnosti tem potom resnega znanja z istotakim gospodom, sigurne eksistence, 30—36 let starega. — Samo resne neanonimne ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra* pod <Diskrecija*.
'21201
Prazno sobo
veliko, p posebnim vhodom oddam v Zeleni jnmi *23fl 21245
Starejši gosnod
Išč-a separrano sobo. najraje 7 elektr raz«=vet!iavo. Ponudbe z navedbo cone na oM.vni oddelek <Jutra* iw1 'Miren 50».	21250
Leno sobn
blizu nošte oddam bo1 j^mu eospodu s 15. julijem Naslov povp oglasni
t.Tutr
21249
Vnokomnka
ir,t*!;«-pntna. irj»P f0bo s *tedjlnikom si" ?oupr.rabo
kuhinje, najraie. rla bi zi odškodnino pomar.i'n r.ri gospodinjstvu Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« pod Šifro <Vpokojenka 100»
21267
Družabnika (co)
z 10.000 Din kapitala iščem za večje fiksno naročijo množinskega predmeta, lastnega izdelka za inozemstvo. Dopise na oglasni oddelek «jH*ra»-pori Lep za^urek*.
21266
Privatno posojilo
V znesku 100.000 Din za dobo enetra leta proti zelo ueod-nim obrestim in vknjižbi na prvo mesto rabim za razširjenje treovine. Po-nudbe n-? oglasni oddelek f.Tutrn rvid tjfro <Ohrest:»
21223
V podružnici Jutra v Mariboru
'« dvigniti sledeča pisma:
Emv Csillak. Novo. Stalen "'aslužek* UČnina. Zagotovitev, Gotov zaslužek. Hre-tv?nenie. Dobro idoča trg. ^8.50 % izplačila. Cenitev.
Zanesljiva. Srečna bodočnost; Skrbna gospp-1inia. Ločen pr Komor. Ločena 1001. Boljše situiTaiia. Veletrgover, Trrovina 78. Poseben vhod, Fnokoiener <6. «*•« jp zlato, šte-dprt;.-"rodaja^ka. 7.elprninar 19?7. Srečo iščem 1S94. Krasno -podjetje, 3f. M. 18894. Zlata jama. Takoj 167. Dob^r nrompf	21290
«Duševni prijatelj«
Gospa .dvignit* pismo pridno odpotujem	21251
Višji drž. uradnik
samskega stanu, v najlepših letih, dobrosrčnega značaja, z lepim večjim posestvom v mestu, želi resnega znanja v svrho ženit-ve^ z izobraženo in dobro-£rčno gospodično v starosti 2.>—35 let, katera bi imela večje premožeje v gotovini. — Ponudbe je poslati pod «Prava sreča* na oglasni oddelek «Jutra* do 25. julija 1927.	21281
Psiček
nemški ovčar, star približno 2 meseca, se je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi na Zrinjskega cesti št. 13.	212:39
Turistovsko palico
sem pozabil na binkoštni ponedeljek v kamniškem kolodvoru pri blagajni ob 8 uri zvečer. Na koncu kljuke je monograin W. Nai-ditelj naj jo izroči, ozir. sporoči proti sgradi na na slov: Widmayer. Ljubljana. Križevniška 2	21247
Višek zadovoljnosti
ie vladal med plesalci na novem plesnem odru v Hribarjevem gaju. Prirediteljem veselic, priporočamo, da 6i z izposojilom tega Odra zagotove izborni usp^b Plesni oder je v shrambi r>ri g. Jakobu Goli. Trnovska ulica 1.	21235
Gospodično
uradnico, s katero bi od 1 do 16. avgusta potovale skupaj k morju, želim. Ponudbe na oglasni odd^bk «Jutra* pod «Letovišce-..
21269
Stanovanje v
2—3 sob. mirno, udobno, ne preveč oddaljeno od središča, išče za i. september ali preie stranka h oseb. Ponudbe Dod »September« na uoravo lista.
A. AMANN, zaloga pohištva
Pnay yse pohištvo v noši zelogi po brez-konkurenčnih cenah.
Ljubl ana Dvorni tri? i. vhod v veži desno
Spomnila
s"ni s" Te. a trdo kot me-cesen v pr-ih bii. Ti srce. Poprej bo pes rad jedel če-sen, kot pa Ti ljubil me . .
21206
IVAN OBLAK trgovec in posestnik
PEPCA OBLAK roj. SOKLIČ
poročena.
Ljubljana, 13. julija 1927.
L. Miku*
Mestni trg itev. 15
Tvormca dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Urejuje dr. Josip Birsa. Izdaji za Konzorcij »Jutri. Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot dskamarja Fran iezerfeL Za iaseratnl del je odgovoren Alojzij Novak."
Aleksandrovo na otoku Kr;
Lasi n k lača opčnsko akso in da: gostom dobro dne no o-krbo in posteljo /a 55 Din. Informacije da e lastnik D. Manzoni.
Vai t Ljubljani.