Kil. Številka.
Trst, v |M't«'k IT. mnm\ IS91I.
Maj \\l\
„Edinost" izhaja dvakrat liti dnu. razuu n^ilel{ in praznikov, zjutraj in zvečer «>1» 7. uri. O ponedeljkih i vi po praznikih iiihaja oh uri 7. i 111 r n j.
Nnronihia /naša : Ohe i/danji iih leto . . . irld. 21" Za »Hirio večerno izdanje .	12-—
Za pol leta.četrt leta in iih me^eu ra/.nierno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naroČile hr<*7. priložene naročnine «e upravu ne ozira.
Nh drobno se prodajajo v Tmiu z j nt-runje Številke po 3 nvi', večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 2 uvč. Izven Trula po 1 nvč. vet'.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA ..EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Sttr. tftifP^fai 4 nVČ.
^ edinosti Je m«č'.
Oglati
ne računajo p.» vi»tah v peiitu. /h večkratno imrmHki * primernim popustom. 1'onlann. o-miinicf in javne zalivale, iliv maci otflHHi itd. računajo po pogodili.
Vsi ilopini naj ne poiiljajo uredništvu. Neftankovani dopmi *e ne »prejemajo. Knkopiai ne vračajo.
Naročnino reklnniacije t■ t ouia-e *pre jem« uprav niši vo. Naročnino in <>irla«e je plačevali loco Tr*t.
I reiliiiHlui in tlnluiriiu «e nahajata v ulici Carintia «iv. I-.?. Ipnnnlntvo. oiU primilštin in sprejemanje lnser«to\
v ulici Moliti piccolo šiv. .'». II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Zadal' 1'». <) posvetovanju deželnega proračuna je poslanec liiunkini predložil resolucijo vatli /druženja Dalmacije s Hrvatsko, kakor tiari i protest radi i/.postavljenja narodnih pravic od strani vlade in proti temu, da se o nagoti beni h pogajanjih z Ogersko ni oziralo na gospodarske interese Dalmacije. Predsednik deželnemu zboru, tir. Bnlat, je izjavil, tla te resolucije ne more dati v razpravo, ker so v njej nalmja mnogo neparlamentarnih izrazov in ker stavljeni državnopravni predlogi niso V nikaki zvezi z deželnim proračunom.
Praga H>. Namestnik grof Coudenhovc je naznanil imenovanje predsednika trgovske komore, NVohauke, namestnikom deželnega maršala. NVohanka se je v češkem jeziku zahvalil za imenovanje, ki mu je došlo od Nj. Veličanstva cesarja, kakor tudi namestniku za častno zaupanje in je obljubil, da hoče razprave vodiki objektivno. \Vohanka je potem ponovil ta svoj govor v nemškem jeziku. Na to so sledile volitve deželnih komisij.
Dunaj l(i. Občinski svet je po burni razpravi -- med katero je vsa manjšina, izvzemši treh občinskih svetovalcev, protestovaje proti uporabljanju opravilnika, zapustila dvorano— v posebni razpravi vsprejel načrt novega občinskega statuta, ukupno z občinsko volilno reformo z dotičnimi dodatnimi predlogi.
Budimpešta 1»>. (Zbornica poslancev. Nadaljevanje razprave o proračunu.) (lovore o razmerju Ogersko k Avstriji je rekel Štefan Tis/a, da bi bilo kvarljivo identifikovati duvali/em z hegemonijo Nemcev v Avstriji. Nemška hegemonija se kaže kakor najprimerneja uredba razmerja avstrijskih narodov v okvirju duvnlistiške monarhije. Ogorek i pa je možno boj onstran ogerske meje
PODLISTEK.	*
MLINAR.
Opisal: V r h ni o r s k i.
Minevali so dnevi — in meseci in došel je čas, ko je Janko moral na vojaški nabor. Kolikor so je mati bala, da ga potrdč v vojake, toliko se je oče radoval na tem. Ali sreča, ali nesreča je hotela Janko ni bil potrjen.
Y Podgoričanovi hiši se je pojavlja! prepir dan za dnem, in le redek je bil dan, ki je minol v miru. Podgoričnn seje udnl počasi, misle si: dokler sem jaz živ, ne dobiš ničesar v roke, po moji smrti pa delaj, kar hočeš !
»Jutri moram v Ljubljano«, je rekel Pod-goričan svoji ženi, »in najbrže ostanem dva dni od doma; imam veliko opravil.«
Kdo je bil tega bolj vesel nego Janko? Že si je našteval v mislih, kod se bo vozaril in rajal.
Drugo jutro je ustal Janko raneje, nego po navadi, hote pokazati očetu svojo pridnost in skrb za čas njega odsotnosti.
Skrbite doma, ti Jnnko glej, da se mi kam ne zgubiš, saj si že lahko pameten.«
»Ne bojte se oče, vse bo v redu, ne zganem so z doma.«
Da vidimo, si je mislil Podgoričan in, poslo-vivši se otl svojcev, se odpeljal proti postaji.
IV kosilu je hlapec zopet naprezal, Janko je
zasledovati samo objektivno in z obžalovanjem, ker vsako (»slabljenje zaveznikov slabi tudi Ogcrsko — in izreči samo željo, naj bi se kmalu našel kakšen modus vivendi. Govornik je rekel koucčno, da bi bil osodepolii pogrešek, ako bi se zavzelo stališče napram katerikoli strani. Nadaljevanje razprave bode jutri.
Ih'l'olill H). Državni zbor je v tretjem čitanju po daljši razpravi vsprejel vojaško predlogo z 222 glasovi proti 1.-J2.
IVtrograri 16. Novoimenovani avstro-oger-ski poslanik baron pl. Aehrenthal je včeraj došel semkaj.
Killl 1<». Zdravje papeževo je vedno bolje. Zdravniki oporekajo vesti, da je papež vznemirljivo slab.
Beseda o naših pspMil zavodih, njih Mokrim in poslovanju
v.
Po vsem, kar sem napisal in jasno razložil j do sedaj, je razvidno, kako bedasto, a zajedno tudi ! strupeno je to, ako se našim denarnim zavodom | očita »nenarodno« postopanje.
Zavt»di, ki so osnovani kakor narodna potreba in zaslomba — v ožjem zmislu te besede — so tudi taki, delujejo tudi tako; in če ne bi delovali v tem zmislu, bi bili morali že izginiti h j pozorišča, kajti sleherno društvo mora delovati v zmislu svojih pravil. Da-li pa delujejo tako, o tem gre sodba udom, zadružnikom in interesentom, Tako gre tudi sodba o poslovanju naših posojilnic zadružnikom in ne kakemu romanopiscu, bogatemu na — fantaziji.
(■e meni kateri zadružnik kaccgu narodnega zavoda, da isti po njegovem, zndružnikovein, menenji
sel na voz in liajd proti mestu. Obljubil je sicer materi, da se vrne na večer, svoje obljube pa ni s polnil.
Kmalu je bil v mestu, in prva pot mu je bila v kavarno. Kmalu je bil obkoljen od nekda- i njih tovarišev in sošolcev ; vsi so ga veselo pozdrav- | Ijali in mu segali v roko, kar je Jankutu posebno i dobro d (Slo.
»Dosti tega suvanja, sedaj pa pojmo h Ko- j priveu, da vidimo, da-li ima še tacega, kakor ga j je imel včasih.«
Jankov predlog je bil seveda vsprejet jedno- | glasno.
»Dober dan, gospod Podgoričnn, kako se kaj imate, že dolgo vas ni bilo k nam!«
>Tako je pozdravil krčmar Jaukota in si za-tlovoljno mdl roke.
»liezika! Luči v sobo, gospodje so prišli!«
»Prej vina, potem luči.«
»Koliko naj ga prinesem?«
»Najmanj dva »Štefana«, Koprivee!«
liezika je mej tem prižgala luč. Gostje so poseli okolo podolguste mize.
»Kako se je zredil gospod Podgoričan«, se je tlobrikal krčmar postavivši »Štefana« na mizo.
»K kaj boste govorili ! Zrak na deželi ugaja, potem št; dobro pod zob, dobro zabvauje in mož se rodi«, je dejal liožkov .lože, najboljši prijatelj Jankov.
11 c r deluje pravilno, tedaj naj pride na občni zbor in tam naj povzdigne svoj glas in pouči zadružnike in odbor, kako naj delujejo! Da-li pa bodo ostali zadružniki in vlagatelji zadovoljni z njegovo metodo, je pa druiro vprašanje. O tem nas poučujejo dan nu dan žalostne skušnje raznih zavodov.
(*Y pa je kje kakov zavod, ki nima pravice imenovati se, »kar ni*, potem bi že prosil, da bi se kar naravnost imenoval ta zavod ! Potem bode istemu v dolžnost, da se opraviči," in ,če ne stori tega, potem je na slovenski javnosti, da. ga izbriše iz vrste naših zavodov.
Kajti oporekati zavodom,, da ne delajo tako, kakor bi morali, da niso to, kar bi morali biti, a zajedno ne podajati konkretnih podatkov, se imenuje obrekovanje, ki škodi ugledu dotičnega zavoda in narodnemu interesu, torej: imena na dan!
Povedano pa bodi še enkrat vsem kritikn-strom, da bi denarni »M vod i le malo časa .mogli pomagati in delovati po njih receptu; in pa. da so narodni voditelji, katere oni poganjajo v akcijo, bolje poučeni o gospodarskih razmerah Istre in o gospodarskih razmerah denarnih zavodov, nego so ti čudaki, ki se drgnejo ob njih. Zlasti imajo voditelji naših denarnih zavodov vedno pred očmi dolžnost, da treba varovati interese svojih v l a gate 1 j e v.
Narodni voditelji čitajo letna poročila raznih zavodov in so dobro poučeni, kje je denar in kje ga ni; oni vedo tudi dobro, da ni nobena posojilnica toliko nespametna, da bi denar, kar ga ima odveč, tiščala doma v blagajni, mesto da ga naloži plodonosno.
Narodni voditelji vodo jako dobro, kako težko jo snovati denarne zavode in koliko težav jo, predno se zavod spravi na noge, kajti prosilcev je vedno dovolj, ali vlagateljev pa nikdar. Veliki kapitalisti pa se s prva, dokler se ne pokaže dobro
»Sedaj pa le pijmo fantje! Prva kupica naj velja Janku na čast!«
('aše so zazvonele in mlada družba je vskli« kala: »Živio Janko!«
Kmalu je postalo vse živahno, pesem se je glasila in spuščali so govorancije — same navdušene — seveda vse Janku na čast. Vsi so ga hvalili, da je bil kar omamljen same hvale.
»Deseta je že, treba bo odhajati«, je dejal Janko.
Že? Nikakor ne! Danes mora Janko ostati mej nami, kaj ne fantje?!
»Gotovo! Dakako!« se je glasil soglasen odgovor na Jožetovo pripombo.
In Jnnko se jo udal; saj očeta ni bilo doma. Pričelo je novo pitje in petje, ki je nadaljevalo, dokler ni krčmar opozoril, da je ura pozna in da treba zapreti. Janko je seguil po listnici in plačal ves račun.
Potem jo družba obiskala še par pivaru in naposled še kavarno, kjer so prihajale na mi*o razne opojne pijače, seveda vse na Jankov lačun.
Pozno, pozno, ali bolje rečeno, jako zgodaj se je razšla družba. Nekateri so se kar zibali proti domu in zadevali so ob marsikak zid.
Janko je šel z Jožotom na njegovo stanovanje, kjer sta spala do dveh popoludne.
(Pride še.)
gospodarstvo in vodstvo, le malokcdaj, ali pa sj»1<»h no udeležujejo. (V |»a imajo velekapitalisti v/rnk biti opreznimi, se mora misliti, da ga morajo imeti tu« 1 i mladi /uvodi : da morajo gledati, da delajo vedno ua solidni podlagi!
(»lede spekulavnc osi, okoli katere se baje vrti ves »narodni kapital«, bilo bi se opomniti, da oni, U i govore tako, niti ne u mejo izrraza »š|wku-laeija% ali »špckulavuost«, n pa zisteina posojilnic.
Posojilniea delajo normalno ■/. malim dohič-koin, dobiček na je last vseli zadružnikov; vsi dolžniki pa morajo l»iti zadružniki, torej are dohleck tudi dolžnikom samitu. O spekulaciji /il visoke dobičke bi mogli govoriti le tedaj, če bi *c posojcval samo zadružni denar in ee hi liilo število zadružnikov omejeno, č <• hi zavod bi I akcijska družba« in ne z a d r il g a.
Ker pa v resnici mora vsaki zavod računati, da se mn v dolgoletnem poslovanji vendar pripeti kedaj — vzlic vsej opreznosti — da kaj zgubi, in mu te zguhe ne treba pokrivati direktno z zadružnim premoženjem, z deleži, je pa potrebno, da se nabira rezerva ali rezevni zaklad, ki pa je zopet last vseh zadružnikov, torej tudi dolžnikov. Ker je rezervni zaklad garancija za hranilne vloge, je torej nekaka vaba za vlagatelje, ker vidijo v vežem zadružnem premoženju večo garancijo. 1'mevno je torej dejstvo, da ima tak zavod več nade, da bode vspeval, nego bi je mogel imeti, ee bi ravnal nasprotno.
Slednjič je še glavna napaka, ki se podtika našim zavodom, ta, da ne izplačujejo posojila takoj, nemudoma. To pa je sploh nemogoče.
I\> statutih mora imeti vsaki zavod več ali mnnještevilen odbor, ki vodi zavod, njega poslovanje in uredovanje in ga ne vodi ena sama oseba. Vsaka stvar mora priti v sejo in v seji se mora rešiti, kajti za posle in dejanja je odgovoren ves odbor in ne posamičniki. Ce je prišel [prosilce v četrtek zahtevat posojila, seja je pa vsako sredo, torej mora čakati vsaj do prihodnjega četrtka, da mn je mogoče dati denar. Naj že med tem odborniki pomirjujejo ali pa tudi ne: »ali bi ali hi ne«, takt ostane ta, da stvar ne gre drugače.
Celo na velikih bankah, ki imajo upravne svete, ki so m a s t n o p 1 a č a n i, kjer so odborniki plačani in imajo seje vsaki dan, mora stranka v naj ugodne jem slučaju čakati rešitve vsaj po en dan. Ali brez inenjiee, brez podpisov, brez garancije znanih oseb pa je sploh nemogoče kaj dobiti! Meni vsaj ni znan noben zavod, ki bi dajal kar tako. (V' pa veliki naeijonalni ekonomi pred Hugom vedo za kakov tak vir, potem pa jih prosim uljudno, da ga nam naznanijo, in mi jim hodeino hvaležni iz srca, in z nami vsi Slovenci, v prvi vrsti pa posojilnioarji.
Dokler pa nam ne povedo takega vira, moramo pa že ostati pri svoji trditvi s prepričanjem, da ljudje, ki tako pišejo o gospodarstvu in posojilni-škem poslovanji, prav nič ne umejo te stroke. Naj se le raje držč svojega posla in dobro naj si zapomnijo stari rek:
Le čevlje sodi naj kopitar!«
P os o j i 1 n i ča r.
Politični pregled.
TRST. 17. marca 1899. Naii boji na OoriSkem. (lovore o razmerah v deželnem zboru goriškem piše »Agramer Taghlntt« : Kdor ima pojma o tem, proti kakim konstclacijnm se je boriti Slovencem na Goriškem, kdor se zaveda, kaka nasprotstva in prizadevanja se postavljajo na pot primorskim Slovanom sploh, ta bode vedel poštevati, koliko dela morajo zmagovati naši voditelji. Vrli patrijotje vrše svojo dolžnost neutrudno in pravica zahteva, da jim pripozuamo, da tako vršenje dolžnosti zahteva visoke mere nesebične domovinske ljubezni in samozatajc-vanja. Nepremično stati v bojni vrsti proti vladnemu zistemu, ki je v rabi na Primorskem, in ne omagovati ni za nip v tem utrudljivem boju — tu je prikazen, katero treba ceniti in katero nepristranska zgodovina gotovo prišteje najvzviše-ncjini momentom, ua katere se morejo ozirati goriški Slovenci. In boj proti italijanskemu gospodstvu se ne neha poprej, dokler ne pride vlada do prepričanja, da v tej obmejni pokrajini ni smeti dalje vladati na dosedanji način, ako nočejo,
da pride državni interes v nevarnost, /di se pa, žal, d a i m a central n a v l a d a g 1 n h a ušes a za vsa dobroboteča svarila in še vedno raje sluša politiško-strankarsko barvana poročila lokalnih oblasti, nego pa resnične informacije.
Il deželnih zborov. I/ Ljubljane nam pišejo: Včeraj je pričel deželni zbor kranjski nadaljevati z lansko sesijo. Poslanec 11 m iz velepo-sestva je storil obljubo. Večina točk dnevnega reda obsega joči h narodno gospodarstvo in nekaj družili stvari, odkazala se je odsekom. Prihodnja seja bo v petek 17. t. m. Pred Velikonočjo boste še dve seji; po praznikih bodo seje morda v kakem primernejšem poslopju nego je - staro strelišče. Deželni dvorec se nemara prične zidati letos.
Dopolnilna deželnozboraka volitev.
Za mestno skupino Hranice na Moravskem je bil včeraj na dopolnilni volit,vi vslcd smrti nemškega odličnjaka dra. Promberja izvoljen deželnim poslancem dr. Friderik Plaehk v, župan v Hraniei.
K položaju. Po včerajšnji seji zbornice poslancev v Budimpešti so v taboru avstrijske ob-strukeije obogateli za — jedno potrto nado. Po neslavnem odhodu barona UanfFva z višin oblasti, po skoro da fenomcnalnem vspeliu ogerske opozicije proti toli brezobzirnemu, neizprosnemu in v izbiranju sredstev peklensko navihanemu bivšemu načelniku ogerske vlade in po naglici, ki ima le malo vzgledov v zgodovini parlamentarnega življenja, kakor je novi ministerski predsednik ogerski, gosp pl. Szell, sezidal zlat mostiček, po katerem je mogla opozicija ogerska častno prestopiti iz zagate obstrukeije na ravna pota normalnega parlamentarnega življenja, po vsem torej, kakor se je na Ogerskem kakor v kakem panorama, izvršila tolika sprememba, zašumelo je veselo tudi po vsem nemško-libernlnem gozdu, in sveža sapa novih nad je pihljala okolo onih nemško-liberalnili glav, hre-penečih tja v bližino --- vladne moči. Nadejali so se, da se bliža trenotek, ko se tudi v Avstviji izvrši kopija ogerskega izgleda. Zakaj naj bi ne šel grof Tluin pota vseh lianflVjev in zakaj naj bi se potem ne posrečilo kakemu baronu Ohlumetzkemu, ali onemu drugemu baronu z slovensko krvjo v svojih žilah, Selnveglju z Gorenjskega, kar se je toli lepo posrečilo ogerskeinu Szellu ?! Iskra veselih nad jo zatlela tako intenzivno, da se že vi-vidcli gosp. Szella, kako meče težo ogerskega v pliva na tehtnico nemškim liberalcem avstrijskim v prilog. Nekaj so seveda prezrli, ti gospodstva požrešni krogi liberalni, to namreč, da manjka analogije med situacijo na Ogerskem in ono v Avstriji. Prezrli so, da baron Hnntfv je moral kapitulirati zato, ker je kapitulirala pred opozicijo ona večina v zbornici, na katero se je opiral baron Banffy!! Da je ostala ogerska večina kompaktna in zložna ter odločen« glava ob glavi postavljati se proti vsakemu napadu od strani opozicije, baron Kantfy bi bil bržčas še na svojem mestu, pl. Szell ne bi bil delal svojih čudežev in ogerska opozicija bi se še pehala po strminah odstrukeije in parlamentarnega škandala.
Pri nas pa stoje stvari temeljito drugače. Pri nas omahuje le grof Thuu in trka na vrata raznih nemških vclikaSev, ali večina parlamenta še ni pokazala — vsaj do sedaj ne , da bi hotela kapitulovati pred nemško armado z neštevilo generalov in — brez vojnega načrta, to je: brez programa. Dokler pa ne razpade ta večina, ni možna nobena druga, in dotlej se ne posreči nobenemu baronu Chlumetzkemu, da bi razne mini-nisterske kandidate približal toli zaželjenim foteljem,
Razlika mej položenjem tu in tam je torej velika in očevidna, kakor mora biti neznano le kakemu slepcu, da so avstrijski Slovani se svojo kulturno stopinjo in svojo politiško zdrelostjo malce drugačen činitelj proti Nemcem, nego so ogerski Slovani proti Madjarom!
In to vedo tudi Madjari in se čuvajo vtikati svoje prste v avstrijski ogenj. To je povedal v včerajšnji seji ogerske zbornice jeden prvakov liberalne stranke, grof Štefan Tisza. Mož je napravil sicer mal kompliment pred Nemci, rekši, da bi bila hegemonija Nemcev v Avstriji najprimerneja razredba za duvalizem, ali zajedno je umaknil svojo prste od avstrijskega ognja, izjavivši: d a b i bila huda zmota, ako bi hoteli liege-m oni j o N e m e e v i d e n t i li k o v a t i z d u v a-I i z rn o in, in sploh da more ()gerska le objektivno in z obžalovanjem slediti bojem v Avstriji!!
To je jasno povedano liberalni gospodi, da naj ne računajo na ogersko pomoč, radi česar smo smeli reči uvodoma teh vrstic, da je nemška opozicija v Avstriji po včerajšnji seji zbornice ogerske I siga tej a za — jedno potrto nado!
Domače vesti.
Naše primorske neverjetnosti. »Piecolo objavlja sedaj doslovno oni dekret, s katerim je na-mestništvo razveljavilo sklep mestnega zlmtra za vzi-dnnje plošče v spomin na shod županov dne !.">. februvarja. Namestništvo se sklicuje na £ 111 mestnega statuta. Mestni zbor da je prekoračil pravico, dano mu od državu, temeljnega zakona za svobodno izražanje svojega menenja. Kajti drugo je izjavljati kako menenje, drugo pa ovekovečati je. Napis ua plošči govori o »altre genti«, z čemer kaže na ustanove v prilog slovenskemu delu domačega prebivalstva, katerega pa ni smeti u v r š č a t i ni e «1 a 11 r e g e n t i, t o j e, in e d tujce v tej deželi. Označevanje tega dela prebivalstva kakor altre genti pomenja izzivanje istega i n s č u v a n j e proti i s t e m u. Z rečenim sklepom je torej mestni svet prekoračil svoj delokrog i n j e kršil zakone!
»Piecolo« pravi o teh vzrokih, ki jih navaja namestništvo, da pričajo, kako so tudi naj ne verjetneje stvari vendar jako verjetne. Gotovo, gotovo, »Piecolo« ima stokrat prav! Kajti med čini, ki jih počenjajo »Piceolovi« zaplečniki na škodo družili, v zasmeh javni morali in najprimitivnijim zahtevam pravice, je neštevilo tacih stvarij — glej raz-veljavljenje mandata Nabergojevega! — katerih ne more »imeti navadna človeška pamet, ki so torej neverjetne popolnoma, a so vendar verojetne, ker jih imamo pred seboj kakor suha dejstva, sestavljajoča cel kompleks —- javnega škandala! Ali ni n. pr. neverjetno to, daje ljudi j, ki zanikajo ekzi-stenco tržaških Slovencev, bivajočih tu že od pradavnih časov kakor prvobitno prebivalstvo?! Ali ni neverjetno to, da more brezohraznost ljudij segati tako daleč, da odrekajo vsako pravo onemu in istemu človeku, ustvarjenemu po božji podobi, od katerega zahtevajo neizprosno, da mora nositi bremena jednako žnjirni?! Ali ni neverjetno to, da ima manjšina v deželi 11 poslancev, večina pa le 4? Ali ni neverjetno to, da je državna oblast tako obnemogla nasproti tej gospodovalni manjšini, da je ne moro prisiliti z vsem aparatom svojim, da bi vsaj v najmanjši meri vršila veljavne zakone, nasproti zatirani večini?! Da, da, tudi vse to so neverjetnosti, ki pa so vendar verjetne, ker obstoje faktično, a ne na čast onim, ki so stebri tacih razmer!! Vse to so neverjetnosti, proti katerim ne protestuje »Piecolo«, da-si vpijejo gori do neba po — zboljšanju!!
»Plceolo« — etnograf. Govore o seji deželnega zbora štajerskega dne IT), t. m. piše »Piecolo« : »Mej vršenjem volitev v posamične odseke je izjavil poljski poslanec Karlon ... itd.«
To bi gledal prelat Karlon, ako bi izvedel, da je — Poljak! In to bi gledali nemško-srditi Gradčani, ako bi čuli, da imajo v svojem deželnem zboru tudi Poljakov! Na srečo je bilo le v »Pie-eolu«. Tako je strah prihranjen Karlonu in Grad-čanom. Čitateljem »Pieeola« pa ne more škoditi, ker jim je želodec že uravnan tako, da točno probavlja tudi vsako — neumnost. In tako se nadejamo-da so prebavili tudi Poljake na — Štajerskem! In mi ne bi hoteli staviti ni novčiča, da je bilo med tisoči, ki čitajo »Pieeola«, vsaj 100 tacih »razumnikov«, ki so vsaj malce dvomili, da-li jo na Sta-i jarskoin res Poljakov?! Vsem drugim je okvir in vsebina vsega znanja — »Piecolo«. Kar je v »Pie-eolu«, to se verjame! Kdo bi se neki mučil, da bi mislil se svojimi možgani! Takov je duševni nivo teh ljubih čitateljev, da jim »Piecolo« popolnoma zadošča tudi kakor — etnograf.
Kdo vsiljuje italijanski jezik v Istri i'. Zapisnik o volitvi župana v Istri je pisal —■ Bog sam vedi, kako je prišel do te velike časti! — sam okrajni glavar Alojzij Kubiani, doma iz Kobdila na Krasu. V seji se je govorilo samo hrvatski, kakor govore vsi občinarji veprinski, ali gospod okrajni glavarje pisal zapisnik — italijanski! Paše vprašujemo, kdo uriva našim občinam italijanski jezik !
Tont eoiuine eliez nous. Kakor imamo v Trstu slavno »Agrario«, ki ne ume jezika kmetu in kmet ne nje, tako imajo v Istri kulturni svet, ki
ni tirusega, nogo sredstvo italijanski gospodi za raznarodovanje našega ljudstva. Tudi kulturni svet v Istri 110 ume jezika kmetovega in ga tudi nuče umoti. Mož je, ki stoje kulturnemu svetu na čelu, so najljuteji sovražniki jeziku našega ludstva, a v tem ljudstvu jo iskati 8/t (»oljedeloev istrskih sploh. Kako naj torej ta kulturni svet izvršuje svojo gosp<»darski-poučevalno in |M»vspcšcvalno nalogo?! Pa saj jim ni do tega; oni se raje kregajo z onimi gospodarskimi zadrugami, ki imajo hrvatski uradni jezik. Tako prepiranje se vclmožnim gospodom v gospodarskem svetu zdi važneje, nego pa	go-
spodarstvo !
r Ilir I je v Lcskoveu na Kranjskem dekan in župnik dr. .In rij Sterhene.
Dober dovtip Pišejo nam: »Gospod urednik! \' cenjeni »Kdinosti« sem čital, da »Slov. pevsko društvo« priredi opereto, če dol>i gledišče v ta namen. Kes, da v Trstu imamo štiri gledišča, ki so privatna podjetja in mi ne moremo prisiliti gospodarjev, da lii prepuščali svoje prostore za naše zabave. Vsakdo je gospodar v svoji hiš'! Ali vendar ni tako hudo za tržaške Slovenec v tem obziru, kakor se misli. Ali nimajo Slovenci ukupno z Lahi jedno gledišče v Trstu? Ali se ni zidalo komunalno gledišče tudi se slovenskimi groši ?! Po vsej pravici torej l>i moralo biti na razpolago tudi nam Slovencem, kakor je italijanskim kričačem. Pa saj bi bilo to samo za en večer, k večemu za dva, tri na loto ! Mislite-li, da naš proslav ni magistrat nam ne bi prepustil tega gledališča? Seveda bi bilo to malo sitno, ker prošnja bi mi »rala biti v italijanskem jeziku, kajti se slovensko prošnjo v roki bi se utegnili spodtakniti in — pasti po stopnicah doli!*
Kakor se vidi, je še ljudij med nami, ki znajo delati dobre dovtipe.
Prvi obelil zbor pev. društva »Lipa« v Ha/o vici se je vršil dne ;>. marca povsem častno za to mlado društvo. Gospod deželni poslanec tega okraja, Vekoslav Goritip, je telegrafično pozdravil zborovalee. Na tem zborovanju se je izrekla marsikatera poučljiva beseda, katera gotovo ne bode škodovala, ako pride v javnost. Nu o tem bomo še govorili. Za danes koustatujeino le, da so bili v naČelništvo izvoljeni sledeči gospodje: Hraber Kažem predsednikom, Just Kažem podpredsednikom, Rudolf Kažem tajnikom, Vinko Skrjanc blagajnikom, Peter Kažem, Anton Ću fer in Jakob Kažem odborniki, Anton Pečar in Ivan Križmančič namestnikoma ter Miha Kažem in Josip Josipov pregledovaleema.
Kmetijske In vrtnarske podružnice v
Ua/ovlei redni občni zbor se bo vršil dne 2(5. marca in ne 2t>., kakor je bilo že prijavljeno v »Edinosti« št. f>8. Občni zbor He prične »b J. ia pol uri popoludne v prostorih gostilne »pri Lipi«.
Odbor.
\u občnem /boru ženske podružnico sv. Cirila in 3loto<la dne f>. t. m. so darovali: (iosp. kurat Jaklič 1 gld., g. Krajne, g. Bartol, g. Piano po f>0 nvč., g. Vrč 70 nvč., g. \\"ort-buehler, g. Kumuščič, g. Sotlar, g. Perhauo po 80 nvč., g,a Germek, g.a J)ekleva, g. Doli nar, g. Stuler, g. Brezoveo po 21» nvč., g. Vatoveo It) nvč., g. Kolman f) nvč.
G.a Kapotec poslala i 10 nvč., kes se ni mogla udeležiti obč. zbora. Vseni eenj. darovaloen in daroval kam prosrčna hvala.
Vojaške vaje. Letošnjih velikih vojaških vaj se udeleže skoraj vsi oddelki vojske in domobranstva vseh gariiizij na Češkem, Gornjeavstrijskem, Holnograškem, Tirolskem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem iu na Primorskem.
Potopljena ladijea. Dne 14. t. m. zjutraj je med vožnjo iz Pirana v Trst prevrnil veter Indijce Josipa Tamarn in sicer vštric Sv. Jarneja. Ladija se jo naglo potopila. V pomorskem lazaretu so k sreči opazili nesrečo in so takoj odposlali proti utapljajoči se Indiji jeden čoln, na katerega so so rešili lastnik in trije mornarji, ki so bili na ladiji.
Razprava proti glasovitomu Ma rt I lio li eliti
se vrši že par dni na okrožnem sodišču v Gorici. Mi nismo namerjali govoriti o tem procesu, dokler ne izreče sodišče svoje sodbe. Tudi danes nočemo reči druzega, nego konstatovati, da so poročila v laških listih očevidno tendcneijozno prikrojena. Kar v oči bode namen, da l>i v javnosti vzbujali ugodno menenje o obtožencu in morda tudi — med po-
i rotniki. Ali to delo ni od danes, to se vrši že od prvega hipa, odkar so Martinolicha utaknili v 'uknjo. Ni se čuditi torej —ob p«»znanem pomanjkanja vsake samostojne sodbe moj čitaj«»čim občinstvom laškim — da javno menenje v Trstu smatra obtoženca, ki je obtožen radi velikih po-neverjenj in prevar na škodo svojim laškim varvancem, za narodnega mučenika! To je izgled, kako laško novinstvo »sistematično zastruplja mišljenje javnosti, kako mu bega pojme iu kako mu naravnost jemlje možnost za razlikovanje med dobrim in slabim. — Tako hc ubija morala med ljudstvom!
Prosimo pa : mi ne očitamo ničesar italijanski stranki, ker se je našel v njej tak Martiimlich. Kaj taeega so lahko prigodi vsaki stranki. Zločinstvo pa jo, da še sedaj olepšujejo njega čine in se nekako identifikujejo žnjim. To je vnebovpijoče! Toga ne delajo druge stranke, marveč hite, tla dokažejo svetu, da tudi one obsojajo, kar treba obsojati, kjer je kaj — poštenja!
Nabergojev mandat. Sklep mestnega sveta, s katerim so razveljavili Nabergojev mandat, je na-mestništvo uničilo.
Kranjsko neinštvo In Slovenci. Poroča se nam od tam: Tutli Kranjsko nemštvo se giblje! Jedno krilo tega tabora obstoji iz mladega \Volf-Schonererjanskega zaroda, drugo iz samega liberalnega veleposestva in malega kr«lelea ustavover-eev. V Kranjsko se zujednjo od treh strani Nemci, od jedne Italijani, a Slovenci ne opazujemo tega zajedanja. Tudi domače časnikarstvo odveč prezira početje nemških naoijonaloov v deželi, in istotako premalo odbija napade njih organov. A ne samoto. Na Kočevskem in v Ljubljani se nemški ljudje vedno podpirajo po Slovencih, kakor da bi to ne bilo nič, naj si bodo že nemški trgovci, obrtniki ali drugi sloji. V Gradcu iu drugod pa se Slovencem drugače godi. Torej: klin s klinom!
Iz Nnbrežlne nam pišejo dne 16. t. m.: Danes so se pričele tu občinske volitve s tretjim razredom. Jutri bodeta volila drugi in prvi razred. Stranki imamo dve, kakor je že to ljuba in stara navada povsodi. Ker pa italijanski priseljenci nimajo svoje stranke in so vzroki, ki so razdvojili j občane, zgolj lokalni nravi, brez pomembnosti torej j za širšo javnost, ne kaže, da bi Vam zasedaj podrobneje poročal o naši volilni borbi.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne f>. marca do vštevši sobote, 11. marca, umrlo je f»0 možkih in 4H ženskih, ukupno OH oseb. Lansko leto je umrlo ta teden 1011 oseba. Dob umrlih jo bila: H do I leta, 27 do f> hit, 4 clo 20 let, H do HO let, (J do 40 let, 10 do (50 let, 82 do HO let, 8 čez HO let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 30*7 od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednje bolezni: sušica v 18, bolezni v sapnikih v 20, vnetje če v v 2 od navedenih 08 slučajev smrti. Minoli teden je umrla na škrlatioi 1 oseba, za davieo 2, in nn oslovskem kašlju 2 osebi.
Izpred sotllsoa. Na zatožni klopi deželnega podišča jo sedela včeraj 21-letna kuharica Marija Koller iz Diespordorfa nu Štajerskem, obtožena zločinstva tatvine. Obtoženka jo priznala svoj čin, a ker je dokazala, tla vrednost ukradenih stvari ni dosezala f> gld., je bila obsojena le radi prestopka nu 14 dni zapora.
1H-Ietni Peter Valentinčič jo dobil (i mesecev radi poskušenc tatvino. Soobtoženen njegova, 19-letni Pran Spetz in 21-letni Anton Benco, sta bila rešena te obtožbe, ali obsojena sta bila vendar-le: Penoo na t» tednov zapora, ker se je povrnil v Trst, da-si je izgnan od tu, Spetz pa na 14 dni, ker se je pregrešil proti predpisom policijskega nadzorstva. — Kakor se vitli, je bila lepa družba to.
2H-letni Viktor German je bil obtožen po $ 80f> k. z., ker je nekega dne v pred pustu kričal na javni ulici: Viva l'Italia! Kora i seiavi ! inje grozil nekemu finančnemu stražniku, da ga vrže v morje. Na včerajšnji razpravi je bil sicer spoznan krivim, a ker se je pokazalo, da je bil pijan, je dobil le 14 dni zapora. - Mi bi pripomnili le to jedno, tla pijanci govore često, kar mislijo — mnogi drugi !
Poskus samomora. Včeraj ob 2. uri in pol popoludne jo zavžila strupa 24-letnu vezilja Bcrta D. Vzrok je bila baje beda, sosebno pa šo to, da so ljudje po krivici slabo govorili o njej. To dajo je žalilo tako, da se jo naveličala borbe tega življenja.
Na srečo pa je prihitel zdravnik še o pravem času in je odpravil vsako nevarnost za življenj«' življenja site ženske.
Prašičja kuara se zelo širi v črnomaljskem okraju na Kranjskem. Vsled tega so v tem okraju ustavljeni vsi sejmi s prešiči. Bolezen se zanaša v te kraje osobito po tihotapoih s prešiči iz Hrvatske.
Nesreča. V litijski predilnici na Kranjskem se je zopet zgodila nesreča. Dne l.'i. t. m. je stroj prijel pomočnika Prana Solana in ga poškodoval tako hudo, da so Solana m«»rali prevesti v bolnico v I jjuhljano.
Na smrt obsojen je bil minoli petek od porotnega sodišča v Novem mestu cigan Simon lleld iz Plihcrka na Koroškem, ker je dne 0. januvarjst na cesti ob Krki ubil in oropal kmeta Martina Novljana, vračnjočega se s semnja.
Različne vesti.
Samoubojstvo drž. poslanca Wiktorja. K vesti v zadnjem izdanju jo še pridodati, da se je drž. poslanec avstrijski, VViktor, ustrelil v llemlinu in so njega finančne zadrege po velikem dolu baje izvirale od tod, tla jo zgubil velikih svot na igri v nokem aristokratskem klubu. NViktorju je bilo še-le 45 let.
Predsednik Loubet — kanonik. Iz Lenums na Franeozkein pišejo: Novogn predsednika Emil Loti beta bode gotovo veselilo, ako izve, če morda še ne ve tega, da je s tem, tla je prevzel pred-sedništvo republike, (»ostal tutli prvi kanonik ka-tedralke v Mansu*. Vsi državni glavarji so bili po pravu členi stolnega kupitetjuu sv. Julija v Mansu in kadar so vladarji obiskavali mesto so si nadevali dotičnemu stanu primerno obleko." Kari V, Ljudevit XI., Kari VIII. in Ljudevit XIII. so nosili dotična cerkvena oblačila. Samo Napoleonu III. in Muc Mahonti niso prezentirali znakov >('hunoi-ne« (kanonika).
Šopki o. Stanislava Škrabca.
(Dalje.)
vi.
Moskovski prof. Brandt je »vis liriguaruni sluvicuruin omniiini peritissimus« (»('vetje« 12."». v. XVI. teč.) —- nt) t). Stanislav, ki razklada nemško učene knjige o priincrjajočetn jozikoslovji in traktate o kočevskej dijiilektologiji kakor stara ilovica »patience« — «» tej avtoriteti, »ki je (baje) ena iz prvih v Rusiji, ni česa ni slišal, dokler ni čital mojega odgovora! Jaz bi mu mogel pokazati še druge avtoriteto, nupr. Potebujo, Bu-slojeva, Sreznjevskega, Suhmntovn inšecclo plejado tlrugih, preti katerimi so prof. Brandt sam globoko klanja.
Kitko pa je učenje prof, Brandta o «h»vršnem glagolu na str. 8)10 Miklošičevega »Oblikoslovja«.? Prevedem ruske citate o. Stanislava.
Loe. eit. prof. Brandt piše: »Treba je imeti za nedvomno, da soje dovršili sedanjik uže v p r a si a v j a ns k e m jeziku rabil v pomenu bodoč n i k a*), nt) zelo možno je, tla ni bil še pravi bodočnik, kakor se javlja v starocerkvenoni jeziku itd. in daljše: »Mnenje, da je dovršili sedanjik uže od samega začetka (užč pcrvonačtfljno) označal izključno bodočnik	zdi so mi zelo no-
verojetno*.
PrasUvjunski jezik je jezik idealni ; mi ga ne znamo, ker nemamo nikakih literaturnih ostankov iz njega ; no kar je obče vsem sluvjuuskim jezikom, njega sinovom, to je bilo tudi njegova last. Iz teh jezikov moremo torej restnvrirovati i praslavjanski jezike.
Takim potem našli so, da je dovršiti sedanjik uže v p ra s 1 a v j a n s k o m jeziku, kt» se ni še razcepil na razne shivjanske jezike, ko je bil, tako-rekši, še deblo bez vej, rabil se v pomenil h o-do ču i kil, in to, pravi prof. Brandt, jo bezdvOffMO.
No zelo m o ž n o je, uči taisti učenjak, tla v praslavjanskeni jeziku dovršili sedanjik ni bil še pravi bodočnik, kakošnim se javlja v sturocerkve-nem jeziku i t« L Torej to jele m o ž n o, le hipoteza. Da pil j«! uže iz samega začetka (užč pervonnealjno) dovršiti sedanjik poinenjal izključno bodtičuik, zdi se prof. Bramltu zelo neverojetno, iu — n a m
*) Torej davno tlo l»riz. spominkov!! Km j so torej „nuM Hturi" čutili, Heveronde ?
tudi, ker tudi zdaj ne pomenja izključno bodoč u i k
\ čem se torej jaz ne strinjam z nazori ruskega učenjaka? ('ni I »ono o. Stanislav rabi za svoje »bravee taka mamila iu slepila?
Z druge strani pa je več no gotovo, da to, kar kilo meni«, kar so komu le z d i«, nihče ni primoran sprejemati za neopn»vržno resnico, za dogmat, »Pravi učenjaki« tega nikoli in ne zahtevajo, no dajajo vsakemu polno svobodo imeti tudi svoje mnenje, gledajo na to mnenje, ne pa na to. ali ima osoba, katera je je izrekla, »Lelirerbotahi-gungsdiplom*, ali ne. Sie volo, sie jubeo — v vedi ne velja!	(Pride se.)
Brzojavna in teiefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Koper 17. Danes je prišel sem deželni glavar < ampitelli, ki jo prijavil županu Kobolu, da se je vlada odločila sklicati v Koper prihodnje zasedanje deželnega zbora istrskega. Deželni glavar se je posvetoval z občinskimi svetovalci radi prostorov in si je (»gledal poslopje sv. Klare.
(»Pieeolo«.)
I Hi naj 17. Kasno sinoči je mestni svet vsprejel spremembo občinskega volilnega reda.
1'raga 17. Neki radikalni češki javlja, da je minister Kaizl podal svojo vstavko (?), ki pa ni bila vsprejeta do sedaj.
Madrid 17. »Agenee Fabra« poroča, da kraljica- regentinja jutri ratificira mirovno pogodbo z Zjed i njeni mi < I rža vam i.
Sredec 17. Vzlie nasprotnim trditvam lista Novi Vek« smatrajo dobro poučeni krogi za gotovo, da ministerski svčt pritrdi financijclnemu dogovoru, ki sta ga sklenila na Dunaju ministra Na-čevio in Tenev. Knežji ukaz, s kateiim se razpušča sobranje ter se razpisujejo nove volitve v teku me-seea aprila, izide baje neposredno.
IVetorlJa 17. Predsednik ljudskega sveta je izjavil včeraj, da vlada naroči iz Evrope finančnega eksperta, ki naj nadzoruje vse finančne posle republike. Ne da bi bil člen oksekutive, bode imel ta finančni strokovnjak sedež iu glas v posvetovanjih. (Prctorija je glavno mesto južno-afričanske republike Transvaal).
Najnoveja trgovinska vest.
Nevv-Vork 15. marca (I/v.	brzojav.)
Pšenica ztt takoj !>77/*, za mare,	1)71/4 za
maj 72'/s, za juli 71 l/a. marc -	Koruza za maj 8!». Mast 555.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 17. Pšenica za mare gold. 10-55—10-50. Pšenica za april gl. H.U4 do S K)6 Pšenica za oktober gold. 8-t54 do 8-i»5. Rž za oktober gl. —- do —. Rž za mare gld. 8-06 »lo s-07. Koruza za maj 181K>. gld. 4-57 do 4-58. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za marc gl. 5-74 do 5-76. Oves za oktober gl. —-1 do —•—. Koruza gl. —.— do - .—.
Pšenica: ponudbe in povpraševanja slabe. Prodaja —• - met. st. Vreme: lepo.
Hamburg 17. Trg za kavo. Santtis good ave-rage za mar« 28.75, za maj 25) —, za september .'»O- , za december 80.50.
Havre 17. Kava Santos good average za fe-bruvar 50 k. frankov 84.50 za juli 50 k. frankov 85.50
Praga 17. Surovi sladkor I. izdelek, S80/0 Reudement franco Aussig. Mirm». Promtno gold. 18.05 tl<» . Maj gl. 13.15, Oktober-deu. Kld. 12.45 Denar.
Dunajska borza dne	17. marca.
vruraj	(lune*
Državni dolg v papirju . .	101.20	101.80
« v srebru . .	100.85	100.5)0
Avstrijska renta v zlatu . .	120.15	120,45
v kronah 4%	101.10	101.10
Kreditno akcije..........8(18.25	868.25
London 10 Lsr............120.45	120.45
20 mark..............11.7!)	11.79
Napoleoni..............9.55'A,	',1.55'L
100 italijanskih lir ....	44.'j-, "	44.J,",
Mala oznanila. teodor slabanja
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. 7.a enkratno insereijo se plača po l ne. /m besedo; za večkratno inserrijo pa se cena primerno zniža, Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo [»o JO gld. ter se plačujejo v četrtletnih antcciputnih obrokih. Najmanja objavu :'.o nvč.
Posredovalnica za potovanja.
A" A 1'iaMa Negosiantc 1.
mOZetlC P°.i»wn»l" *» vsa-
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu I. ! i H M».
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
t* i	I a ulica Molin pieeolo it. '.I
VaiOVeC JHK. >m» ^-«10^0 krompirja seJju
fižolu in drugih pridelkov.
Razprodava na debelo.
Poduk v glasbi.
Vogrič Hrabr.
n lica Stadion 1!». I. 11. po iičuje glasbo praktično in teoretično, doma iti zunaj.
Zaloga olja. mila in kisa.
lf I	J| j	Ulica Torrente št. 2»5.
vatovec Anton^mn»"
kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
I'lica t'oniiiiercialc št. I u toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprosta tili čedna in cena.
ulica Carintia št. 2f>
toči izvrstno črno in
belo istrsko vino ter ima dobro domačo kuhinjo.
Čokelj Andrej
ska vina. Kuhinja priprosta ali čedn
Jurković Mate
Jak. Perhauc
eene zmerne.
Via Aeipiedotto štev. 5fl. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
Via Meilia št..'!., krčmar, toči črna hi bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, eene zmerne.
Androua S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od i» litrov naprej. Na zah te vanje se pošilja na tlom in na deželo.
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševeu" na Hožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročhe.
ulicaRiborgo št. 2r». Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pirih Ivan Lozić Jurij
zahtevanje se pošilja na
Stantič Josip
šolo, ima veliko zalogo obuval.
Rehar Peter
Trgovci.
Nazarij Grižon Ant. Furlan
Via Uiulia f>4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijalnega blaga in olj
Piazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijalnoga blaga. .Postrežba točna, cene brez ko;i!ui.ence.
JI L A C*	^ 111
ADram r ran rrg°vec % ^^ >» «>-
tlarski mojster, izdeluje vsakovrstne sode iu posodo. Delo solidno, eene zmerno.
| |	■	Via Stadion št. "20, pekama
jaK. r Grnaucin K,ii^UHnja-
večkrat na ilan, prodaja moke. Vsprejeina tudi domat? kruli v pecivo. Postrežba točna.
Via S. Fruncesco štev. Iti, mesar, postreže s vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na tlom.
T. Zadnik C. Zadnik
Piazza S. Giovanni ti (uliod V. detle Legna.) Prodajalniea iiianufaktiir po najnižjih cenah.
R. Kolar
na oglu ulice Geppa iu delle Poste Niiovc, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd.
M. Aite
Razprodaja vse
(prej Aite & Zadnik) ,,lnS° v /aloK' P° Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. zniž,,,li,, (5e],a1'-
'UHlJIlR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
raznašalec „Edinosti" in vratar, Via Solitarlo St. 8.
srebrar
ulica Norelli 13 V GORICI	12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago (»opravi, pozlati in posrebri v Ognju pi» najnižji ceni. I>a si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega Ida^a, itlajšuje jim t<» zgoroj omenjeni steni, da jim je pripravljen uapravljati blago, ako mu potem ti» izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. i>. n. gospod naroeevalee sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
F1L
iKA
BANKE UNION
V T UST U
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a) Vsprejema uplačila nu tekoči račun ter jih obrestuje:
Vrednostne papirje:
po '2*l„al0 proti r» dnevni odpoved!
-JI O,	i.,
n -> h 'b n	>.	n
« •'1/«°/ii « -l mesečni
•• ••»'/,7o - M ,
.'P/h"/,, .. 1 letni Napoleone:
po 'J °/0 proti 20 dnevni odpovedi .ti i iti
•I " It U

40
.'I mesečni
1»
Tako obrestoval 1 je pisem o uplačilih velja od 2f». oziroma "2. avgusta naprej.
b) Za giro-conto daje 2n/,„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a chetpie; za veee zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
e) Zaračuna se za vsako uplaeilo obresti od dne uplačila 111 naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, metijice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, ter iztirjava nakaznice, inenjicc in kupone proti primerni proviziji.	"
F I LIJ ALKA
c. ti pm. astrijsta M\im zavoda
za triroviuo Iu <»l»rt v Trstu.
Novoi u vplačil*.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnfA'ni izkaz 2»///«	»»-dnevni odkaz
ui	»n, «	JJ-roeaečni	-2*1^
^.....1 u« - a1/,0/«
na pisma, kate-a se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28, junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah.
Okroinl o d d e 1.
V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brc/, (»brest Nakasnloe
na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Keko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gahlonz, Gradec, tSibinj, I110most, Czovec, Ljubljano, Line, Oloniuc, Reiehenberg, Saaz, in Sol-nograd, brez troskov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu/ou provizije. Inkaso vseh vrst pod najuinestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listini' po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali siv
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
,S t j r i a" in
„Stiria" oripal
naj se obrne do —
L- Colobig* v Trstu,
Via del Torrente štev 1 O.
.ledini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko iu l)almacij»».